ADVERTISE IN THE BEST
SLOVENE NEWSPAPER ★
Commerical Prinling of All Kinds
ENAKOPRAVNO
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Čitatelji v: CHICAGL NEW YORKU, DETROITU.
sploh po in izven Amerike
VOL. XXXVnL—LETO ХХХУШ.
CLEVELAND, ОШО, TUESDAY (TOREK), DECEMBER 27, 1955
ŠTEVILKA (NUMBER) 246

PRANK JAKŠIČ (JACKSON)
Umrl je poznani EVank Jak-šič, poznan tudi pod imenom Jackson, stanujoč na 198 Stock-bridge Ave., Mentor, O. Rojen je bil 25. okt. 1895 v Žužemberku na Dolenjskem, kjer zapušča sestro Johano Gliha,
Tukaj zapušča soprogo Albino, rojena Ostrelich, hčer Mrs. Peggy Tripeppi in dva vnuka, brata Joseph in sestro Mrs. Theresa Fink. Pogreb se vrši v četrtek popoldne ob 2. uri iz Ray. Brunner pogrebnega zavoda. Rt. 20, Mentor, O., na ondotno pokopališče.
#
NEŽA TOMAŽIN
Na božično jutro ob 1.15 uri je umrla v visoki starosti 97 let Neža Tomažin, p. d. Bamčeva mati. Doma je bila iz Rašice, fa-ra Velike Lašče. V Ameriko je prišla pred šestimi leti k sinu Damjanu: živela pa je pri hčeri Ivani Lunder na 1150 E. 60 St. Družina Lunder se je umaEnila iz Jugoslavije na Koroško pred 10 leti in je bivala s pokojnico štiri leta v Špitalu ob Dravi, predno je prišla v Ameriko.
Tu zapušča sina Damjana in hčer Ivano Lunder, v Jugoslaviji hčer Angelo Zakrajšek, v Argentini hčer Ano Jakše ter veliko vnukov in pravnukov, med njimi selezijanca Jos. Jakše v Kanadi. Pogreb se vrši v četrtek zjutraj ob 9. uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida ob 9.30 uri
in nato na pokopališče Calvary. *
MATHEW ZAKBAJŠEK
V	petek popoldne je nagloma preminil na svojemu domu Mathew Zakrajšek, star 79 let, stanujoč na 6030 Carry Ave. Doma je bil iz vasi Mohorja, fara Rob, odkoder je prišel v Ameriko leta 1902. Bil je vdovec.
Tukaj zapušča sina Matt, hčer Mrs. Fanny Kollin v Mansfield, O., in brata Franka v Barberto-nu. O., v starem kraju pa sestro Marijo Zadink. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 10. uri iz Za-krajškovega pogrebnega zavoda.
*
ANNA KOESEL
Srčni kapi je podlegla nagloma v Kent, Ohio, Anna Koesel, rojena Hoge, stara 75 let. Stanovala je na 677 East Lakeview Dr., Brady Lake, O. Soprog Louis je umrl pred 47 leti. Rojena je bila v Kočevju.
Zapušča sina Adolph v Brady Lake, pri kateremu je bivala zadnje leto in pol, Hčer Mrs. Gertrude Planine, ki je soproga poznanega Louis Planine, solastnika W, F. Hann & Co., pri katerima je pokojnica živela dolgo let, dva vnuka, sestro Mrs. Louise Lehman in polbrata John Hoge ter več sorodnikov. Pogreb se je vršil danes zjutraj ob 8.45 uri iz pogrebnega zavoda Joseph Žele in sinovi, 458 E. 152 St., v cerkev sv. Jeromija ob 9.30 uri
in nato na pokopališče Calvary. #
MARIE WINTERS
V	Charity bolnišnici je umrla V petek zvečer Marie Winters, rojena Skufca, stara 66 let. Stanovala je na 6223 Glass Ave. Rojena je bila v Butte, Mont. Bila je vdova.
v MOSKVI SE JE SESTAL VRHOVNI SVET SOVJETOV
MOSKVA, 26. decembra—Ruski parlament Vrhovni svet Sovjetov, ki bi se moral sestati na zasedanje dne 23. decembra, je svoje zasedanje otvoril v resnici danes. Vrhovni svet Sovjetov je odobril 80,000 rublje v kot podporo žrtvam japonskih mest Hirošima in Nagasaki, nad katera je prvič v človeški zgodovini padla atomska bomba.
Vrhovni svet Sovjetov se peča'*'
s sovjetskim državnim proraču nom. Razne proračunske postavke je obrazložil finančni minister sovjetske vlade Zverev.
V sovjetski zunanji politiki sta napovedana govora Nikite Hruščeva in predsednika sovjet ske vlade Nikolaja Bulganina, posebno še, ko sta se oba imenovana državnika vrnila s svojega potovanja po treh državah južne Azije. Ko gre za sovjetsko zunanjo politiko, komunisti pov-darjajo, da je ta politika se vedno zasnovana na principu mirnega sodelovanja. Vendar pa Sovjetska zveza napoveduje boj
Zapušča sina George v Lake Geneva, Wis., v starem kraju pa brata Ladislava in sestro Dorotejo. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9.30 uri iz Grdinovega pogrebnega zavod, 1053 E. 62 St., v cerkev sv. Vida in nato
na pokopališče Calvary.
*
LAWRENCE CORNELL
V Mestni bolnišnici je umrl Lawrence Cornell, star 72 let, stanujoč na 7115 St. Clair Ave. Rojen je bil na Norveškem. Tu a^pušča ženo Ano, rojena Ho-dorfsky, preje poročena Hric, tri brate Samuel, Maurice in George ter druge sorodnike. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9.15 uri iz Grdinovega pogrebnega zavoda v Immaculate Conception cerkev in nato na pokopališče Calvary.
*
SIMA KALBLIČ
Preminila je Sima Kalilič, rojena Kuscevič, stara 71 let, stanujoča na 6152 Stanbury Rd., Parma, O. Rojena je bila v Dalmaciji. Bila je članica Dalmatinskega društva. Tu zapušča sinova Anthony in John ter vnuke. Pogreb se vrši v sredo zjutraj ob 9. uri iz Golubovega pogrebnega zavoda, 4703 Superior Ave., v cerkev sv. Pavla in nato
na pokopališče Calvary.
*
VICTORIA PANESKI
Včeraj zjutraj je umrla po dolgi bolezni na svojemu domu Victoria (Keller) Paneski, preje Wesley, stanujoča na 620 E. 140 St. Rojena je bila v Varšavi na Poljskem. Družina je bivala dolgo let v Buffalo, N. Y. Soprog Valentine je umrl pred 22 leti.
Bila je članica Woodman Circle in poljskega društva.
Tu zapušča sina Edwin, šest hčera Mrs. Martha Zientek,. Mrs. Nell Simpson v Califomiji, Mrs. Josephine Griff, Mrs. Lucille Kingsmill, Mrs. Jean Smith v Califomiji in Mrs. Geralđine Zeitz, 16 vnukov in 14 pravnikov. Pogreb se vrši v petek zjutraj ob 9.15 uri iz pogrebnega zavoda Mary A. Svetek, 478 E. 152 St., v cerkev sv. Jožefa in
nato na pokopališče Calvary.
*
NOVOROJENČEK WINDISCH
Staršem Ernest in Ethel Win-disch iz 384 E. 327 St., Wickliffe, O., je umrl novorojenček-dvoj-ček. Mati in preostali dvojček se nahajata v Euclid-Glenville bolnišnici. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod Mary A. Svetek, 478 E. 152 St.
vsakemu kolonialnemu gospod-stvu.
#
Predsednik indijske vlade Nehru je dobil iz Moskve darilo v obliki dvosedežnega letala, prav takega, v kakršnem sta potovala Hruščev in Bulganin po Indiji.
Predsednik Nehru se nahaja na agitacijskem potovanju po južnih delih polotoka Indije in se je znova bavil z izjavami Hruščeva in Bulganina ter t vtisi, ki so jih te izjave napravile na za-padni svet. Nehru je naglasil:
Da išče Indija prijateljstvo z vsako državo; da če Indija sklene s kako državo prijateljsko pogodbo, s tem še ni rečeno, da bi bila sovražno razpoložena do druge države, s katero te prijateljske pogodbe še nima. Če je še nima, jo bo skušala skleniti.
Predsednik Nehru hoče v svetu zbrisati vtis, kakor da bi se bila Indija enostransko pridružila komunističnemu bloku.
PIŠTOLA GOVORI POVSOD
Raznašalec časopisov Duncan Hines, st^r ДЗ }et, je v mestu Milwaukee raznadal krajevni časopis Milwaukee Journal. Ko ga je hotel dostaviti v hišo, v kateri stanuje advokat John Burg-graf, je ta začel naenkrat streljati in je raznašalca časopisov Duncana pogodil in tako težko ranil, da se je Duncan kmalu smrtno nevarno ranjen zgrudil na tla. Policija je Duncana pripeljala v bolnico, kjer se bori s smrtjo. Advokat Burggraf se zagovarja, da je bil prepričan, da so pred vrati roparji in ker je bilo zgodaj zjutraj, še temno, malo po peti uri, ni mogel videti kdo prihaja, pa je streljal.
Z BOLEZNIJO V STARbST
V Liberty, Indiani, je šla Em-maline Kelly kot učiteljica v pokoj, ko ji je bilo komaj 28 let. V pokoj je šla radi slabega zdravja. Emmaline Kelly je letos za božične praznike praznovala 104. letnico svojega rojstva. Po bolezni ob pokoju, je preživela v zdravju še celih 76 let.
V bolnišnici
V Polyclinic bolnišnico je bil odpeljan v nedeljo Alex Smith, stanujoč na 14126 Sylvia Ave. Za prevoz je skrbela ambulanca Mary A. Svetek.
Pobiranje asesmenta
Tajnica društva Napredek št. 132 A.B.Z. opozarja članstvo, da bo pobirala asesment nocoj, 27. dec. med 6. in 8. uro v Ameriško jugoslovanskem centru na Re-cher Ave. Kdor ne bo imel svojega asesmenta plačanega, bo suspendiran.
Seja Čitalnice S.D.D.
Citalničarje Slov. nar. čitalnice na Waterloo Rd. se opozarja, da se vrši letna seja v sredo zvečer ob 7.30 uri v čitalniških prostorih. Prosi se vse čitalni-čarje, da se je gotovo udeleže, ker bodo volitve odbora in ukrepalo se bo o drugih važnih stvareh.
NAJBOLJE JE, DA VSAK POMETA PRED SVOJIM PRAGOM!
Amerikanci iz Združenih držav zanimajo in to vedno bolj za Srednjo, kakor tudi za Južno Ameriko. To kot gospodarstveniki, športniki, turisti.
Variaji Fewell iz Pasca-goula. Miss., poroča o dogodku, ki ga je doživel v hotelu v republiki Honduras, Srednja Amerika. Tam je naletel na mladega moža, ki se je vrnil v Honduras iz Združenih držav. Domačin mu je pojasnil, da je iskal delo v Združenih državah, da se je znašel v Detroitu, začel delati, pa je prišel v nasprotje z nazori delavcev v Detroitu.
Delavcev iz Hondurasa je vprašal delavca iz Detroita, s katerim sta delala skupaj, ali kaj da na to, da je bil rojen v deželi s tako visokim standardom življenja, pa se mu ni treba potikati okrog po svetu za delom. Ta De-troitčan je začel zabavljati čez vse, se je pritoževal nad mezdami, nad unijami, nad davki, nad politiki, nad domačo in federalno vlado.
"Če je vsemu temu tako," mu je segel v besedo delavec iz Hondurasa, "zakaj potem ne napravite tako kot napravimo mi v Hondurasu. Mi začnemo z revolucijo, pometem« s tistimi, ki nam niso všeč, in vse začnemo znova?"
"Toda poslušaj, dragi," je začel Detroitčan, "če nisi zadovoljen z življenjem kot je v Detroitu in sploh v Ameriki, zakaj se ne pobereš tja, odkoder si prišel?"
VODKA JE MODERNA
Z uvozom ruskega žganja ali vodke, je začel najprvo ameriški zapad. Vodka se je preko zapada udomačila skoraj po vsej Ameriki. Ohijska razprodaja vodke se je v primeri z enim letom, več kakor podvojila. Tudi družbe z alkoholnimi pijačami, ki niso imele pojma o vodki, jo danes razproda jajo.
Vile rojenice
Družina Mr. in Mrs. Anthony in Elsie Ljubi iz 20209 Chickasaw Ave. je bila za božične praznike prav posebno obdarjena, ko je tetica štorklja pustila zalo hčerkico Susan Marie, ki bo v družbo sestrici Nancy Ann. Deklica je tehtala sedem funtov in 10 unč. Mati in dete se dobro počutita v Euclid-Glenville bolnišnici. Tako sta postala poznana Mr. in Mrs. Charles Zele iz N. Vine St. drugič stari očka in stara mama, Mr. in Mrs. Anton Ljubi iz E. 225 St. pa petič. Čestitamo !
POYODNJI V CALIFORNIJI SO PRENEHALE;
NA CESTAH REKORDNO ŠTEVILO SMRTI
TUDI OGENJ SE JE OGLAŠAL PO HIŠAH IN STANOVANJIH
Severna Calif orni j a in Oregon sta imela proti koncu preteklega tedna tropske nalive. Predsednik Eisenhower je označil te kraje kot take, ki nujno potrebujejo federalne pomoči. Da bi zločinski tipi ne izkoriščali žalostnega stanja, je bilo nad severno Calif orni j o proglašeno obsedno stanje z izjemnimi sodišči. Nalivi so prenehali, vode so začele upadati in reke se vračati v svoje struge, toda posledice so žalostne. Kakih 50,000 ljudi je postalo brezdomcev, v severni Califomiji so našteli vsaj 29 mrtvih, materialna škoda se ocenjuje na $100,000,000. V Oregonu so našli šest mrtvih.
V zvezi z tropskimi nalivi na"*
ameriškem zapadu, še je znova sprožilo vprašanje alt , nastope raznih tornadov, orkanov in po-
na 854 Lakeview Road ogenj m se je moralo izseliti okrog sto prebivalcev, ki so šli k sosedom,
dobno ne moremo pregnati s svo- ali v dobrodelne hiše, oziroma
Vile rojenice so se zglasile pri Mr. in Mrs. Eddy Petrič, 718 E. 157 St., in jima pustile krepkega sinčka-prvorojenčka. Dekliško ime matero je bilo Terry Hribar. Tako sta postala Mr. in Mrs. Tone in Anne Petrič iz 17506 East Park Dr. prvič stari oče in stara mama. Čestitamo!
jo tako poveličevano tehniko. Osrednji vremenski urad v Washingtonu je na to vprašanje dal zanimivo pojasnilo:
Povprečni orkan — tornado razvija v eni sami minuti več sile, kot jo uporabijo Združene države v 50 letih. Sila orkana ene sekunde je večja, kakor sila še tako številnih atomskih eksplozij,
*
Za praznike je bilo napovedano, da bo prišlo ob življenje 560 Amerikancev bodisi v prometnih nesrečah, pri kopanju, če nastopi ogenj, ali v drugih nesrečah. Leta 1952 je bilo teh nesreč za časa božičnih praznikov 556. Takrat so trdili, da ta številka pomeni rekord. Toda žrtve letošnjih praznikov so tako hitro rasle, da so predvideli, da bo lete 1955 rekordno leto,
V	Columbusu so včeraj popoldne računali s 40—50 smrtnimi žrtvami na ohijskih cestah. Pristavili so, da se bo država Ohio med drugimi 48 državami v republiki po slabi strani zopet slabo postavila.
Obisk ohijskega Turnpike je bil v teh dneh rekorden, na dan preko 50,000 vozil. Cestno nadzorstvo je izvršilo več aretacij, večinoma vsled nepravilne vožnje, zadnji vzrok te nepravilne vožnje je bila pijanost.
V	območju Qevelanda je bilo do včeraj 93 smrtnih žrtev cestnega prometa, ali eden več ubit na ulici kot je bil to slučaj za isti čas lanskega leta, ko jih je bilo ubitih le 92.
*
Zelo pogostni so bili slučaji, ko je nastopil ogenj po enodružinskih hišah, pa tudi po stano--vanjskih hišah. Deloma je bil vzrok ognja napačno ravnanje z lučkami na božičnih drevescih, deloma cigareta, deloma pomanjkljivosti v električni napeljavi. V Clevelandu je nastal
v bolnice. Skupna škoda je bila ocenjena na $35,500.
V	Clearwater se je nahajala vdova Bena Herron na svojem domu s tremi otroci v starosti treh, pet in sedmih let. V hiši je nastal ogenj in vdova je s svojimi tremi otroci zgorela.
*
Na splošno je bilo po vsej republiki vreme zelo spremenljivo. Tudi iz Južne Amerike, kjer je republiko Argentinijo obiskal zelo hud veter in rušil ter odkrival hiše, posebno v okolici glavnih mest, poročajo o smrtnih žrtvah.
V	Severni Ameriki se je začel v nedeljo pomikati od zapada proti vzhodu mrzlejši veter, ki je naenkrat spremenil temperaturo. Na ameriškem jugu, v Tex-asu in Louisiani, so imeli izredno toplo vreme. V južnem Texasu je temperatura narasla na 90 stopinj, Louisiani na 78 stopinj. Omenjena temperatura znači za ameriški jug za božični čas rekord.
Sramotne številke
Urad v Chicagu, ki skrbi za varnost življenja v republiki, je danes zjutraj ob osmih dal pregled nesreč zadnjih treh dneh. Številke še niso dokončne. Na cestah je bilo pobitih rekordno število 579 oseb. Vseh žrtev, tudi v ognju ali pri ostalih nesrečah, je bilo 732. V Ohiju do smrti povoženih 38, vseh smrtnih žrtev 42. Cleveland sam je imel danes zjutraj do smrti povoženih v letošnjem letu 95, ali isto število kot lansko leto ob koncu leta.
Zadnje vesti
Clevelandska vremenska napoved je ta, da bo oblačno z najvišjo temperaturo 29, najnižjo 22 stopinj. Torej precej hladno. Washingtonska napoved napoveduje za Cleveland in okolico najvišjo temperaturo 36, najnižjo 28 stopinj, z drugimi besedami, gorkeje.
V	Matawan, N. J., je postala žrtev plamena domača cerkev. Gre za presbiterijansko cerkev, katero je za praznike zažgal pristaš te verske sekte in to radi tega, ker so itak zbirali denar za novo cerkev, škode je bilo 175 tisoč dolarjev.
V	neki cerkvi v Parizu so našli peklehski stroj ravno pravočasno, da ni eksplodiral. Stroj je tja postavil Daniel Havas in je stavil svoj zagovor, da je to dejanje storil kot protest zoper papeža, ki ni izobčil iz cerkve atomskih znanstvenikov Peklenski stroj, Id naj bi eksplodiral, naj bi praktično pokazal kako strašne so eksplozije.
Amerikanci so snoči priredili prvo kino predstavo v gledališču v Leningradu. Predstava je odlično uspela in so Rusi ob koncu ploskali Amerikancem kar 10 minut nepretrgana.
Iz bolnišnice
Iz bolnišnice, kjer je srečno prestala težko operacijo, se je vrnila na svoj dom Mrs. Mary Pucel, 1001 Addison Rd. Nahaja se še vedno pod zdravniško oskrbo in prijatelji jo lahko obiščejo. Želimo ji skorajšnjega okrevanja.
POTOVALI SMO PO ZRAKU
Ameriške civilne letalske družbe računajo, da so v letu 1955 prevozile 42,000,000 potnikov. Gre za letalske prevoze v notranjosti Amerike, pa tudi po mednarodnih linijah. Kako pa je z varnostjo letalskega prometa?
Te družbe so na mednarodnih progah prevozile 3,380,000 potnikov, vozile na progah skupno sešteto nič manj kot 134,000,-000 milj in sta bila ob priliki ene nesreče le dva potnika ubita. Če vzamemo v odstotkih, pride komaj v desetinke enega odstotka nesreč na sto milijonov prevoženih milj.
V notranjosti Amerike je bilo
pri teh letalskih poletih sedem hudih nesreč s 156 mrtvimi. To bi pomenilo, da je bilo na sto milijonov prevoženih milj 75 potnikov ubitih. Razmeroma nizko število, če ga primerjamo s smrtnimi žrtvami ameriškega prometa.
Z letalskim prometom se bodo morali sprijazniti tudi gostilničarji. Grady Timmerman iz Au-guste. Ga., je zraven svoje restavracije pripravil privatno letališče za tiste goste, ki bodo mesto "drive in" vsled razvoja privatnega letalskega prometa prišli v restavracijo z "Пу in."
Danes se v Pittsburghu, Pa., obnovijo pogajanja za kcmec stavke v družbi Westinghouse. Stavka traja že 72 dni. Za današnji sestanek so napovedi dobre in se napoveduje konec stavke.
V Argentini so imeli za praznike notranje upore. Vlada prizna, da je na delu proti revolu-cijonamo gibanje in javlja, da je bil en vojak ubit, vlada sama pa, da je aretirala 50 upornikov.
Predsednik indijske vlade Ne-liru je danes na velikem zborovanju v Južni Indiji napadel domače indijske komuniste, katere je imenoval reakcijonarne. Indijski komunisti ne odgovarjajo potrebam času, so zastarelo politično gibanje in slepo ubogajo kar jim narekuje tujina.
V Pekingi) na celinski Kitajski se nahaja predsednik Vzhodne Nemčije Grottewohl. Je to prvi nemški obisk komunistični Kitajski. Grottewohl je zahteval, da gre Kitajska med Združene narode glede Koreje, pa da naj vprašanje zedinjene Koreje reši mednarodna konferenca.
"BOGAT MIKLAVŽ"
V	St. Louisu je lastnik trgovine z zlatnino in dragocenostmi zaprl lokal in se z dvema name-ščenkama hotel vrniti na svoj dom. Vsi trije so bili napadeni po maskiranih neznancih in prisi-Ijeni, da so trgovino zopet odprli in lopovom pustili, da so iz-trgovine odnesli denarja in blaga v vrednosti $28,000.
KOREJA V KONKURZU
V	Washingtonu se pripravljajo na razpravo o položaju v Južni Koreji. Ameriški odposlanci, ki so se vrnili iz Koreje, so prepričani, da če ne bodo pomagale Združene države, bo Južna Koreja morala iti v konkurz, pa postala komunistična, kar so bili v vojni na Koreji preprečili zavezniki z orožjem v rokah.
STRAN 2
ENAKOPRAVNOST
"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Pubnshed by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE	CLEVELAND 3, OHIO
HEnderson 1-5311 — HEndersoa 1-5312
Issued faveiy Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July
SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)
For Six Months—(Za šest mesecev) For Three Months—(Za tri mesece)
-$10.00 _ 6.00 _ 4.00
For Canada, Europe and Othei Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto)
.$12.00 _ 7.00 - 4.50
Vor Six Months.__(Za šest mesecev)____
For Three Months—(Za tri mesrce)______
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879.
104
FRANK LAUSCHE—SENATOR
Ohijski governer Frank Lausche se je odločil, da bo pri primarnih volitvah meseca maja leta 1956 prijavil svojo kandidaturo za zveznega senatorja iz države Ohio. 2e preje je bil Lausche javil, da, če ga bo delegacija ohijskih demokratov izbrala za svojega kandidata za predsedniškega kandidata za konvencijo demokratov, bo ta sklep sprejel in vzel na znanje. Oči vidno Frank Lausche na kako predsedniško kandidaturo ne da veliko; morda pride v po-štev, če na konvenciji demokratov ne bo šlo gladko z imenovanjem predsedniškega kandidata, kot "dark horse?"
Z zadnjim sklepom še je Frank Lausche izkazal zopet za realnega politika. Kandidirati za mesto, ki je v njegovih močeh da ga dobi, ne pa, da bi bil odvisen od slučajnega razpoloženja in nerazpoloženja demokratskih delegatov širom Amerike.
Morda nismo predaleč od slike, ki jo podajamo in ki je po našem mnenju prava fotografija političnega razpoloženja Franka Lauscheta. •
Frank Lausche je že petič governer države Ohio. Njegov položaj ni zavidanja vreden. Lausche je demokrat, ohijska zbornica je po večini sestavljena iz republikancev. Ni lahko jadrati vedno proti močnemu toku, kar bi politično rekli, vlagati veto, svoj ugovor zoper to, kar sprejmejo večinski republikanci. Končno ima Lausche kot governer Ohio tudi svoj politični program. Če ga ne more izvesti, postane sčasoma razočaran in sit političnega spletkarjenja.
Governer Frank Lausche je za splošno blaginjo, ni orientiran ne na levo, ne na desno. Proti sebi ima stalno delavske unije, vsaj po sklepih vodstev teh unij, ki mu očitajo, da je reakcionaren. Proti sebi ima reakcionarne republikance, ki mu očitajo, da je preveč liberalen. Končno je človek, tudi politik, le človek, ki išče neko osebno samozadovoljstvo. Plavati vedno proti vsem mogočim stru-jam, bi se vsakdo naveličal.
Volilni dirindaj v Ameriki je znan. Governerje volimo na vsake dve leti in zamislimo se v položaj governer-ja; Komaj začne nekaj delati, naj se, če ponovno kandidira, že pripravlja za nov volilni boj. Sicer, kot je bilo v slučaju Lauscheta, tak governer privleče za seboj del neizpolnjenega prejšnjega programa, to pa pomeni, da bistveno maši luknje na vse strani.
Ameriški senator se voli za dobo šestih let. Velikanska razlika med dvemi in šestimi leti! V zadnjem času pa se je marsikaj spremenilo, tudi ko gre za ameriške governerje in senatorje. Governer j i so potisnjeni v ozadje, federalna oblast v Washingtonu postaja vedno močnejša, njen delokrog je vedno širši, v zakonodaji v Washingtonu pa je senat močnejši od spodnje zbornice. Pravzaprav morata načelno kak zakon odobriti oba zakonodajna telesa, to sta senat in spodnja zbornica. Spodnja zbornica ima tudi svoje predpravice, ko gre za federalni proračun. Toda senat jih ima več. Senat je praktično nosilec ameriške vele-važne zunanje politike. Senat odobrava vse zunanje pogodbe USA s kako tujo državo, senat pritrjuje ali odklanja imenovanja visokih funkcionarjev, poslanikov, konzulov, pa tudi domačih visokih uradnikov. Senat je tisti, ki lahko obtoži in obsodi predsednika republike; biti član ameriškega senata, je čast in oblast.
Država Ohio je pošiljala v senat v Washington po vrsti republikanske senatorje. Bivši župan Clevelanda Burke je hotel prelomiti s to tradicijo, pa je z republikanskim kandidatom Benderjem, sicer častno, vendarle propadel. Demokrat Frank Lausche si je dal nalogo, da poruši to tradicijo in bo šel, če izvoljen, kot demokratski sena tor v Washington. O Lauschetu je znano, da zna zbrati glasove za sebe, ko gre za governer j a. Ali se mu bo isto posrečilo, ko bo šlo za zveznega senatorja?! Prepričani smo, da, ker bi se sicer Frank Lausche za tako mesto ne potegoval brez upa zmage. Vsa znamenja kažejo, da bo prvi Slovenec senator v naši republiki!	L. Č.
too LET MARIBORSKE BOINBNKE
V Mariboru je največja bol nišnica proslavljala 100^-letnico svojega obstqja. Ta pomemben jubilej pa ni le stvar kolektiva, ker glede na značaj dela te važne zdravstvene ustanove daleč presega lokalni pomen. To praznovanje tudi ne bo zgolj smotra delovnih uspehov kolektiva na strokovnem področju in naglega razvoja bolnišnice v zadnjih desetletjih, marveč bo hkrati pomenilo veliko priznanje slovenskim zdravnikom, ki so v najbolj izpostavljenem predelu naše ožje domovine zopervali nemškemu vplivu, ter dvignili majhno podeželsko bolnišnico v, sodobno ustanovo, po zaslugi katere se Maribor danes vse češče omenja kot geomedicinski center severovzhodno Slovenije.
Iz starih kronik
Prvi podatki o mariborski bolnišnici so ohranjeni še iz leta 1339. Mestni pisar Benedikt Mother je tedaj daroval svoj vinograd v Kamnici v namen, da se iz izkupička zgradi prva meščanska bolnišnica.
Bolnišnico so postavili leta 1348 na prostoru, kjer je danes poslopje glavne pošte v Orožno-vi ulici, ki se je še v prejšnjem stoletju tja do šestdesetih let imenovala Špitalska ulica. To je bilo enonadstropno, dokaj neprijazno poslopje, ki je imelo le nekaj stanovanj za onemogle revne meščane, prave bolnišnice pa še do 19. stoletja v celem mariborskem okrožju ni bilo. Šele v začetku 19. stoletja je bil ta mestni zavod razširjen na 40 postelj s prostori za tri bolniške sestre.
Na sedanji prostor, na Tržaško cesto, so bolnišnico preselili oktobia 1855. leta. To preselitev pred 100 leti je zabeležil kronist kot Važen datum v 'zgodovini mariborske bolnišnice. V poznejših letih so jo s porastom prebivalstva razširjali, tako da je imela leta 1869 že 110 postelj. V tedanjih prostorih bolnišnice je danes uprava s svojimi pisarnami.
Nagli porast prebivalstva in nova načela zdravljenja so ta-j kratno mestno občino prisilili, daj ni ostala samo pri enem poslopju. Leta 1876 so postavili barako za nalezljive bolezni, katero je leta 1899 zamenjala zidana izolirnica. Postavili so jo prav tam, kjer stoji današnji infekcijski oddelek. Leta 1902 so zgradili poslopje današnjega kirurškega oddelka.
Ob pričetku prve svetovne vojne je imela mariborska bolnišnica samo dva oddelka; internega z izolirnico in eksterne-ga z imenom kirurgiški oddelek, na katerem so se gnetli poleg kirurško bolnih tudi ginekologija in porodništvo, bolni na očeh, ušesih, kožno in spolno bolni. j
Kronika mariborske bolnišni-1 ce vsebuje še marsikateri zani-; miv podatek, ki pa jih zaradi j omejenega prostora ne moremo! objaviti. To so zapiski o delova- j nju 1'anarjev ali padarjev, poročila sanitetnega oddelka deželne vlade o pomanjkanju zdravnikov v slovenskem delu Štajerske in o velikem dotoku bolr. kov v bolnišnico, kot posledici tega pomanjkanja. V Mariboru so imeli li ta 1887. osem doktorjev medicine, 2 kirurga, enega živino-i zdravnika in 18 babic.	|
Zanimiv je zapisek, da so luta 1914 postavili rontgenski aparat v stanovanje primarija dr. Fila-ferro pod pogojem, da bo tam pregledoval v vojni ranjene in civilne bolnike. Bolnica tedaj namreč še ni imsla elektrike, dobila jo je šele leta 1920. Gotzova pivovarna pa je že leta 1900 imela lastno elektrarno, Scherbau-mov mlin pa celo leta 1882. V teh zapiskih mora bralec nujno najti to, kar je zapisano med
vrsticami—da je bila mariborska bolnišnica do prve svetovne vojne in še pozneje, namenjena le nižjim slojem, domačemu slovenskemu prebivalstvu. Nemška in ponemčena gospoda si je iskala zdravja v komaj 60 km oddaljenem Gradcu, ki je ljubosumno spremljal razvoj svoje konkurence.
Še po prvi svetovni vojni so bili v tujini prepričani, da brez tujih zdravnikov mariborska bolnišnica ne bo mogla opravljati svojega poslanstva.
"Ta država (Jugoslavija) je medicinsko zanimiva zaradi tega, ker nima pri 12 milijonih prebivalcev nobene medicinske fakultete," piše v enem izmed dopisov medicinske fakultete v Gradcu. "Kajti zagrebška univerza se komaj ustanavlja, beograjska pa je sploh nima. Začasno je torej ta država brezpogojno navezana na import," itd. Izgledi za mlade slovenske zdravnike so bili v prvem obdobju stare Jugoslavije vse prej kot dobri.
Toda razvoj je šel svojo pot . . .
Kljub vsem težavam je mariborska bolnišnica svoje poslanstvo izpolnila. Zadnja tri desetletja, zlasti pa v. novi Jugoslaviji, je postala matica zdravstva v severovzhodni Sloveniji. Iz majhne podeželske bolnišnice z dvema oddelkoma je zrasla naša največja bolnišnica z močnimi samostojnimi oddleki: pljučnim, otroškim, dermatološkim, ginekološkim, internim, nevrološkim, s sodobno transfuzijsko postajo in kirurgičnim oddelkom z mnogimi odseki. Medtem ko je bilo leta 1919 v bohiišnici le 5 zdravnikov, jih dela danes 67 s sistematizanimi mesti, skupaj s hospitanti in stažisti pa jih je okoli 100. Od leta 1952 dalje so bila investirana v bolnišnici znatna sredstva za dokončanje nedograjenih in v vojni porušenih objektov in za ureditev zunanjega izgleda bolnišnice. In sicer leta 1952 nad 47 milijonov din, v letu 1953 nad 83 milijonov din, v minulem letu pa nad 43 milijonov din.
Nova doba za mariborsko bolnišnico se začenja že s prihodom dr. Mirka Cerniča, ki je leta 1919 prevzel vodstvo kirurškega oddelka kot prvi slovenski prima-rij. Njemu gre v največji meri zasluga za pomembno vlogo mariborske bolnišnice v narodnostnem oziru.
"Mariborska bolnišnica ni postala slovenska samo po napisu nad vhodom, temveč po duhu in zavesti njenih ljudi," pravi o tej plati dela njen zaslužni veteran dr. Mirko černič, sam. Zadržanje večine zdravnikov iil drugega osebja у najtežjih dneh naše narodne preizkušnje, je to najlepše potrdilo. Okupator je takoj po vdoru zaprl in izgnal v Srbijo 43 slovenskih zdravnikov. Pred tem so štiri med njimi Nemci vabili naj gredo kot zdravniki v Nemčijo. Vsi so to ponudbo odklonili in ostali na strani svojega ljudstva v aktivni borbi za osvoboditev. V partizanskih vrstah 3o požrtvovalno opravljali svoje delo tudi drugi zdravniki in člani kolektiva mariborske bolnišnice, ki so po ■ osvoboditvi ponovno krepko prijeli za delo.
Niso pa se vrnili vsi. Mnogo lih je ostalo v zaporih in taboriščih. Med njimi je mučeniške smrti umrl prvi magister lekarne Štravh, katerega so skupaj z njegovo ženo tik pred osvoboditvijo v Gradcu obglavili. Bolnišnica je namreč kljub strogi kontroli pomagala partizanom, jih zdravila in zalagala s sanitetnim materialom. Teh ljudi se bo-' io v kolektivu in v vsej domovini spominjali z ljubeznijo in spoštovanjem . . .
Eden izmed najvažnejših oddelkov—danes
Ko smo obiskali primarija kirurškega oddelka dr. Venčeslava Arka, je bil sredi dopoldneva še nenaspan.
"Imeli smo naporno noč—kar pet operacij hkrati," nam je povedal.
To se zgodi sicer bolj poredko, vendar so tudi na take primere pripravljeni. V velikem mestu kot je Maribor, s svojim obsežnim zaledjem, je treba računati tudi na to. V takem primeru dežurni zdravnik ne bi zmogel vsega.
Tedaj pride do izvajanja tako-imenovanega mob-plana. K delu takoj pritegnejo dežurne zdravnike z ostalih oddelkov, ki prevzamejo poškodovance ali bolnike glede na svojo specializacijo. Takšna nagla in efikasna pomoč —operacije hkrati na petih mizah—to je že nedvomno dokaz visoko organiziranega dela in sposobnosti pa tudi sodobno opremljenega oddleka.
Zasledujoč cilj—čimprej nuditi pomoč—ima kirurški oddelek pripravljeno tudi posebno ekipo, ki gre v primeru potrebe na kraj nesreče in tam nudi pomoč. Tako so opravili transfuzijo krvi na kraju nesreče v Podvelki, repozi-cijo preloma hrbtenice in mavčen je v Ormožu in nudili pomoč zasutemu delavcu v rovu.
Kirurški oddelek ima danes 230 postelj, več kot jih je imela bolnišnica ob koncu minulega stoletja. Prostori pa so občutno premajhni in je povprečna zasedenost postelj že presegla dovoljeno mejo. V. veliko pomoč pa je oddelku nova postaja za transfuzijo krvi, razširitev rontgen-skega oddelka, biokemični laboratorij, šok sobe na splošnem oddelku in ortopedska ambulanta—-vse pridobitve iz zkdnjih let.
Mariborski kolektivi so s precejšnjim razumevanjem podprli kirurški oddelek pri nabavi potrebnih aparatur. Z njihovo pomočjo so nabavili moderni aparat za narkozo in opremili ško sobo, kar predstavlja ključ do vrhunske kirurgije. Uredili so tudi telovadnico (fizioterapijo) s čimer je bila zamašena velika vrzel v zdravljenju poškodovancev. Seveda s tem potrebe kirurškega oddelka^ kot bolnišnice v celoti še niso izčrpane. Mnogo perečih problemov še čaka rešitve in bodo tudi v bodoče prav delovni kolektivi poklicani, da prispevajo za nadaljnji razvoj ustanove, ki skrbi za delovno sposobnost njihovih ljudi.
Letos julija so v okviru oddelka ustanovili- še odsek za plastično kirurgijo in ortopedski odsek. Oba sta za Maribor vitalnega pomena, saj čaka na operacije za plastično kirurgijo okoli 1000 ljudi, število ortopedskih pregledov pa je do 1. oktobra naraslo na več kot 4000.
Obenem s celotnim razvojem | bolnišnice je rasla tudi strokov-j na sposobnost zdravnikov, kvaliteta dela, znatno se je tudi pove-1 :al tehnični obseg operacij. Zdaj, j ko razpolagajo z modernim apa- j ratom na narkozo, ko je uvede-j na anastczijska služba, ko ima-' jo potrebne prostore za šok sobe i in biokemični laboratorij in ko j opei-ater razpolaga z ekipo, ki! oteje do 7 ljudi in več, izvršujejo tudi operacije iz področja visoke kiriugijo z istim uspehom, kot v vsakem večjem kirurškem centru.
Pretežni del bolnikov na kirurškem oddelku predstavljajo poškodovanci, delavci iz mariborske in okoliške industrije. Od 20,000 sprejetih v minulem letu odpade na poškodbe pri delu in prometne nesreče 14,000 bolnikov. Glede na to je kirurški oddelek rešil tudi vprašanje trau-matološke službe socialnega zavarovanja s tem, da je prevzel
vso kirurško in traumatološko službo poliklinike. Takšna enotna kirurška doktrina jamči strokovno in gospodarsko najcenejše zdravljenje poškodovancev. Razen tega se je oddelek pričel že pred leti resno baviti s preventivo. Primarij kirurškega oddelka dr. Arko in primarij der-matološkega oddelka dr. Pertl sta bila prva pobudnika za ustanovitev komisije za zaščito dela pri Zavodu za socialno zavarovanje. Ta komisija je obiskala celo vrsto tovarn in ugotavljala vzroke nesreč pri delu. Na osnovi ugotovitev sta pobudnika tudi izdala zanimiv priročnik "Delo in zdravje." Tak primer povezave kurativne službe s preventivo je verjetno edinstven in zato zasluži vse priznanje.
Svoje ogromno delo je kirurški oddelek, kot tudi ostali oddelki bolnišnice izvrševal ob nezadostnem številu medicinskih kadrov. Vsa dežurstva so do leta 1953 opravljali brezplačno, še danes dežurajo zdravniki in drugi po 30 ur. To dejstvo ne potrebuje komentarja. Ne gre pa za-molčati posledic takih naporov —štirje resno oboleli člani kolektiva na kirurškem oddelku. To najbolj zgovorno potrjuje, da gre zasluga za napredek bolnišnice v veliki meri požrtvovalnosti kolektiva in posameznikov.
Temeljni kamen za novo bolnišnico
Glede na razvoj Maribora in severovzhodne Slovenije, za katero je Maribor geomedicinsko središče, je razširitev sedanje bolnišnice nujno potrebna. Samo kirurški oddelek bi potreboval enkrat toliko postelj kot jih ima sedaj. Podobno je z ostalimi oddelki, razen pljučnega, ki ima prelepo zgradbo na Pohorju. Otroški oddelek komaj še zmaguje delo v tesnih prostorih. Razširitev bolnišnice na sedanjem mestu ne pride v poštev, ker je na najbolj prometni točki. V poštev pride le nova bolnišnica, za katero so že izdelani načrti in izbrana lokacija. Temeljni kamen bodo položili v okviru sobotnih proslav. Upajmo, da bo iz temeljnega kamna čimprej zrasla za ta del Slovenije tako potrebna sodobna bolnišnica. Seveda je s tem nujno povezano tudi vprašanje nadaljnjega značaja bodoče ustanove, ki naj bi po mnenju strokovnjakov postala klinična bolnišnica s tem, da se okrepijo splošne bolnišnice v Murski Soboti in drugod v severovzhodni Sloveniji.
—Slovenski Poročevalec
Jezero ob Nilu
v Egiptu naj zgradijo umetno jezero, da bi se zajezil veletok Nil, kmalu potem, ko prestopi mejo Sudana. Ti jezovi bi nosili ime Aswan. Celokupni stroški bi znašali $1,300,000, čas teh stavbenih del je proračunan na deset let in bi se porabilo 17 krat toliko materiala, kot za znano veliko piramido. Tako napravljeno umetno jezero, bi bilo dolgo 400 milj. Egipt ima sedaj šest mihjonov akrov plodne zemlje, z namaknjem iz umetnega jezera, bi je imel osem milijonov. Današnji Egipt je sposoben, da producira dve milijardi kilovat-nih ur, z uporabo vode z zajez-njem Nila, bi produciral devet milijard kilovatov.
Ko so zidali v danih suženjskih časih veliko piramido, je bilo pri tem delu zaposlenih 100,-000 sužnjev, piramido samo pa so zidali 20 let.
Indija vabi
Indija Nehruja ter ves ostali indijski polotok s Ceylonom vred je postala v zadnjem času pri-vabljiva politična točka. Tudi predsednik Jugoslavije maršal Tito jo je bil obiskal. V Indiji so bili Rusi. Za vsemi temi obiski ne mara zaostat republika Italija.
Minister sedanje italijanske vlade Gaetano Martino je uradno objavil, da bo šel koncem meseca januarja 1956 na indijski polotok in bo obiskal prestolice Indija Nehruja, obiskal enako Pakistan, kakor tudi angleški dominijon Ceylon.
Republika Italija hoče dobiti boljše trgovske zveze s temi državami.
ZAKAJ JECLJA
V'Hollywoodu je vložila gledališka igralka in pevka Toni Carroll tožbo zoper svoje|;a moža, od katerega se hoče razporo-čiti. V tožbi je navajala, da je njen mož David Wolper njo zmerjal, kar je povzročilo, da p prišla v tako notranje razpoloženje, da je izgubila vero sama vase, pa začela jecljati. Igralka, ki jeclja, pa ni mogoča na odru. Sodnik ji je dovolil razporoko.
LADJEDELNIŠTVO V USA
Združene države so se po prvi, i pa tudi po drugi svetovni vojni zelo razvijale- v ladjedelništvu. Kmalu po drugi svetovni vojni so zaposlovale 650,000 delavcev in je štelo ameriško trgovsko brodovje 1,090 ladij.
Ali so ladjedelnice zaspale, ali niso gledale, da se drugi svet enako probuja; dejstvo je, da so imele letos le še pet tisoč zapo-slencev. To stanje je ladjedelniš-ke družbe predramilo in za prihodnja leta napovedujejo, da bodo investirale $3,000,000,000 za nove trgovske ladje, tovorne in I osebne; pri gradnji novih ladij nobena družba ne bo izvzeta.
BOKSARJI MED SEBOJ
Boksar Georgfe Flores je bil pripuščen k dvoboju, k tekmi, pa jo je pošteno skupil. Njegova vdova toži klub, češ, da je komisar nepravilno dal Georgiu dovoljenje, da lahko nastopi, ker ga ni dobro pregledal. Sodnik ji je dal prav in ji prisodil $80,-000, vdova sama pa je dala $10,-000, da se osnuje fond za zdravje boksarjev.
PRODUKCIJE ANACONDE
Industrijska družba Anaconda je postavila v Columbia Falls! v Montani novo tovarno za alu-; niinij. Vodstvo družbe napoveduje, da bo i>rodukcija aluminija iz te tovarne kmalu dosegla 120 milijonov funtov aluminija na leto.
CTS dela z dobičkom
Clevelandski Transit System je izkazal za konec meseca novembra bilanco s čistim dobičkom $34,694,50. V prvih 11 mesecih leta 1955 je imel CTS $78,-144,41 dobička. Celo leto 1955 se bo zaključilo s predvidenim dobičkom $198,431. CTS je, kakor znano, letos poleti podražil in to prav občutno cene voznim listkom, kar se v blagajni končno mora poznati. Tudi na progi Rapid Transit se je število potnikov pomnožilo. En potnik stane družbo po njenem poročilu 27.7 centov pri prevozu iz vzhodnega v zapadni del mesta.
ZOPET STAVKA V BAKRU?
V republiki Chile, ki je bogata na rudnikih bakra, grozi stavka. Ameriška družba Anaconda ima v Chile bogate rudnike bakra. V stavkovno gibanje je posegla krajevna oblast in delavcem zagrozila: Ali na delo, ali ven iz stanovanjskih barak!
Pevski zbor JADRAN
vabi na
VEČERJO IN ZABAVO
na
STAREGA LETA VEČER 31. dec. v Slov. del. domu
na Waterloo Rd. Večerja se servira od 8. ure naprej
Igra Richie Vadnal orkester
Rezervacije po $6.00 za vse napravite pri članih ali v točilnici S.D.D,
V -
Oglašajte Enakopravnosti
ENAKOPRAVNOST
STRAN 3
FRAN MASELJ-PODLIMBARSKI;
KROKARJEV PETER
Mislite si človeka majhne postave, plečatega, čokastega, mesnatega, kakor pravi Turgenjev, malih oči, debelega nosu, smol-nato-temnih las. kratko pristriženih ,lica razširjenega, nežno-rdečega, po polti skoraj otročjega, bičjega vratu, kratkih lakti z rdečkastimi rokami, sem in tam pegastimi, kratkih nog v podobi stebrov. Hodil je Krokarjev Peter široko in opletal z rokami. Smejal se je dostikrat in prijetno je znal natezati rdeče oplatnice, a videl ga nisem do-brovoljnega nikoli. Govoril je malo in tako težko, kakor da so mu besede ne jeziku privezane, on pa počasi odvezuje drugo za drugo in jih suje na beli dan. Molče se je pomikal za svojim poslom in tako težko brez duševne pomoči, brez ognja; zdelo se mi je, kakor bi bilo to gro-madno telo dobilo od stvarnika premajhen delež one motorne moči, ki nas neprestano goni od predmeta do predmeta, od dela k delu. Lenoba ni bil Krokarjev Peter. Upiral se je z delom kakor vsi drugi; nikoli ni pohajkoval, a njegova nespretnost je bila kriva, da mu ni šlo vse tako izpod rok kakor drugim. V to-varšije ni zahajal; preradi so ga tovariši pikali in to ga je bolelo. Eden njegovih tovarišev, štajerski Nemec, ohol, neumen človek, mu je poskusil dati priimek "petrolejni sod"; pa ta priimek se ga ni prijel: hudomušni Nemec je imel med nami s svojimi suhimi dovtipi premalo vpliva in Petra smo imeli vsi radi. Res, včasi se ga je ta ali oni v mladostni predrznosti in prevzetnosti lotil in ga jel izpraševati o njegovi ljubici, kaka je, koliko ima, na kar se je Peter vselej premilo posmehljal, pomuzal in sramežljivo pogledal v tla. Ra-
ALI NAMERAVATE
OBISKATI JUGOSLAVIJO?
Pridružite se enemu izmed naših treh osebno vodenih potovanj!
POTUJTE PO MORJU ALI ZRAKU!
Po morju s parnJkpm
S s United States


25. aprila 1956
in
11. maja 1956
z LETALOM
r\

13. junija 1956
Turo X letalom bo vodil ocebno Mirko Masnjak
Pošljite rezervacijo čimprej!
SKALA
КШК«1 Ш
1817-19 SO. LOOMIS STREET Chicago, Illinois Phone Canal 6-8181
zen vode ni pil ničesar, niti žganja ne. Če mu ga je kdo ponudil, je smehljaje se odvrnil: "Oj... tega pa jaz že ne!" Tudi tobaka ni kadil, le žvečil ga je, kadar je čistil sabljo ali čevlje ali pa drgnil s skleekom svoje ostroge. Peti ga nisem slišal nikoli. Ne "Zagorski zvonovi," ne "Mila lunica," ne "Naš cesar in naš kralj," ne. "V nedeljo zgodaj," nobena pesem ni genila tega okorneža. Kakor bi mu ležala kaka neizlečljiva bolest na duši, okovana, prikljenjena, zadelana, nedosežna in nedostopna. Kleti je pa znal Peter in robato je klel, pa le pri posebnih prilikah. Če ga je v hlevu ugriznil konj, ali kadar so se mu pri skoku na konja razparale hlače, kadar so mu ponoči miši oglodale kruh, preklel je konja ali hlače ali miši.
Brez posla ni bil nikdar. Če ni bilo drugega opravila, je sedel na slamnici, krpal svoje rdeče hlače, tolkel komisni kruh — po dve porciji ga je dobival na dan—ubadal s šivanko in zalagal ter širil svoje majhne oči, da se je videla njihova snežna belina, galagal pol pesti debele kose med rdeče, razpuhle ustnice. Ej, pripraven človek je bil Krokrajev Peter in, kakor pravim, radi smo ga imeli.
Nekoč, davno je že tega, sva morala s Krokarjevim Petrom čez noč stražiti v hlevu nad trideset konj. Pobotala sva se, da bom čul jaz do polnoči, on pa po polnoči. Zimska noč je bila in tenek sneg je ležal po sosednih hribih.
Ob devetih se je polegel hrum, ki se sicer razlega ves dan po vojaškem hlevu. Tovariši so se odpravili v izbe veselo kramlja-je, pevaje, tu in tam glasno uka-je v hladno noč, konji so zobali, mulili seno, hrkali, pihali, bUi in-se grizli. Kmalu se je polegla ona čilost in veselost, katero občuti žival pred in med krmljenjem. Zime v hlevu ni bilo čutiti.
Krokarjev Peter si je prinesel iz izbe plašč, komisni hleb— črnilo, pero in papir.
"Kaj boš pisal, Peter?" sem ga ogovoril.
"Bom . . . domov!"
"Miciki Šijanovi!" Nasmehnil se je in namuzal in se obrnil od mene.
Začela sva snažiti hlev.
"Peter ali te bo Micika čakala?"
"Če hoče."
"E, babe so babe! Kdo ve, če ona nocoj misli nate?"
Ni me hotel poslušati, šel je na drugi konec hleva.
Zopet sva se sešla.
"Peter, kai pa, ali imaš še očeta?"
"Očeta—pa nimam!!"
"'Ali matere tudi ne?"
"'Mater pa imam, mater!" je hitro odgovoril in nekako ljubo je zvenel njegov glas. Srčno je brskal z raskavo brezovo metlo.
"Da so le mati, Peter ..., za mater bi jaz dal vse."
Pogledal sem mu v obraz. Slaba luč je brlela nad nama in razlivala bledo svetlobo. Zamiš-
ljen je stal Peter pred menoj. Lica so mu gorela, milo je uprl svoje male ,temnorjave oči in ni jih odmaknil, ko sem pogledal vanje. Zdelo se mi je, kakor bi bil iskal v meni sočutja, tako me je pogledaval in bistril s svojim pogledom, kakor bi me bil hotel prositi, naj mu odpustim, naj ga ne zasmehujem, ker je tako mehkočuten in dobrosrčen.
Nekaj trenutkov sva molčala. Ugibal sem, kaj se godi v Petrovem srcu. Da on noč in dan sanjari o domačih krajih, od katerih ga je neizprosno in neusmiljeno odtrgala dolžnost, to sem vedel; ali neznano mi je bilo, kaj in kako je pri njem doma. In glej, zanesel se je, da je našel človeka, ki ga ne zasmehuje, ki razume njegove bolečine. Postal je zaupen, zgovoren, tožnosti ni več na njegovem obrazu. On, ki je tovarišem odgovarjal, kadar se mu je zljubilo ,on me je nocoj ogovoril:
"Kaj pa tvoji starši, ali še žive?"
"Oj, še, ni dolgo, kar sem dobil pismo od doma!"
"АИ so zdravi?"
"Zdravi!"
"Meni so pa pred tremi tedni pisali... no, pa nič dobrega ... mati so stari... nad šestdeset let... " je govoril s tresočim glasom.
"Ali so še pri moči?"
"Bili so... zmerom ... pa saj veš, ziqia starega človeka prevzame . . . zdaj so nekaj obo —oboleli."
"Nič ne mara j, Peter, pomlad bo kmalu prišla, ta prinese zdravja."
"Kaj bi jaz maral, ko bi bil doma . . vse bi bilo drugače . . . zaslužil bi, da bi bilo tudi za mater dosti."
"Ali si za hlapca služil?"
V rudnikih sem bil, premog sem kopal. . . ."
Babi, visoka kobila črne, svetle dlake, belolisata na glavi, dol-gogrivasta, je grebla s sprednjo nogo po slami in svetlo pogleda-vala na naju. Peter jo je šel napajat. Sledil sem mu z očmi in se zamislil vanj. Kdo bi bil ke-daj dejal, da je tihi Peter taka dobra duša, in kdo bi bil mislil, da se srce takega okornega, ledenega človeka more o tajati! Čim dalje sem ga gledal, tem bolj se mi je prikupil. Kako je hacal po slami okoli konja, včasih tajil žareče oči, včasih pa mene pogledal tako milo in proseče.
"Doma je bilo res ... še več trpljenja kakor ga je tu, pa sem le zaslužil, da sva oba z materjo izhajala za silo."
"Premoženja doma nimate?"
"Kaj bi imeli!"
"Svoje hiše tudi ne?"
"Nič! . . . Mati gostujejo . . . zdaj žive . . . kaj ... o tem, kar jim dobri ljudje dado. Pišejo mi, da bi prišel domov, pa kako bi prišel . . . dva brata imam še— oženjena. Pri raportu sem že prosil in so mi dejali, da, ko bi bil edini sin vdove, bi že šlo, tako pa naj brata za mater skrbita."
"Sta li brata tudi v rudnikih?"
"Doma sta, v hribih delata drva, po deset grošev na dan in ob svojem; imata pa oba po več otrok, tako da še sama nimata dosti za življenje. Do lanskega leta so mati še dobivali za tr-ščanko . . . no, ni bilo bogve kaj,
pa vendar je bilo laže. Zdaj še tega nimajo. Trščanka je odrasla in služi v dolini pri cesti. Kruha jim prinese vsak teden ... pa kaj. . .
"Peter, kaj jim boš pa pisal nocoj ?"
"I kaj, naj potrpe . . . saj večno ne bo tako . . . osemindvajset grošev imam, te jim pošljem."
"Kaj, ti denar domov pošiljaš? Takega pa še ni bilo."
"To bo prvi denar, katerega jim pošljem v poldrugem letu. Prihranil sem ga ... pa sam Bog ve, kedaj zopet denem toliko na stran."
"Peter, ali boš vzel šijanovo Miciko, kadar prideš domov?"
"Zakaj bi je ne! Bajto ima pri cesti . . . imel bom vsaj svoj dom. Tja pojdem z materjo . . . onidve bosta doma gospodinjili, jaz bom pa premog kopal."
"Če pa pridejo otroci, boš pa tudi ti moral doma ostati!"
"E . . . Bog ve, kako še bo...."
Povedati je hotel še nekaj, ali glas mu je zastal v grlu. Umolknil je, oči so se mu zopet pomračile. Nisem ga hotel motiti v njegovih spominih, ker za njegovo bolest nisem imel zdravila, celo pravega sveta ne, ki bi mu bil v tolažbo. Ali pogledaval sem vedno nanj, tik njega sem postajal,- on pa je molčal, odvračal se od mene, stiskal trepalnice in ustnice, kakor bi bil s premagovanjem porival spomine nazaj doli v srce. Zopet je postal čemeren, kakršnega smo ga videli dan za dnevom. Laže ni bUo Petru, ko je odkril tovarišu svoje gorje, spomini na domače kraje in na zapuščeno mater so ga gotovo še huje razburili. Četrt ure sva še hodila po hlevu, zapirala okna, popravljala steljo, tu in tam napajala, potem pa je Peter vzel plašč in se za leseno ograjo zleknil na slamo. Z nobeno besedo se ni poslovil od mene in jaz se tudi nisem upal govoriti; niti "lahko noč!" mu nisem želel.—
Okoli poldvanajstih sem sedel na stol. Hoja me je utrudila, razburjena domišljija je oslabela moje živce. Naslonil sem se s komolcem na leseno ograjo. Kmalu mi je glava zdrknila raz dlan na rame; zadremal sem. Tipanje in vohanje po desni roki me je prebudilo.
Aga, širokopleč, udat konj zlatorjave barve je stal pred menoj. Prestrašen sem skočil raz stol. Tudi konj se je stresnil, se zgrudil, kakor bi se mu bila po-šibila kolena, odskočil, visoko je
dvignil glavo in rep, prhnil z nozdrvmi, mogočno je potresel z gosto, zlato-belkasto grivo, kakor da se hoče otresti uplašeno-sti in je ponosno pobežal v svojo stajo. Klopotanje kopit je prebudilo Petra. Privezal sem konja, a Peter je že stal za menoj. Slaba luč me je skelela v oči .trepalnice so mi šiloma lezle skupaj, dolgi žarki so se mi utri-njali pred očmi.
"Kaj je že polnoč, Peter, da si vstal?"
"Seveda bo že kmalu!"
"Ali si dobro spal?"
"A, kaj bi spal . . . vsako četrt ure sem se prebudil . . . sanjalo se mi je."
"Sanjalo?"
"Ti si se učil, ali znaš sanje razlagati?"
"Tega se nisem učil; kaj se ti je pa sanjalo?"
"Da sem prišel domov . , . spomladi. Vse je bilo zeleno pred kočo, vse pisano. V veži sem srečal Miciko."
"A—"
"Vsa bleda in upala je bila, taka . . . , kar gledati je nisem mogel. Podala mi je roko, pa je bila tako mrzla kakor led . . . tako čudno mrzla, kar zgenil sem se. Bog ve, nekaj to pomeni."
"Že mogoče!"
"Bog ve. Hotel sem ji odtegniti roko, pa nisem mogel . . . kakor bi bili roki primrznili. Peter, dejala je Micika, mati te čakajo v hiši in tvoj oče. Mene je obšla groza . . . mrzel pot me je oblil . . . moj oče so že umrli . . . šest let je tega."
"Ali si jih potlej videl v sanjah?"
"Ne, prebudil sem se, od strahu."
"Sanje so prazne marnje, Peter, spletkarije vroče glave, brez pomena. Mnogokrat občujemo v sanjah z umrlimi in se jih ne bojimo."
(Dalje prihodnjič)
ALI KAŠL/ATE?
Pti na« imamo izborno zdravile ta v«m ustavi kašelj in prehlad. Lodi Mandel. Pb. G.. Pb. C.
MANDEL DRt-G CO. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli.
DRUŠTVENI KOLEDAR
DECEIVIBBA
31. decembra, sobota — Silvestrov večer Kluba društev Slov. doma na Holmes Ave.
31. decembra, sobota—Silvestrov večer Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave.
JANUARJA — 1956
21. januarja, sobota—Plesna veselica društva Glas cleveland-skih delavcev št. 9 S.D.Z. v SND, St. Clair Ave.
29. januarja, nedelja—Delničarska seja Slov. doma na Holmes Ave.
APRILA — 1956
29. aprila, nedelja — 40-letnica pevskega zbora Zarja v S.N.D., St. Clair Ave.
MAJA
20. maja, nedelja — Piknik Farmskega odbora na farmi SNPJ.
27. maja, nedelja—Piknik Ženskega odseka na farmi SNPJ.
3. junija, nedelja—Piknik Atle-tične lige SNPJ na farmi SNPJ.
JUNIJA
10. junija, nedelja—Piknik društva Strugglers št. 614 SNPJ na farmi SNPJ.
17. junija, nedelja^Piknik društva Mir št. 142 SNPJ na farmi SNPJ.
24. junija, nedelja—Piknik dru-
štva Vipavski raj St. 312 SNPJ na farmi SNPJ.
JULIJA
1.	julija, nedelja—Piknik Federacije društev SNPJ na farmi SNPJ.
8.	julija, nedelja—I%nik krožka št. 1 P. S. na farmi SNPJ,
15.	julija, nedelja—Piknik društva V boj št. 53 SNPJ na farmi SNPJ.
22. julija, nedelja—Piknik društva Združeni bratje št. 26 SNPJ na farmi SNPJ.
29. julija, nedelja—Piknik društva Cleveland št. 126 SNPJ na farmi SNPJ.
AVOUSTA
5. avgusta, nedelja—Piknik društva Svoboda št. 748 SNPJ na farmi SNPJ.
12. avgusta, nedelja — Piknik društva Utopians št. 604 SNPJ na farmi SNPJ.
19. avgusta, nedelja — Piknik društva Euclid Pioneers št. 158 SNPJ na farmi SNPJ.
26. avgusta, nedelja — Piknik društva Comrades št. 566 SNPJ na farmi SNPJ.
SEPTEMBRA
2.	Sept., nedelja — Piknik društva Lipa št. 129 SNPJ na farmi SNPJ.
9.	Sept., nedelja — Piknik Ženskega odseka na farmi SNPJ.
16.	Sept., nedelja—Piknik društva Spartans SNPJ na farmi SNPJ.
DELO DOBIJO MOŠKI
IŠČE SE MOŠKEGA ZA NOČNEGA ČUVAJA
Prednost ima starejši moški.
Vpraša se pri
CLEVELAND STANDARD PATTERN WORKS 5337 St. Clair Avenue
$1,500,000.00
Za toliko so se v letu 1955 zvišale hranilne vloge na North American banki.
Za ta po višek je zelo dober vzrok, katerega vam lahko vsak uradnik banke pojasni hitro in v vaše popolno zadovoljstvo.

Primerna obrestna mera poleg zavarovanja po Federal Deposit Insurance in izborno vodstvo nudi vašim prihrankom največjo varnost.
Prijazno sle vabljeni, da pridete in se z nami posvetujete o investiciji vaših prihrankov. Vam ne nudimo nikakršnih premij, ampak vam jamčimo proiek' cijo vaših težko zasluženih prihrankov, do katere so upravičenk
Vloge, ki so napravljene do |6. /anuarfa^ bodo dobile obresti od 1. |anuar|a.
North American Bank Co.
članica Federal Deposit Insurance Corp.
ZAVAROVALNINO
proti
ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
19461 SO. LAKE SHORE BLVD.
Pokličite;
IVanhoe 1-9382
v
m KID STUFF
Scaring Folks in the Dark!
Leaping suddenly out of the night might be a youngster's idea of fun.
But when "kid stuff" drivers shoot out of the dark without a light—that's no laughing matter.
All careful drivers remember to switch on headlights earlier in winter's early dusk. Forgetting causes an appalling loss of life each year ... a loss that can easily be aroided.

CARELESS DRIVING IS KID STUFF
An offlclal public sarvic* fflMiog« prepared by Th* Advertising Council in cooperatloi with Hi* National Safety CovncH.
Contributed as a public service by
ENAKOPRAVNOST
STRAW I
ENAKOPRAVNOST

Cirkuški otrok
ROMAN Nemški spisala baronica Bracket
Prevel I. V.
(Nadaljevanje)
V Gohliški krog je udarila prva novica kakor strela. Grofica je bila našla vest o ubegu Lan-dolfa in Nore v dnevniku in zatrjevala, da je ni presenetila. Dala je časopis Lili, da bi ji služila novica kot nauk za ondanji pogovor o Nori.
Lili je silno presenetila ta novica". "To ni res, to ne more biti res!" je zatrjevala s prirojeno trdovratnostjo. "Nora je preveč pobožna in nmogo predobra, da bi bila storila kaj takega."
"Otrok, leta v takšnih okoliščinah ljudi izpremenijo," je pri-pričevalno zatrjevala grofica.
"A Nora se ni prav nič izpre-menila," je vztrajala Lili; "neskončno ji je hudo, da se je morala oprijeti tega poklica. Samo svojemu očetu na ljubo je to storila."
"Kako pa veš vse to?" je strogo vprašala grofica in jo z nejasno slutnjo ostro pogledala v
OČI
Lili je živo zardela, a s polno zavestjo svoje neodvisnosti se je pogumno ozrla v teto. "Ker sem jo prav te dni videla in govorila ž njo. Samo zato sem se peljala s Kurtom, da bi jo obiskala in sem jo tudi našla."
"S Kurtom? Kurta da si peljala k njej?" je bruhnila grofica skoraj brez glasu. Smrtni strah, ki se je pokazal Tla njenem obrazu, jc zbegal LiH.
"Ne s Kuif'^m; hotela sem samo to, da me ' -nremljal, ker gospodični RichthoATnismm hotela zaupati te stvari, "'"rt ip zvedel šele potem, ko sem bila že tam, koga sem bila obiskal^, On me ni radi tega prav nič. kq^ ral, temveč je rekel, da sem praV storila."	^
CHICAGO, ILL. FOR BEST RESULTS Ш ADVERTISING
CALL DEarborn 2-3179
BUSINESS OPPORTUNITY
Good chance to buy RESTAURANT Well established trade. Selling due to illnees. See to appreciate.
PAlisade 5-9183 See at 4008 W. Montrose
GARAGE — For sale or lease. Complete auto and truck rmairs Ideal set-up for 2 men. Established 17 years. $4,000 will handle. For appointment call Ben.
COlumbus 1-9765
DOMESTIC HELP
WOMAN to take care of a amall child and light housework. Room, board and reasonable salary.
BEverly 8-971S
HOUSEKEEPER . COOK — Also maid. Live in Miami Beach C months. Own room - board Small salary. References. Leav ing Dec. 28th. Call between 9-12:30 a.m. or 6:30 till midnight.
MUseum 4-1521
GENERAL HOUSEWORK — Girl, 19-25, single; watch kids, cook, do minor things. Ask for Sparice.
HUmboldt 6-0717
Employed Mother needs COMPETENT WOMAN to Uve with family. Care of 2 little children. Room - board - small salary,
WEUington 9-109?
"Torej je on ni videl?" je vprašala grofica nekoliko pomirjena.
"Ne, peljal me je le do njenega stanovanja, ne da bi bil vedel, kot že rečeno, koga hočem obiskati. Sicer pa mimlim, da ni bilo v tem prav nič neprimernega, da sem napravila vožnjo z bratrancem, s katerim sem bila skupno vzgojena in da sem Sla ž njim po ulicah," je užaljeno pristavila mala gohliška gospodarica in zapustila teto.
Grofica ni mogla sinu prihraniti tudi zadnje gprenke čase. Stvar bi mu bila sicer prikrila, da bi prizanesla njegovim starim spominom; a zdaj je najvarneje, da takoj jasno uvidi vso stvar, zlasti po vseh teh idealnih nazorih, ki jih je bil zadnjič čul o hčeri cirkuškega jahača.
Zato je poslala časops v sinovo sobo, tja, kjer je vedela, da ga bo takoj zapazil. "Izžgana rana se najlaže začeli," je mislila.
Kakor žgoč ogenj je šinila ta novica v Kurtovo srce, ki si ga je bila pravkar osvojila sled miru. Strmel je v list in škripa je so ee mu stiskali zobje. On ni rekel kot Lili: "To ni res!" za to je že predolga leta gojil nezaupanje do ljubljenke; za to se je bila njegova ljubezen že preveč omajala v svojih temeljih. Tudi ni padel v omotico, kot takrat; preveč je bil že vajen bolesti in razočaranj. Gorostasno se je dvigala pred njim resničnost in ob njej se je razbilo vse zaupanje in vera, kolikor ju je bilo pravkar znova zaživelo v njegovem srcu.
S temi misliini je vstala tudi nujna želja, prikriti svojo bolest in sramotd.. Zdelo 8$ rpn je, kakor da mu тоуа vsakdo brati I čela mislf in sklepe t6h zadnjih dni, kot da ima vsakdo pravico posmehovati se njegovi lahkovernosti in njegovi slabosti. Najtežje pa je prenašal poglede svoje matere.
Ko je grofica vprašala po njem, ga ni bilo več v Gohlitzu. Sluga ji je povedal, da je prejel gospod grof važno novico, ki ga je офок11са1а in da je šel peš na kolodvor; šele čez nekaj dni se bo vrnil ali pa bo poslal obvestilo.
Grofica se je silno prestrašila. AH je bila zopet pregoreča v svojem delu? THidi Lili je pove-šala glavico, ko je zvedela za hi-
tri odhod bratrancev. Hotela mu je bila zaupati svojo bol glede Nore.
"To napravijo vožnje samostojnih mladih dam," je rekla istega dne zvečer grofica svoji nečakinji in tam dala duška svoji jezi in žalosti, ker je čutila, da deklici vendar ne bo mogla ničesar prikriti, ker je mesto preblizu in so časopisi stvar preveč raztrobili.
Lili je mimo poslušala, kar ji je pripovedovala teta. "Toda to pravtako ni res, kakor ni res, kar pripovedujejo o Nori," je re* kla v svoji trmi, ki je vedno takoj vstala v njej in ki ni popustila niti od misli niti od zaupanja, ki si ga je bila enkrat prisvojila. "Ni Kurt, ni Nora ne bi napravila kaj takega. Grdi članek v časopisu je napisal nekdo, ki jima hoče škodovati. Kurt bi le moral to takoj vedeti, da lahko takoj ovrže."
"Bog ti daj pamet," je mislila grofica, ogorčena nad preprostostjo, s katero je hotela Lili urediti to zamotano zadevo. Teta je bolje poznala svet in ljudi in je vedela, ne samo, kaj vse je lahko mogoče, temveč tudi, kakšne posledice lahko nastanejo iz tega. A prvič je opustila svoj običajni rek; "Kaj naj storim""
7"
Prvič pa je to mislila Lili. Njena ljubezen in ponos sta jo vzpodbujala k temu. Dolgo je razmišljala. Kurt je torej ljubil Noro! Zato je bil tako nesrečen, zato žalosten ? ... Toda globoka in resnična ljubezen nikdar ne odbija čistega dekliškega srca. Nora je bila v Lilinih očeh tako dobra, tako lepa, da je umela Kurtovo bol; morda ga je tem laže razumela, ker je v svoji pametni glavici lahko pristavila: "Poročiti pa uboge Nore, seveda, ne more; to je vendar povsem nemogoče. Ubogi Kurti! Zdaj ima povrhu še to jezo in prav gotovo je zato odšel."
Prišla ji je rešilna misel: kaplan bi bil najpripravnejša osebnost, ki bi mogla tu pomoči. On vendar pozna Kurta in Noro, ve za vso zgodbo, ve, da Kurt po ^Т/ој^ povratku ni zapustil CtoHlitža, da иа> sovražnih časo-beseda^ niti besedice ni nice. Njemu ihoče pisati, naj
vse primemo ovrže. Morda je tudi Kurt odšel tja .
Da ga je dobro razumela, o tem so pričale vrstice, ki jih jc zdaj pisala, ki so naivno preprosto potrjale njeno trdno Zaupanje, njeno skrb za njegovo zdravje in njeno sočutje ter so v vsaki besedi nezavestno izdajale njeno ljubezen. Priložila je tudi žaljivi članek iz časopisa ter naprošala kaplana, naj ukrene vse, da prihrani ubogemu Kurtu nadaljne neprijetnosti in mu stvar olajša, da ne bo zbolel. Priložila je tudi vso korespondenco, ki je bila med tem došla za Kurta, prav takšno, kot je bila. "Lahko je kaj vmes, kako obvestilo, ki bi ga sedaj nujno potreboval," je menila.
Kakor ranjena žival, ki beži v goščo, da se skrije, tako je bil tudi Kurt v svoji bolesti poiskal samoto. Zvabil ga je bil stari dom, ki je bil zdaj prazen. Pot ga je peljala skozi glavno mesto; trenutek se je obotavljal, ali bi tam še kaj poizvedel ali ne. Toda novica je bila preveč nepričakovana in glede osebnosti, poznane kot je Nora, pomota pač ni mogoča. Srce se mu je upiralo, da bi slišal to iz tujih ust, saj je videl na lastne oči — saj je sam slišal od nje: "prepozno." "Dovolj zgodaj mi je dala pojasnilo," je rekel z bridkim smehljajem in se odpeljal skozi Dunaj, ne da bi se kaj ustavil.
Služabništvo v domačem gradu je bilo nenavadno presenečeno, ko je prišel mladi grof tako nepričakovano in sam. Namenili so se bili, da mu bodo priredili slovesen sprejem, ko se bo po dolgoletni odsotnosti, in prestani bolezni vrnil s svojo materjo domov kot popolnoma ozdravel, kakor je često pisala grofica, bržčas zato, da bi jih pomirjala.
Ljudje so zmajevali z glavami: "Ta naj bo ozdravel?" — tako bled in tako slab, da je komaj mimogrede pozdravil pre-senečenca? Njegova poprejšnja priljudnost in pristopnost je vidno izginila: za služabnike, ki so se zglasili pri njem, je imel jedva nekaj drobnih, mlačnih besed. Celo napram kaplanu jr ostal tih in sam zase; kot razlop za svoj nenaden prihod jc navajal, da se je hotel ogniti vsem slovesnostim, ki mu niso ljube.
Kaplan, ki ni prav nič slutil,


GAS RANGE
<.џ»,т4
JAMES D.^ STAKICH, Prop.
IVanhoe 1-8288	16305 WATERLOO ROAD
Open Unlil 9 p.m. Every Evening Including Wednesday Till Christmas
, >000000000000000000000<XXX>00000000000000
TISKOVINE
IZDELANE v TISKARNI
Enakopravnosti
so LIČNE IN V NAJNOVEJŠEM TISKU
-Cene so zmerne—naročila hitro zgofovoljena-Se priporočamo društvom,
trgovcem, obrtnikom in posameznikom
ENAKOPRAVNOST
6231 ST. CLAIR AVE.
kaj se je bilo zgodilo, je menil, da bojuje Kurt notranji boj, ki ga on, kaplan, dobro razume; in ostal je zvest svojemu prepričanju, da je najbolje pustiti vsako jstvar samo, da se na tihem izčisti.
Tiho je živel Kurt, sam zase, kakor puščavnik v svoji sobi ali pa je po cele ure jezdil ali hodil peš po svojih gozdovih. Družina je neverjetno gledala to njegovo vedenje in stari posli so govorili, da to ne pomenja nič dobrega.
Kaplanu samemu se je začelo zdeti to obnašanje nerazumljivo, šele Lilino pismo mu je razrešilo to uganko. Ta preokret je tudi njega močno pretresel. Žaljivemu članku je istotako malo verjel kot Lili. Vendar je dovolj poznal svet, da je lahko vedel, kake neprijetnosti lahko nastanejo iz tega za mladega moža in kako težko bo zabrisati ta vtis.
Kaplan je sklenil molk prekiniti. Posetil je Kurta v njegovi sobi in ga našel, kot zdaj vedno, sanjavo stoječega ob oknu; roko si je pritiskal na čelo in gledal ven v svet, četudi ni ničesar videl.
(Dalje priHođnjiC)
AMERIŠKA Ш EVROPSKA OZNAČBA MER
Pri čevljih je razlika v označ-bi З2У2 do 33 točk, ki jih je treba odšteti od evropske mere, bodisi pri moških ali pri ženskih čevljih.
Na primer: če vam pišejo, da želijo čevlje št. 39, to je ameriška mera 6 in pol, št. 40 je 7, št. 41 je 8, št. 42 je 9, št. 43 je 10, št. 44 je 11.
Ženski čevlji so navadno manjši nego gornje mere. Tako bi na primer: št. 38 bila št. 6, št. 37 št. 5, št. 36 št. 4.
Ženske obleke: št. 40 je ameriško 32, 42 je 34; 44 je 36; 46 je 38; 48 je 40 itd., vedno za 8 točk manjše od evropske mere.
Pri moških oblekah pa se začenja v Evropi z št. 42, kar je v Ameriki 33; 44 je 34; 46 je 36; 48 je 38; 50 je 39; 52 je 41; 54 je 43 m 56 je 45. (Se vrti med 10 11 točk razlike.)
Približna metrična dolžina po ameriški meri:
1 centimeter — 0.3937 inča.
1 meter — 3.2088 čevlja ali 1.0936 jarda.
1 kilometer — 0.6214 "statute" milje oziroma dolžina milje, spreje;ta potom zakonodaje.
1 kilometer na vodni površini je 0.5369 "nautical" milje.
Enako je pri deklicah drugačna evropska mera. št. 38 je ameriško 12; 40 je 14; 42 je 16; 44 je 18 in 46 je 20.
Zastopniki "Enakopravnosti"
o
Za st. clairsko okrožje:
JOHN RENKO
1016 EAST 76th STREET
UTah 1-6956 o
Za collinwoodsko in euclidsko okrožje:
JOHN STEBLAJ
17902 NOTTINGHAM RD.
IVanhoe 1-3360 o
Za newburško okrožje:
FRANK RENKO
11101 REVERE AVENUE Diamond 1-8029
OSKRBNIKA
SE IŠČE
SLOVENSKI DOM na 15810 Holmes Ave.
išče oskrbnika (Janitor)
STAREJŠA ZAKONCA ALI VEČJA DRUŽINA DOBRODOŠLA. PLAČA PO DOGOVORU IN STANOVANJE. KATEREGA ZANIMA NAJ SE ZGLASI PRI TAJNIKU.
FRANK WALTER, tajnik.
A. GRDINA & SONS
POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM
1053 EAST 62nd STREET	HEnderson 1-2088
URADI V COLLINWOODU:
17002-10 LAKE SHORE BLVD. 15301 WATERLOO ROAD
KEnmore 1-5890 KEnmore 1-1235
RADENSKA MINERALNA VODA
(iz SLOVENIJE)
Vsebuje vse mineralne vitamine, ki s svojim delovanjem urejajo človeško zdravje. Za to uspešno pomaga pri raznih boleznih: kroničnem vnetju ledvic, sklerozi, starostnih obolenjih, motnjah sekrecije: pri boleznih sečnih potov, prtinu in sladkorni bolezi^ želodca,črevesja, jeter in žolčnika; pri katarju grla. vnetja krhija in bronhijev in več drugih. V zdravilne svrhe se pije segreto.
Radenska mineralna voda je tudi izvrstna namizna voda in odlična za mešanje z vinom in sadnimi soki.
Posamezna steklenica (1 liter) — 59c Zaboj 12 Litrov — $7.00 V Clevelandu, ako pripeljemo na dom, se doda — SOc
TIVOLI IMPORTS — 6409 Si. Clair Avenue
Cleveland 8, Ohio	Tel.: HE 1-5296
*
7IIU>MiM0tđl«a<C "14>laiubi МШик" -Пм MlauM Wtttr
UbetueHeeonl
Dobite jo sedaj pri Society
NOW AT ANY OP OUR 9 CONVENIENT LOCATIONS
Ntaifi OHk#
W Public Squv«
C«IUnwo*4 IreiMb
14T0T 8t СШг Avmut
KbiMim IrMch
IMM Klnunui Road
Vptewn Brwi«k ttl Haraa lto«d
Htlflht* trandl tMtLatRocd
lofcewood traiMb
14(08 Detroit Avcno*
N#mmM#.FwN#« ■ronth South luclld Ironili ИМ Mtnphii Atwiu* MU M*y6*ld Re*4
Van Aken Iron«!!
UMU Vm Ak«B Blvd.
Želeli boste dodati to novo ploščo vaši zbirki — še eno Liberace ploščo dobite samo pri Society! Vprašajte za vaš izvod, ko pričnete s hranilno vlogo pri Society s $25 ali več... ali pa ko vložite to vsoto na vašo sedanjo hranilno vlogo. Dobite vašo ploščo sedaj v kateremkoli 9 priročnih Society uradov,
m IHI CITt OP CIIVIIANO
Poimdtd K49