Tri Vile.
Na zcmljo Bog Vile Je Iri bil poslal,             »»^1 kadar dovolj že češčen bo Rimljan,
ukaz jitn, da žjudstva osrečijo, dal.                 tedaj pa moj narod bo s slavo obdcm.««
*Kako se naloga naj ta izvršir«                     Iu druga sdaj Vila dostavi še to:
vzdihnjejo   Vile, ker to se jim zdi:                 »»Grmaua bom osrecevala samo.
Tezkd je osreiiti narode vse,                           Pred njim se bo vklouil ponosni Rimljan,
obenem pač tega ne vaniore nihče.                    slovanske bo narode amagal Grmau.«'
Premišljajo dolgo, kako naj začno,                  A   Vila se trctja nasmcje sladkd
da sreča se vsiplje povsod na zemljd.             in sestrama rečc in pravi tako:
In vsaka si k Bogu nazaj spet želi,               *»»A~daJ pride pa vek moj, še tega ne vem,
pa   Vila zdaj prva izpregovori:                      zaupno v prihodnost pa gledali smem.
»Naj vsaka izvoli svoj vek si in rod,             Rod dolgo moj v temni bo sužnosli spal,
da njega asreči, podaj se odtod!                    a dan bo prisvetil, nioj narod bo vstal.
Rimljane in Grke izvolim si jaz,                    In zdruzen rod Slave bo vzdignil svoj mcč,
ker sem najstarejša, moj prvi je čas.             sovraga bo zmagal in rob ne bo več!
Dovesti jih hočem do slave, časti,                   In rod moj slovanski potem bo sžavljen /«««
do take dosptl se nobeden rod ni.                   Oj,   Vila, kdaj pride ta vek zazelen}
I11 Grke posnemal poznejH bo rod,                  Oj,   Vila slovanska, na dau zdaj, na dan!
Rimljan bo vesoljnemu svetu gospod.t             Kaj ni zdaj že čas, da je srečen Slovan?
Anka Zupančič