ŠTEVILKA 9 LETO XXXIX 2. MAREC 2007 CENA 1.25 EUR (299,55 SIT) fNI iOfillA vsffiOMinpj 3EMH(SnSlSà, EHBSIMx S® M.0»>«89§a®(iD jžs* % Jurček M Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure TRGOVINA Z OBUTVIJO ZA VSE GENERACIJE v prodajnem centru IZG tJ Nazarje, tel. 839 02 50 in prodajalna Jurce h v Parižljah, tel. 705 09 33 Novi modeli za pomlad in poletje že na naših policah! VABLJENI V PICERIJO IZOLES od pon. do sob. malice in pice že od 9. ure dalje. Tel.: 031 892 685 Delovni čas: Od pon. do pet. od 8\ndbWl2. in od 14. do 1‘8r Ure * BREZPLAČNA MASAŽAlASISČaT A , « Naročila ha tel 03/839-52-71 ali ¥31/740-100 (Jožica). aSBEW-i*---------------------------------------------------------------------------- KNJIZNiü^ Tretja stran CELJE----------------------------------------------------------------------------- Kdo komu kaj krade Pravijo, da priložnost dela tatu. Bo že držalo, saj se spomnim številnih primerov iz časa prejšnje družbene ureditve, ko so si ljudje jemali »po svojih potrebah«, čeprav je bila določena dobrina na primer last podjetja. A ker je bilo »vse naše«, očitno ni nikogar izmed omenjenih posebej pekla vest, ko je vzel nekaj, kar sicer v resnici ni bilo njegovo. V današnjem sistemu je precej drugače, saj je lastnina večinoma znana, vsak odgovorno skrbi za svojo (no, vsaj naj bi), in zaradi tega je odtujevanje dobrin, v materialni ali nematerialni obliki, podvrženo obsojanju javnosti. Ne trdim, da je kraj zaradi tega manj, verjetno jih je celo več, bistvena razlika je v tem, da nanje gledamo kot na družbeno nesprejemljiv pojav, vreden sankcioniranja. Krademo lahko marsikaj. Recimo bakrene žlebove, kar je v Sloveniji v zadnjih mesecih izjemno popularna tatinska disciplina, avtomobile, slednje kradejo povsod po svem, drage kovine, nakit, umetniška dela, mobilne telefone ..., krasti pa je mogoče tudi nemate-rializirane dobrine, kot je na primer čas. Čas lahko krademo na več načinov. Če denimo nekomu »težimo« eno uro in ga utrujamo z brezplodnim govoričenjem, on pa bi lahko v tem času postoril kaj koristnega in s tem zaslužil 20 evrov, smo mu pravkar ukradli 20 evrov! Čas lahko krademo tudi na ta način, da takrat, ko smo plačani s strani delodajalca, počnemo nekaj drugega - v svojo korist ali korist nekoga tretjega. Čeprav tovrstna kraja v glavah ljudi še nima tako negativnega predznaka kot kraja materialnih dobrin, je vendarle prav tako kraja. Kakor je kraja tudi prejemanje nadomestila za prevoz na delo od nekod, kjer v resnici sploh ne stanujemo. Podobnih primerov je še veliko, večinoma pa izpade tako, da je tisti, ki zna »prinesti okoli« državo, iznajdljiv in ne obsojanja vreden. In da ne bo kdo mislil, da pomilujem državo - tudi država nam, državljanom, velikokrat krade čas s tem, da moramo za njene potrebe večkrat iskati in dostavljati iste podatke. Zgolj zato, ker se različni državni organi niso sposobni povezati med sabo in si izmenjati informacij. Minister za javno upravo dr. Gregor Virant želi temu narediti konec in srčno upam, da mu bo uspelo, kakor uspeva mozirski upravni enoti pod vodstvom Vinka Poličnika, ki pravi: »Od vrat do vrat naj potujejo podatki in ne ljudje!« Občinski svet Gornji Grad: Premajhna preglednost proračuna....6 Občina Mozirje: Za praznik jurjevo, za podžupana pa Roman Čretnik......7 Ovčjerejsko društvo Raduha: Mednarodna razstava ovac v Logarski dolini.............8 Mozirje: Promocijski koncert Savinjskega trobilnega kvarteta...13 IZ VSEBINE: Aktualno: Detektivi za petami javnih uslužbencev 4 Kolegij županov: Zahteva po razvojnih možnostih.5 Pust na Ljubnem ob Savinji: Ivo Sovinšek prejel trške pravice.35 Vinarska v Solčavi: Aktualni dogodki "po Solčavsko" ' — — “ ' ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 9, 2. marec 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci: Aleksander Videčnik, Milena Kozole, Franjo Atelšek, Tatiana Golob, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Igor Pečnik, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Marija Lebar, Nastasja Kotnik, Barbara Fužir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove, Edi Mavrič-Savinjčan. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.25 EUR, 299,55 SIT za naročnike: 1.13 EUR, 269,60 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. a Aktualno V__________________________________________________________________________________________________' JAVNA UPRAVA V PRIJEMU SPREMEMB Detektivi za petami javnih uslužbencev Ministrstvo za javno upravo, pravzaprav njihov minister Gregor Virant, že od začetka svojega mandata svoje delo upravlja zelo energično. Javni uslužbenci se zato že dve leti soočajo s številnimi spremembami, ki pa jim niso nujno vse pogodu. Zadnji predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o javnih uslužbencih zopet prinaša nekaj sprememb. Prva in najodmevnejša je uvedba mehanizma kontrole nad zlorabami pravice do povračila stroškov prevoza na delo in z dela ter bolniških odsotnosti s pomočjo detektivskih agencij. V medijih se zato pojavljajo obtožbe dotičnega ministrstva, da uvaja vnaprejšnjo kriminalizacijo slovenske javne uprave. BO SPREMEMBA ZAKONA SPODBUJALA ŠIKANIRANJE SODELAVCEV? Po novem se bo delodajalec, ki bo sumil svojega podrejenega goljufanja pri potnih stroških ali neupravičenega bolniškega staleža, lahko odločil za profesionalno storitev detektivske agencije. Pred najemom detektiva bo moral predstojnik svojega podrejenega o tem sumu obvestiti in mu tako dati možnost, da s početjem neha. Če se bo izkazalo, da je bil sum upravičen, lahko javnega uslužbenca doleti odpoved delovnega razmerja. Delodajalec lahko informacijo o sumu zlorabe pravic do povračila stroškov pridobi od kogarkoli, tudi od sodelavcev. Pri tem se seveda pojavlja strah, da bi lahko prihajalo do namenskega in neupravičenega šikaniranja sodelavcev, kar pa bi javno upravo seveda stalo najema detektiva. Vodstvo Sindikata državnih in družbenih organov, ki deluje v okviru Zveze svobodnih sindikatov, nasprotuje nekaterim spremembam zakona ojavnih uslužbencih. Čeprav, tako vodstvo sindikata, ima delodajalec pravico, da odredi SPLETNA ANKETA NA www.savinja.com Ali boste s podražitvijo električne energije začeli varčevati ali se na to ne boste ozirali? Večina sodelujočih v tokratni anketi že varčuje električno energijo, le peščica pa se na varčevanje ne ozira. Že varčujem 76% Tokrat vas sprašujemo, ali menite, da bi bilo prav, da bi nadzirali tudi poslance in njihovo upravičeno odsotnost od dela? Vaše odgovore bomo zbirali na internetni strani www.savinja.com do vključno torka, 6. marca 2007. Rezultate glasovanja bomo objavili v prihodnji številki Savinjskih novic. ugotavljanje kršitev, predlagani agencije naj bi bila sporna pred-način ni pravi. Omenjena določba vsem zaradi izjeme, po kateri bi o nadzoru preko detektivske detektivske organizacije v naspro- Naša anketa Bodo kontrolirali delavce v javni upravi? Vlada je za obravnavo v Državnem zboru pripravila novelo zakona o javnih uslužbencih. Gre za kratek zakon, ki obsega le sedem členov, vendar pa prinaša nekatere pomembne spremembe. Med njimi je tudi uvedba mehanizma nadzora nad zlorabami pravice do bolniških nadomestil ter povračila stroškov za prevoz na delo in z dela. Pri tem se upošteva kraj dejanskega in ne stalnega prebivališče, novi zakon pa naj bi omogočal večji nadzor nad tem. Da pa bi ugotavljali možne kršitve, se delodajalec lahko odloči za profesionalno storitev detektivske agencije, kot že sedaj velja v zasebnem sektorju. Ali jih je res potrebno kontrolirati? Anica Šorli, Rečica ob Savinji Mislim, da lahko delodajalec kontrolira vse delavce. Ni važno, ali je ta zaposlen v javnem ali zasebnem sektorju. Vsi delavci, ne glede, kje so zaposleni, bi morali sporočiti, od kod se vozijo v službo. Prav tako je tudi pri bolniškem staležu, le da bi delodajalec moral vedeti, ali se delavec zaradi bolezni mora gibati in se sprehajati ali pa mora biti doma in mirovati. Marjan Srčnik, Kropa Če so začeli s kontrolami na vrhu, mislim, da je nekaj narobe. Vsekakor pa se strinjam, da je potrebno tudi delavce v javni upravi kontrolirati, tako kot v zasebnem sektorju. Najbolje je povedati točno, od kod se voziš, potem nikakor ne moreš imeti problemov. Tudi bolniške naj kontrolirajo. Tisti delavec, ki dela v tovarni in gre v bolniško, je v mnogih primerih že drugi dan kontroliran, če je do nje upravičen oziroma, če je res bolan. Jože Orešnik, Ljubno ob Savinji Kontrola mora biti, zakaj bi veljala le za nekatere. Kar pa se potnih stroškovtiče, bijih za tiste, ki se vozijo iz oddaljenih krajev v Ljubljano, morali ukiniti. Naj si poiščejo stanovanje v bližini službe. Saj tudi študentje, ki se vozijo iz oddaljenih krajev v Ljubljano, stroškov nimajo povrnjenih. Janez Štiglic, Nazarje Neka kontrola je že potrebna. Ne vidim vzroka, zakaj delavcev v javni upravi ne bi kontrolirali. V času, ko sem še sam bil v službi, so ljudje bili v bolniški, a sem sam vedno zaupal stroki in verjel ljudem. Tudi za potne stroške tedaj ni bil problem, saj smo se vsi med seboj poznali in smo vedeli, od kod se kdo vozi. Anica Zagožen, Varpolje Čeprav izhajam iz predpostavke, da so ljudje v večini pošteni, se vedno najde kdo, ki želi goljufati. Tako je povsod, tudi v javni upravi. Verjetno tudi tam ljudje zlorabljajo tako potne stroške kot bolniško. Zato ne vidim vzroka, zakaj jih ne bi kontrolirali. Če gre proizvodni delavec v bolniško, mu delodajalec hitro pošlje kontrolo in Stanka Korenjak, Mozirje Zakaj bi preverjali samo delavce v proizvodnji? Prav je, da se kontrolira tudi delavce posebno tiste, ki poskušajo goljufati. Mislim, da bi jih že zdavnaj lahko, ne šele tju z veljavnim zakonom o detektivski dejavnosti delale za državne organe. O nadzoru uslužbencev v bolniškem staležu so skeptični tudi v zdravniški stroki. Zdravniki namreč menijo, da o kršenju bolniškega dopusta ne bi smeli odločati laiki. Konec koncev ie lečeči zdravnik ve, kakšno terapijo je predpisal svojemu pacientu. Kakor bi sicer bilo prekrivanje strehe očitna kršitev, jasna tudi laiku, je lahko sprehod del terapije, ki je detektiv ne more poznati. Vsekakor pa gre za ugotavljanje kršitev, kije lahko le v pristojnosti zdravniške komisije. NE GRE ZA KRŠENJE OSEBNIH PODATKOV Sindikat državnih in družbenih organov je imel tudi pomisleke o kršenju varstva osebnih podatkov javnih uslužbencev. Na vprašanje, ali bi detektivi zaradi varstva osebnih podatkov sploh lahko preverjali domnevno zlorabo bolniških dopustov in prevozov z dela in na delo, jim je informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar odgovorila, da je predvideni nadzor nad javnimi uslužbenci potreben in primeren. Ob upoštevanju dveh varovalk, torej obstoja suma in poprejšnjega opozorila uslužbencu, naj bi bila novela zakona skladna z zakonom o varovanju osebnih podatkov. Seveda pa, opozarja Musarjeva, bo v tem primeru potrebno spremeniti še zakon o detektivski dejavnosti. OSTALE SPREMEMBE ZAKONA NISO SPORNE Sprememba Zakona o javni upravi prinaša še nekatere spremembe. V uslužbenski sistem javne uprave se umeščajo nove stopnje visokošolske izobrazbe po bolonjskem sistemu študija, nadalje se odpravlja obvezna objava javnih razpisov za delovna mesta v javni upravi v časopisih oziroma v uradnem listu. Natečaji se bodo obvezno objavljali na spletu, obvestilo o prostem delovnem mestu pa tudi na Zavodu za zaposlovanje. Poleg tega novela ureja tudi pravice direktorjev občinskih uprav, ki so bili na tem položaju ob začetku uporabe zakona ojavnih uslužbencev. Direktorju občinske uprave v primeru predčasne razrešitve in prenehanja delovnega razmerja pripada odpravnina po zakonu o delovnih razmerjih in odpravnina v višini dveh petin povprečne bruto plače, kot jo je prejemal do razrešitve, za vsak polni mesec, ki je ostal do izteka dobe imenovanja na položaj. Tatiana Golob KOLEGIJ ŽUPANOV ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Zahteva po razvojnih možnostih Županja in župani Zgornje Savinjske doline se s poslancem Jakobom Presečnikom strinjajo, da je potek ceste zahodno od Šoštanja za našo dolino edino sprejemljiva rešitev (foto: EMS) Država naj bi do leta 2023 gradila ceste predvsem na treh oseh. Za Zgornjo Savinjsko dolinoje razvojno strateškega pomena tretja razvojna os od severne meje z Avstrijo prek Koroške in Šaleške doline do avtoceste. Kot smo že poročali, je poslanec Jakob Presečnik (SLS) na županjo in župane tukajšnjih občin naslovil pismo, v katerem jih opozarja, da bi bila vsaka druga rešitev razen ceste zahodno od Šoštanja za Zgornjo Savinjsko dolino nesprejemljiva, s čimer se naslovniki v celoti strinjajo. »Dolžnost regije je, da omogoči enakovreden razvoj celotnega območja. Potrebno je upoštevati, da je Zgornja Savinjska dolina razvojno zaostala, zato je iz politično razvojnih razlogov potrebno doseči, da bo trasa speljana zahodno od Šoš- tanja, z obvezno dobro navezavo na obstoječo cesto proti Mozirju,« je na kolegiju županov dejal Presečnik in prisotne spomnil, da so župani devetih savinjsko-šaleških občin pred časom podpisali pismo o nameri o poteku trase. O regiji bodo morale enakovredno odločati vse občine, je odločen Presečnik, ki sicer ne nasprotuje, da je velenjski župan Srečko Meh (SD) vezni člen v odnosu do države, vendar vztraja, da se o teh vprašanjih pogovarjajo tudi županja in župani zgornjesavinjskih občin. Po mnenju nazorskega župana Ivana Purnata (neodvisni) bo potrebno Velenjčanom »pokazati zobe«, navsezadnje je župan Mestne občine Velenje Srečko Meh dobil mandat, da zagovarja zahodno varianto mimo Šoštanja. »V Velenju je politična situacija precej težka. Če ne bomo odločni, bomo samo privesek Velenja,« je še dodal nazorski župan. Precej močna opozicija v velenjskem mestnem svetu na čelu s svetnikom Francem Severjem (SDS) namreč odločno zagovarja za Zgornjo Savinjsko dolino povsem nesprejemljivo rešitev, zato bo, tako Presečnik, potrebno budno spremljati postopke države pri projektiranju omenjene trase. Savinjčan MOZIRJE Začeli z deli na gradbišču za športno dvorano Nemogoče je vendarle mogoče, bo dejal marsikdo, kije zadnja leta dvomil, da bo Mozirje sploh kdaj dobilo sodobno športno dvorano. Mnogi so dvomili tudi še po podpisu pogodbe med županom Ivanom Suhoveršnikom in Lidijo Žagar, predsednico uprave Gradisa iz Celja, kije izvajalec del. Delavci tega podjetja so pretekli teden zavarovali gradbišče in postavili gradbene kontejnerje. Zahrumeli so delovni stroji in pričeli z izkopom gradbene jame, iz katere bo zrasel nov objekt. Športna dvorana bo velika 37x52 metrov. V njej bo prostorza izvajanje vseh dvoranskih športov z žogo, vključno z rokometom, ki zahteva največji prostor. Postavljena bo tudi plezalna stena. Dvorana bo v dopoldanskem času namenjena potrebam šole, saj se bo lahko z dvižnimi zavesami razdelila v tri vadbene enote. V popoldanskem času bo namenjena zunanjim upo- rabnikom, društvom, klubom in različnim prireditvam. Športna dvorana bo v glavnem pritlični objekt, lociran najužni strani šole, s katero bo povezana s hodnikom. Za zunanje obiskovalce in uporabnike bo vhod v nov objekt na južni strani, ob novi cesti, kjer bodo tudi parkirišča za potrebe šole in obiskovalcev. Tribune bodo večinoma izvlečne, na njih pa bo prostora za okoli 400 sedišč. Otvoritev novega objekta je predvidena konec letošnjega oktobra. Benjamin Kanjir Društvo SOS telefon vabi k sodelovanju nove prostovoljke Prostovoljno delo se opravlja kot svetovanje na SOS telefonu za ženske in otroke - žrtve nasilja, v Celju in v Ljubljani. Osnovno usposabljanje za svetovalno delo na SOS telefonu bo potekalo marca in aprila v Ljubljani. Usposabljanje je brezplačno. Za podrobnejše informacije pokličite v pisarno Društva SOS telefon, na tel. št. 01 544 35 13 ali 01 544 35 14, vsak delavnik od 9.00 do 15.00. Prijazno vabljene! k_________________________________________________________y OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Premajhna preglednost proračuna Gornjegrajski občinski svetniki so na zadnji redni seji sprejeli osnutek proračuna za leti 2007 in 2008. Zanj je glasovalo devet od desetih prisotnih svetnikov. Občinska uprava bo na podlagi pripomb pripravila spremenjeni predlog proračuna ki naj bi ga svetniki predvidoma obravnavali na naslednji seji. Letos naj bi se v občinsko blagajno nateklo 2,3 milijona evrov, v prihodnjem letu naj bi bilo sredstev za dobra dva milijona evrov. Predsednik odbora za proračun Andrej Presečnik se je v razpravi zavzel za večjo preglednost proračuna predvsem na postavkah, ki izhajajo iz obveznosti minulih let. Nadalje bo potrebno bolj jasno opredeliti obligatoren del proračuna in nenazadnje, tako Presečnik, ostaja odprto vprašanje, če bo kaj denarja ostalo za investicijske namene. Dejslvoje, da občina nima pripravljenih realnih programov, s katerimi bi lahko kandidirala na državna in evropska sredstva, zato bo potrebno po mnenju svetnikov v prihodnjih letih intenzivno delati na tem področju. Svetnik Niko Purnatje prepričan, da proračun ni v skladu s poslovnikom, zato se je opredelil proti sprejemu osnutka. Župan Stanko Ogradi bi moral po njegovem mnenju po stotih dneh županovanja pripraviti vsaj sanacijski program in jih seznaniti s pogodbenimi obveznostmi občine. Za Purnata je prav tako nedopustno, da občinski svet sprejema osnutek proračuna brez predhodne uskladitve s proračunskimi porabniki. Savinjčan GORNJEGRAJSKI SVETNIKI NEZADOVOLJNI, KER REŠITVE ZA ENGO (ŠE) NI NA OBZORJU »Engo je mrlič, ki bo potegnil v jamo Komunalo in Občino« Andrej Presečnik (levo) in Rafko Žerovnik nista z razumevanjem sprejela razlage direktorja Enga Aleša Bratkoviča, da je potrebno biti razumevajoč in strpen (foto: EMS) Svetniki občine Gornji Grad so na zadnji seji ponovno razpravljali o razmerah v občinskem podjetju za proizvodnjo in dobavo toplotne energije, ki bremeni občinski proračun do te mere, da o razvojnih perspektivah vtej občini še nekaj let ne bo mogoče razmišljati. Naložba, v katero je bilo vloženih tedanjih 630milijonovtolarjev (2,6 milijonov evrov), se je pokazala za ekonomsko neupravičeno in hudo breme za občinski proračun, iz katerega odteka denarza plačevanje dolgov Probanki. DVOTEDENSKI ODLOG DO REŠITVE? Znano je, daje predstavnik Holdinga Slovenske elektrarne (HSE) Đorđe Žebeljan na decembrski seji svetnikom dejal, daje HSE pripravljen odkupiti od Probanke 1,2 milijona evrov terjatev (288 milijonov tolarjev), naslednji korak pa naj bi bila investicija v kogeneracijo toplotne in električne energije. Svetniki so s tem soglašali, zjasnim poudarkom, da bodo po izteku tega roka rešitev iskali sami. Pretekli teden je direktor Enga mag. Aleš Bratkovič svetnikom povedal, da HSE ni odstopil od kogeneracije, vendar do pogodbe (še) ni prišlo in tudi Probanka ni pripravljena sodelovati pri tem poslu. V HSE so zadevo očitno ponovno preučili in postavili nekaj novih pogojev, o katerih Bratkovič ni govoril. Bolj ali manj pa je jasno, da HSE brez bančne podpore gornjegrajskega problema ne bo reševal. Končna rešitev naj bi bila znana v dveh tednih, ta čas pa naj bi v Gornjem Gradu potrpeli, je v imenu HSE svetnike prepričeval Bratkovič. KJE SO VSI MILIJONI? Svetnikom je jasno, da si občina veliko potrpljenja ne more privoščiti, saj je proračun pod nenehnim pritiskom. Po odločbi sodišča ima občina mesečni limit prihodkov okoli 117 tisoč evrov. Presežek te vsote gre za plačevanje dolgov Probanki, ki ima do Enga izredno visoke terjatve. Sledila je precej ostra razprava svetnika Nika Purnata, kije izrazil kar nekaj pomislekov glede pravilnosti reševanja nastale situacije. »Alije občinska uprava kaj storila za odpravo blokade? Kje so vsi milijoni tolarjev, ki jih je bivši župan obljubljal? Po njegovih izjavah je bilo zagotovljenih 240 milijonovtolarjev (milijon evrov) s strani ministrstva za okolje in prostor. Kaj je s 50 milijoni tolarjev (209 tisoč evri), ki naj bi jih zagotovil takratni minister za gospodarstvo v Bajukovi vladi dr. Jože Zagožen? Prepričan sem, da Komunala 80 odstotkov svojega dela opravi za Engo brez pogodbe in brez plačila. Nujen je sanacijski program in takojšnji ukrepi, saj je Engo mrlič, ki bo potegnil v jamo Komunalo in Občino,«je bil neposreden Purnat, kije v nadaljevanju zavrnil Bratkovičevo trditev, da ima Komunala Gornji Grad z Engom sklenjeno pogodbo. V resnici, trdi Purnat, je sklenjena pogodba samo o nadzoru in kontroli ter manjših vzdrževalnih delih, nikakor pa ne za nabavo sekancev in obračunu. Ob tem smo slišali, da je Engo Komunali že nekaj mesecev ni poravnal obveznosti, ki znašajo okoli osem milijonov tolarjev (33 tisoč evrov), in še to, daje za tako nevzdržne razmere kriv bivši župan Toni Rifelj. PREOBREMENJEN PRORAČUN Precej kritičen je bil tudi predsednik odbora za proračun Andrej Presečnik, ki se sprašuje, kaj je vsa leta delal nadzorni svet Enga. »Osnovni problem je, da strpnostnič ne velja. Imenovati je potrebno močnejši nadzorni svet Enga, ki naj zadeve temeljito prouči. Vlada totalna zmeda in če HSE ne bo vstopil, bo po grobi oceni proračun letos obremenjen za 400 tisoč evrov, pa še to za obresti, ki jih dolgujemo Probanki. Ne verjamem v dogovor in dokler bo kredit odprt, bo treba plačevati,« je zaključil Presečnik. Še bolj neposreden je bil svetnik Rafko Žerovnik, ki je predlagal županu Stanku Ogradiju, naj razpusti občinsko upravo in dela sfinančnim servisom, dokler se dolg do Probanke ne plača. »Nevzdržno je, da proračun ogreva šest odstotkov Gornjegrajcev in nekaj firm. Če Engo ne more živeti samostojno, ni dolžnost proračuna, da skrbi za kurjavo peščici ljudi,« je dejal Žerovnik in tako kot ostali nasprotoval ustanovili komisije, ki naj bi »reševala« Engo. Savinjčan 0 OBČIN» MOZIRJE Za praznik jurjevo, za podžupana pa Roman Čretnik Županov predlog je najprej potrdila občinska statutarno pravna komisija nato pa so ga soglasno potrdili še občinski svetniki. Na 5. redni seji občinskega sveta je Ivan Suhover-šnik imenoval svojega pomočnika, podžupana s katerim si bo delil delo. Kot najprimernejša izbira se mu je zdel nekdanji predsednik bivše krajevne skupnosti Roman Čretnik. Benjamin Kanjir Nekdanji predsednik bivše krajevne skupnosti Roman Čretnik je novi podžupan občine Mozirje (foto: Benjamin Kanjir) JAVNI ZAVOD ZA TURIZEM, KULTURO, ŠPORT IN MLADINO MOZIRJE Soglasje za mesto direktorice Biserki Povše Tasič Z razdelitvijo občine Mozirje in ustanovitvijo nove občine Rečica ob Savinji skupen občinski praznik sredi septembra ni več aktualen. Mozirski župan Ivan Suhoveršnikje zato občinskim svetnikom predlagal, da praznik bivše KS Mozirje postane občinski. Zakaj ravno jurjevo? Razlogov za to izbiro je več. Aleksander Videčnik je v obrazložitvi tega datuma, torej 24. aprila, zapisal, da so bili na ta dan skozi bogato trško zgodovino Mozirja voljeni sodnik in dva svetovalca. Temu bi lahko rekli začetek demokracije. Na isti dan so uradno v svojo sredo spre-jemali tudi nove tržane in rokodelce. Konec aprila je primeren tudi zavoljo dejstva, da takrat praznujemo dva državna praznika, dan upora in praznik dela. V tem času so običajno šolske počitnice, zato imajo občani več časa za obiskovanje različnih prireditev. Med njimi so spomladanska razstava cvetja v Mozirskem gaju in vrsta tradicionalnih prireditev, ki so bile doslej organizirane v okviru krajevnega praznika. Seveda ne gre zanemariti dejstva, da je sveti Jurij farni zavetnik. Pred letom dni so člani bivšega občinskega sveta občine Mozirje sprejeli odlok o ustanovitvi novega javnega zavoda, ki naj bi povezal turistične ponudnike, predstavnike kulture, športnike in mladino. Po drugem razpisu za direktorja tega zavoda so občinski svetniki podali soglasje k imenovanju Biserke Povše Tasič. Zavod je bil formalno ustanovljen konec lanskega avgusta, občinski svet pajevtistem času imenoval tudi petčlanski svet, kije poskrbel za nadaljnje postopke. Na mesto vršilke dolžnosti direktorice je bila imenovana Marija Praznik, ki je za ustanovitev noveln-štitucije pripravila pravne podlage. Na prvi razpis za mesto direktorja se je prijavilo pet kandidatov, nobeden izmed njih pa ni izpolnjeval zahtevanih pogojev. V slednjih je zapisana visoka izobrazba, delovne izkušnje na vodstvenih položajih in predložitev programa dela. Na drugi razpis je prišlo kar devet prijav, v ožji izbor pa je svet zavoda uvrstil pet kandidatov, ki so bili povabljeni na razgovor. Člani sveta zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino so se po dolgotrajni razpravi soglasno odločili, da občinskemu svetu podajo predlog, da na mesto direktorice zavoda imenuje Biserko Povše Tasič. Predlog je nato obravnavala občinska Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Člani komisije so glasovali proti temu predlogu in predlagali občinskemu svetu, da Tasičeve ne imenuje. Kljub temu so dodatno predlagali, da se kandidatko povabi na sejo občinskega sveta in da se predstavi vsem svetnikom. To se je zgodilo na peti redni seji, kije bila 26. februarja. Svetniki so bili pred Biserka Povše Tasič bo Javni zavod za turizem, kulturo, šport in mladino vodila naslednjih pet let (foto: Benjamin Kanjir) kandidatkino predstavitvijo večinoma skeptični glede njenega imenovanja. Razprave so potekale v smeri njenega pomanjkanja poznavanja področij delovanja zavoda, saj seje v Mozirje priselila šele sredi lanskega leta. Prav tako je bilo jabolko spora njeno družinsko podjetje, ki ga vodi. Zadeve so se po predstavitvi popolnoma spremenile. Svetniki so Biserki Povše Tasič drug za drugim priznavali odlično predstavitev programa in navajanje argumentov za njeno imenovanje. Pokazala je dobro poznavanje problematike, s katero se bo zavod ukvarjal. To je občinske svetnike prepričalo vtej meri,dajihje kardeset glasovalo za njeno imenovanje na mesto direktorice, dva pa sta bila proti. Javnizavod za turizem, kuffuro, šport in mladino bo tako naslednjih pet let vodila Biserka Povše Tasič. Benjamin Kanjir CELJE Nova fakulteta za družbene in poslovne študije V Celju je začela z delom Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije (MFDPŠ), ki kot samostojni visokošolski zavod razvija študijske programe s področja družbenih, ekonomskih, poslovnih in upravnih ved na vseh treh stopnjah študija. Pri Svetu RS za visoko šolstvo ima zaenkrat akreditirana dva študijska programa, v prihodnjih letih pa namerava razviti še dodatne magistrske in tudi doktorski študijski program, saj študija na 3. stopnji v Celju še ni. »V Savinjski regiji prevladujejo dislocirane enote drugih univerz oziroma fakultet, zato smo želeli, da Celje dobi kakovostno fakulteto, ki bo zaposlovala strokovnjake iz regije,«je na predstavitvi povedal vršilec dolžnosti dekana doc. dr. Srečko Natek. Hkrati so želeli študentom omogočiti večjo dostopnost do univerzitetnega kot tudi podiplomskega študija, sajje odd- aljenost od univerzitetnih središč zaradi vse večjih finančnih bremen eden izmed ključnih razlogov za podpovprečno izobrazbeno strukturo prebivalcev regije. V študijskem letu 2007/08 bo MFDPŠ razpisala dva študijska programa ki sta razvita v skladu z bolonjskimi smernicami in mednarodno primerljiva, izvajati pa ju namerava redno in izredno: univerzitetni študijski program 1. stopnje Ekonom- ija vsodobni družbi in magistrski študijski program 2. stopnje management znanja. Ekonomija v sodobni družbi je dodiplomski študijski program, ki študente usposobi za soočanje s sodobnimi in globalnimi izzivi, management znanja pa je podiplomski študijski program 2. stopnje, ki povezuje v skladno celoto teorijo in prakso s področja nastajanja, upravljanja in uporabe znanja. Franci Kotnik OVČEREJSKO DRUŠTVO RADUHA Mednarodna razstava ova< v Logarski dolini Ovce postajajo ena od močnejših živinorejskih dejavnosti tudi v naših krajih, rejci pa so združeni v društvo Raduha, ki ga vodi Silva Kosmač. Ovčereja je ekonomska panoga, zato bi morali rejci živeti od prodanih jagnjet, ne od subvencij, je prepričan predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije in tudi sam ovčerejec, Boris Grabrijan. Problem ostajajo cene, ki so v primerjavi z Italijo nepravično nizke, saj kilogram žive živali ne doseže niti 2,50 evra. Letošnji najpomembnejši dogodek bo brez dvoma organizacija mednarodne razstave in državno prven-sh/o v striženju ovac, 8. in 9. septembra, v Logarski dolini. Na dvodnevnem dogodku naj bi se predstavilo okoli 50 različnih pasem drobnice iz številnih evropskih držav. Ovčerejci so se strinjali, da bo mednarodna razstava drobnice v Logarski dolini dobra priložnost za njihovo promocijo (foto: EMS) Natem dogodku naj bitudi ustanovili zvezo rejcev drobnice v alpskem prostoru, ki naj bi, v kolikor bo izkazan interes, prerasla v evropsko zvezo. Kotje dejal Boris Grabrijan naj bi v Logarski dolini osrednja pozornost veljala predelavi volne in promociji izdelkov iz drobnice. Ovčerejci so trenutno v položaju, koje treba preseči sedanje stanje in od pretežne prodaje celih živali na domu preiti v večji meri na prodajo razkosanih delov. Po Grabrijanu je najbolj pomembno, kako izdelke predelati oziroma prodati. Dejstvo je, daje zanimanje za meso drobnice v porastu, še posebno so iskani mlečni izdelki. Kotje bilo slišati med zgornjesavinjskimi ovčerejci, doslej ni vladalo pretirano zanimanje za predelavo mleka. Savinjčan PREMOGOVNIK VELENJE Odkop premoga do leta 2040, prihodnje leto sončna elektrarna V Premogovniku Velenje so v lanskem letu nakopali 3,9 milijona ton premoga in ga po pogodbi prodali Termoelektrarni Šoštanj (TEŠ) oziroma Holdingu Slovenske elektrarne (HSE). Na ta način so ustvarili največ energije (44.200 teradžulov) v vsej svoji zgodovini in namesto načrtovane izgube v višini 5,8 milijona evrov pridelali 417 tisoč evrov dobička. Zaradi gradnje 6. bloka TEŠ je obratovanje velenjskega premogovnika z leta 2025 podaljšano do leta 2040. Gradnja novega energetskega bloka v Šoštanju pomeni, da bo v Premogovniku Velenje našla zaposlitev dodatna generacija rudarjev. Po razvojnem načrtu naj bi velenjski rudnik do leta 2014 dajal okoli štiri milijone ton premoga letno, nato pa bodo začeli proizvodnjo postopoma zmanjševati vse do leta 2040, ko naj bi z odkopom v Šaleški dolini prenehali. Hkrati bodo zmanjševali tudi število zaposlenih in povečevali produktivnost, vendar bodo zaradi zgodnjega upokojevanja rudarjev tudi v tem času na novo zaposlovali. Do leta 2011 naj bi v Premogovniku Velenje dobilo delo okrog dvesto ljudi. Od takrat dalje nameravajo polovico letnega dobička prelivati v sklad za zapiranje rudnika, stroški z zapiranjem pa se pojavljajo že zdaj. V opuščeno jamo Škale so doslej vložili že okrog 12,5 milijona evrov, potrebno pa bo še enkrat toliko. V premogovniku se nadejajo, da bodo del potrebnih sredstev v ta namen dobili od države. Premogovnik Velenje je z novim letom poleg čiščenja dejavnosti začel s programom privatizacije dvanajstih od skupno štirinajstih hčerinskih družb. V njihovi lasti naj bi v celoti ostala le invalidsko podjetje HTZ in podjetniški inkubator PV Invest, v kratkem pa naj bi ustanovili še tri hčerinske družbe. Po LJUDSKA UNIVERZA VELENJE Jeseni novi programi Če se bo izkazalo, kot si želijo pri Ljudski univerzi Velenje, bodo jeseni vpisovali vtri nove višješolske programe izobraževanja odraslih. V sodelovanju z Zarisom, višjo strokovno šolo iz Ljubljane, bodo izvajali programa gostinstvo in turizem, z višjo strokovno šolo, lesarsko strokovno šolo Maribor program le- * v« te II* višješolski v Velenju sarstvo, z izobraževalnim zavodom Hera, Višjo strokovno šolo iz Ljubljane, pa naj bi v prihodnje slušateljem odprli nove možnosti za pridobitev strokovnih izobrazb organizator poslovanja vgostinstvu in v turizmu, inženir lesarstva ter inženir multimedije. Jože Miklavc _____________________s besedah direktorja Premogovnika dr. Evgena Dervariča so vse odvisne družbe leto 2006 zaključile pozitivno. Prihodnje leto naj bi Premogovnik Velenje med opuščeno klasi-rnico in Velenjskim jezerom začel graditi največjo sončno elektrarno v Sloveniji. Razprostirala se bo na površini 10.000 kvadratnih metrov. Gre za sorazmerno drago obliko pridobivanja električne energije, ki pa je popolnoma čista, zato se v premogovniku obetajo določene spodbude s strani države zaradi zmanjšanja oddajanja toplogrednih plinov. Franci Kotnik Zaspal bom pod pogojem, da si smem sam izbirati sanje. Žarko Petan NOVO SLOVENSKO VETERINARSKO HOMEOPATSKO DRUŠTVO IMA SEDEŽ V MOZIRJU Kmalu tudi pri nas diplomirani veterinarji homeopati Slovensko veterinarsko homeopatsko društvo je bilo ustanovljeno z namenom, da bi njegovi člani lažje uresničevali skupne cilje (foto: Benjamin Kanjir) Konec januarja so slovenski veterinarji in študentje veterine, ki poleg klasičnih metod za zdravljenje živali zagovarjajo v ta namen tudi uporabo homeopatije, ustanovili svoje društvo. Slovensko veterinarsko homeopatsko društvo ima sedež v Mozirju, njegova prva predsednica je Maja Holeček. Društvo je bilo ustanovljeno z namenom, da bi njegovi člani lažje uresničevali skupne cilje. Slednji težijo v smislu lažjega izobraževanja, razširitve homeopatije v Sloveniji in seznanjanja javnosti o prednostih tega načina zdravljenja živali. Prednost homeopatskega zdravljenja je v ceni, saj je cenejše, in v dejstvu, da uporaba homeopatskih zdravil ne zahteva karence. Šolanje za veterinarje homeopate, ki ga predpisujeta Evropski komite za homeopatijo s sedežem v Bruslju in Mednarodna organizacija za homeopatsko veterino, traja štiri leta. V tem času veterinarji spoznavajo najučinkovitejše načine zdravljenja in zdravila za različne bolezni. Po štirih letih slušatelji opravijo izpit in pridobijo diplomo. Trenutno zaključujejo tretje leto šolanja, kar pomeni, da bo naslednje leto diplomirala prva generacija, okoli 35 veterinarjev homeopatov. Predavanja so večinoma na Ven-išah. Vodi jih priznani svetovni strokovnjak, izredni profesor na dunajski veterinarski fakulteti dr. Gerhard Kowald. Pretekli vikend so se slušatelji seznanjali s pljučnico pri teletih in najučinkovitejšimi postopki njenega zdravljenja. Veterinarska zbornica je ustanovila komisijo za komplementarno medicino. V njej je tudi predstavnik homeopatov. To je prvi korak, ki naj bi pripeljal k priznanju in večji uporabi homeopatskih načinov zdravljenja živali. Benjamin Kanjir BAR MLINČEK V SPODNJI REČICI Mlinarjev klub sprostitve V soboto je svoja vrata odprl prenovljeni bar Mlinček v Spodnji Rečici. Tako je Boštjan Kolenc v Brinečevem kmečkem mlinu k mlinarski, pekovski in turistični dejavnosti dodal tudi gostinsko ponudbo, saj je razširil zajtrkovalnico in naredil zimski vrt. V prenovljenem baru Mlinček v Spodnji Rečici so popestrili gostinsko ponudbo (foto: Marija Šukalo) V Mlinčku so obiskovalcem na voljo različni hladni in topli napitki ter pekovsko pecivo iz njihove bogate ponudbe. Da bi ugodili večjemu številu potrošnikov, so svoj delovni čas podaljšali. Tako je bar Mlinček čez teden odprt od 6. do 22. ure, ob nedeljah pa od 8. do 22. ure. V tem času lahko potrošniki dobijo tudi vse vrste kruha, medtem ko lahko moko kupijo med delovnikom od 8. do 17. ure. Boštjan Kolenc, ki je v mlinarske vode »zajadral« pred skoraj dvema desetletjema, nadaljuje družinsko tradicijo, a jo dopolnjuje tudi s turistično ponudbo. Tako sedaj turisti, ki se mudijo v njihovih apartmajih, in seveda vsi, ki si želijo sprostitve, uživajo v mlinarjevem klubu sprostitve, kjerjim je na voljo finska savna v kombinaciji s parno, masažni bazen in prostor za počitek. Novost kluba je ležišče s pirinim vložkom, ki blagodejno deluje tako na hrbtenico kot na celo telo. Marija Šukalo DRUŠTVO UPOKOJENCEV GORNJI GRAD Delovni in razposajeni Društvo upokojencev iz Gornjega Grada si je v preteklem letu zastavilo precej ambiciozne načrte, ki so jih z dobro voljo in prizadevnim delom večine članovtudi uspešno realizirali. Po besedah predsednika Jožeta Božiča so skrbeli, da so vsak mesec pripravili kakšen dogodek. Že po tradiciji organizirajo materinski dan, na katerega povabijo vse žene in matere, lep odmev je doživela razstava, ki sojo pripravili ob prazniku občine, da o številnih izletih in družabnih srečanjih ne izgubljamo besed. Hvalevredna je skrb za bolne člane društva in vse, ki so stari več kot 90 let. Obiski na domu in drobne pozornosti so po Božičevem prepričanju stvari, ki zbližujejo ljudi in utrjujejo medsebojne odnose. »Zato,« pravi Božič, »se trudimo vsako srečanje zaključiti s kulturnim ali šaljivim programom, ki ga pripravijo naši člani oziroma članice.« Tudi za letos načrtujejo več izletov in samostojnih prireditev, z veseljem pa se bodo odzvali povsod, kjer bodo zaželeni. Savinjčan Predsednik društva gornjegrajskih upokojencev Jože Božič poudarja potrebo po sodelovanju znotraj kraja in tudi širše (foto: EMS) ZDRUŽENJU BORCEV ZA VREDNOTE NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA MOZIRJE Posebna skrb za socialne razmere elanov Tako borci kot pridruženi člani se bodo po novem družili v Združenju borcev za vrednote narodnoosvobodilnega boja Mozirje (foto: Marija Sukalo) Člani mozirske borčevske organizacije so 17. februarja v Osnovni šoli Mozirje uživali v bogatem programu partizanskih pesmi, ki sojih zapeli moški pevski zbor Kulturnega društva Mozirje in osnovnošolci. Udeleženci občnega zbora so nato prisluhnili poročilu o delu, ki gaje podala predsednica Stanislava Borovšak, in si ogledali projekcijo slik, ki pričajo o njihovih izvedenih akcijah. Posebno skrb so namenjali socialnim razmeram svojih članov. Obiskali so vse bolne in onemogle tako na njihovih domovih kot tudi v domovih starejših in jih obdarili s priložnostnim darilom. Urejali so grobove, grobišča in spomenike padlim borcem med drugo sve- tovno vojno. Ohranjajo in negujejo tradicije narodnoosvobodilnega boja in se udeležujejo srečanj in spominskih proslav. Bili so na Poljani, Čreti, Graški Gori, na Dobrniču... Skrbijo tudi za družabno življenje svojih članov s pikniki in izleti. Za težko pokretne člane so organizirali izletna Gorenjsko. Ob dnevu upora proti okupatorju so organizirali proslavo z bogatim kulturnim programom, ob dnevu spomina na mrtve pa pripravili žalno svečanost pred spomenikom padlih v Mozirju. V sodelovanju z mozirsko knjižnico so pripravili predstavitev knjige Jaka Koprivca Generalov let in pogovor z generalom Ivanom Dolničarjem. Na občnem zboru so obravnavali tudi spremembe statuta in dopolnitve pravilnika, po katerem so nastale velike spremembe v njihovi krovni organizaciji, medtem koje njim prineslo le spremembo imena. Marija Sukalo KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE Na čelu ostaja Vladimira Planovšek V Kulturnem društvu Nazarje delujejo različne sekcije, ki so v preteklem letu zabeležile številne uspehe. O njih in o delu društva so spregovorili na občnem zboru prvi ponedeljek v februarju ter izvolili vodstvo. Na čelu društva naslednja štiri leta ostaja Vladimira Planovšek. Z abonmajem Komedija na obisku, s katerim so poskrbeli za razvedrilo in smeh, so zadovoljili številno občinstvo. V reklamo so vložili veliko dela in finančnih sredstev in bili pri tem zelo zadovoljni z obiskom. Uspešno deluje mladinska gledališka skupina, kije lani z igro Skrivnosti iz šolskega veceja opozorila na probleme mladih. Po uspešni premieri so gostovali tudi v Gornjem Gradu in Lučah ter pripravili ponovitev za svoje sošolce v Nazarjah. Mešani pevski zbor pod taktirko Antona Acmana je nepogrešljiv na številnih domačih prireditvah, podajo pa se tudi na gostovanja. V Jakijevi hiši so pripravili razstave likovnih del akademskih slikarjev Alojza Zavolovška In Klavdija Tutte, ob občinskem prazniku pa seje predstavila likovna pedagoginja Urška Stropnik. Člani nazorskega kulturnega društva so bili nepogrešljivi pri snemanju oddaje Vladimira Planovšek (foto: EMS) Veseli pušeljc Radia Slovenija. Medse so povabili tudi Matevža Lenarčiča, kije predstavil svoje popotovanje Okrog edinega sveta. Velik organizacijski zalogaj je za KD Nazarje predstavljal Glasbeni vihar, prireditev, na kateri so se predstavili vsi, ki se profesionalno ali ljubiteljsko ukvarjajo z glasbo v domačem kraju. Tudi v prihodnje bodo skrbeli za številne prireditve in kulturne popestritve v kraju in širše. Pri abonmajski dejavnosti bodo poskušali poskrbeti tudi za tiste, ki so jim ljubša resnejša dela. Pri tem predsed- nica Vladimira Planovšek zatrjuje, vsak po svojih zmožnostih, kot so da vsega ne bo zmogla, če ji pri to delali do sedaj. delu ne bodo pomagali ostali člani, Marija Sukalo SADJARSKO DRUŠTVO FRANCA PRAPROTNIKA MOZIRJE w Cas za obrezovanje brajde Člani Sadjarskega društva Franca Praprotnika so na zadnjem občnem zboru izrazili željo, da bi člani upravnega odbora poskrbeli za izobraževanje oziroma praktični prikaz spomladanske rezi vinske trte. Veliko članov ima doma namreč kakšno brajdo, ki s pravilno nego bogato obrodi. Sadjarji so se zbrali v Ljubiji pri Jožetu Marovfu. Ker v Zgornji Savinjski dolini domala žlahtne trte ni, so se želeli podučiti o negi brajde. Strokovnjak s tega področja Franci Malus iz Šmartnega ob Paki je zbranim pokazal, kako je potrebno trto spomladi pravilno obrezati, da bo obrodila lepše sadove. Udeleženci izobraževanja so se nato zbrali še pri Vojku Fužirju, ki ima posajeno žlahtno trto, in si ogledali še njeno obrezovanje. Benjamin Kanjir Franci Malus je za člane sadjarskega društva izvedel praktični prikaz spomladanske rezi brajde (foto: Benjamin Kanjir) 2. BRALNA ZNAČKA ZA ODRASLE Branje lahko tudi povezuje Ljubenska županja Anka Rakun (levo) je pripravila zanimiv klepet s pisateljico Aksinjo Kermauner (foto: Tatiana Golob) Prejšnji petek se je s svečano podelitvijo priznanj končala 2. bralna značka za odrasle, ki je skozi vse leto potekala v vseh enotah Osrednje knjižnice Mozirje in sejo je tokrat uspešno udeležilo kar 49 njenih članic in članov. Na prireditvi so imeli udeleženci priložnost prisluhniti pogovoru županje občine Ljubno in udeleženke bralne značke Anke Rakun, s pisateljico Aksinjo Kermauner, avtorico trilogije Dnevnik Hiacinte Novak. Omenjeno delo je bilo eno izmed najbolj branih na seznamu namenjenemu udeležencem bralne značke, ki so sicer lahko izbirali med 24 naslovi, različnimi tako po zahtevnosti branja kot po žanru. K tokratni bralni znački je pristopilo 62 bralcev iz celotne Zgornje Savinjske doline, uspešno pa so jo zaključili bralci z osmimi prebranimi naslovi. Teh je bilo kar49, vsi so za zaslužen trud na sklepni prireditvi prejeli priznanja. Že pred petkovo prireditvijo so knjižničarji Knjižnice Mozirje vse uspešne udeležence bralne značke povabili na sproščen pogovor o prebranih delih in o samem projektu. Pogovori so potekali v več krajevnih knjižnicah, organizatorji so na teh srečanjih bili deležni zanimivih idej za prihodnje bralne značke, predvsem pa je bilo med udeleženci opaziti veliko zadovoljstvo nad izpeljanim projektom. Bralna značka za odrasle je svoje prve korake storila v letu 2005 in sicer na pobudo in v sodelovanju s Kulturnim društvom Ljubno ob Savinji. Knjižnica Mozirje je tokrat v sodelovanju z Društvom slovenskih pisateljev v okviru projekta Povabimo besedo v goste povabila pisateljico Aksinjo Kermauner, ki je poleg slovenske uspešnice o Hiacin-ti Novak napisala še nekaj knjig za mladino, ljubitelji poezije pa lahko posežejo tudi po njenih pesmih. S pisateljico seje pogovarjala ljubenska županja Anka Rakun, ki je z izbranimi vprašanji zagotovo zadovoljila radovednost udeležencev večera. Prisotne je nagovoril tudi župan občine Mozirje Ivo Suhoveršnik, ki je vsem udeležencem bralne značke čestital za njihovo predanost branju, vsem, ki jih tovrstni konjiček še mami, pa je izrekel močno pobudo k udeležbi prihodnje bralne značke. Da knjiga v Zgornji Savinjski dolini le še ima veljavo, sta s svojo prisotnostjo na prireditvi dokazala še župana občin Nazarje in Rečice ob Savinji, Ivan Purnat in Vinko Jeraj. Podporo prireditvi, ki spodbuja kulturo branja, sta enako pokazala poslanec Jakob Presečnik in mozirski svetnik Peter Goltnik. Pomembnost branja in povezovanja v svetu, ki postaja vedno bolj razosebljen, so s svojo številčnostjo potrdili tudi vsi ostali obiskovalci prireditve. Tatiana Golob GLASBENA ŠOLA NAZARJE Mojca Kuhar in Ana Glušič na državno prvenstvo Na klavirju seje pomerilo 28 učenk in učencev, iz Glasbene šole Nazarje pa jih je v kategoriji I. b (rojeni 1994 in 1995) nastopilo kar pet. Sabina Jevšnik, Klara Praznik in Bernarda Štiglic so si priigrale bronasto priznanje, Tina Guček je prejela srebrno priznanje (vse naštete pianistke se izobražujejo pod mentorstvom Tonija Acmana), najbolj vesela pa je bila Ana Glušič (njena mentorica je Ana Avberšek), kije prejela zlato priznanje in nastopila tudi na zaključnem koncertu najboljših tekmovalcev. Flavtistka Patricija Fajdiga je prav tako nastopila v kategoriji I. b in osvojila srebrno priznanje (njen mentorje Jernej Marinšek), klarinetistka Mojca Kuhar, varovanka mentorja Bojana Zemeta, pa je v starostni kategoriji I. b osvojila zlato priznanje in se že marljivo pripravlja za nastop na državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije. Obe tekmovalki je na klavirju spremljal Toni Acman. Ravnateljica Glasbene šole Nazarje Olga Klemše po tekmovanju ni skrivala zadovoljstva, saj doseženi rezultati potrjujejo visok nivo strokovnega in pedagoškega dela na omenjeni šoli. Še posebej prisrčne čestitke je namenila obema »zlatima« učenka- ma, katerima uvrstitev na državno tekmovanje, ki bo v dneh od 12. do 18. marca v Ljubljani, pomeni veliko spodbudo za nadaljnje glasbeno izobraževanje. Franci Kotnik 13. in 14. februarja je vCelju in Velenju potekalo 10. regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja. Nastopilo je sto učencev iz dvanajstih glasbenih šol, ki so preverili svoje znanje igranja na klavir, flavto, oboo, klarinet, saksofon, fagot in kljunasto flavto, nastopilo pa je tudi pet komornih skupin s trobili. Glasbena šola Nazarje je na tekmovanju sodelovala s sedmimi učenci, izmed katerih sta se še posebej dobro izkazala klarinetistka Mojca Kuhar in pianistka Ana Glušič, ki sta si z zlatim priznanjem prislužili možnost nastopa na državnem tekmovanju. Ob glavni cestni povezavi Gornji Grad-Kamnik, le streljaj od vrha prelaza Črnivec v smeri Nove Štifte, kaže eden od drogov tamkajšnjega daljnovoda kaj klavrno podobo. Takšna slika je že kar nekje od zadnjega letošnjega sneženja in samo vprašanje časa je, kako dolgo bo električna energija še lahko potovala skozi tako čudno napeljane električne vodnike. Franjo Atelšek Piše: Aleksander Videčnik Tudi v naših krajih so ljudje nekoč verjeli v razne prikazni, strašenje in druge pojave, ki so mučili ljudi. MORA GA JE TLAČILA V okolici Luč je živel kmet, ki gaje ponoči redno tlačila mora in zato ni mogel spati. Nekega dneje k hiši prišel berač, ki je zaprosil za kos kruha in malo toplega mleka. Seveda je bil zgovoren in pripovedoval, kaj vse je videl spotoma v Luče. Znano je bilo, da so nekdanji potovci prenašali novice iz kraja v kraj. Kmetje videl v beraču pametnega človeka in gaje vprašal za nasvet, kako bi pregnal moro, ki ga skoraj vsako noč tlači in mori. Berač mu je svetoval, tako je slišal pripovedovati ljudi na Koroškem, da naj kmet, preden se odpravi spat, položi na mizo v hiši velik nož, ta mora biti usmerjen iz kota v kot. Kmetje storil tako, kot mu je svetoval berač. Resje imel mirno spanje in bil je navdušen nad modrostjo berača. Ko pa je prišel v hlev, je z grozo opazil zaklanega vola. Bil je ves iz sebe, toda njega od tedaj ni več mučila mora. UBOGE DOMAČE ŽIVALI Po ljudskem izročilo je mora nadlegovala tudi domače živali v hlevu. Če so krave hitro hirale, so ljudje domnevali, daje tu posredi mora. Ko krave niso imele pričakovano količino mleka, so ljudje verjeli, da jih ponoči "ziza" mora. Proti vdoru more v hlev so na vrata hleva nabili list papirja ali leseno desko s podobo morske noge (pentagram). Prizadeteživali pa so z leskovo šibo narahlo udarjali po vampu, to je pregnalo moro. NADLOGA V MNOGIH HIŠAH Baje je bila redka hiša, kjer ni tlačila mora. Vendar, kot vedo povedati stari ljudje, seje pojavljala vedno znova na določenih domačijah. Redno je prek Volovljeka prihajal v Podvolovljek krošnjar, kije rad prenočeval pri Mlinarju. Neke noči gaje tam hudo napadla mora, zjutraj ni mogel obrniti glave, tako hude posledice je imel. Sam je menil, da mu mora leži na vratu. Krošnjarje bil prepričan, da je mora v Mlinarjevi hiši "doma" in je zaradi tega v bodoče iskal prenočišče pri sosedu Mlinarjevih. VEROVANJE O ČETRTKU Veljalo je nenapisano pravilo, da ženske niso ob četrtkih predle. Ljudje se verjeli, da je to dan, ko prede Pehtra. Če bi torej ženske predle na ta dan, bi jim lahko pokvarila predivo, saj je bila zelo hudobna in maščevalna, so pravili ljudje. Verouanja in Draže OBRAMBA PRED MORO Pri svinjah, ki so bile pogosto žrtve more, so ljudje verjeli, da zareze v repku svinje odvrnejo to nadlogo. LEPA NAVADA PO SEDMINAH Po pogrebu katerega od vaščanov so v Lučah po sedmini delili ubogim sovaščanom kruh. Reveži so bili tega zelo veseli in tudi hvaležni za ta dar, zato so tudi molili za pokojnike. Pa seje spomnil župan K.J., da to ni potrebno, in dalje razglasiti, da se mora delitev kruha po pogrebih ukiniti - prepovedal je ta stari običaj! Reveži so mu to zelo zamerili in kmalu je tudi on obubožal. Ljudje dobre volje pa so verjeli, da je k njegovi nesreči pripomoglo prekletstvo, ki so ga izrekli ubogi nad njim, zaradi prepovedi delitve kruha po sedminah. DA BO DOJENČEK DOBER ČLOVEK Veliko skrb so naši predniki posvečali novorojenčkom. Okoli njih je bilo veliko verovanj. Tudi tole - da bo odrasel v ponižnega in poštenega človeka, so mu v prvo kopel položili rožni venec in nekaj kovancev. Ko pa so ga prinesli od krsta, so marsikje pod klop nastavili krta, kar bo še posebej vplivalo na njegovo ponižnost. Na sploh so verjeli, da bo novorojenec, kateremu so med povoje vložili temno krpo in ga nato nesli h krstu, ljubil barvitost in mu bodo obleke vseh barv dobro pristajale. DEKLETA NA KRESNI VEČER Ta čarobni večerje nekaj posebnega v verovanju naših prednikov. Dekleta so na ta večer iskala odgovor za svojo usodo. Iz travnatih rož so ple- tle venčke in jih metale v drevo. Če je kateri venček obvisel med vejami, se bo to leto zagotovo poročila. Metanje venčkov v sadno drevje ni veljalo! Tako fantje kot dekleta so na kresni večer spraševala usodo. Veljalo je za fante in dekleta pravilo, da so v drvarnici zagrabili kup nasekanih drv in šli z njimi v naročju, trikrat okoli hiše. Nato pa sojih prešteli, če so bile parnega števila, so se tisti, ki sojih nosili, še tega leta poročili. ZA LEPE LASE Na sveti večerje velika dekla skuhala različne rože.Sto vodo je potem umila lase vsem v družini. Tako so imeli vedno lepe in goste lase. PREGANJALI SO COPRNICE V Podvolovljeku so nekoč na predvečer sv. Jurija celo uro nepretrgano zvonili. Tako so pregnali hudobne ženske iz doline. DOBRA LETINA BO Če so na svečnico prišli h kmetiji številni berači, ki so v čast praznika prepevali svečanske pesmi, za njihovo petje so dobili že pripravljene pogačice, so kmetje verjeli, da bo dobra in obilna letina. ZEMLJA BO DOBRO OBRODILA Nekoč so na veliko noč, pozno ponoči, obhodili njive in polja. Spotoma so molili in prepevali nabožne pesmi, vse to, da bi zemlja dobro obrodila. Za vse, kar sem zapisal, se imam zahvaliti prijazni pripovedi Bogomira Supina iz Luč! 3šcemo stare fotografije Pozabljen pogled v Nazarjah. Fotografiral Ciril M. Sem. PROMOCIJSKI KONCERT SAVINJSKEGA TROBILNEGA KVARTETA V MOZIRJU Uživali so tudi izvajalci, ne samo poslušalci Na pustno soboto zvečer so v kulturnemu domu v Mozirju člani Savinjskega trobilnega kvarteta na promocijskem koncertu predstavili vsebino svoje pravkar izdane zgoščenke. Na koncert so povabili tudi nekatere znane glasbene goste. Obiskovalci so lahko uživali v zelo raznovrstni glasbi. Zgoščenka z naslovom Najlepše melodije za trobilni kvartet ima izvirno naslovnico - delo Mladena Melanška. »Ker je to prvi večji projekt, smo menili, da bi karikatura našega sestava najbolj ustrezala,« nam je povedal Miran Šumečnik. Na ploščku je dvajset naslovov. Med njimi so tako klasiki kot sta Brahms in Händel, pa MojmirSepe in Henry Mancini, najti je skladbe iz muzikalov ter črnske duhovne pesmi. Savinjski trobilni kvartet sestavljajo: Tomaž Podlesnik in Roman Podlesnik (ki pa nista v sorodu) prihajata iz Luč in Ljubnega, igrata trobenti. Andrej Mikek iz Bočne igra bariton, Miran Šumečnik iz Velen- ja, ki ima savinjske korenine, pa pozavno. Fantje so se srečali na Srednji glasbeni šoli Fran Korun Koželjski v Velenju, prvič pa so skupaj zaigrali na Lučkem dnevu poleti leta 2002. Od takrat pogosto nastopajo skupaj, sodelujejo pa tudi v različnih godbah na pihala in drugih glasbenih sestavih. Podobnih zasedb je bolj malo, zato je precejšnja stiska za ust- rezne note. Priredbe delajo vsi štirje člani. »Ni šefa, ni podrejenih, vsi so za vse,« je dejala Janja Irman Kolar, kije koncert povezovala. Na koncertu in pri snemanju zgoščenke so sodelovali še Tomaž Guček na klaviaturah, na bobnih Davor Plamberger in na kontrabasu Andrej Hočevar. V Mozirju sta harmonikarja Zmago Štih in Tomaž Guček zaigrala v duetu Mojca Bitenc in Jure Bizjak pa sta se predstavila s pevskimi točkami v spremljavi Tonija Acmana. Sproščen nastop brez treme je pričal, da uživajo tudi izvajalci ne samo poslušalci. Ti so se nastopajočim zahvalili z burnimi aplavzi Koncert je bil užitek za vse glasbene sladokusce, ki so se odločili ta sobotni večer nameniti glasbi in zabavi. Novo zgoščenko je mogoče dobiti pri članih zasedbe. Marija Lebar Sproščen nastop Savinjskega trobilnega kvarteta je pričal, da uživajo tudi izvajalci ne samo poslušalci (foto: Marija Lebar) KULTURNO DRUŠTVO NAZARJE Večer zimzelenih melodij in ljudskih pesmi bomo znali posredovati ideale, ki so sicer nedosegljivi, vendar pa se jim moramo kar se da približevati in jih nikoli ne poteptati,« je med drugim dejal dr. Peter Weiss V nadaljevanju prireditve so poslušalci uživali v prijetnem kulturnem programu, ki so ga pripravile pevke vokalne skupine Majnice. Skupina je nastala na pobudo Katje Gruber, ki ob svoji zborovodski dejavnosti le redko tudi sama zapoje. Zato je lani maja k sodelovanju povabila še pevske kolegice Majo iz Petrovč, Ireno iz Ljubije ter Katjo in Vanjo iz Velenja, ki prepevajo tudi v večjih vokalnih sestavih. Prijetne melodije so iz svojih instrumentov v sobotnem večeru izvabljali tudi člani Savinjskega trobilnega kvarteta. Skupaj delujejo že pet let. Fante druži veselje do glasbe Dr. Peter Weiss je poudaril, da kulture brez človečnosti ni (foto: Marija Šukalo) in želja po spoznavanju novega. Z igranjem se predajajo glasbenim užitkom in razveseljujejo poslušalce po naši dolini in tudi širše. Marija Šukalo Sredi februarja so v nazorskem Domu kulture pripravili koncert vokalne skupine Majnice in Savinjskega trobilnega kvarteta. Slavnostni govornik je bil profesor dr. Peter Weiss. V uvodu je spregovoril o človečnosti in našem največjem pesniku Francetu Prešernu, kije, da bi preživel, uporabil moč besede. »Vednoznova je treba brati in graditi človeško v sebi, da ne bi pozabili na poslanstvo, ki ga imamo in ki ga moramo predati otrokom in vnukom: da smo spoštljivi do bližnjih, sodržavljanov, sosedov in do vseh drugih človeškega rodu, da jim Pevke vokalne skupine Majnice so se predstavile z zimzelenimi popevkami in slovenskimi ljudskimi pesmimi (foto: Marija Šukalo) Dragi Viktoriji Hriberšek Dragi Hermini Žlavs za 40. rojstni dan za 40. rojstni dan Srečo, zdravje, kup želja voščimo ti iz srca, da izpolnilo vse se bo, mi želimo zdaj ti to. Veliko zdravja in sreče, življenje naj ti v miru teče. Iskrene čestitke. en poljub na vsako stran, prejmi za tvoj rojstni dan. Tvoji domači ter Hriberškovi, Jakopinovi, Žlavsovi in Lomškovi Čestitamo tvoji domači ter družine 2 x Hriberšek, Jakopin in Lomšek ZyvodiMO Čeprav je bila letošnja zima zelo naklonjena gradbeni panogi, čas za gradnjo šele prihaja. Verjamemo, da ste tisti, ki imate v letošnji pomladi namen izvajati kakšna pomembnejša gradbena dela, že vse naštudirali čez zimo. Brez dobrega načrtovanja pri gradnji pač ne gre. Ker pa nas večina le ni podrobno strokovno podkovana o gradbeništvu in se zato v zvezi s tem pojavlja precej vprašanj, vam v tokratni gradbeni prilogi ponujamo nekaj informacij v zvezi z vprašanji, s katerimi se pri gradnji pogosto srečujemo. Zunanja gradbena dela VRSTE ZIDAKOV ZA ZIDANO HIŠO Hišo lahko zidamo iz klasične aii termo opeke, na voljo so še zidaki iz po-robetona ali betonski zidaki. Termo opeki se dodaja žagovina ali papirni mulj. Ti dodatki med žganjem zoglenijo, na njihovih mestih pa nastanejo žepki, napolnjeni z zrakom. Tako se dosežejo do 30 odstotkov boljše toplot-noizolativne lastnosti v primerjavi s klasično opeko. Porobeton je sestavljen iz kremenčevega peska, apnenca in vode, v zidaku pa je ujet zrak, kar prav tako prinaša dobre toplotnoizolativne lastnosti. Material se zaradi svoje porozivnosti preprosto obdeluje, kar omogoča hitrejšo gradnjo. Malce slabše toplotnoizolativne lastnosti ima perlit, zato ga pomešajo v malto ali klasični zidarski fasadni omet za ometavanje zidov iz izolativnih opek. TANKOSLOJNA KONTAKTNA FASADA Takšna fasada je debela le centimeter, sestavljajo pa jo posamezne plasti, debele le nekaj milimetrov. Fasada je kontaktna, ker se plasti druga za d.aa, Praprotnikova 35 3330 MOZIRJE Tel.: 03-83 90 360 E mail: ascSOOQ@siol.net; FSXS 03-83 90 381 TRGOVIMA - VODOVOD - OGREVANJE UGODNA PONUDBA V MARCU Prodaja, montaža in servis Delovni čas: od 7.00 do 17.00 ure, sobota od 7.00 do 12.00 ure Instalacije za ogrevanje in vodovod POPUSTI, HITRI KREDITI HIHHHV z* Plačilo na 60 obrokov Hitri krediti do 300.000 SIT Dostava na dom GflR/INr Pohištvena industrija Polzela d.d., Polzela 176 a, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna: 03 703 71 30,03 703 71 31, info@garant.si, www.garant.si drugo nanašajo neposredno na zid hiše. Najprej se na zidake nanese plast lepila s katero lepimo izolacijo, debela vsaj 12 centimetrov. Nanjo se namesti nova plast lepila z armirano mrežico, ta se premaže z emulzijo, na koncu pa se naredi še tankoslojni zaključni fasadni omet. Tankoslojne fasade so cenovno ugodnejše, namenjene pa so objektom, za katere se meni, da njihovi fasadi ne bo treba prenašati kakšnih mehanskih vplivov. FASADNI SLOJI Akrilni sloj je za paro neprepusten, vodoodbojen, izdelan na akrilni osnovi, omogoča močne barvne odtenke. Silikatni sloj zagotavlja paroprepustnost navzven, je tudi vodoodbojen. Silikonski zaključni sloj prav tako zagotavlja vodoodbojnost, tako da para lahko prehaja iz notranjih prostorov. IZOLACIJA ZUNANJIH STEN Pri fasadah se največkrat uporablja izolacija iz lamel kamene volne, ek-spandiranega polistirena ali drugih, alternativnih materialov. Dražja je fasada s kameno volno, polistirenska je približno 30 odstotkov cenejša. Alternativne variante so med najdražjimi. Predvsem je pomemben zaključni sloj fasade, kajti le z dobro izbiro tega bo celoten sistem paropropusten in hkrati vodoodbojen na zunanji strani zidu. ALTERNATIVNE VRSTE IZOLACIJE Med alternativne vrste izolacije uvrščamo celulozne in lesene kosmiče, ki so lahko tudi v obliki vezenih plošč, lesene vlaknenke, ovčjo volno in pluto. Ti materiali so primerni za izolacijo zunanjih sten in podstrešja, medtem ko so za izolacijo tal primerni penjeno steklo, glina ter perlit in vermikulit, ki se obvezno mešata z malto ali betonom. Vrste strešnih kritin: - Betonski strešniki - spadajo k težkim vrstam kritini, z njimi prekrivamo tako strme strehe, kot strehe z manjšim naklonom. - Opečni strešniki - najbolj znan je bobrovec, ki spet pridobiva na svoji veljavi, saj velja za eno izmed najbolj trpežnih kritin. imrsWo ilo,o Ljubija 55, 3330 Mozirje -46-46, 839-46-45, 583-36-81 meri. PREKRIVANJE STREH z različnimi pločevinastimi kritinami SKANDINAVSKA KRITINA ■ metro Bond [Ste v dilemi pred izbiro kritine - pokličite zdaj! KLEPARSTVO VREŠ Tel: 03 58 86 188, GSM: 041 644 323 TONDACH®. DOBRA ODLOČITEV. Naravna opečna kritina. Podjetje Tondach Slovenija je v letu 2006 še bolj utrdilo vodilno vlogo na tržišču Slovenije kot proizvajalec in prodajalec opečne kritine. Engo-birane in glazirane strešnike slovenske proizvodnje uspešno prodaja ne le doma, ampak tudi v dežele Evrope. OPEČNA KRITINA - VSE BOU ISKANA IN CENJENA Opečna kritina je vse bolj iskana in zaželena strešna kritina, znana več kot 2500 let. Takšne reference si bodo mlajše kritine, četudi sodobne proizvodnje, težko pridobile. Danes po njej segajo vsi, ki bi si radi ustvarili kvaliteto naravnega, zdravega in kvalitetnega bivanja. TONDACH® Naravna opečna kritina. IZ NARAVE ZA ŽIVLJENJE Glina je velik gradbeni potencial, saj povsem ustreza sodobnim ekološkim in zdravslvenim zahtevam. Je eno najstarejših gradiv, pomaga tudi pri reševanju kompleksnega ekološkega problema sodobnega časa. Znanja iz preteklosti moramo prenesti v sedanjost, da bomo okolje ohranili še za prihodnost. Pomembnoje poznati in upoštevati naslednje kriterije ob izbiri kritine: skladnost z okoljem, trajnost kritine, možnost popravila, preizkušenost kritine, ekološko neoporečnost, udobnost in ugodnost bivanja. flKCIJfi POMLAD od 1.3. do 30.4.2007 -5% POPUST na vse osnovne strešnike 1/1 v naravni opečni barvi, engobi in glazuri STREHA - NAJBOLJ IZPOSTAVUEN GRADBENI DEL Streha zaključuje zgradbo z zgornje strani. Danes, ko postaja vse boj pomembna tudi izkoriščenost podstrehe (stanovanjska podstreha), streha dobi novo dimenzijo. V ospredje stopi izbira kvalitetne kritine, hidro-in termo-izolacije, načina gradnje in izvedba strehe. Streha ima veliko pomembnih nalog. K gradbeno fizikalnim štejemo toplotno izolacijske za letni in zimski kriterij ugodja v prostoru. K estetskim lep in dolgotrajen in lep izgled, ter prilagoditev objekta in strehe okolju, v katerem se nahaja. Ekološka vloga postaja vse bolj cenjena. Pomembna je tudi ekonomska. A ne vedno in ne za vsako ceno, temveč za ceno argumentov in kvalitete. PREZRAČEVANJE STREHE V osnovi mora biti vsaka streha, ne glede na naklon zračena. Zračni tok mora biti omogočen pod kritino. Zračenje se uredi glede na način podstrešja (bivalno ali nebivalno). Potrebne količine dovoda zraka v kapni liniji in odvoda zraka v predelu slemena, na podlagi odvisnosti od naklona strehe in dolžine špirovca, ureja poseben normativ. PONUDBA KRITIN TONDACH® GLEDE NA POVRŠINO IN OBLIKO Vabljeni v galerijo opečnih kritin TONDRCH na sejmu DOM, od 06. do 11.03.2007, hala A, Gospodarsko rastavišče Ljubljana. j 1 1 1 ^ ^ www.tondach.si Stopite v svet naravne opečne kritine htta://www.tondach.si/ Tondach Slovenija d.o.o., Boreči 49, 9242 Križevci pri Ljutomeru Tel.: 02/ 588 86 17, 588 86 18, 588 86 19, e-mail: info@tondach.si Pestra je in bogata. Kritina je lahko naravnega videza opečne barve, lahko je engobirana, brez sijaja ali z bledim sijajem ali glazirana z nanosom steklene prevleke, karji daje še večjo trajnost, žlahtnost in sijaj. Strešniki iz stiskanega ali vlečenega programa so različnih oblik. Tudi barvna paleta je široka. Kupcu omogoča lažjo izbiro za uresničitev življenjskega cilja. Imeti svojo lastno, lepo, kvalitetno, funkcionalno in naravno streho. Za vse življenje. - Pločevinasta kritina -je lahka in zato primerna za montažne objekte ali za prekrivanje objektov z ostrešji, ki ne bi prenesla težje kritine. Pločevinasto kritino lahko položimo kar preko stare kritine. - Vlaknocementne plošče - podobne so salonitkam, imajo enak profil in mere, zato jih uporabljajo predvsem za nadomeščanje le-teh. Primerne so tako za industrijske kot stanovanjske objekte. - Bitumenska lepenka - primerna je za prekrivanje streh z majhnim ali zelo velikim naklonom. Veliko se uporablja za sanacijo starih poškodovanih streh, ker je zelo lahka, je primerna tudi za montažne objekte. KO BALKON ZAMAKA Najprej je potrebno ugotoviti, ali balkon oziroma terasa le zamaka ali pa gre tudi za poškodbe talne obloge. Če gre le za zamakanje, talno oblogo le premažemo s tekočino iz poliuretano, sicer pa na obstoječo oblogo položimo poliuretansko hidroizolacijo in čez njo novo talno oblogo. Podlaga se še večinoma pripravlja klasično z uporabo materialov iz bitumna, vse večja pa je tudi ponudba alternativnih, kakovostnih materialov iz poliuretano. VGRADNJA OKEN Pri vgradnji oken je potrebno poskrbeti, da so stiki med zidom in okenskim okvirom dobro izdelani in zrakotesni, preprečiti je potrebno morebitne toplotne mostove. Najnovejši način vgradnje oken je tako imenovana RAL -vgradnja, ki po zagotovilih strokovnjakov preprečuje vdor vode v zid in nastanek kondenza. ALI OKNA DOBRO TESNIJO? Če skozi okna »vleče«, zagotovo ne tesnijo več dobro. Včasih pa pihanja ne zaznamo, pa vseeno kaže, da so okna že prepišna. Da ugotovimo tes-nenje oken, lahko med okenski okvir vstavimo list papirja, okno zapremo in če lahko list z lahkoto potegnemo ven, okna slabo tesnijo. MENJAVA STARIH ZA NOVA OKNA LAHKO POVZROČA NABIRANJE KONDENZA Ker so nova okna bolj zrakotesna in imajo boljše toplotnoizolativne lastnosti, lahko zaradi preprečitve menjave zraka pride do nabiranja kondenza v prostoru. Da bi to preprečili, je treba povišati temperaturo in znižati relativno vlažnost v prostoru. To dosežemo z dodatno izolacijo zunanjih sten in novo fasado. KDAJ ZAPRETI NOVOGRADNJO? Velja prepričanje, da naj bo novogradnja čez zimo odprta, okna in vrata je najbolje vgraditi na prehodu pomladi v poletje. Do takrat se bodo vsi že vgrajeni gradbeni materiali dodobra osušili. Priporoča se, da se okna vgradijo pred izdelavo mokrih estrihov in ometov. Prostore je potrebno redno in pogosto zračiti in jih dodatno ogrevati s centralno kurjavo, če je že nameščena. ZUNANJI OPLESKI - OPLESKI^LAZURNI^I PREMAZI (sandolini beltop, sil - BELJENJEiiFASAD ^POLAGANJE TOPLIH PODOVA IN LAMINATOV m1 -jZP°SOJA DELOVNIH ODROM ^SbSelava GIPS PLOŠČ - OSTALA ZAKLJUČNA DELA ■^/GRADBENIŠTVU*» . toni@siol. net wwwTss^htoijj^c NUDIMO VAM TUDI MANJŠE PO SLOVENIJI IN DVIGALO Zi DELA DO VÜINE ll Smo pooblaščeni izvajalci termoizolacijskih fasad s stiroporjem in kameno volno za TIM Laško (demit) in RÖFIX, IZDELAVA KVALITETNIH TERMOIZOLACIJSKIH FASAD: (izvedba po sistemu RÖFIX in DEMIT s stiroporom in kameno volno) (zaključni sloj po sistemu RÖFIX in DEMIT, 500 barvnih odtenkov) Izdelava originalnih predračunov. Poslovalnica Celje Mozirje Velenje Naslov Vrunčeva 2a Na trgu 19 Prešernova cesta 22 www.skb.si • Zeleni telefon 080 15 15 Telefon 03 428 63 26 03 839 12 50 03 898 60 80 Posebna ponudba do IS. maja 2007! ^ SKB BANKA D.D. SOCIETE GENERALE GROUP Toplotna črpalka voda/voda instalacije za vodovod, plin in ogrevanje inštalacije za centralno oio OK Vas skrbijo dražje kurilno olje ali plut? Temu vprašanju se tudi v prihodnosti ne boste izognili ogrevanje Inštalacije klima naprav Montaža in vzdrževanje solarnih naprav Servis in montaža oljnih plinskih v kolikor ne boste korenito spremenili vašega ogrevalnega sistema: Za vroče poletne dni, klima poskrbi: TOSHIBA Notranja gradbena dela POLAGANJE ESTRIHOV Pred polaganjem zaključne talne obloge je treba tla pripraviti in sicer običajno s plastjo mokrega estriha iz cementne malte. Vse bolj pa v veljavo stopa tudi suhi estrih, ki ima, kot mokri, svoje prednosti in slabosti. Pri mokrem estrihu je čas sušenja precej dolg, kar podaljšuje samo gradnjo, je pa takšen estrih trden in trajen. Po drugi strani pa je polaganje suhega estriha hitro in preprosto, vendar je to cenovno precej dražji postopek. Najboljši čas za izdelavo mokrega estriha je seveda poletje, saj se takrat najhitreje suši. IZOLACIJA TAL MED NADSTROPJI Za izoliranje tal lahko uporabimo kameno volno ali ekspandirani polistiren in sicer v trdnejši in pohodni obliki. Polistiren je zaradi večje gostote in dodatkov za manjše vpijanje vode namenjen prav za izolacijo tal. Tla morajo biti tudi obvezno hidroizolirana. NOTRANJE PREDELNE STENE Notranje stene so lahko iz različnih materialov. Zidamo lahko klasične stene iz opeke, uporabimo bloke iz porobetona, stene so lahko tudi suhomontažne iz mavčno-kartonastih plošč ali lesene. Z zidanimi stenami dosežemo boljšo toplotno in zvočno izolativnost, te stene so tudi najbolj trdne. Seveda pa je čas gradnje daljši. Hitro so postavljene montažne stene, ki pa so slabši zvočni izolator, višja je tudi cena njihove izdelave. Ker pa jih ni treba ometavati, se nastali stroški kasneje približno izenačijo z zidanimi. Montažne stene so dobra rešitev predvsem pri prenovi stanovanja ali hiše, medtem ko se pri novogradnjah odločajo večinoma za zidane stene. NOSILNOST PREDELNIH STEN Vprašljiva je predvsem nosilnost sten iz mavčno-kartonastih plošč. Nosilnost oblog na takšnih stenah povečamo z namestitvijo mavčno-kartonastih plošč v dveh slojih. Lahko uporabimo še kovinske vložke za votle stene, nanje lahko nato obesimo približno 45 kilogramov težke omarice. Poleg pleskarske ponudbe Vam nudimo: - Izposojo delovnega odra (vlškie 8 m) - strojno brušenje betonskih plošč Ribezi Samo s.p. • izkopi • kanalizacija • tlakovanje • asfaltiranje • razbijanje z udarnim kladivom prevozi rezanje betona storitve s kompresorjem SUKOPLESKARSWO MARIJAN GRADIČ s.p, Lacja vas 30,3331 Nazorje Tel. 03/584-54-40, GSM 041/684-339 Nudimo vam opravljanje naslednjih storitev: - klasična pleskarska dela - izdelava DEMIT fasad - izvedba dekorativnih ometov - barvanje opažev, napuščev, ograj... -finalna obdelava mavčno kartonskih plošč (bandažiranje in kitanje) - polaganje toplih podov in laminatov - ostala zaključna dela v gradbeništvu Steklarstvo Benda BENGLAS d.o.o. Loke 33, 3330 Mozirje Tel.: 03/839-45-10, 031/302-121 'h£ » ALI VAM OKNA NE TESNIJO? S predelavo starih vezanih oken v termoizolacijsko izvedbo boste PRIVARČEVALI! Nastavimo tudi okna, ki so povešena ali se ne zapirajo, kot bi se morala! Ostala ponudba: - izdelava termopan stekla - vrtanje - brušenje - fazatiranje - izdelava namiznih plošč - uokvirjanje slik - montaža na domu - itd. IZDELAVA IN MONTAŽA PVC OKEN. UGODNE CENE IN PLAČILNI POGOJI! | j?E Salon Zaveì 2310 Slov. Biitrica O. Staneta Žagarja 48 Tel: 02/843 18 33 4000 l CO CO 'c "O o co c CD cn co >o o ID “2 =5 r- 5 10 o ° s o Q- o ■o > O ^ o 5 s D- o _ co = co § k CO c= co c Z3 >o co o < Q >o e co o E D-Per 7/2007 PE Celje V sprejemni pisarni »am nudimo: obvezna avtomobilska zavarovanja (Adriatic. Triglav. Zavarovalnica Maribor. Slovenica Tilia in SKB Generali), kasto zavarovanja tehnični pregledi: osebnih vozil, motornih koles in koles z motorjem, kombinkanlh vozil, osebnih specialnih vozil, lahkih priklopnikov, tovornih vozil do skupne mase 3500 kg ter traktorjev in traktorskih priklopnikov. Spacbltakana mehanična delavnica (v Celju) Servisne storitve, vultonizerske storitve, popravilo zavor in podvozja, testiranje ki nastavitve, test in nastavitev podvozja ter pneumatic center (pnevmatike ki platišča). NOVO: ocenitev tehničnega stanja vozila pred nakupom ali prodajo z izpisanim certifikatom o stanju vozila Polnjenje in kontrola klima naprav. Pomoč na cesti - non etap 24 m (° 1987 Pomoč na cesti vam omogoča: Prevoz poškodovanih vozil ’ prevoz pokvarjenih vozil * pomoč mobilne garancije ki asistenc * manjša popravila pokvarjenih vozil * izposoja nadomestnega vozila Prodajni hira PE Šempeter v Savinjski dolini Prodaja blaga: akumulatorjev, žarnic, brisalcev, pnevmatik itd. po zelo ugodnih cenah * več vrst motornih olj * obvezne avtomobilske opreme, nekaterih avtomobilskih delov * lahkih priklopnikov * izposoja otroških varnostnih sedežev * prodaja vinjet * prodaja avtokart * prodaja ABC tortic • včlanjevanje v AMZS ki podaljševanje članstva • izdaja mednarodnih vozniških dovoljenj • izdaja dovoljenja za vožnjo tujega motornega vozila izven RS itd. • izdelava potovalnega načrta • organizacija tečajev vame vožnje za avtomobile in motorje • izposoja strešnega kovčka ? * elidi* ; ' v-:. ... «r; ' -n. m ÉÈ I SB OSREDNJO KNJ. CELJE