GLAS LJUDSTVA Če ne ustreliš, zanesljivo zgrešiš. Nizozemski pregovor Številka 46 Letnik 48 Cena 10,- šii. (100,- SIT) petek, 15. novembra 1996 Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec Danes premiera na Brnci. SRD „Dobrač“ prisrčno vabi na premiero: Burkaški misterij Mi-stero Buffo (Dario Fo), ki bo danes, 15. novembra, ob 19.30 uri v kulturnem domu na Brnci. Južna Tirolska podpira Kulturni dom v Pliberku Stran 3 mmmuM § vk n i 1 - A/ / Dl Štefan Domej, Iva Muller in Janko Zwitter so kandidati Skupnosti južnokoroških kmetov, kije imela doslej dva mandatarja v kmetijski zbornici. Po zelo uspešni delovni dobi SJK upa, da bodo volilci to delo tudi honorirali in da se bo število glasov tokrat zvišalo in preseglo mejo 2000. POLITIKA Seja zbora narodnih predstavnikov NSKS je bila sklepčna, predvsem pa tudi živahna. Nova člana predsedstva sta Franc VVedenig in mag. Marjan Pipp. Strani 2/3 ŠPORT Ekonomija narekuje oz. vsiljuje SAK novo poto. Ker primanjkuje denarnih sredstev, mora SAK stopati tiše in tvega celo izpad v koroško ligo. Stran 17 KULTURA Po skoraj natančno sedmih letih nesebičnega in trdega dela je društvo KUMST konec preteklega tedna slavnostno odprlo kulturno središče v Žitari vasi. Stran 13 2 Politika Politika 3 Janko Kulmesch Komentar NAŠEGA TEDNIKA Gre za državniški odnos Državnozborske volitve v Sloveniji so mimo, na slovenske parlamentarne stranke pa čakajo gotovo še bolj težke odločitve. Izid volitev namreč ne dopušča jasnega odgovora na vprašanje, kakšna naj bi bila naslednja slovenska vlada, ki bi tudi funkcionirala. Skupni cilj pomladnih strank (Slovenska ljudska stranka - SLS, Socialdemokratska stranka - SDS, Slovenski krščanski demokrati - SKD) je bil spraviti dr. Janeza Drnovška z vladnega prestola, vendar so volile! samega šefa slovenske vlade še bolj podprli kakor leta 1992. To seveda ne pomeni, da pomladne stranke ne bi uspešno zvozile volitev. Nasprotno: skupno so dosegle 45 oz. polovico poslancev; v primerjavi s prejšnjo zakonodajno dobo, ko so skupno imele 30 poslancev, pomeni to precejšnji prirastek. To predvsem po zaslugi SDS (prej 4, sedaj 16) in SLS (prej 11, sedaj 19). SKD je na- ———■ zadovala od 15 na 10 poslancev in bo na vsak način morala opraviti temeljito pospra-vo. Ob vsem tem pa bi z vidika koroških Slovencev bilo žalostno, če bi prišel pod kolesa predsednik _____ Lojze Peterle. Z njim bi v Sloveniji zgubili enega izmed redkih politikov, ki imajo pošten odnos do naše narodne skupnosti. Podobno kot brata Podobnik in Janez Janša (pa tudi predsednik slovenske države Milan Kučan), je Lojze Peterle prijatelj koroških Slovencev iz notranjega prepričanja, kar za politične razmere v Sloveniji ni samoumevno. V preteklosti namreč sodelovanje med uradno Slovenijo in koroškimi Slovenci ni bilo povsem zadovoljivo. Nikakor ne Vsako odstopanje od državniškega odnosa vodi prej ali slej v nepotrebne težave. zanikamo pomena resolucije o zamejskih Slovencih, ki jo je letos sklenil slovenski parlament, prav tako ne pomena, ki ga ima delovanje Vencljevega urada za zamejske Slovence. Enako velja za dosedanjo politično in gmotno pomoč. O nenadomestljivi vlogi, ki jo ima Republika za zamejske Slovence, ni in ne more biti niti najmanjšega dvoma. Kljub temu pa je še mnogo bistvenih zadev neurejenih. Resolucija, ki jo je sklenil prejšnji slovenski parlament, bo morala postati meso. To zadeva vsa vprašanja, od uresničitve skupnega zastopstva pa do reševanja gospodarskopolitič-nih problemov. Tudi v manjšinsko političnih odnosih z Avstrijo bo morala postati politika uradne Slovenije bolj prepoznavna in za koroške Slovence bolj otipljiva. Predvsem pa se bosta morala slovenski parlament in _ vlada odločiti za jasno in verodostojno strategijo, na kateri bo možno skupno z zamejskimi Slovenci graditi usklajeno in zadovoljivo sodelovanje. To seveda tudi predpostavlja, da se obe strani, tako Slovenija kakor zamejski Slovenci, zavedata, da mimo državniškega odnosa ni poti. Za koroške Slovence sta in morata biti merodajna partnerja slovenski parlament in vlada, neglede na to, kdo ju predstavlja in kakšne politične barve so njuni predstavniki. Vsako odstopanje od državniškega odnosa vodi prej ali slej v nepotrebne težave - koristilo pa bi kvečjemu tistim, ki za probleme koroških Slovencev nimajo niti najmanjšega razumevanja. Zbor narodnih predstavnikov (ZNP) Narodnega sveta je na seji v četrtek, 7. novembra, živahno razpravljal o vprašanju, kako čimbolj dosledno uveljavljati slovenščino v javnih ustanovah. Janko Kulmesch Medtem ko je bila nedavna seja ZNP v Tinjah nesklepčna, je bila tokrat zelo dobro obiskana (od 60 predstavnikov je bilo navzočih 51) in živahna, še posebej v razpravi o poročilih predsednika NSKS Nantija Olipa in podpredsednika mag. Vladimirja Smrtnika. Smrtnik je predstavil delovanje biroja za narodne skupnosti pri deželni vladi. Poudaril je pomen biroja in osebno želi, da bi biro zavzemal stališče k čim več aktualnim problemom. Svaril je pred narodnopolitičnim zaostrovanjem v deželi, hkrati pa izrazil upanje, da bi bolj dosledno uporabljali slovenski uradni jezik. Omenil je tudi, da je biro vsaj v času, ko dela na uradu, sprejel nekaj pozitivnih stališč -med drugim, ko je šlo za dvojezični otroški vrtec na Suhi in v Žitari vasi ali glede neomejenega sprejema TV Slovenija. V številnih prispevkih so člani ZNP izrazili skrb zaradi nazadovanja slovenščine v javnosti in še posebej v družinah, pozivali so k doslednejši uporabi slovenščine na uradih, od manjšinskega biroja pa pričakujejo pri tem čim več ustrezne podpore. Zavrnili so napade na tiste, ki jim koroški politiki in mediji očitavajo, da so „hardli-nerji“, in ugotovili, da se „v resnici ozračje ni zboljšalo" (Stanko Wa- kounig). „Če zahtevaš več slovenščine, že veljaš kot nacionalist", tako Stanko VVakounig. Sprememba pravil. Doslej je bil ZNP sklepčen šele tedaj, če sta bili navzoči vsaj dve tretjini njegovih članov. Ta določba se je izkazala kot nerealistična in je v glavnem tudi za druge ustanove neobičajna. Zato je ZNP sklenil spremeniti pravila. Po novem je ZNP sklepčen, če je navzoča večina njegovih članov. Pravila pa so se spremenila tudi glede sestava predsedstva. Doslej so lahko bili člani predsedstva samo iz Zbora narodnih predstavnikov. Odslej so lahko člani predsedstva tudi taki, ki niso bili izvoljeni v ZNP. Vendar ti ne morejo biti v večini. Večina od najmanj sedem- in največ ednajstčlanske-ga predsedstva more priti iz ZNP. Ker so podpredsednik dr. Pavle Apovnik, Travdi Lipusch in Vincenc Gotthardt oddali mesto v predsedstvu, je ZNP izvolil v predsedstvo osrednjega tajnika Franca VVedeniga in mag. Marjana Pippa. Prvi podpredsednik je mag. Vladimir Smrtnik (prej drugi), o novem 2. podpredsedniku pa se bo šele odločalo. Novi KOKS. Kot je znano, je predsednik NSKS Nanti Olip v Bo Slovenija onemogočila uvažanje slovenskih tednikov? Naš tednik, Slovenski vestnik in Nedelja so pri uvažanju v Slovenijo soočeni s težavami, ki imajo svoj vzrok v carinski zakonodaji Slovenije. Uvoz naj bi bil možen samo s špedicijo, naši časopisi, ki se uvažajo v nekaj sto izvodih, pa se naj bi obravnavali, kot da bi šlo za velike komercialne posle. To bi povzročalo previsoke stroške in zavlačevalo dostavo časopisov naročnikom do take mere, da pošiljanje naših tednikov v Slovenijo ne bi imelo več smisla. NSKS oz. njegov Zbor narodnih predstavnikov (ZNP) je na svoji zadnji seji sprejel protestno izjavo, v kateri poziva slo- vensko vlado: „Če jemlje Slovenija svoje ustavne obveze do slovenskih manjšin v zamejstvu resno, mora biti vendar mogoče, da pristojne slovenske oblasti zadevo uredijo s posebno izjemo za uvoz časopisov slovenskih manjšin. Sicer tudi ne moremo verjeti v namen Republike Slovenije, kot gaje izrazil državni zbor s sprejetjem resolucije, da pripomore k vsestranskemu razvoju manjšin." Generalni konzulat RS v Celovcu je obljubil, da bo zahtevek slovenskih tednikov po poenostavljenem carinskem postopku posredoval slovenski vladi. VOLKSGRUPPENTAG ZBOR NARODNIH PREDSTAVNIKOV Jdeležba seje Zbora narodnih predstavnikov je bita tokrat zelo dobra. ■'smu dr. Sturmu predlagal novi ;°ordinacijski odbor koroških Slo-,encev. Z razliko do starega naj bi lQvi KOKS predvideval poseben ■orektiv. To pomeni: če bi se ^>KS in ZSO o nekem vprašanju ''kakor ne mogla zediniti, potem 'ai bi o tem odločali vsi odborniki !seh naših društev. ZNP je Olipov fsdlog soglasno podprl, dr. ‘turm pa v odgovoru na Olipovo 'ismo k predlogu o novem KOKS 'Ploh ni zavzel stališča. llii» NARODNI VrfjL— koroških SVET SLOVENCEV zbor NARO predstavit VOLKSGRUPPI Nova člana predsedstva Narodnega sveta koroških Slovencev sta osrednji tajnik Franc VJedenig (drugi z leve) in mag. Marijan Pipp; mag. Vladimir Smrtnik je postal prvi podpredsednik. Sliki: Franc sadjak REKLI SO Dr. Pavlu Apovniku velja vso priznanje 'n zahvala za delo, ki ga je opravil za NSKS. Njegov odstop zelo obžalujem. NANTI OLIP Še pred koncem leta želimo za NSKS 'zdelati strateški papir. NANTI OLIP Micka Miškulnik je ena redkih izjem, ki dosledno uporablja slovenščino na uradih. MAG. VLADIMIR SMRTNIK Pri vodstvu NSKS pogrešam pobude, kako spraviti slovenščino bolj pozitivno 'iUdi- JOŽEBLAŽEJ Svarim pred tem, da bi v manjšinskih vprašanjih vedno bolj dajali kompetence občinam. Pristojna je zvezna vlada. DR. MATEVŽ GRILC Kakšno je znanje slovenščine pri učiteljih? MAG. ZALKA KUCHLING Ne izgovarjamo se na to, kako smo zapostavljeni. Poslužujmo se svojih pravic! DR. JANKO ZERZER Koliko je slovenskih funkcionarjev, ki doma ne govorijo slovensko?! STANKO VVAKOUNIG V podporo Skupnosti južnokoroških kmetov Resolucija Zbora narodnih predstavnikov Narodnega sveta koroškoih Slovencev v podporo Skupnosti južnokoroških kmetov, sprejeta v četrtek 7. novembra 1996. Zbor narodnih predstavnikov pozdravlja nastop Skupnosti južnokoroških kmetov pri volitvah v kmetijsko zbornico v nedeljo, 17. novembra 1996. Sestav kandidatne liste in vsebina volilnega programa SJK sta izraz široko zastavljenega koncepta v prid kmečkega prebivalstva nasploh, vendar ob posebnem upoštevanju pravic in življenjskih interesov kmečkega človeka na dvojezičnem južnem Koroškem. To usmeritev je SJK kot edina prepričevalno dokazala že z dosedanjim delovanjem v kmetijski zbornici. Uspelo ji je tudi sprožiti medfrak-cijsko diskusijo o politiki kmetijske zbornice, ki naj bi podprla ohranitev kulturne in jezikovne podobe Koroške. Zato lahko ugotavljamo, da je samo Skupnost južnokoroških kmetov vredna zaupanja slovensko-govorečih volilcev in njihovih prijateljev. Pozivamo volilne upravičence, da pri nedeljskih volitvah v kmetijsko zbornico zaupajo svoj glas Skupnosti južnokoroških kmetov in tako krepijo naše doslej edino demokratično izvoljeno javno zastopstvo na deželni ravni. KULTURNI DOM PLIBERK: Podpira ga tudi Južna Tirolska Kako dobro je sodelovanje med koroškimi Slovenci in Južno Tirolsko, dokazuje tudi najnovejša odločitev južnotirolske deželne vlade: kulturni dom Pliberk bo finančno podprla v višini enega milijona šilingov. S tem je Južna Tirolska dala razumeti, da ji vsestranska solidarnost z drugimi manjšinami res nekaj pomeni in da si resno prizadeva za čimbolj plodne odnose s koroškimi Slovenci, kot je to poudaril južnotirolski deželni glavar dr. Luis Durnvvalder že lansko leto ob podelitvi Einspielerjeve nagrade dr. Hubertu Frasnelliju. Velike zasluge za to odločitev Bozna imata tudi dunajski Center avstrijskih narodnih skupnosti (CAN) in ministrica za pouk Elisabeth Gehrer. CAN (predsednik: mag. Marjan Pipp, tajnik: Hubert Mikel) je v imenu društva Kulturni dom Pliberk pisal deželnemu glavarju dr. Durnvvalderju in ga prosil za ustrezno finančno podporo. Prošnjo CAN oz. društva Kulturni dom Pliberk je v pismu dr. Durnvvalderju podprla tudi ministrica za pouk Gehrerjeva in južnotirolskemu deželnemu glavarju poleg tega sporočila, da namerava njeno ministrstvo prav tako podpreti ta projekt. V tej zvezi Gehrer-jevo še posebej veseli, da se Južna Tirolska priznava k solidarnosti s koroškimi Slovenci. Kulturni dom Pliberk se ji zdi zelo pomemben, mdr. tudi zato, ker lahko prispeva k enakopravnemu sožitju obeh narodnih skupnosti na Koroškem. 4 Kmetijstvo Kmetijstvo 5 SJK je odraz samoajnosti naših kmetov V nedeljo, 17. novembra, kmetje za naslednjih pet let volijo svoje zastopnike v zbornico. SJK je imela doslej dva mandata in želi število glasov tokrat zvišati. DISKUSIJA NAORF Stefan Domej je glavni kandidat SJK. V kmetijski zbornici je že deset let in je v tem času postal eden najbolj kompetentnih zborničnih svetnikov, kar so dokazale vse predvolilne diskusije. Amtlichen Stimmzette! fur die VVahl in die Vollversammlung der Landuiirtscbaftskammer Lep uspeh za kandidata SJK □ Na zadnji predvolilni diskusiji ORF na gradu Krasto-witz se je med vsemi frakcijskimi šefi najbolje odrezal kandidat SJK Štefan Domej. To so ugotovili navzoči novinarji ter tudi Domejevi sogovorniki, ki so dejali, da je SJK zelo kompetentna frakcija. SJK vabi na Kmečki praznik v soboto, 16. novembra, od 10. do 13.ure pri Zadrugi v Globasnici. Za jed, pijačo in domačo glasbo bo poskrbljeno! Janko Zvvitter je prav tako že deset let v kmetijski zbornici in si prizadeva predvsem za krepitev kmetov na Zilji in v Rožu. Zvvitter je tudi predsednik koroških konjerejcev. Iva Muller kandidira prvič za SJK. Z njo želijo SJK nagovoriti predvsem kmetice, za katere se Iva Muller zavzema znotraj SJK. Če bi SJK uspelo pridobiti mandat, bi to lahko delala tudi v zbornici. V Vogrčah so na martinovanju izžrebali kot glavno nagrado kolo, ki ga je dala na voljo SJK. Srečni dobitnik je bil kmet Franc Valeško iz Drveše vasi, drugo nagrado pa je dobil Alois Malej iz Štebna. Štefan Domej se je v zadnjih letih posebno zavzemat za svetovanje pri gradnji hlevov. Domej: „Danesje možno na zelo enostaven in poceni način graditi hleve in tako doseči boljše rezultate in tako tudi več zaslužiti. " Po številnih strokovnih predavanjih KIS in SJK vedno več kmetov gradi hleve po novem načinu. Lutschounig spet blokira KIS, denar pa bodo pobrali Štajerci Kmečkoizobraževalna skupnost (KIS) je pripravljena prevzeti koordinacijo EU INTERREG projektov med Slovenijo in Koroško. Toda koroški kmetijski referent Lutschounig blokira KIS. Tudi na Obirskem pri Kovaču so se na kmečkem plesu, ki je bil povezan z martinovanjem, odlično zabavali. Za zabavo so tokrat skupno skrbeli Smrtnikovi fantje in trio Korotan. EU je z INTERREG programom ustvarila osnovo za pospeševanje meddržavnih projektov med državami EU in drugimi državami. Tako sodelovanje se pripravlja tudi med Slovenijo in Koroško. Prvi projekti so izdelani, EU bi jih tudi finančno podprla. KIS pa bila najbolj primerna ustanova, ki bi projekte koordinirala. Blokada. Toda koroški kmetijski referent Robert Lutschounig je doslej uspešno blokiral KIS. Ker na Koroškem ni nobene druge ustanove, ki bi bila v taki meri primerna za koordinacijo, kot je KlŠ, ne pride do realizacije prvih projektov. S tem pa tudi denarja ne bo na Koroško (15 mio. šilingov). Drugače je na Štajerskem, kjer imajo zelo uspešne projekte s Slovenijo. Ko so Štajerci slišali, da se na Koroškem nič ne giblje, so formalni zaprosili, da Koroška orktnni cvnip nndnnrA vŠtaierski. Predsednik KIS DI Hanzi Mik! je lahko ponosen na delo svoje kmeč-koizobraževalne ustanove. Prav nerazumljivo je, da deželni kmetijski Po številnih koroških intervencijah in protestih je kmetijski referent Lutschounig končno zavzel stališče in porilni vso krivdo KIS, ki da je menda predraga. Preteklo nedeljo je bil Lutschounig na obisku v občini Bistrica in je tam dejal, da se obmejnim občinam ni treba bati, da bi te INTERREG podpore šle v izgubo. Koroška bo menda odstopila podpore Štajercem le v obliki posojila. Za predsednika KIS Dl Hanzija Mikla je to postopanje Lutschou-niga povsem nerazumljiv, saj dela Lutschounig proti interesom Koroške. Verjetno čaka Lutschounig na to, da bi se le našla kakšna druga ustanova, ki bi želela prevzeti koordinacijo. Pred vrati so seveda tudi kmečkozborske volitve, ki očitno tudi vplivajo na take odločitve, ki pa nedvomno škodujejo prebivalcem na obeh straneh meje. Fortl. Zahl Unterscheidende Parteibezeichnung der Wah!vorschlage Stimmabgabe 1 Karntner Bauernbund O 2 Freiheitliche Bauernschait o 3 Team Schaumberger SPD Bauern o 4 Skupnost južnokoroških kmetov -Gemeinschalt der Siidkarntner Bauern (SJK) 85 KMETIJSKA ZBORNICA 47.384 volilcev in 36 mandatov □ V nedeljo, 17. novembra, bo na Koroškem v 131 občinah volilo 47.384 kmetov in kmetic svoje stanovsko zastopstvo. Volilno pravico imajo vsi kmetje in kmetic, osebe ki so večinoma zaposlene na kmetiji in posestniki zemljišč (več kot 1 ha). □ Skupno kandidirajo štiri frakcije, ki se potegujejo za 36 mandatov. Bauernbund je imel doslej 17 mandatov, FPČ 10, SPČ 6 in SJK 2. En mandat je imel doslej R. Metne, ki se je ločil od FPČ. □ Volilci bodo tokrat glasovali tudi o obveznem članstvu v zbornici (rumeni list). SJK se je v tem vprašanju jasno izrekla za obvezno članstvo. □ Končni rezultati volitev bodo znani v nedeljo ob 17.30. 6 Slovenci v Italiji „Polom Tržaške kreditne banke je zgodovinski poraz tiste manjšinski politike, ki je podrejala pravice in koristi slovenske manjšine ideološkim ii finančnim interesom,“ je dejal Martin Brecelj, deželni tajnik Slovenski skupnosti (SSk) - edine slovenske stranke v Italiji. Slovenska manjšina v Italiji ogrožena „Pri takih polomih, kot je polom TKB, smo izredno zaskrbljeni. Zakaj? Tvegamo, da izgubimo del manjšine, ki se bo na nek način oddaljila od naše skupnosti in se asimilirala. DEŽELNI TAJNIK SLOVENSKE SKUPNOSTI MARTIN BRECELJ |-\ogodki v zvezi z bankrotom LzTKB si sledijo z bliskovito naglico. Preiskava italijanske finančne policije sicer še ni končana, toda dve stvari sta zdaj že kristalno jasni: prvič, TKB ima za nekaj sto milijard lir slabih terjatev, od katerih je večina neizterljivih, večina kreditov, ki so glavni vzrok za nelikvidnost, je bila dodeljena fizičnim in pravnim osebam, ki ne samo, da nimajo opraviti ničesar z manjšino, temveč so delovali tudi proti njej in denimo nasprotovali osamosvojitvi Slovenije, in drugič, v vso zadevo sta ideologija in politika tako prepleteni, da se bo usoda TKB morala reševati na najvišji državni ravni. Kar pa je najhuje -tudi če bo banka sanirana, Slovenci v Italiji ne bodo nikdar več večinski lastniki. Torej bodo usodo manjšinskega gospodarstva krojili v Rimu in Ljubljani. Vzroki za neslaven propad pa so globlji in sežejo v čas po drugi svetovni vojni. po pregledu zgodovinskih \ dejstev lahko ugotovimo, da levji delež krivde nosi nekdanji komunistični režim v Sloveniji oziroma Jugoslaviji, ki je s svojo ideološko enosmernostjo Slovence v Italiji - po neuradnih podatkih jih je danes prek 70.000 - razdelil na dva tabora in ju tako naredil za lažje obvladljiva. Ko je po razpadu Svobodnega tržaškega ozemlja Trst dokončno prešel pod Italijo, je v slovenskem političnem vrhu prišlo do odločitve, da se Slovenci v Italiji organizirajo v družbeno organizacijo, ki se je kasneje preimenovala v Slovensko kulturno-gospodarsko zvezo (SKGZ). Ustanovili so jo Zveza kulturnih društev (takrat še Slovenska prosvetna zveza), Zveza slovenskih športnih društev, Primorski dnevnik, dijaški domovi in tiste organizacije, v katerih so sodelovali Slovenci. Izoblikovana je bila organizacija, ki naj bi pokrivala celotno področje delovanja slovenske manjšine, takrat pa je nastala tudi Tržaška kreditna banka. Martin Brecelj pravi: „TKB ni nastala kot banka ali kot neka gospodarska in denarna ustanova, prav tako ne kot banka Slovencev v Italiji po Londonskem memorandumu o svobodnem Tržaškem ozemlju iz leta 1954, ampak je TKB že ob ustanovitvi imela izrazit ideološko-političen predznak. Ob ustanovitvi je namreč glav- nino kapitala - vojna odškodnina Slovencem v Italiji - Jugoslavija zaupala tistim krogom, ki so bili zvesti komunističnemu režimu v Jugoslaviji. To je pogojevalo vso zgodovino banke, ki je zaradi politične značilnosti imela večkrat težave. Toda dokler je bila tu Jugoslavija, je izgubo pokrivala matična država." O prva je sicer kazalo, da O bodo Slovenci v Italiji enotni, toda slovenska oziroma jugoslovanska oblast je sprejela strateško napačno odločitev, po kateri naj bi se manjšinci vključili v takratno KP Italije (kasneje v socialistične stranke) in prek italijanskih strank skušali uveljaviti svoje interese. Skupina Slovencev pa je sledila katoliški tradiciji, zavračala tezo o komunizmu in, kar je najpomembnejše, menila je, da manjšina lahko uveljavi svoje pravice le kot avtonomen subjekt, ki ima svojo narodnostno identiteto, ne pa da se utaplja v italijanskih političnih grupacijah. Tako je nastala Demokratska zveza, ki je prerasla v stranko Slovenske skupnosti. Sprva je bila to protikomunistična stranka, ki se je razvila v narodnostno stranko. Toda katoliški zamejski Slovenci, ki so najmočnejši v italijanskih Brdih, niso imeli svoje krovne organizacije. Zato je bil pred dvajsetimi leti ustanovljen Svet slovenskih organizacij, ki ga dolga leta slovenska oblast ni priznavala, konec osemdesetih let pa je bil tedanji režim prisiljen v pogovore. |Xo se je začela Jugoslavija iVmajati in se na koncu tudi zrušila, so krogi okoli SKGZ, ki so imeli v rokah tudi banko, iskali novo zaledje. Našli so ga v Italiji v krogih socialistične stranke, predvsem pri dveh ključnih osebnostih tistega časa - Giannija de Michelisa in Bettina Craxija. V času konec osemdesetih let je vrelo po vsej zahodni Evropi. Antiklerikalni tabor (socialistične stranke, fra-masoni oziroma levica nasploh) se je zbal, da bi v praznini, ki je nastala na vzhodu po zlomu komunizma, prišle na oblast katoliške sile. Prišlo je do znane odločitve socialistične internacionale, da „podari“ demokratično legitimiteto vsem tistim silam in ljudem, ki so izšle iz bivših komunističnih partij. Glasnik te linije je bil de Michelis, ki je prišel na dan s famozno teorijo o osi Barcelona - Trst - Kijev, ki naj bi bila os južne Evrope z velikim vplivom Socialistične internacionale. \ /okviru politike je bilo sic? V vse legitimno, toda vprašl vo in nesprejemljivo, ker so se' to igro, z izrazito ideološkim političnim predznakom, vpreg1 tudi ustanove (TKB, Primors' dnevnik in druge), ki bi mora^ biti skupne ustanove vse mat šine. Zato je bankrot TBK zg* dovinski poraz politike, ki je po? rejala pravice in koristi manjS ne ideološkim, finančnim in d** gim interesom. Namesto da I skrbela za pravice manjšin* med katerimi je tudi ta, da so ij voljeni v organe oblasti ozirorfj da imajo zajamčen političc' mandat na vseh ravneh držav* Zato pa si prizadevata sa**1 Svet slovenskih organizacij slovenska politična stranka Italiji Slovenska skupnost, v£ druge manjšinske organizaci in celo matična država Slovet ja, pa se tega zaradi Jjubejj miru z Italijo" otepa. Tržašk kreditna banka je bila do zače ka leta 1995 stoodstotno v lat slovenskih delničarjev iz Ital Zaradi slabih naložb je zašla' finančne težave in edina rešit*' je bila, da 25 odstotkov del*1 prevzame Banka Popolare -Brescia (BPB), 19 odstotkov p bi morala prevzeti podružnic Ljubljanske banke v Frankfurt - LHB. Ker do tega ni prišlo, vse delnice za odkup prevze BPB. Torej banka, ki je bila ■ do začetka leta 1995 stoodstc no v lasti Slovencev, je v ma kot letu dni prešla v italijansk roke, danes pa ima prisil*1 upravo. pri takih polomih, kot je p lom TKB, smo izredno za krbljeni. Zakaj? Tvegamo, 1 izgubimo del manjšine, ki set1 na nek način oddaljila od na* skupnosti in se asimilirala. I smo v letih po drugi sveto' vojni že imeli nekaj takih trav* recimo Kominform leta 1948 7 Slovenija takrat smo zaradi komunistične gonje v matični državi izgubili polovico pripadnikov Slovencev v Italiji. Prav zato moramo zelo paziti, kako bomo živeli in skrbeli za manjšino v prihodnje,“ še meni Martin Brecelj. Oicer se pogovori glede Onadaljnje usode Tržaške kreditne banke (TKB) med predstavniki centralne italijanske banke in slovenskimi poslovnimi bankami (denimo Abanka, Banka Celje, Gorenjska banka, Splošna banka Koper), ki so zainteresirane za rešitev TKB, nadaljujejo. Potekajo v največji tajnosti, saj so omenjene banke uporabljale TKB v svojih operacijah s tujino, še posebej z državami Vzhodne Evrope. Zato so proti likvidaciji banke, medtem pa italijanska centralna banka ocenjuje, da je najbolj realna rešitev ustanovitev nove banke z mešanim italijansko-slovensko-hr-vaškim kapitalom. Zato je usoda TKB bolj ali manj znana: banka bo skoraj zagotovo likvidirana, manjši upniki in varčevalci bodo izplačani, večje vsote pa bodo za vedno izgubljene, če Italija in Slovenija v kratkem času ne najdeta druge rešitve. "Zamejci naj bi torej dobili ^-novo banko, ki pa bo morala biti last cele manjšine, ne glede na ideološko pripadnost. Prav sumljivi politični in poslovni kadri so namreč pripeljali banko do klavrnega konca. Na tej točki pa sta se sporekli dve krovni slovenski organizaciji v Italiji: katoliško usmerjen Svet slovenskih organizacij ni za lažno enotnost, v kateri bi zameglili odgovornost za propad banke in krizo manjšine, saj SSO ni pripravljena sprejeti del odgovornosti za nekaj, pri čemer sploh ni sodelovala. Medtem pa SKGZ meni, da je treba vse skupaj čimprej pozabiti in začeti znova, pri čemer naj bi glavno besedo imeli sami. „Reše-valno akcijo" naj bi torej vodili tisti, ki so vse zapravili oziroma z isto politiko, ki je pripeljala manjšino do katastrofe. Komu bo dala prav matična država? JožeBiščak Slovenija: Premik v desno Dve temeljni lastnosti sta značilni za volitve v Sloveniji: politični premik na desno in povsem uravnotežen politični prostor. Kar pomeni, da ne more vladati nobena politična alternativa brez sodelovanja z drugo stranjo. Stranke slovenske pomladi (Slovenska ljudska stranka - SLS, Socialdemokrati Slovenije - SDS in Slovenski krščanski demokrati -SKD) so osvojili 45 poslanskih sedežev, stranke nekdanjega režima (Liberalna demokracija Slovenije - LDS in Združena lista socialnih demokratov - ZLSD) s svojima satelitskima strankama (Demokratična stranka upokojencev Slovenije - DeSUS in Slovenska nacionalna stranka - SNS) 43, predstavnikoma italijanske in madžarske manjšine pa po ustavi pripada po en mandat, s tem da se oba bolj nagibata k nekdanjemu premieru, liberalnemu demokratu dr. Janezu Drnovšku. Četudi bi katerakoli stran uspela pridobiti kakšnega poslanca nasprotnega tabora k sebi, bi to pomenilo minimalno večino in zelo nestabilno politično prihodnost, kar bo za Slovenijo pri vstopanju v Evropsko unijo slaba popotnica. Tega se zavedajo prav vsi, zato je zdaj samo vprašanje, ali vladna koalicija 3 + 1 ali 1 + 3, kar pomeni, ali bo Liberalna demokracija Slovenije pristopila k pomladnim strankam in bo postal novi ministrski predsednik prvak SLS Marjan Podobnik ali bodo pomladne stranke pristopile k LDS in bo premier ostal dr. Janez Drnovšek. ZLSD, naslednice slovenskih komunistov, ni v nobeni kombinaciji. Pomladne stranke vztrajajo, da so dobile večino, zato bodo oblikovale vlado, h kateri je povabljena tudi LDS. Marjan Podobnik je zato na pogovore povabil dr. Janeza Drnovška, ki pa je povabilo vehementno zavrnil. V LDS namreč menijo, da so kot stranka na volitvah zmagali (dobili so relativno večino), zato bi bilo normalno, da bi obljkovali vlado po „svojem okusu11. Še najrajši bi imeli poleg SLS in SKD, medtem ko SDS izpade iz te računice. Vprašanje, kdo bo h komu pristopil, se navadnemu opazovalcu zdi zgolj prestižnega pomena, vendar je zadeva veliko bvolj zapletena in globlja. Gre za to, kdo bo imel možnost sestaviti vlado, kar pomeni, da se odloča, v katero smer bo šla Slovenija v prihodnjih štirih letih: ali po povsem liberalistični smeri, ki jo zagovarja LDS, ali po umirjeni konzervativni poti s socialdemokratskim korektivom. Zato bo imela odločitev predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, ki je po ustavi Kdo bo novi šef slovenske vlade - dr. Drnovšek (levo) ali Marjan Podobnik? dolžan podeliti mandat za sestavo vlade, dolgoročne posledice. V LDS računajo, da bo Milan Kučan predal mandatarstvo dr. Janezu Drnovšku, ta pa naj bi nekako prepričal Lojzeta Peterleta in Marjana Podobnika, naj se mu pridružita brez Janeza Janše. V tem primeru bi imela vladna koalicija v parlamentu 53 poslancev, kar bi ji s pomočjo satelitov omogočalo relativno miren spanec. Toda to možnost za zdaj oba zavračata, prvak SLS pa celo zatrjuje, da bodo v vladi vse tri pomladne stranke ali pa vlade ne bo. Seveda pa obstaja še skrajnost: Milan Kučan dodeli mandatarstvo dr. Janezu Drnovšku, tega pa parlament ne potrdi. Nato pomladne stranke predlagajo mandatarja, pa njihov kandidat prav tako ni potrjen, saj za izvolitev potrebuje navadno večino, to je 46 glasov. Rešitev bi bile predčasne volitve, kar pomeni, da bi se v Sloveniji za skoraj leto dni ..ustavil čas11. Vse bi bilo zakonito in legitimno, samo Italija, ki ovira Slovenijo pri vstopanju v Evropsko unijo, bi dobila odličen dokaz, da Slovenci politično niso zreli za združeno Evropo, čeprav sama, karikirano povedano, trikrat na leto zamenja vlado. Toda Evropa bo verjela Italiji in ne Sloveniji. V tem primeru bo pač treba s prstom pokazati na krivca - Liberalno demokracijo Slovenije dr. Janeza Drnovška, ki je rajši tvegala krizo, kot da bi priznala volilni poraz Jože Biščak IZ TUJEGA TISKA Združeni narodi (UNO) so pred nujnimi reformami, ki jih bodo lahko izvedli samo voditelji z ugeldom in podporo v svetu, piše VVashington Times in pri tem omenja dva državnika, ki bi bila primerna za mesto generalnega sekretarja v ZN v 21. stoletju, nekdanjega predsednika Benina Nicephoreja Sogla in slovenskega premiera Janeza Drnovška. Sovenski premier po mnenju avtorja članka Arthurja Davica, nekdanjega ameriškega veleposlanika v Panami in Paragvaju, uživa podporo obeh velikih sil kot tudi držav v razvoju. Drnovšek uteleša lastnosti voditelja, kakršnega potrebujejo ZN. Predsednik vlade ene najbolj uspešnih novih držav, se je uveljavil kot izkušen voditelj, ki je svojo državo vodil skozi jugoslovansko krizo do politične stabilnosti, demokracije in učinkovitega tržnega gospodarstva. Svojo državo je vodil do zgledne ravni spoštovanja človekovih pravic, piše VVashington Times. Kot predsedujoči Gibanja neuvrščenih med letoma 1989 in 1991 se je Drnovšek izkazal v očeh neevropskih in neuvrščenih držav, ko je gibanje popeljal skozi obdobje konca hladne vojne. Po koncu hladne vojne in ob nujnih reformah ZN je prišel čas za tiste, ki so sposobni soočiti se s spremembami in nadaljevati reforme. ZN se soočajo z zgodovinskim izzivom, in da bi jim uspelo, potrebujejo reforme, podporo članic in dobro vodstvo, končuje VVashington Times. 8 Iz naših občin S —B SPRATDOSEH U L M j Kapelški župan dr. Peter Hader/app je deželni svetnici za varstvo okolja dr. Elisabeth Sickl razka- F. J. Smrtnik je bil med prvimi, ki je zai napravo za recikliranje odpadkov, ki jo bosta uporabljati občini Železna Kapla in Žitara vas. preizkusil, kako deluje nova naprava. Železna Kapla je dobila sodobno čistilnico in reciklažno napravo Varstvo narave je v železni Kapli odslej v varnih rokah. Pretekli petek so slavnostno predali njenemu nameni dve zelo pomembni napravi. V občini Železna Kapla so pretekli petek slavnostno odprli novo občinsko čistilno napravo ter napravo za recikliranje odpadkov, katero bodo uporabljali tudi občani Žitare vasi. Čistilna naprava ima dva 1000 m3 velika zbiralnika, odplake pa zbirajo in čistijo približno 30 ur, preden odteče očiščena voda v reko Belo. Preostalo blato pa bodo pomešali z žagovino in sežgali v termični sežigalnici v Celovcu. Celotni postopek v čistilni napravi nadzoruje Carlo di Bernar- GOSPODARSTVO Gradnja konferenčne dvorane Škocijan. V Škocijanu želijo zgraditi veliko večnamensko dvorano za šport (hokej na ledu) ter kulturo. Prvotno je bila v narčtu le dvorana za šport na ledu. Predvsem pa naj bi bilo tam prostora tudi za velike konference in seje. Gradnjo bo prevzela skupina privatnikov, občina Škocijan pa želi prispevati vsaj 3 mio. šilingov. S projektom želijo poživiti gospodarstvo in turizem. do, ki ima nalogo, da nadzoruje v laboratorju, v kaki meri čistilna naprava čisti odplake. Na arealu bivše tovarne Obir stoji odslej tudi naprava za recikliranje odpadkov. Občani lahko tam oddajo svoje trde odpadke, kot železo, aluminij, baterije, zdravila, olje, barve in podobno. Naprava deluje že en mesec zelo zadovoljivo in se je občani zelo poslužujejo. Odslej jo bo uporabljala tudi občina Žitara vas. Stroški za gradnjo, ki znašajo 2 milijona šilingov, so vsekakor bili smiselno uporabljeni. Večji del denarja je prispevala koroška deželna vlada. Slavnost so pretekli petek popestrili Vellachtaler Trachtenka-pelle, Gemischter Chor Eisenkap-pel in kvartet bratov Smrtnik. Domači župnik Poldej Zunder pa je naprave blagoslovil. Župan dr. Peter Haderlapp je povabil vse navzoče na vožnjo z busom po občini. Silvo Kumer Galicija: SPO spet napada Slovence Socialdemokrati v Galiciji pred občinskimi volitvami zaostrujejo narodnostno vprašanje in napadajo slovensko govoreče občane. SPO je na zadnjih dveh občinskih sejah v Galiciji občutno zaostrila narodnostno vprašanje, ki sicer v zadnjih letih ni stalo tako v ospredju. Mandatar SPO Jordan in podžupan Tscherteu sta glavna govornika proti vsemu, kar ima le prizvok slovenščine. Pred kratkim sta zelo emocionalno nastopala proti podpori za spomenik izseljencem, na minuli seji pa sta, obregnila ob podporo za kulturno delovanje zbora, ki ga vodi Mira Blažej. Podpora znaša sicer le 1.000,- šilingov, kljub temu je SPO priložnost spet izkoristila in napadala slovensko govoreče občane ter mandatarja EL Jožeta Uranka, ki je dejal, da je podpora v višini 1.000,- šil. pravzaprav provokacija. Na stalne provokacije gališke SPO pa doslej še ni reagiral nobeden, tudi ne delovna skupina Slovencev v SPO. o iz Samo 1.000,- šil. je namenila občina Galicija za delovanje slovenskega zbora, toda SPO je bito celo to preveč. 9 Iz naših občin Kot zadnjo bodo zdaj tudi šolo v Vogrčah popravili Občinski svet v Pliberku je sklenil, da bo dal obnoviti ljudsko šolo v Vogrčah. Z večino je sprejel tudi sklep, da dobi kulturni dom subvencijo v višini 1,2 mio. Kot zadnjo šolo v občini Pliberk bodo zdaj začeli popravljati tudi ljudsko šolo v Vogrčah. Stroški bodo znašali 9,2 mio. šilingov. Vse ljudske šole v občini Pliberk so v zadnjih letih obnovili. Kot zadnja je zdaj na vrsti ljudska šola v Vogrčah. Arhitekt VVetsch-ko je od občine dobil nalog, da nariše ustrezen načrt, ki bo vseboval tudi večji prostor za telovadbo. Stroški bodo znašali 9,2 mio. šilingov. Ker je letos poleti šel v pokoj dolgoletni ravnatelj Joško Konzilia, je šola dobila z Johanom Petschnigom novega provizoričnega ravnatelja. Kulturni dom. Deželni svetnik dr. Dieter Haller je za gradnjo kulturnega doma obljubil namensko vezano podporo v višini 1,2 mio. šilingov. O tej podpori je na minuli seji moral razpravljati tudi občinski svet, ki je po dolgih razpravah sklep tudi sprejel z 20:2 glasovi. Denar je dr. Haller že prenakazal občini Pliberk, ki ga bo zdaj posredovala društvu kulturni dom. Mandatarja FPO se s sklepom sploh nista strinjala in sta celo vložila predlog, da naj denar ne dobi kulturni dom, ampak Grenz- landheim. Ta predlog pa niti pri ČVP ni dobil privolenja, čeprav OVP ni ravno med tistimi, ki se veselijo gradnje kulturnega doma. Občinski svet je z večino (A. Meklin je glasoval proti) povišal davek za pse od 100,- na 200,- šilingov. EL pa je vložila predlog, da naj občina napelje osvetljavo v Pliberku tudi za območje Jager-vveg/Nelkenvveg. Soglasno so mandatarji odobrili tudi gradnjo ceste k Strniku v Borovje. Posebno podporo v višini 100.00,- šil. pa so odobrili nogometnemu klubu SVG Pliberk, ki ima v regionalni ligi precej večje izdatke kot lani. Silvo Kumer Rekli so: Naš vodja občinskega urada Sourij je pri vseh pogajanjih zelo trd in je tako občini privarčeval že veliko denarja. Župan Raimund Grilc Vesel sem, da je kot zadnja šola v občini prišla na vrsto tudi šola v Vogrčah. Podž. Štefan Visotschnig (spo) Pri nas smo lahko ponosni na to, da se podpora kulturi deli pravično. Gottfied Stčckl (čvp) Ali je to pravično, da dobi Loibacher Trachtenkapelle 50.000, - in KPDVogrče le 3.000, - šilingov ? Fric Kumer (el) 1,2 mio. šilingov je dr. Haller namenil izrecno kulturnemu domu. Če bo društvo Grenzlandheim končno predložilo vse svoje načrte, potem bomo mi gotovo zadnji, ki bi bili proti temu, da dr. Haller da tudi temu društvu ustrezno podporo. Fric Kumer (el) Hallerju je treba verjeti. Hubert Petek (spo) Podkraj je dobil novo asfaltirano cesto V Podkraj v občini Bistrica nad Pliberkom se je odslej možno peljati v celoti po asfaltirani cesti. Že pred 10 leti (tedaj v veleobčini Pliberk/Bistrica) so pričeli s projektiranjem ceste v Podkraj. Letos je bila cesta dokončana in v celoti asfaltirana (4,5 km). 22 hiš in kmetij je s tem dobilo cesto, kot jo pravzaprav imajo že povsod v občini. Pristojni referent podžupan Andrej VVakounig je dejal, da je občina prevzela delež, katerega morajo v drugih občinah plačati interesenti sami. V imenu agrarnega urada, ki je cesto načrtoval in financiral, je spregovoril Dl Kinleitner, ki je v teku let našel posebno dober odnos do prebivalcev na tej vasi. Zaradi tega je tudi spregovoril najprej v slovenščini, katere se je prav iz tega razloga pričel učiti. Med drugim je dejal, da je zelo pomembno, da tudi obrobni kraji dobijo infrastrukturo, ki je za druge državljane v mestih samoumevna. Na slavnosti sta spregovorila tudi župan Janko Pajank in koroški kmetijski referent Robert Lutschounig. Novo cesto pa je blagoslovil mestni župnik Ivan Olip. Silvo Kumer tTJ j I ■ . Im 1 ■H Skupno so odprli cesto {leve) podž. Andrej VVakounig, Johann Skuti, župan Janko Pajank, Robert Lutschounig, župnik Ivan Oiip, Dl Kinleitner in piiberški župan mag. Raimund Grilc. 10 Pogovor/RPZ KOTMARA VAS Lepe besede o sožitju Arge Karnten se trudi že drugo leto, da bi spravili obe narodni skupnosti vsaj do tega, da bi se srečali na občinski ravni pri eni mizi in se odkrito pogovarjali o vsem, o čemer se šušlja ob gostilniških mizah. V Kotmari vasi je bil tak poskus 12. novembra v gostilni Pichler le skromen začetek. In vendar, tisti, ki so prišli, so se pogovarjali. Zastopniki strank so, kot to že poznamo, kar naprej zatrjevali, da je vse v najlepšem redu. Kotmara vas uradno ni dvojezična občina, torej ni obvezna tudi javnosti pokazati, da slovenska narodna skupnost še obstaja. Po zakonu ima vsak dovolj zaščite, da lahko po svoje živi. Med samohvalo je bilo pa slišati marsikaj, kar je vzbudilo pozornost: „Ne smemo preveč izzivati ljudi, da ne bo spet nemirov11 (Gorit-schnig, OVP), ali:.saj je vse slo- vensko, v cerkvi, v šoli, v društvu -morate pa razumeti, da 90% nemška večina zahteva tudi svoje11 (Moser, FPO). Take besede so opogumile Slovence, da so iz praktičnih izkušenj pokazali popolnoma drugačno podobo o sožitju v vasi. Splošni vtis je, da so Slovenci drugorazredni ljudje in najbolje je, da jih človek ne opazi. Na pozdrav „Dobro jutro11, dobiš odgovor: „Wir reden deutsch." - Pri cestnih imenih niso bila upoštevana povsem slovenska ledinska imena, otroški vrtec je po sklepu občinskega sveta enojezičen. Predvsem pa je med drugimi zastopnik EL Jože Wa-kounig moral priznati, da Slovenci sami zapuščajo svojo narodnost, ne ukrepajo, če materinščina v družinah izumira in slovenščina postaja tuji šolski jezik. Kako občina skrbi, da slovenska narodna skupnost ne izgine s področja, ki je bilo še pred nedavnim slovenska vas? Tu in tam so vendar padale besede, ki dajejo upanje. V ljudski šoli je od 135 otrok prijavljenih k dvojezičnemu pouku 41 otrok. „Ker že ves čas skupaj živimo, hočemo in moramo živeti kot dobri sosedje.11 ..Človeška plat sožitja med različnima kulturama se je zadnja leta močno zboljšala, nocojšnji pogovor je potekel v duhu sporazumevanja, stvarno in brez pretiranih čustvenih izbruhov, dvokulturnost je obogatitev in nam v pomoč na poti v skupno Evropo11, je povzel župan H. Gotzhaber in se je zarekel: „Sam sem sicer zrasel v obeh kulturah, žal pa nisem koroški Slovenec." Koliko bodo tehtale lepe besede, se bo izkazalo v naslednjih letih in ne bo samo odvisno od uradne občinske politike, ker, kakor je zaključil svoje roteče besede J. VVakounig: „. . . v naših rokah je, ali se slovenstvo ohrani tudi v Kotmari vasi.11 Alojz Angerer Vztrajati pri svoji identiteti Prihodnji četrtek, 21. novembra (ob 19. uri v celovškem Slomške vem domu), bo krški škof dr. Egon Kapellari prejel od NSKS in KKZ Einspielerjevo nagrado. Kot piše v utemeljitvi, jo bo prejel „za vztrajno prizadevanje za dobro sožitje obeh narodnih skupin na Koroškem z doslednim uveljavljanjem sklepov Koroške škofijske sinode in z odločnim zavzemanjem za upoštevanje slovenskih vernikov in njihovegs jezika znotraj katoliške Cerkve". Ob tej priložnosti smo krškemu škofi zastavili nekaj vprašanj. Pogovor je vodil Janko Kulmesch. Naš tednik: NSKS in KKZ sta se odločila, da Vam podelita letošnjo Einspielerjevo nagrado. Nagrada je namenjena pripadnikom večinskega naroda, ki si prizadevajo za narodno sožitje v deželi ter ohranitev slovenske narodne skupnosti. Kako ste osebno sprejeli to odločitev NSKS in KKZ? Dr. Eaon Kapellari: Osebno poskušam, da se odlikovanjem raje izognem. Toda Einspielerjevo nagrado razumem kot zahvalo NSKS in KKZ vodstvu Katoliške cerkve na Koroškem v celoti. V 15 letih, kar sem škof, sem stalno poskušal v mnogih konkretnih situacijah in tudi pri načelnih odločitvah delati to, kar je načelno določila koroška škofijska sinoda leta 1972 za sožitje obeh narodnih skupnosti na Koroškem. cev? Zadostuje za njihovo preživetje mirno sožitje? Kot kristjan in tudi kot demokrat sem prepričan o tem, da ne sme biti nobene alternative k mirnemu sožitju na Koroškem. Predpostavke za to, kakor so se razvile v približno 20 letih, so po mojem mnenju za to tudi zelo ugodne. Slovenska narodna skupnost razpolaga z mnogimi institucijami in z rezervoarjem raznoterih nadarjenosti. Na splošno ima močno samozavest. V čem vidite največjo garancijo za to, da bi se slovenska narodna skupnost uspešno razvijala in ohranila? Kaj konkretno pomeni za Vas mirno narodno sožitje med večino in manjšino? Resničen mir, ki je več kakor samo koeksistenca, je tedaj, če v obeh narodnih skupnostih obstaja rešpekt za življenjsko voljo in kulturno bogastvo druge skupnosti. Če ni kakega velikega strahu ene skupnosti pred drugo. Če drug drugega ne preobremenjujemo. Če se nobenemu ni treba bati, da bo izgubil obe roki, če drugemu ponudi eno roko. Glavna garancija je, da hočejo pripadniki slovenske narodne skupnosti sami vztrajati pri svoji identiteti, da poleg materialnih ciljev tudi v prihodnje goji življenjsko kulturo, v kateri imajo velik pomen duhovne vrednote. Tu gre posebno za krščansko dediščino. Kako ocenjujete trenutni položaj koroških Sloven- Ste z odnosom med koroško Cerkvijo in koroškimi Slovenci zadovoljni? Tu gre za mnoge posamezne odnose na več ravneh. Ti odnosi nikoli niso zagotovljena posest. Obe strani jih morata gojiti. Kar zadeva institucije kakor Konzistorij, Duhovniški svet in Škofijski svet, so odnosi močno zasidrani. Na ravni župnij gre za pravično razdelitev obeh jezikov v bogoslužjih. Tu so bile v preteklosti mnoge na- petosti. Toda na splošno je to leranca postala mnogo večja. Koroški Slovenci so veljal kot narod, kateremu zelo veliko pomeni zvestoba d< vere in Cerkve. Danes j< tudi v naši narodni skupno sti opaziti vedno večja brez brižnost do cerkveni!: usta nov. Kako si to razlagate? Brezbrižnost obstaja danes v Avstriji in mnogih deželah™ Evrope ne samo do cerkvenih institucij, temveč tudi do tega kar te institucije posredujejo in2 čemur se ne morejo odpoveda ti ti. Veselje v molitvi, v večanjip verskega znanja, uvajanje v p krščastvo je prav pri ljudeh pod p, sredino življenja pogosto pre s malo izrazito. Princip askezac sicer velja v športu, toda v si'c ceršnjem življenju skorajda ne ^ To ima ceno, ki jo mora plačaj ne le Cerkev, temveč vsa druž-j. ba, tudi če tega pogosto še ner ve. Tu je tudi eden od glavnih vzrokov za to, da je v tem časr malo poklicev za duhovniški službo in redovni stan. T( prizadeva tudi slovensko narodno skupnost. Krška škofija dosledne1" upošteva avtonomijo zfP slovenske vernike. Takd imajo Slovenci med drugirf1 „svoj“ Dušnopastirski urad in cerkveni list Nedeljo, kais pomeni za ordinariat do-h datno finančno breme. Jth avtonomija Slovencev zno j' traj koroške Cerkve žagoT tovljena tudi za prihod s nost? ^ Pogovor/RPZ 11 a Finančna sredstva postajajo iz 'Gnanih razlogov ne le v državi, a'temveč tudi sicer vedno bolj 'i1,Pičla. Cerkev od tega ni izvzeta. .Potem je vedno tudi vprašanje, 30kakšna je pravična razdelitev e sredstev in kako je mogoče solidarno nositi breme varčevanja. ’ Samo po sebi je razumljivo, da .koroška Cerkev nikoli ne bo vjsmela varčevati enostransko v z breme slovenske narodne skup- >U Mnogokrat se sliši, da so ti postale cerkvene ustanove ’c preveč birokratične. Kaj pra-a vite o tej kritiki? S časom skoraj vsem organizacijam preti nevarnost, da :l Postanejo nekoliko formalistične. ;C^a Cerkev želim tako vitko kakor rt učinkovito organizacijo. Mnogi ic Uradi, ki so desetletja imeli svoj aismisel, se lahko prihranijo, da se 3'iahko financira drugo, tudi novo. 16 Marsikatera kritika glede institucij Jie seveda samo emocionalna in zie oblika pomanjkljive solidarnosti s škofijo in svetovno Cerkvijo v prid lastnih interesov. Katerim vprašanjem naj bi slovenski DPU posvetil v prihodnosti največjo pozornost? Osrednje vprašanje za vso škofijo je vprašanje o veri. Gre za vero, katere duša je ljubezen. Kako uvajati v vero v družini, v verskem pouku, v cerkvenih izobraževalnih ustanovah? Kako je mogoča trajnost v družbi, ki je usmerjena v kratkoživost, v kult trenutka? Pred tem splošnim konceptom se postavlja vprašanje, kako je mogoče zasidrati bogoslužje v življenju mlajših ljudi. Kako se spozna in premaga greh (spoved je mnogim tuja, in zaradi tega so postali revnejši). Koroška Cerkev 2000: Vaša vizija in pričakovanja? Vizije se najdejo v evangeliju. Povzemam jih v upanju, da se bo v Cerkvi povečala zavest skupnosti. Da bo postalo bolj jasno: Bog ljubi in kliče tebe, mene, nas, in on hoče po nas klicati mnoge druge. Postati moramo bolj misijonarski za Boga. ŠT. JAKOB: Praznik božje besede Odprtje biblične razstave in predstavitev slovenskega prevoda svetega pisma v Št. Jakobu -praznični slavospev najdragocenejši knjigi slovenskega jezika - svetemu pismu. Dvorana v kulturnem domu šentjakobskega župnišča, pod roko spretnega umetnika Marjana Štikra spremenjena v muzejsko sobano, se je napolnila s predstavniki slovenskega kulturnega življenja na Koroškem. Poduhovljeno ozračje je prevelo dvorano, ko sta zavzela prostor škof dr. Egon Kapellari in državni sekretar dr. Peter Vencelj, ob strani pa še prof. dr. Jože Krašovec in ob pozdravnem pultu domača strokovnjaka dr. Jože Marketz in mag. Klaus Einspieler. Občinstvo je utihnilo, ko je nastopal zbor „Rož“ v judovskih oblačilih in uvedel v biblični večer s pesmimi iz liturgije Jom kipur (dan sprave, odpuščanja). Tako svojstvene so judovske obredne pesmi in vendar na nek način nam kristjanom domače, ker odmevajo svet in značilnost svetega pisma, Judom in kristjanom najdragocenejše knjige. Solist Marjan Trček je s čistim, melodičnim tenorjem veliko pripomogel, da je bilo občinstvo docela prevzeto od uvodnega petja. Nato je mag. Klaus Einspieler predstavil prevod novega svetega pisma v slovenščino ob primerjavi z različnimi slovenskimi prevodi od P. Trubarja preko Japljeve biblije in drugih do najnovejšega prevoda in ob likovni razlagi v 12 barvnih slikah ljubljanskega umetnika Mateja Metlikoviča. V treh ciklih po štiri slik si prizadeva sodobni slikar na nevsiljiv, vendar močan način, predvsem v barvah posredovati osrečujoče pojme iz zgodovine odrešenja: ustvarjenje, upanje kot bistvo človeka, prerokov pogled v svetlo prihodnost, Jezusovo trpljenje in večno življenje pri Bogu. Umetnikova hčerkica Eva na glasbo L. Bernsteina in balerina Eva Stramšek na glasbo Maksa Strmčnika sta v plesu meditirali biblične resnice in jih trans-ferirali v telesne gibe. Skupina lektorjev iz župnij Št. Jakob in Podgorje je v recitalu izbranih besedil iz novega prevoda podala tudi jezikovni primer lepe liturgične slovenščine. Sveto pismo - knjiga življenja. Novi slovenski prevod celotnega svetega pisma, za katerega je delala skupina 15 jezikovnih in teoloških strokovnjakov 12 let in sodi v vrh svetovnih bibličnih prevodov, sodi seveda v vsako krščansko hišo. Zraven pa moramo še posebej predstaviti odlično spremno knjigo k biblični razstavi, ki so jo izdali Klaus Einspieler, Jože Marketz in Janko Merkač. Skupaj z drugimi, na primerprofe-sorjem J. Krašovcem in O. Crnilo-garjem, nudijo izdajatelji izvrsten uvod v knjigo in besedilo, pa tudi v svet in prevod svetega pisma, ki bo vsem v veliko pomoč k razumevanju božje besede in njenemu pomenu v vsakdanjem življenju. Posebej dragoceni so prispevki J. Marketza in K. Einspielerja o delu s svetim pismom v skupinah in v bogoslužju. Verjetno najbolj pomembna pa so morda uvajanja v osebno branje, ker nam na preprost način posreduje moč in pomoč svetega pisma v vsakdanjosti. Da vsebuje knjiga tudi veliko zanimivega o Judih in o tem, kar nas z njimi povezuje, ter razlago Metlikovičevih slik, je samo še dobrodošel dodatek. S prebiranjem te knjige se tudi najbolj pripravljamo na ogled biblične razstave, ki bo iz Št. Jakoba potovala po vsej južni Koroški in tako veliko pripomogla k približanju h knjigi, ki nam je postala deloma že tuja. Svečanost je sooblikoval MePZ „Rož" Lazi in pollazi Mladinska gledališka skupina v Kotmari vasi prepričala z „Lažnivko“. Igralci so zelo dobro opravili svojo nalogo (z leve: Rudi Kullnig, Darko l/Vakounig, Danijela Pečnik). Mora v sanjski I NS | I MB Vlil deželi Turčiji Mednarodno združenje bojevnikov za človekove pravice „amnesty international“ (Al) je po vsem svetu sprožila silovito kampanjo proti vsestranskemu kršenju človekovih pravic v Turčiji. Done Talun je bila stara dvanajst let, ko jo je policija zaradi domnevne kraje kruha prijela. Na glavni policijski postaji v Ankari je bila izpostavljena šikanam in slabemu ravnanju. Pri mučenju so jo udarjali s pestmi ter jo mučili s pretepanjem s palico ter z elektrošoki. Njenih mučiteljev kazenskopravno niso preganjali. Done Talun je le eden izmed nešteto otrok, ki so tako mučeni in jih turški zakoni, ki mučenje sicer prepovedujejo, ne zaščitijo kot najbolj nebogljenih članov družbe. Al je zbrala dokumentacijo od več primerov slabega ravnanja z otroki in odraslimi na policijskih postajah, in trdi: ..Ogroženi niso le Kurdi in ljudje v opozicji. V življenjski nevarnosti so vsi ljudje, ki pridejo v stik s policijo ali z vojaštvom.“ Avstrijska sekcija Al obdeluje v okviru kampanje deset primerov, od teh pa so štirje zaupani Koroški: primeri otrok; časnikarke, ki so jo pretepli in posilili; 22-letna ženska, ki sta ji zaradi mučenja ohromeli obe roki; aktivist za človekove pravice, ki so ga z elektrošoki mučili na spolovilu in ki zdaj te svoje mučitelje skoraj vsak dan srečuje na cesti ... 20. november je razglašen za ..otroški dan“, ko se bodo po vsem svetu spomnili otrok, ki jim jemljejo človekove pravice, in bodo po vsem svetu povabili k dejavnostim zoper te kršitve. Tudi Al se bo udeležila tega dneva in pri tem prosi za podporo. Tako bi po vsem svetu pomagali otrokom, ki kakor dvanajstletna Done Talun nimajo skoraj nobene možnosti, da bi se uprli svojim mučiteljem. Na Koroškem bo Al opzori-la na mednarodno kampanjo zoper kršenje človekovih pravic v Turčiji z več prireditvami. Tako bo v občinskem središču Št. Rupert v Celovcu 6. decembra organizirana „noč človekovih pravic", v kateri bodo z gledališkimi prizori, glasbo in filmi opozorili na kršitve človekovih pravic. Dobro pripravljena mladinska gledališka skupina SRD „Gorjan-ci“ je preteklo nedeljo popoldan predstavila svojo najnovejšo igro „Lažnivka“ v dobro zasedeni farni dvorani v Kotmari vasi. Ker je bila - tako skope informacije v gledališkem listu - njihova zadnja igra usmerjena v pretekle čase, so se tokrat odločili za zelo sodoben komad, ki na nevsiljiv način govori o odraščanju mladih, njihovih nazorih in ljubezenskih ..simpatijah". Da je igra „Lažnivka“ pravzaprav doma v Franciji, je očividno ne samo zaradi francoskih imen akterjev ampak tudi zaradi elegantnosti in duhovitosti dialogov, ki nikdar ne prekoračijo mejo dostojnosti. Avtorjema igre, Jean-Jacgues Bricaire in Maurice La-saygues je uspelo napisati bistro bulevardno komedijo, prevajalcu v slovenščino, Alešu Bergerju, pa, da je ostal tudi v prevodu francoski elan svež in spoznaven. Igra „Lažnivka“ je zasidrana v vitalno-mladostniškem okolju. Vse se vrti okoli lepe „mitomanke“ (po domače Jažnivke") Jane, ki jo igra Daniela Pečnik in ki spravi vse njene bližnje (prijatelja, očeta, sestro itd.) s pomočjo pollaži in pravih fantastičnih izmišljotin večkrat v prav znamenite zadrege. Igra sama pa živi tudi od raznolikosti in pestrosti ostalih igralcev, ki vsi - vsaj za nekaj časa - gredo na limanice spretni Jažnivki": Patrice (Darko VVakounig), ki je v njo zatreskan, njen toleranten in dobrodušen oče (Rudi Kullnig) in Janina bolj ..zemeljska" sestra Francoise (Vesna VVakounig) ter elegantna, že na vse pripravljena madame Isabelle du Ronpoingt (Krista Krušic). Gledališka skupina je očitno precej napredovala, drugače ne bi bila tako dobro kos hitremu in ponekod kaotičnemu tempu igre. Zato se je treba na vsak način zahvaliti tudi režiserki Gerdani Schmidt pa tudi Mariji VVakounig, ki je skrbela za organizacijo in izdelavo kostumov ter rektorci mag. Mariji Perne. A. F. Globasnica: Umrl Franc Voglič V četrtek, dne 7. novembra 1996, je za vedno zatisnil svoje oči Franc Voglič, p.d. Huter-jev Franc. Rajni se je rodil 1. 12. 1931 v Globasnici. Že kot mlad fant je vzljubil delo na kmetiji in na polju. Skozi vsa leta je bil tesno povezan z živino, mdr. kot pastir. Trda vojna in povojna leta pa so za rajnega tudi pomenila trdo delo. Dela se je lotil pri Leitgebu v Sinči vasi, kjer je bil zelo pri- ljubljen med sodelavci. Rajni ni bil samo tesno povezan s Huterjevo kmetijo, ampak tudi z vaščani, katerim je vedno rad pomagal. Ravno tako je kot dolgoletni član Slovenskega kulturnega društva Globasnica vedno rad podpiral kulturno delo. V soboto, dne 9. novembra 1996, je blagega pokojnega spremljala množica sorodnikov in faranov na njegovi zadnji zemeljski poti v farno cerkev in na globaško pokopališče. Po-grebne obrede je opravil dekan Peter Šticker. Pesmi žalostin-ke sta v slovo zapela Moški zbor „Franc Leder Lesičjak" in domači cerkveni zbor. Naj se rajni Franc Voglič odpočije od zemeljskega truda in dela ter naj sprejme plačilo večnega življenja. Sinu Horsteju, sestram in bratom ter vsem sorodnikom izrekamo iskreno sožalje. Sadovnik Reportaža 13 26. oktobra 1989 se je domače društvo KUMST (kulturni most) lotilo obnove nekdaj tako živega kulturnega doma v Žitari vasi, ki je bil tik pred razpadom. Po skoraj natančno sedmih letih nesebičnega in trdega dela pa je društvo konec preteklega tedna slavnostno in upravičeno ponosno odprlo popolnoma novo (obnovljeno) kulturno središče. kUMST - Slavnostno odprtje obnovljenega kulturnega doma v Žitari vasi Dom za boljši drug za drugega ■^^reteklo soboto so se po 37 letih zopet odprla vrata v žitrajski kulturni dom. I Potem ko je bila leta 1959 zadnja kulturna prireditev v tem nekoč tako živem kulturnem domu, je hiša nato vse bolj razpadala in bila kaj kmalu iz razlogov požarnega nadzorstva javno zaprta. Lastnik Slovenska prosvetna zveza sama ni vedela, kaj bi s to podrtijo, razmišljala je celo, „kako se je znebiti," je dejal predsednik SPZ Avguštin Brumnik. Tako se je proti koncu leta 1989 na lastno pobudo lotilo obnove žitrajsko društvo KUMST, kateremu je uspelo z razmeroma skromnimi denarnimi sredstvi iz podpor (približno 2. mio. šilingov), zato pa s toliko večjo osebno zavzetostjo in predvsem vsakovrstnim rokodelskim delom posameznih pomagačev, obnoviti oz. ustvariti nadvse prijeten in sodoben kulturni dom za vse občane, ne glede na njihov jezik. Ta osnovni namen „gospodarja“ kulturnega doma, društva KUMST, je bil v ospredju tudi na slavnostnem odprtju. Poudaril ga ni le predsednik društva Pavle Štern, ampak tudi Peter Vencelj (minister za Slovence po svetu R Slovenije), saj je med drugim menil, da naj bi kulturni dom prispeval k boljšemu „drug z drugim in predvsem drug za drugega". Spregovorili so še predsednik SPZ Avguštin Brumnik, ki je vsem rednim in zaslužnim pomagačem podelil priznanja SPZ, tajnik KKZ Nužej Tolmajer, predsednik SPD „Trta" Mirko Ogris ter v imenu občine Tomej Petek. Med številnimi častnimi gosti je bil tudi domači župnik Valentin Gotthardt, ki je blagoslovil obnovljene prostore. Slavnostno odprtje je bilo razdeljeno na dva dni in je vsebovalo zelo mnogostranski kulturni program - od slavnostne prireditve v soboto popoldan do odprtja razstave Franza Šema ter tja do predstavitev filmov „Filma mladje" in do kabareja Christiana Hčlblin-ga („Volldampf“). Vsekakor je bil obisk odličen in obetaven za prihodnost, kar je z zadovoljstvom ugotovil pobudnik obnovljenega kulturnega doma in predsednik društva KUMST Pavle Štern: „Z obiskom smo zelo zadovoljni, kajti proti pričakovanju so prišli mnogi, predvsem domačini. To nam daje upanje in spodbudo za prihodnje, hkrati pa je to bil dokaz, da smo zaorali pravo pot!" Franc Sadjak „KUMSTza ,Trto’ ne bo ovira, ampak motivacija." PAVLE ŠTERN Brez njih kulturnega doma v Žitari vasi ne bi bilo: Franci Doujak, Slavko Einspieler, Jožica Gregom, Peter Gregom, Peter Grilliz, Drago Haderlap, Karli Hren, Dorothe Jeromin, Mihi Kampusch, Peppo Kampusch, Janja Kovše, Aleksandra Lipuš, Joži Lipuš, Marjan Lipuš, Alexander Lomšek, Hanzi Lom-šek ml., Gottfried Luschnig, Renate Matiasek, Anne-marie Micheuz, Hanzi Micheuz ml., Hanzi Micheuz st., Štefka Micheuz, Veronika Micheuz, Danica Ogris, Janja Ogris, Mirko Ogris ml., Mirko Ogris st., Tomi Petek ml., Tomi Petek st., Andreas Polzer, Katja Rupic, Roman Rupic, Stefan Rupic, Valentin Rupic, Kathrin Schaffer, Peter Sibečnik, Hanzi Smolnik, Joži Starz, Peter Starz, Ivica Stem, Izi Štern, Marica Štern, Pavli Štern, Peter Štern, Rozvvitha Štern, Veronika Stem; podjetja: Eberndorfer Erdbevvegun-gen, Rutar Center, Zadruga Dobrla vas. SPD „ Trta “ (na sliki moški pevski zbor, ki je prvi zapel v obnovljenem kulturnem domu) tesno sodeluje z društvom KUMST in bo prav tako imelo svoj sedež in prireditve v novem kulturnem domu. Razstava. Društvu KUMST je prav za odprtje obnovljenega kulturnega doma uspelo organizirati razstavo slik domačega umetnika Franza Šema (umrl je leta 1988), ki je prvič na ogled v domači občini. Večina domačinov umetnika sicer še osebno pozna, toda njegovih umetnin ne. Prav zaradi tega je bila raztava odlično sprejeta. Raztava umetnin Franza Šema je v kulturnem domu v Žitari na ogled še do nedelje, 1. decembra 1996 (ob sobotah od 18. do 22. ure, ob nedeljah od 14. do 22. ure). Slike so tudi na prodaj. ČESTITAMO V ponedeljek, 18. novembra, praznuje Konrad Mandl iz Libuč 50. rojstni jubilej. Čavevemu Konradu, ki ni samo specialist za puško in divjačino, temveč tudi za lovsko latinščino, želimo ob srečanju z Abrahamom obilo osebnega zadovoljstva in čimveč lovske sreče. Visok življenjski jubilej, 80. rojstni dan, je slavila Štefanija Majnik iz Železne Kaple. Prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja in zadovoljstva! Za minuli rojstni dan čestitamo Luku Pečniku iz Grabalje vasi. Vse najboljše! Prav tako v Grabalji vasi je obhajala rojstni dan Cecilija Preinig. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje! V nedeljo bo obhajal rojstni dan občinski odbornik EL Karl Hren iz Gorič pri Žitari vasi. Prizadevnemu občinskemu politiku iskreno čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro. Čestitkam Našega tednika se pridružuje EL. Rojstni dan je obhajal Tinej Križnik iz Mokrij, za kar prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše! Preteklo nedeljo je obhajal rojstni dan Martin Wastl iz Lo-vank pri Dobrli vasi. Slavljencu iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam Našega tednika se pridružuje EL. Naslednje voščilo je namenjeno Mici Lipuš in Urši Mak iz Sel, ki sta obhajali osebni praznik. Obema iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva! Pred nedavnim je obhajal rojstni dan Franc Smrtnik st. iz Kort. Prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja in osebnega zdovoljstva. ČESTITKI TEDNA Zahvala ob življenjskem jubileju V celovških centralah so Suho že več ali manj odpisali. To je bilo pred letom 1970. Smatrali so, da je ta kraj na vzhodnem robu dvojezičnega ozemlja izgubljen. Zato jim tudi ni prišlo na misel, da bi iskali katero koli možnost za narodnopolitično in kulturno poživitev suške občine. Medtem se je zadeva bistveno spremenila. Slovenska narodna skupnost je ponosna na suške rojake. Oktet Suha, žva-beška Pevsko instrumentalna skupina KPD „Drava“, delovanje glasbenega etnologa mag. Berteja Logarja - skratka, Suha velja kot živ dokaz za pravilo: kjer se dela, tam tudi ne izostajajo uspehi. Vse to pa je v prvi vrsti povezano z osebo, ki si brez dvoma zasluži v naši narodni skupnosti častno mesto. Ravnatelj Lenart Katz in njegovi sodelavci so - v nasprotju s celovškimi centralami - pljunili v roke in polni optimizma začeli ustvarjati. Lenart ni samo prizadeven pedagog z velikimi dosežki na področju dvojezičnega šolstva, danes lahko tudi s ponosom ugotovi, da je njegovo delo v kulturi, politiki, gospodarstvu in športu rodilo nešteto bogatih sadov. Odkar je predsednik KPD „Drava“, je to eno najuspešnejših koroškoslovenskih kulturnih društev, na zadnjih občinskih volitvah pa je uspelo suški Enotni listi dobiti drugi mandat, kar je sad njegovih dolgoletnih občinskopolitičnih prizadevanj. Omenili smo le dva konkretna primera, ki pričata o nadvse uspešni Lenartovi delovni bilanci. Jutri, 16. novembra, praznuje Lenart Katz svoj 50. rojstni Stanko VVakounig srečal Abrahama Njegova velika ljubezen sta slovensko prosvetno društvo in mešani pevski zbor „Danica“. Od mladih let dalje je tudi predsednik „Danice“. Prav tako mu je tudi zelo pri srcu lirika. Sam je ustvaril in objavil že nekaj pesmi. Zelo pa ga tudi zanima narodna politika. Ni mu vseeno, kaj se dogaja v domači občini in v Celovcu. Zaveda se, daje treba v politiki izkoristiti možnosti soodločanja - med drugim v Zboru narodnih predstavnikov NSKS. Te dni praznuje Stanko VVakounig svoj 50. rojstni dan. Je življenjski jubilej kulturno političnega delavca, ki ga odlikuje senzibilnost, odprtost, čut za medslovensko povezanost in skupnost. Čeprav Stanko VVakounig jasen in dosleden v narodnopolitičnih stališčih, nikoli ni netrpen, kaj šele odbijajoč. Njegovo trdno upanje je, da bi z dovolj dobre volje moralo biti tudi možno najti skupno pot in najti naše mesto pod skupno streho. dan. Ob srečanju z Abrahamom mu želimo obilo Božjega blagoslova, zlasti zdravja ter osebnega in družinskega veselja. Predvsem pa se mu zahvaljujemo za ves njegov idealizem - v upanju, da bo narodna skupnost še dolgo smela biti deležna njegove pomoči. Na mnoga leta! -Kuj- V tem smislu naše iskrene čestitke in vse najboljše! -Kuj- Čestitkam Našega tednika se p družujeta EL in SJK. Na Rebrci je obhajala rojst dan Lizi VVoleher. Čestitamo I kličemo na mnoga zdrava in z dovoljstva polna leta! Osebni praznik je obhajal Mz tin Peterschinek z Brega pri Žv beku. Čestitamo! Naše iskrene čestitke in najbo še želje veljajo tudi Rupertu It klu iz Celovca, ki je obhajal 1 rojstni dan. Prav tako v Celovcu je obhajz rojstni dan Elzi Mlinar. Vse rt boljše! 70. življenjski jubilej slavi Jus Dovjak iz Sel. Ob tem visoke' osebnem prazniku prisrčno čes tamo in želimo obilo Božjega bi goslova, predvsem zdravja in z dovoljstva! Naše iskrene čestitke veljajo I di Lizi Malle iz Sel, ki je slav 40. rojstni dan. Vse najboljše! Martina-Mojca Nabernik iz f karje vasi je na Dunaju zakljuc študij gospodarske pedagogi! Novi magistri prisrčno čestitat in želimo obilo uspeha in vese na poklicni poti. Osebni jubilej je obhajala Eli! beta Portsch iz Železne Kap Želimo vse najboljše, zlasti zdrz ja in zadovoljstva! Slovensko društvo upokojene Pliberk čestita za osebne praz ke naslednjim svo[im članom: J nezu Petjaku iz Stebna pri G basnici, Mariji Vodivnik iz Vog Mariji Jernej iz Črgovič pri Št helu, Katarini Kordež iz Male' si in Mariji David iz Vogrč. ' ostali člani društva upokojene Pliberk slavljencem iskreno če! tajo ter kličejo na mnoga zdri-in milosti polna leta. Čestitkam pridružuje uredništvo NT. V Št. Jakobu je obhajala osel praznik Rezika Lederer, za I prisrčno čestitamo in kličemo mnoga zdrava in milosti polna ta! Naslednje voščilo je namenja Hanziju Slugu z Bele pri Žele Kapli, ki je obhajal rojstni dan. ( stitamo in vse najboljše, pri vsem zdravja in zadovoljstva! Osebni praznik je obhajal t Martin Komar iz Kazaz. Prisrč čestitamo ter kličemo na mno zdrava in milosti polna leta! Osebni praznik sta obha Hilda Egata in Marica Pečni! Ponikve. Obema Veljajo naše krene čestitke in najboljše želje 5 I! V soboto bo obhajal 60. roj-jl stni dan Franc I Pegrin iz Mlinč. i Želimo obilo zdravja ter osebnega za-'l dovoljstva. Čestitkam Našega * tednika se pridružujejo njegovi ribiški prijatelji, ki upajo, da se 0 bo tudi v prihodnosti udeležil z \l njimi skupnega ribolova ob 1 Soči. 25. obletnico skupnega živ-E Ijenja sta slavila Emi in Jaki j . Draže iz Sel. Slavljencema ob tem lepem skupnem prazniku iskreno čestitamo in kličemo 5 še na mnoga zdrava in srečna skupna leta! , Suši Sadovnik iz Celovca . je obhajala 28. rojstni dan. Čestitamo in vse najboljše! Naše prisrčne čestitke in najboljše želje veljajo tudi Mi-hiju Oražetu s Šajde, ki je obhajal osebni praznik. ! V Salzburgu je obhajal rojst- J ni dan dr. Jože Messner. Prisrčno čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje! Prof. Marija Spieler iz Celovca je obhajala rojstni dan. Vse z najboljše in na mnoga zdrava 1 in zadovoljstva polna leta! Obirsko - 60-letnica Eli Pavlič Hladna jesen se že bliža... Ptice so odletele na jug, vzele s seboj poletje, pustile pa listje, da ga je toliko ko trave in dobre volje na Obirskem, kjer domačnost, sproščenos in pesem živijo še kakor nekoč v sladko vince piti pa še kar naprej veseli: zadnje čase bolj po domovih, v družbi in dobrih ljudi. Ni še dolgo od tega, kar smo sredi poletja praznovali Janeza Krstnika, že je zvesta pevka Obir-skega pevskega društva Eli Pavlič povabila ob svoji 60-letnici cerkveni zbor k sebi na dom. Prijeten vonj je visel skozi hišna okna na cesto in vabil v izbo. Postregla je z domačimi dobrotami in rujnim vincem, da se je kar samo pelo „Dober večer, dober dan“... In kako je bilo? Lepo. Prišlo pa je do manjših protokolarnih zadreg. Slavnostni nagovor bi moral imeti predsednik društva Šteti Pavlič, pa se je umlel in naprosil tajnika, češ naj rajši on kaj pobožnega pove, saj sam že skoraj 40 let nenehno pridiguje - je namreč mož godovnice! In tajnik je moral ubogati: namesto v standardni slovenščini, v kateri piše Prejela je ročno izdelano majoliko z vžganim posvetilom OPD - jubilantka Eli Pavlič. Naš tednik, pa jo je tokrat dajal kar po domače, da smo ga vsaj razumeli, ko je govoril o primatu matriarhata. Ker je prišel lačen, je kajpak hvalil tiste ženske, ki po stari navadi kaj za jesti in piti dajo; sploh ga je najbolj veselilo, da je Eli „dala za njega" in s tem poživila društveno skupnost, ne da bi se bila prestrašila visokega števila žejnih in lačnih dobrot, besede in pesmi. Ob tej priložnosti je Eli prejela ročno izdelano majoliko z vžganim posvetilom OPD. Tak spomin je dobil za 60-letnico vsak od šestih članov društva (Franci Smrtnik, Kati Jančko, Mici Brumnik, Šteti Pavlič, Hanzi Pavlič), ker od vsega začetka vztrajajo v zboru in dajejo dober zgled mladim. Zdaj, ko nobenega začetnega člana več ni, je tudi običaja, ki je bil priklican v življenje v počastitev pevskih pionirjev, konec. Ni pa še konec iznajdljivosti, kaj šele idealizma obirskih zaslužnih pevcev. V prepričanju, da bosta njihova požrtvovalnost in navdušenost obrodili še mnogotere, gre vsem šestim posebna zahvala za to, da gre voz laže po klancu navzgor, Eli z družino pa dodatno še prav prisrčen boglonaj za izkazano gostoljubnost v soboto zvečer. Še enkrat na zdravje in na mnoga leta! LK J J ( \ \ )■ l : Lepa družinska slovesnost v Gornjem Gradu % /nedeljo, dne 20. oktobra \ J letos, je bila v baziliki v V Gornjem Gradu slovesna sv. maša ob 100-letnici rojstva mame Uršule Rutar - Potočnik in za očeta Jožefa Rutarja. S Koroškega se je pripeljal poln avtobus potomcev in prijateljev te pridne in poštene nekdanje Gornjegrajčanke. To nedeljo je bilo pri deseti maši dosti vernikov, ki sicer hodijo k jutranji maši ob 8. uri. Zvedeli so, za koga se bo darovala sv. maša, in s svojo navzočnostjo so želeli počastiti spomin na nekdanjo krajanko. Doživeli so lep obred, kako se hvaležni otroci spominjajo svoje pridne in poštene slovenske matere. Sin Vlado Rutarje povedal, da ima njihova mama že 60 potomcev, ki živijo v glavnem na Koroškem, pa tudi na Dunaju in v Nemčiji. Življenje je otrokom nekdaj Bevčeve Urške iz Gornjega Grada zelo naklonjeno. Vsi so še živi, čeprav imajo nekateri že spoštovanja vredna leta. Ob koncu sv. maše so pevci na koru zapeli še prelepo Ipavčevo pesem ..Slovenec sem“. Vse navzoče je ta pesem globoko ganila. Vsi Rutarjevi pa si to prav gotovo zaslužijo, saj so vsi zavedni Slovenci, kjerkoli živijo. Še ne 18 let stara se je Bevče-va Urška zgodaj spomladi daljnega leta 1914 iz Gornjega Grada odpravila v svet. Kot izučena prodajalka - komijevka, je odšla v Žitaro vas na Koroškem. Tam je trgovec in gostilničar Jožef Rutar z oglasom iskal dekle, ki bi prodajalo v nje- govi štacuni. Urška je brala ta oglas in odšla na Koroško. Ravno ta prava je bila in tudi čedna. Trgovec Rutar je bil še samski in se je zagledal vanjo. V Gornji Grad je s Koroškega poslal Bevčevim kratko sporočilo: „Kovček je srečno dospel v Žitaro vas in se ne bo več vrnil!" Konec junija istega leta sta se že poročila, in to v Urškinem rojstnem kraju Gornjem Gradu. Po tem pa so se v Žitari vasi na Koroškem rojevali otroci: Milka, Vladej, Francej, Jozej, Elči, Tončej in Milan. Vsi z lepimi slovenskimi imeni. Bevčeva Urška, z dekliškim priimkom Potočnik, je bila kot gospa Rutar na Koroškem silno pridna in prizadevna. Z možem Jožefom sta vzgojila svoje otroke v zavedne in ponosne koroške Slovence. Kljub vsej pridnosti Rutarjevim ni bilo vedno lahko. Med drugo svetovno vojno so jim požgali dom, očeta Jožefa pa odgnali v zapor v Stein ob Dravi, kjer so ga 6. aprila 1945 gestapovci ubili. Mama Urška je sama vodila trgovino in gostilno ter pošiljala otroke v uk in študirat. Od petih fantov so štirje trgovci, vsi zelo uspešni, eden pa je zdravnik kirurg. Tudi dekleti sta zelo uspešni v poslu: ena je gospa Sienčnik v Dobrli vasi, druga pa gospa Blažej v Pliberku. Rutarjeve štejejo na Koroškem med najuspešnejše gospodarstvenike. Mama Urška je umrla 27. januarja 1970. leta v Žitari vasi in je tam tudi pokopana. Veronika Amenitsch Rutarjeva družina v Žitari vasi pri popoldanski kavi. PODLIGA VZHOD Pokrče - Bilčovs 1:0 (0:0) V 1. polčasu se je tekma večinoma odvijala v sredini igrišča, priložnosti so bile na obeh straneh redke. Toda že pred odmorom je bilo opaziti, da so domačini (pod vodstvom trenerja Velika) bolj motivirani in predvsem gibljivejši. To je še posebej prišlo do izraza v 2. polčasu, ko je domačinom uspel tudi zmagoviti gol (75.). Ekipa trenerja Struggerja si je nato sicer priigrala jasno terensko premoč, toda priložnosti niso znali izkoristiti. Tako je Durnig zapravil kar dve stoodstotni priložnosti. Zmaga Pokrčanov pa je bila vsekakor zaslužena. BILČOVS: H. Schaunig 3, Partl 3, Rajnovič 4, Fister 3, Kruschitz 2 (60. Durnig 2), G. Schaunig 3, Kuess 3, Tri-butsch 3, Andrejčič 3, uuantschnig 2, Strugger 2; Pokrče: 200 gled.; sodnik: Reinwald (dober); strelec: Hoffmann (75.) 1. RAZRED D Železna Kapla - Vovbre 6:0 (3:0) Ekipa trenerja Bošnjaka je odlično pričela ter presenetila nasprotnika s hitrimi potezami. Že po 8 minutah se je glasil rezultat 2:0. Kmalu navrh so sicer gostje zapravili 11-metrovko, toda tudi če bi jo izkoristili, to ne bi spremenilo poteka igre. Kapelčani so bili namreč izredno razpoloženi ter so dokazali, da se upravičeno potegujejo za naslov prvaka. ŽELEZNA KAPLA: Kohlvveili 4, F. Ošina 4, Užnik 4, Kock 4, G. Grubelnig 4 (46. S. Schorli 4), E. Schorli 4 (60. Romano 0), Sporn 4, Deisinger 4, T. Lippusch 4 (74. J. Ošina 0), Lessnig 5, Kržan 5; Železna Kapla: 150 gled. sodnik: Bobič (dober); strelci: Kržan (8., 65./11 -m., 78.), G. Grubelnig (6.), Sporn (16.), Lessnig (57.) Sele - Šmihel 0:2 (0:1) Selani na domačem igrišču enostavno ne znajo premagati Šmihelčanov. Tokrat so se sicer zelo trudili in imeli tudi nekaj lepih priložnosti, toda ostali so brez zadetka. Nasprotno Šmihelčani, ki so se predstavili zrelejši in zato zasluženo odnesli tri točke s stadiona izpod Košute. SELE: E. Oraže3, Božič 3,1. Kelih 0 (15. D. Mak 3), M. Mak 3, Kert 3, Jordan 3, F. Dovjak 3, Stojanovič 3, M. Draže 3, K. Hribernik 3, A. Mak 3; ŠMIHEL: Leitgeb 4, Krevvalder 3, Janet 3, H. Motschil nik 3, Polzer 4, A. Gros 3, Žohar 3, Lubša 2, W. Mot-schilnik 3, Ch. Gros 3, Hribernik 3 (82. A. Lutnik 0); Sele: 100 gled.; sodnik: Sivec (slab), strelca: Ch. Gros (40.), Lubša (52.); PODLIGA VZHOD 1. Vetrinj 15 11 3 1 38:9 36 2. Št. Andraž 14 11 2 1 24:7 35 3. ASK 15 7 2 6 33:25 23 4. Liebenfels 15 7 2 6 21:18 23 5. Metlova 15 7 2 6 16:20 23 6. DSG Borovlje 15 5 5 5 19:19 20 7. Bilčovs 14 5 4 5 22:21 19 8. Pokrče 15 6 1 8 16:18 19 9. VVelzenegg 15 5 4 6 13:16 19 10. Mostič 14 4 5 5 21:26 17 11. ATUS Borovlje 15 3 5 7 18:23 14 12. Blatograd 15 3 5 7 13:22 14 13. Podkrnos 14 4 1 9 13:23 13 14. Klopinj 15 3 3 9 15:35 12 Dopolnilni tekmi (16717. novembra): Št. Andraž - Bilčovs, 1. RAZRED D 1. Ruda 14 8 5 1 25:10 29 2. Železna Kapla 14 8 3 3 32:15 27 3. Št. Pavel 14 8 3 3 24:12 27 4. Šmihel 15 7 4 4 26:21 25 5. Frantschach 15 6 6 3 20:8 24 6. Eitweg 14 5 6 3 20:23 21 7. Grebinj 15 5 3 7 23:23 18 8. Labot 15 5 3 7 26:27 18 9. St. Stefan/L. 15 4 5 6 20:17 17 10. Maria Rojach 14 4 4 6 23:31 16 11, Žitara vas 14 4 3 7 15:21 15 12. Sele 15 4 3 8 18:31 15 13. Vovbre 15 4 3 8 14:34 15 14. Št. Lenart 15 2 5 8 15:28 11 Dopolnilne tekme (16J1J. novembra): Maria Rojach - Železna Kapla, Ruda - Št. Pavel, Žitara vas - Eitvveg; 2. RAZRED F 1. Globasnica 14 13 1 0 68:12 40 2. Reichenfels 13 10 0 3 31:17 30 3. Žvabek 14 9 1 4 29:18 28 4. Galicija 13 7 2 4 24:22 23 5. Št. Peter 14 6 4 4 27:25 22 6. Dobrla vas 14 5 4 5 12:16 19 7. Rikarja vas 14 4 6 4 21:19 18 8. Važenberk 14 5 3 6 17:25 18 9. Tinje 14 5 3 6 16:31 18 10. Djekše 13 4 3 6 17:23 15 11. Sinča vas 13 4 2 7 21:21 14 12. Preilenegg 14 4 1 9 7:21 13 13. Grabštanj 14 1 4 9 21:38 7 14. Mauterndorf 14 0 4 10 12:35 4 Šport NOGOMET Globasnica: povprečno 4,85 gola na tekmo Ekipa trenerja VVolbla je najuspešnejša ekipa na Koroškem. Zbrala je največ točk in zadela največ zadetkov. Za večino naših ekip se je jesenski del prvenstva končal, le Bilčovs in Železna Kapla imata na sporedu še dopolnilni tekmi. Največje presenečenje v minulem delu prvenstva je bila gotovo ekipa iz Globasnice, ki je le na tekmi proti Dobrli vasi (0:0) oddala točki, vse ostale pa jasno dobila. Njih najtesnejša zmaga je bila 3:1 proti Bikarji vasi, najvišja pa 9:0 proti Tinjam na tujem. Povprečno je ekipa trenerja VVolbla zadela kar 4,85 gola na tekmo. Presenetljivo odlično se je odrezala tudi ekipa iz Žvabeka, ki je uspešno branila serijo zmag do zadnje jesenske tekme. Sedemkrat zaporedoma so Žvabečapi zapustili igrišče z zmago. Če ne bi ob začetku sezone nekajkrat nepotrebno podlegli, bi njihova uvrstitev na tabeli gotovo bila še višja. V 1. razredu pa je nadvse presenetila Železna Kapla, kjer trener Bošnjak opravlja odlično delo. V primeru zmage na dopolnilni tekmi proti Maria Rojach je možen celo naslov jesenskega prvaka. Pogoj je, da Št. Pavel ne podleže Rudi. Sicer ne odlično, kljub temu so se dobro odrezali tudi Šmihelčani. Pred sezono so sodili med favorite, toda poraza proti St. Stefanu in Št. Pavlu sta ekipo zelo prizadela, tako da si dolgo ni opomogla. Slej ko prej pa ima možnosti za 1. mesto. Manj uspešne so bile naše ostale ekipe, pri čemer je potrebno dodati, da je 6. mesto Dobrolčanov presenetljivo visoko, saj tako visoke uvrstitve pred sezono niti sami niso pričakovali. Bilčovs v podligi in Bikarja vas v 2. razredu pa sta nekoliko razočarali, predvsem Rikarja vas, ki je pred sezono sodila med favorite. BOKS/AVSTRIJSKO PRVENSTVO „Pretres“ Franca VVieserja Avstrijsko prvenstvo v St. Poltnu (konec preteklega tedna) bo našemu boksarju Francu VVieserju ostalo še dolgo v spominu. Sicer je osvojil srebrno kolajno (v super težki kategoriji), toda mnogo mu je na tem prvenstvu spodletelo. Najprej se je iz taktičnih razlogov izognil Dominiku (proti njemu je v preteklih letih redno podlegel v finalu) s tem, da se je prijavil v kategorijo višje, kjer so nastopili borci z nad 91 kg. Tam je prispel sicer v finalni boj, toda v južnem Tirolcu Strageneggu, ki tekmuje za Tirolsko, je našel mojstra. V 1. krogu je po točkah sicer še vodil s 4:2, toda že v 2. krogu so popustile njegove moči, tako da je kaj kmalu jasno zaostajal po točkah. Proti koncu tretjega kroga, ko je bil že popolnoma izčrpan, pa ga je Stragenegg z izredno močnim udarcem zadel v glavo, tako da je „moral na tla". Sodnik je nato prekinil boj ter rešil VVieserja še pred več udarci. Nasprotnik Stragenegg je bil za VViserja vsekakor nedosegljiv (bil je celo za 13 kg težji od VVieserja) ter dobil boj po oceni RSC. playoff-tekmovanje si je ustvarila tudi druga slovenska ekipa SŠK „Obir“. Kapelčani so se z visoko zmago 6,5:1,5 nad ekipo Pošte iz Celovca prebili na 2. mesto lestvice. Da bi ubranili 2. mesto, ki pomeni prav tako uvrstitev za playoff-tekmovanje, morajo v zadnjem krogu visoko premagati GSG Raiffeisen, kajti njihov zasledovalec je SV Št. Vid, ki ima v zadnjem krogu najslabšega nasprotnika. Prednost Kapelča-nov pa znaša komaj pol točke. Šah: SŠZ/Carimpex I na poti v podligo V četrtem krogu koroškega šahovskega prvenstva v 1. razredu vzhod je ekipa Slovenske športne zveze I storila velik korak za uvrstitev v playoff-tekmovanje za vstop v podligo. Slovenski šahisti so prepričljivo dobili tekmo proti celovškemu moštvu BSG Raiffeisen s 5,5;2,5 ter s tem povečali vodstvo na tabeli na tri točke. SŠZ zato za uvrstitev v playoff-tekmovanje v zadnjem krogu zadostuje že tesna zmaga proti Trgu. Dobre možnosti za uvrstitev v Igralec sezone. Napadalec Glo- . basnice Adi Blažejje v jesenskem y delu prvenstva zadel več golov (28) . kakor celotna ekipa v pretekli sezoni v 1. razredu (25). On je tudi naj- j uspešnejši strelec vseh članskih ekip na Koroškem. Povprečno je P zadel 2 gola na tekmo. j' k jj k ti k P b n n SAKU_______________________________ Za konec srečna zmaga v VVolfsbergu Ekipa trenerja Kreutza je za konec jesenskega dela prvenstva srečno slavila zmago v VVolfsbergu. Predvsem v zadnjih 20 minutah so se domačini predstavili kot mojstri v zapravljanju priložnosti, kajti niti praznega)!) gola niso zadeli. Sreča, ki je SAK II na prejšnjih tekmah ni bil deležen, se je tokrat očitno povrnila. Opaziti je bilo, da prvenstvo traja že zelo dolgo, kajti pri igralcih ni bilo več videti popolne svežosti. Vsekakor upravičeno, kajti mladi so imeli natrpan program, kakor le redke članske ekipe. WAC II - SAK II 3:4 (2:2) SAK II: M. Oraže (58. Reg var), Razdevšek, Ha-jnžič, Blajs, R, Oraže, Mirko Nachbar, Marko Nachbar, Mesner, I. VVoschitz (70. Kesselbacher), Možina, Mandl; VVolfsberg: 50 gled.; sodnik: mag. Fera (dober); strelci: R. Oraže 2, Mesner, Mandl, 1. Austria II 2. razred A 15 11 1 3 55:19 34 2. Pliberkll 16 10 2 4 44:28 32 3. SAK II 16 8 3 5 40:32 27 4. Trg/Feldk. II 15 5 3 7 27:40 18 5. WACII 15 3 210 22:48 11 6. VSVII 15 1 5 9 20:41 8 ■ SAK U 12 II (jakostna skupina) je le za točko zgrešila 1. mesto. Škoda, kajti v primerjavi z vodeči ekipi iz Vetrinja ima ekipa trenerja Janka VVoschitza bistveno boljšo razliko golov. VVoschhz: „Škoda, | kajti zaslužili bi si 1. mesto. ASV -SAKU 12II 2:4 (M. Oraže 3, Egartner) J Šport 17 Zaradi varčevalnega paketa v koroško ligo? Ekonomija narekuje oz. vsiljuje SAK novo pot. Ker primanjkuje denarnih sredstev, mora stopati tiše in tvega celo izpad članske ekipe iz regionalne lige. Preteklo soboto je SAK v Tinjah (na celodnevni klavzuri) postavil popolnoma nove smernice za prihodnost. V ospredju niso več športni uspehi članske ekipe, ampak konsolidacija kluba. Ta gre celo tako daleč, da SAK tvega izpad članske ekipe iz regionalne lige. Bistvene novosti, ki jih je SAK določil na klavzuri v Tinjah: ■ Gospodarski položaj kluba je resen. Ekonomija zato narekuje klubske poteze za prihodnost. „Brez denarja ni muzike, zato moramo najprej reducirati I kader prve ekipe, četudi zaradi tega tvegamo izpad iz regionalne lige," pravi predsednik Roland Grilc. Jgralce, ki nimajo prave volje in moči, bomo zamenjali z lastnim naraščajem, ki je sicer perspektiven, toda neizkušen," tako Grilc. Kdo bo dejansko moral zapustiti klub, pa še ni popolnoma jasno. Vsekakor med drugim verjetno tudi vsi trije legionarji. ■ Organizatorične novosti: luknji v sestavu odbora sta se dopolnili z dvema izkušenima odbornikoma. Mesto podpredsednika je prevzel Ivan Ramšak, njegovo prejšnjo funkcijo - vod- Včeraj še v II. zvezni ligi, ... jutri zopet v koroški ligi? ja celotnega naraščaja - pa je ■ Poslovodstvo: za hitre ukre-zasedel Silvo Kumer. Menedžer pe se je določila skupina odbor- članske ekipe je Jurij Perč, tre- nikov, ki naj bi sprejemala hitre ner pa zaenkrat ostane Jože odločitve (Grilc, Ramšak, Perč, Fera. Kumer, Isopp). ■ Ker ni potrebnih denarnih sredstev, bo SAK s 1. 1. 1997 Notranje urejanje razmer v razpustil tajništvo, kar je gotovo klubu je nedvomno potrebno, velik korak nazaj. V klubu tek- Skoda je le, da se zaradi tega muje namreč 15 ekip (blizu 200 tvega izpad članske ekipe iz re- nogometašev), za katere so po- gionalne lige. Še dobro nam je trebna redna koordinacijska de- namreč v spominu, koliko moči, la. Brez natančnega in pregled- živcev, denarja in prizadevnosti nega dela so pomanjkljivosti pri je bilo potrebno, da se je SAK iz tajniškem delu pogosto zelo koroške lige povzpel v regional- usodne. Upati je, da zaradi not- no ligo. Vrnitev v koroško ligo bi ranjega urejanja razmer ne bo bil korak nazaj najmanj za pet trpel tudi naraščaj. let. ODBOJKA Dob - uničujoč poraz in načrtovana zmaga Donaukraft - Dob 3:0, SVS Roder - Dob 0:3. Proti Donaukraftu je ekipa trenerja Ivartnika sicer pričakovala poraz, toda tako jasnega ne. Predvsem niz brez točke jih je globoko_ prizadel. Kapetan Mi-cheu: „Že dolgo igram odbojko, toda niza brez točke še nisem doživel." Prav tako se v Dobu ne spominjajo podobnega uničujočega rezultata v preteklosti. Vsekakor so se Dobljani od poraza hitro opomogli ter dva dni na-vrh jasno premagali SVS Roder s 3:0. Konec tega tedna Dobljani ne tekmujejo, pač pa teden na-vrh proti Salzburgu. Salzburg je sicer podobno močan kakor Donaukraft, toda trenutno je poško- V zadnjih štirih tekmah v osnovnem krogu želijo Dobljani osvojiti najmanj 4 točke. dovan njih podajač Stappelfeld, brez katerega je_ ekipa bistveno slabša. Micheu: „Če Stappelfeld ne bi mogel nastopiti, imamo enkratno priložnost, da spravimo Salzburg v zadrego." V osnovnem krogu pa tekmujejo Dobljani še 2-krat na tujem (Salzburg, Enns) in 2-krat doma (Gleis-dorf, Innsbruck). ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA 1. Donaukraft 12 12 0 36:2 24 2. Salzburg 12 10 2 32:11 20 3. Enns 12 9 3 27:11 18 4. Dob 12 8 4 25:17 16 5. Hypo 12 4 8 18:25 8 6. SVS Sokol 11 4 7 16:23 8 7. Innsbruck 11 3 8 12:26 6 8. SVS Roder 10 1 9 3:27 2 9. Gleisdorf 10 0 10 3:30 0 Osmi poraz - Pliberk prezimi na zadnjem mestu Ekipa trenerja Polanza je pričela tekmo proti St. Florianu mzelo obetavno, kajti po 10 minutah je po zadetkih Miklaua vodila že z 2:0. Čim dlje pa je trajala tekma, tem bolj površni in brezskrbni so postajali Pliberčani. Predvsem v sredini se je zanemarjalo defe-zivno delo, tako da so gostje kaj kmalu skrčili rezultat na 1:2, tik pred polčasom celo izenačili. Po odmoru so si Pliberčani sicer priigrali terensko premoč, toda pred golom so bili neučinkoviti. Nasprotno gostje, ki so v 61. minuti zadeli zmagoviti gol. Bil je to že osmi poraz Pliberčanov, četrti na domačem igrišču. Pliberk-St. Florian 2:3 (2:2) PLIBERK: Matschek 3, Rosteinig 2 (46. Franz VVriessnig 2), Polanz 3, Habernig 2, Holler 3, Slama-nig 2 (72. Pikalo 0), Urnik 4 (41. Daniel VVriessnig 2), Škof 3, Besio 2, Miklau 5, Lisic 2; Pliberk: 400 gled.; sodnik: Scherubl (dober); strelci: Miklau (8., 10.) oz. Obermiiller (25., 44., 61.) Ključ ocen: 0 brez ocene, ker prekratko na igrišču, 1 je popolnoma razočaral, 2 slab, 3 povprečen, 4 dober, 5 zelo dober, 6 izreden nastop ter zrel za višje naloge. REGIONALNA LIGA 1. Wels 13 9 3 1 28:9 30 2. WAC 13 9 1 3 36:11 28 3. Leibnitz 13 8 3 2 21:12 27 4. Voitsberg 13 7 3 3 23:11 24 5. Gratkorn 13 6 3 4 14:16 21 6. SAK 13 6 2 5 15:16 20 7. VSV 13 5 3 5 14:19 18 8. Austria 13 4 4 5 15:15 16 9. Esternberg 13 4 2 7 17:20 14 10. St. Florian 13 3 5 5 7:14 14 11. Pollau 13 2 5 6 17:22 11 12. Rohrbach 13 2 5 6 13:22 11 13. Trg/Feldk. 13 1 5 7 9:23 8 14. Pliberk 13 1 4 8 10:29 7 ■ Rezultati dopolnilnih tekem: Pliberk - St. Florian 2:3, Gratkorn - VSV 0:1, Rohrbach - Voits-berg 2:2. ■ Prvenstvo se nadaljuje 30. marca 1997. Pliberk - Po nepričakovanem porazu proti St. Florianu se je položaj Pliberčanov v boju proti izpadu bistveno poslabšal. Sicer je odigrana šele polovica prvenstva, klub temu je položaj zelo resen, saj se Pliberčanom ni uspelo posloviti od repa lestvice. Tega se seveda zavedajo tudi odgovorni kluba, ki želijo ekipo na nekaterih mestih okrepiti. Trener Polanz: »Najmanj dva ali tri nove igralce moramo pridobiti: dva defenzivna igralca in napadalca." Vsekakor Pliberčani še ta teden redno trenirajo, nato pa jih čaka zaslužen odmor. Priprave na vigredni del prvenstva, ki se prične 30. marca, pa se bodo pričele že 11. januarja. V času odmora imajo igralci tudi zadosti časa za premišljevanje, kajti trener Polanz je najavil, da tistih igralcev, ki nočejo vleči za eno vrv, več ne potrebuje. Trener Polanz: „Puške predčasno ne bomo vrgli v koruzo. “ RADIO/TV, PRIREDITVE T A PETEK, 15. novembra 18.10-19.00 Kulturna obzorja T E D E N SOBOTA, 16. nov. 18.00-19.00 Od pesmi do pesmi - od srca do srca NEDELJA, 17. nov. 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kamten. Duhovna misel (J. Andolšek) 18.00-18.30 6x6 Domače uspešnice. PONED., 18. nov. 18.10-19.00 Kratki stik: Šolstvo na Koroškem. R A D I U TOREK, 19. novembra 18.10-19.00 Otroška oddaja. SREDA, 20. novembra 18.10-19.00 Domača glasbena mavrica. Večerna: 21.04-22.00 „Glej vrh Obirja". Osrednji koncert SPZ ČETRTEK, 21. nov. 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Žila. ®£\GQf >/ NEDELJA, 17. novembra ‘96, 13.30 PONEDELJEK, 18. novembra 1996 ORF 2, ob 2.55 TV SLOVENIJA 1, ob 16.20 • Mednarodni kongres „Male narodnostne skupnosti kot izziv in šansa za bodočnost" • Laični pasijon o ..Preprostih rečeh" . . . ,.Burkaški misterij" na Brnci • ..Sveto pismo, knjiga življenja" - v novem prevodu v slovenščino • Nogomet v nižjih razredih: Globasnica je najuspešnejša Koroška ekipa - Za jubilej, 25-letnico obstoja, hoče moštvo spet v prvi razred • Prvi poslovni podvig trgovskega naraščaja: Maturanski ples Zvezne dvojezične trgovske akademije • Po žetvi in mlatvi se sedaj vrtijo mlinska kolesa Petek, 15. november | Torek, 19. november ŽVABEK DUNAJ Novo s področja Alpe-Jadran v okviru Tedna knjige 1996 Branje „0 posebnostih lepe dežele" - Stane Stanič, Ljubljana „Slowenien" Cas: ob 16. uri Kraj: Slavnostna dvorana dunajskega rotovža (Fest-saal des VViener Rathauses) Prireditelja: Mohorjeva založba in Avstr, inštitut za vzhodno in jugovzhodno Evropo na Dunaju, izpostava Ljubljana BOROVLJE Literarni večer z domačimi avtorji Čas: ob 19. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati Iz svojih del bodo brali: Jožica Druml, Herman Germ, Mili Hrobath, Anita Hudi, Gustav Januš, Zalka Kelih, Sonja VVakounig Večer bodo glasbeno popestrili učenci Glasbene šole na Koroškem - oddelek Borovlje Prireditelja: SPD Borovlje in Društvo slovenskih pisateljev, prevajalcev in publicistov v Avstriji Sobota, 16. november ŠMIHEL Martinovanje s skupino „Hatsko kolo" (tamburaška folklorna skupina gradiščanskih Hrvatov) Kraj: v farni dvorani Čas: ob 19.30 Prireditelji: KKZ, KPD Šmihel, EL-Bistrica, MePZ Goro-tan ŽELEZNA KAPLA Zborovski koncert -,:A Capella Chor Villach" Cas: ob 19.30 Kraj: v farni dvorani Nedelja 17. november VELIKOVEC Osrednji koncert SPZ „Glej vrh Obirja" Ob spominu na Valentina Polanska in Radovana Gobca Sodelujoči: Vokalni kvartet Smrtnikovih bratov, Obirski ženski oktet, MoPZ Valentin Polanšek, Ansambel Drava, Mlada Podjuna, MePZ Danica Kraj: Neue Burg v Velikovcu Čas: ob 14.30 Prireditelj: SPZ ŠMARJETA V ROŽU Odrska predstava ..PROCES" Nastopa: Mladinska gledališka skupina SPD ..Bilka" iz Bilčovsa Kraj: v farni dvorani v Šmarjeti v Rožu Čas: ob 14.30 CELOVEC Predstavitev skupne zgodovine Mohorjevih družb iz Gorice, Celja in Celovca Kraj: Tischlerjeva dvorana v Slomškovem domu, 10.-Oktober-Str. 25 Čas: ob 10.30 Prireditelj: Mohorjeva, Celovec Dvojezični Koroški večer Sodelujejo: Gemischter Chor Griffen, Mlada Podjuna, ŽPZ KUD Stane Sever iz Slovenije, Pevsko instrumentalna skupina Žvabek, Oktet Suha Povezava: mag. Hans Mosser in mag. Jokej Logar Kraj: gostilna Hafner Čas: ob 19.30 Nedelja, 24. november KOTMARA VAS Redni občni zbor SPD ..Gorjanci" v Kotmari vasi Kraj: v društveni sobi Gorjancev (stara šola) Čas: ob 19. uri Petek, 29. november Prireditelj: KPD Drava CELOVEC DOBRLA VAS nagrade Čas: ob 19. uri Kraj: Tischlerjeva dvorana, Slomškov dom v Celovcu (10.-Oktober-Str. 25/I) Nagrado bo prejel krški škof dr. Egon Kapellari za vztrajno prizadevanje za dobro sožitje obeh narodnostnih skupin na Koroškem z doslednim uveljavljanjem sklepov Koroške škofijske sinode in z odločnim zavzemanjem za upoštevanje slovenskih vernikov in njihovega jezika znotraj katoliške Cerkve. Pozdrav: Nanti Olip, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nagovor: dr. Janko Zerzer, predsednik Krščanske kulturne zveze Glasbeni spored: Mešani pevski zbor Jakob Petelin-Gallus" iz Celovca, vodi prof. Jože Ropitz CELOVEC Bovšji trg pred Mohorjevo ljudsko šolo Cas: od 8.00 do 12.00 ure Za akcijo »Otroci pomagajo otrokom v stiski" Prireditelj: Mohorjeva ljudska šola CELOVEC Diskusijski večer ..Boste v letu 2000 še imeli delo?" zanka globalizacije: brezposelnost, prazne državne blagajne, svetovna konku- Kraj: BKS-Saal, St. Veiter Ring 43 v Celovcu Čas: ob 19.30 Diskutanti: Dr. Hans-Peter Martin; Dr. Hans-Peter Haselsteiner (Konsulent Bau Holding AG); Angelika Hodi (društvo AVVOL in občinstvo) Moderacija: Martina Steiner Prireditelj: AVVOL Celovec Petek, 22. november ŠT. JAKOB V ROŽU Dan odprtih vrat Kraj: v Gospodinjski šoli v Št. Petru pri Št. Jakobu Čas: Vodstvo po šolskih prostorih in prigrizek ob 8.30, 9.30 in 10.30 Prireditelj: Višja šola za gospodarske poklice zavoda šolskih sester Slavnostna prireditev ob 90-letnici SPD Srce in 20-letnici zbora Sodelujejo: Kvartet »Sraka", Singgemeinschaft Eberndorf, Eberndorfer Fiinfgesang, VVerkskapelle Leitgeb, MGV Eberndorf, Kvartet „A Capella", Tercet Sturm, MePZ „Srce“, Cerkveni zbor Dobrla vas, Otroški zbor Srce Kraj: v Kulturnem domu v Dobri! vasi Čas: ob 19. uri Prireditelj: SPD Srce CELOVEC Združenje staršev na Dvojezični zvezni trgovski akademiji vabi na ..Redni občni zbor" Kraj: Dvojezična zvezna trgovska akademija, Prof,-Janežič-Platz 1, Celovec Čas: ob 16.00 uri Prireditelj: Združenje staršev Dvojezične zvezne trgovske akademije CELOVEC Dvojezična zvezna trgovska akademija vabi na „Dan staršev" Kraj: Dvojezična zvezna trgovska akademija, Prof,-Janežič-Platz 1, Celovec čas: od 17.00 do 19.00 ure Vsi starši in vzgojitelji prisrčno vabljeni. RAZNO KOTMARA VAS Plesni tečaj - standardni plesi - 10 do 12 večerov Plesni učitelj: Gregor Krištof Začetek po dogovoru (najkasneje do 5. dec. 1996) Stroške na osebo: 700,-Prireditelj: SPD »Gorjanci" Vse prireditve v kulturnem lokalu Knaberle-Seher Prireditelj: SPD Bilka in Posojilnica-Bank Bllčovs PODGORJE BILČOVS Petek. 15. 11,96. ob 20.30 JAZZ Glasbeniki! - A band from home To je skupina, ki je sestavljena z domačimi muziki, ki pa so vsekakor doma na mednarodnih odrih. VVolfgang Puschnig - sax, Ali Gagi - vocal, Uli Sche-rer - piano, Karl Sayer-bass, Emil Krištof-drums Sobota. 16.11.96. ob 19.30 ARHITEKTURA Nobeden ne ustvarja samo zase Dl Hartvvig VVetschko Nedelja. 17,11,96. oh 11.00 Kmečka izobraževalna skupnost (KIS) vabi na razstavo ..Stare sadne sorte iz Roža" Kdaj: od sobote, 23.11 od nedelje, 24.11.96 Kje: gostilna AUER, Maria Elend/Podgorje Program: Predavanje »Od ekstenzivnega sadjarstva do regionalnih specialitet" -primeri trženja iz Most-viertla Predavatelj: Ing. Leopold Hehenberger (kmetijska šola GieBhubel) Kdaj: v soboto, 23. nov. ob 9.00 uri Razstava ..Stare sadne sorte iz Roža" LITERATURA Literarni zajtrk Jani Oswald Otvoritev: v soboto, 23. nov. ob 14.00 uri Spremljanje: sobota, 23. nov. - od 15. ure naprej nedelja, 24. nov. - od 11. ure naprej KAKO PRIBLIŽATI OTROKU KNJIGO? Maja Logar, bibliotekarka in sociologinja iz Maribora, oblikuje srečanja in ure za otroke in mlade bralce. V sredo, 20. novembra 1996, ob 16.30 uri, v Slomškovem domu, 10. Oktober-Str. 25/I (Pastoralni center) bo Maja Logar govorila o svojih izkušnjah z urami pravljic (kombinacija igralnice, pravljične ure, likovne delavnice), s katerimi uvaja otroke v svet knjige. Pripravila bo tudi seznam aktualnih slovenskih otroških in mladinskih knjig. Vabimo predvsem knjižničarje/ke v društvih, učitelje, vzgojitelje, starše, stare starše itd. Od 18. do 21. novembra 1996 bo v nekaterih šolah, vrtcih ter v zavodu za otroške vrtnarice pripravila ure pravljic.cz. predavala o možnostih uvajanja otrok v svet literature. Podrobnejše informacije dobite na Krščanski kulturni zvez v Celovcu. Tei fU 'Cei :’ek, , >• november 19960 PRIREDITEV/ŠPORT RAZSTAVE llGUNJE Razstava slik in skulptur Darje Lobnikar Lovak Kraj: galerija Avsenik v Begunjah It. janž Razstava ■Ko je cvetel lan“ Kraj: v k&k centru Razstava traja do 8. decembra 1996 Razstava slik Klavdija Palčiča Kraj: v k&k centru Razstava bo odprla do 17. nov. 1996 Odprtje razstave Grafike" - ?rago Druškovič -as: petek, 22. 11.96, ob 19. uri, 3b 20. uri Koncert „Trio Fiagranti" Kraj: v k&k centru rireditelja: k&k center in SPZ leŽEK Razstava ^arija Kumpulainen-Sokka - grafika, ^ottfried Loiskandl - plastika, -orka Loiskandl-Weiss - slikarstvo Kraj: galerija Šikoronja, Rožek Razstava je odprta do srede od hedelje, od 15.00 do 18.00 ure do novembra 1996 J6UČE Razstava Prehodi/Ubergange Razstavljata Rudi Benetik in Bogdan Borčič Kraj: galerija Falke Razstava bo odprta do 24.11.1996 ld srede do nedelje od 15. do 19. Jre ali po telefonskem dogovoru ^IkOVEC Razstava Dr. Petra Gstettnerja -Aguarelle" Kraj: pri Joklnu v Celovcu Razstava bo odprta do 26. nov. 1996 ilSUNJE ' Mednarodna razstava nineralov, dragih in poldragih 'amnov ter nakita ptvoritev bo v petek, 22.11.1996 ob '8.00 uri Kraj: galerija Avsenik v Begunjah Razstava bo odprta do 26. nov. 1996. otvoritveni govor s kulturnim 'rogramom prof. dr. Rajko Pavlovec. Razstava bo odprta v soboto, 8-11.96 od 10.00 do 18.00 ure ter nedeljo, 24.11.96 od 10.00 do 7.00 ure. 2a maturantke/te SG letnik 1976 (8.A razred) Vsi prisrčno vabljeni na srečanje ob 20-letnici mature v soboto, 23. 11. 1996, ob 19. uri Pri Joklnu v Celovcu Prosim tudi za medsebojno obveščanje. MICKA HOBEL Dunaj: Zanimiva gledališka predstava V petek, 22. listopada 1996, bo v KSŠŠD gledališka predstava - nastopa Andrej Rozman od skupine Monro (del NSK - Neue slovveni-sche Kunst, del tega je tudi skupina Laibach) z igro „Rupert Ma-rovt“. Predstava bo ob 20. uri v klubskih prostorih. Rupert Marovt je slovenski Philip Marlovve. To je - medtem ko brska po ozadju zločina, mimogrede ne razbrska samo temačnih globin Hol-lywooda ih njegove okolice, ampak razkrije razne sumljivo zaudarjajoče vrednote naše male domačije. Zločin, ki je povod za dogajanje, ni navaden, vendar ga gledalcu seveda niti približno ne bomo razkrili - raje pridite na predstavo. Izdamo lahko le to, da se zaradi njega zakrknjeno samotni detektiv pred gledalci prelevi v naivno podnajemnico Suzi, zagrenjen list papirja in rapersko divjaškega šoferja ter malodane izgubi življenje pod jezikovnim nihalom groze. Predstava je monodrama, vendar je vprašanje, ali je to res. Ali pa je mogoče čisto navadna detektivka naroda, ki je tako majhen, da mora biti v njem detektiv hkrati morilec in žrtev? SPD „Dobrač“ na Brnci vabi na premiero BURKAŠKI MISTERIJ MISTERO BUFFO (Dario Fo) komedijski laični pasijon v dveh delih v petek, 15. novembra 1996, ob 19.30 uri, v kulturnem domu na Brnci Ponovitev: 16. novembra 1996, ob 19.30 v kulturnem domu na Brnci poslovenitev, likovna zamisel in režija: Sergej Verč, izvirna glasba: Hanzi Kežar. jezikovno vodstvo: Minu Kjuder, zastor je poslikal: Kristijan Sadnikar IGRAJO: Zofija Debevec, Lojzi Gallob, Regina VVutti, Marijan Gallob, Kristina Toth, Boris Gallob, Štefan Hudi, Repi Miki, Terezija Gallob Politično upravna akademija Enotna lista vabita na strokovno šolanje Medijsko delo za volilni boj Kdaj: petek, 29. 11. do nedelje, 1.12.1996 Kje: Dom v Tinjah Referent: Bernhard Moritz, medijski in politični svetovalec, Telfs-Tirolska Geslo seminarja: Samo če bom znal/a svoje politične ideje vsebini ustrezno in v skladu z lastno osebnostjo prezentirati, bo tudi uspešen/a. Informacije in prijave: Politično upravna akademija (PUAK) 10,-Oktober-Str. 25/III 9020 Celovec telefon: 0463/54 0 79-22 (Milka Hudobnik) faks: 0463 / 54 0 79 - 30 V TOGMAKl v petek, 15. nov., ob 19. uri Odprtje razstave: Kočevska -izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev od petka, 15. nov., od 18. ure do nedelje, 17. nov., do 13. ure Moliti z dušo in telesom Voditelja: Elisabeth Koder in Paul Hintner v soboto, 16. nov., od 14. do 20. ure Bibliodrama Voditelja: prof. dr. Gerhard Ham-merschmied in prof. mag. Hermann VVinkler v soboto, 16. nov., od 9. do 17. ure Dan duhovne obnove za zdravnike in medicinske sestre Voditelj: mag. Marjan Schuster v ponedeljek, 18. nov., ob 19.30 uri Usode žensk v Kočevju v 20. stoletju Predavateljica: dr. Ingrid Kaiser-Ka-planer v torek, 19. nov., ob 19.30 uri Kaj pomeni, biti človek Predavateljica: Rosalie Stornig v torek, 19. nov., ob 19.30 uri Meditacija psalmov. Z bilbličnimi podobami slaviti Boga Predavatelj: mag. Klaus Einspieler v sredo, 20. nov., ob 19.30 uri Aktualna predavanja k razstavi o Kočevju: Kočevska - izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev Predavatelj: prof. Mitja Ferenc Značilnosti sakralne umetnosti na Kočevskem Predavatelj: prof. Gojko Zupan CELOVEC PODIJSKA RAZPRAVA Poti obmejne Koroške z obrobja proti sredini Razpravljali bodo glavni uredniki koroških medijev Kdaj: v sredo, 20.11. 96, ob 19. uri Kraj: Europahaus Celovec Prireditelj: Club tre popoli Vodja razprave: mag. VValter Juritsch Program elektronsko instrumentalne radiestezije mednarodne firme Full Point Vse radiesteziste in vse, ki jim je radiestezija poznana kot rešitev mnogih zdravstvenih težav, vabim k sodelovanju v program elektronske instrumentalne radiestezijske detekcije in sanacije življenjskega okolja. Vljudno vabljeni k sodelovenju Full Point. Kontaktna oseba: Mario Žibret, Ljubija 124, 3330 Mozirje, SLO, Telefon 00386 / 63 832 022 ZVEZA BANK, reg. z. z o. j. Bank und Revisionsverband, Celovec, Paulitschgasse 5-7 Razpisujemo delovni mesti REVIZORJA (zaključena zadružna revizijska izobrazba) REVIZORSKEGA PRIPRAVNIKA (zaključena srednješolska izobrazba, pripravljenost za 3-letno strokovno izobraževanje) Potrebno je znanje obeh deželnih jezikov. Pismeno prošnjo z življenjepisom pošljite vodji revizijskega oddelka, Francu Krištofu, do 20. novembra 1996 IMPRESUM GLAS IZ LJUDSTVA Zahvala EL za trajno zvestobo FRLOŽEV LUKA 1 V Sloveniji je pes Artur za državnozborske volitve delal reklamo za svojega gospodarja Janeza Drnovška, ministrskega predsednika. Drnovškova Liberalna demokracija Slovenije (LDS) je kot najmočnješa stranka dobila skoraj 28 odstotkov glasov. Vsi ti volivci in volivke hočejo, da bi prišla Slovenija na psa? Enotna lista je preteklo sredo počastila dolgoletne rožanske sodelavce - Hermana Jagerja, Micko Miškulnik, Matevža Miškulnika in Florjana Koschata. Kot smo že poročali, so pred nedavnim praznovali 70. življenjski jubilej, EL pa se jim je ob tej priložnosti želela predvsem zahvaliti za vse, kar so kot samo- stojni občinski odborniki prispevali k razvoju narodne skupnosti. Priznanje sta izročila predsednik EL Andrej VVakounig in poslovodeči tajnik Bernard Sadovnik, počastitvi pa je prisostvovala mdr. tudi občinska odbornica Ingrid Zablatnik. Slika: Fera PISMO BRALCA Stališče do obveznega članstva v kmetijski zbornici Kmetijsko zbornico je država ustanovila zase, ne pa za zastopanje kmetov. Primer: Obvezno zavarovanje kmetov brez zdravniške pogodbe; kmetje so iz nje izvzeti že 15 let. Pridobljeno premoženje zbornice: Hartmannovi krizni groši, reklamni groši predsednika So-data, čeprav obstaja zakon o tržnem redu (odstavek o garanciji). Geslo: več proizvajati, več zaslužiti. To je pripeljalo do previsoke proizvodnje, uvedbe kontingentov, povišanja zborničnega prispevka kot tudi do zvišanja enotne vrednosti (davek na dodano vrednost). Manjši zaslužek in večji izdatki so kmete uničili, mesarji pa so postali lastniki gozdov in si prisvojili pravico do lova. Kje je socialna pravičnost? Medtem ko v drugih poklicnih skupinah prejemajo odpravnine in od 50 do 100-odstotne pokojnine, prejemamo kmetje le 30 odstotkov vzdrževalnine. To se dogaja v deželi, v kateri 5 odstotkov prebivalstva poseduje ali zasluži toliko kot vseh 95 odstotkov preostalih skupaj. DA za zbornico, a ne samo prek volitev. Kmetje morajo imeti možnost, da do zakonov (predlogov) zavzemajo stališča. Ti bodo šele tedaj sklenjeni in pravnomočni. Anton Gabriel, kmet, Leše, Podrožca Martinovanje v Vogrčah Bolgari se jih otresajo, Romuni tudi, Litvanci so jim dali vedeti. V Sloveniji pa se dediči komunističnega režima držijo na oblasti, predvsem po zaslugi tistih, ki volit niso šli, potem pa najglasneje tulijo, kako oblast da imajo. KPD Vogrče je preteklo soboto vabilo na tradicionalno martinovanje. Pri Florijanu so igrali Podjunski muzikantje, društvo pa je poskrbelo tudi tokrat za odlično belo in rdeče vino. Kdor je želel, pa je lahko pokusil tudi domačo martinovo gos ali pa se poslužil srečelova, za katerega je prispevala gospa Neža Lubas kar 500 „Schaumrollen“. Društveniki Iva Muller, Alois Kerbitz in Hubert Zidej so za teko skrbeli, da Vogrjani niso trpeli žeje. Žvabeški otroci zbirajo igrače za Afriko Vsak otrok, ki je daroval nekaj svojih igrač, je dobil od sestre Josefe znamko iz Afrike. Na to benetično srečanje so vabila žvabeška društva in ljudska šola. Slika: Kumer Sestre vernberškega reda imajo v Tanzaniji svojo postojanko, kjer skrbijo za izobrazbo tamkajšnjih otrok, ki živijo v velikem uboštvu. Ena teh sester je sestra Josefa, ki je slučajno spoznala Jokeja Logarja. On je vzpostavil stik s KPD Dava, Katoliško mladino ter „Katholische Jungschar", ki so preteklo soboto povabili sestro v Žvabek, kjer je otrokom v ljudski šoli pripovedovala o življenju otrok v Tanzaniji. Žvabeški otroci pa so prinesli s seboj igrače, ki jih bo sestra Josefa januarja vzela s seboj v Tanzanijo za tamkajšnji otroški vrtec. Starši pa so kupovali božične kartice (80,-), katerih izkupiček je prav tako namenjen otrokom v Tanzaniji. Te božične kartice je možno kupiti v Celovcu v Tarviser Str. (tel. 0463/5877-620).