Praktičua slovensko-nemška gramatika. CDalje.) XXI Sklanjanje prilogov brez člena. Opombo. 1. Snovne in miselne imena v splosnem pomenu ne prejemajo člena. 0 tih imenih govori se pod št. IV., kjer se razlaga od raznih imenskili plemen; tam je rečeno, da se snovne in miselne imena pogosto rabijo brez člena in da večidel nimajo množnega števila. Kedaj pa se rabijo te imena brez člena ? Kadar govorimo od njih v splošnem pooieuu. Prav kratko rečeno in dobro, ali veliko premalo, da bi otrok razumel. Učenka pride v štacuno. Nagovori jo kramar: Kaj bi rada? Popirja bi rada.... Papier uill ich kaufen.... Kakšnega pa? Dajte mi tega! (pokazaje napolico): Geben Sie mir das Papier, vvelches .... Mož stopi v štactino in pravi: sukna bi rad za suknjo... Der Mann \vill Tuch kaufpn. Staeunar položi več sukna, ter reče: Izberite si! To sukno mi dopade . . . ber Mann hat das Tuch gekauft. Popotnik stopi v kerčmo in pokliče maselc vina in kosček mesa. Kerčmar veh: Izvolite, bočete li starega, novega — (če je v jeseni), černega, rudečega? ... Splošno je nasprotno določenemu, izbranemu. Das allgemeine ist deni speciellen entgegengesetzt. Kupil sitn kruh,... kruha ... dajte mi vino ... vina .... ponudite mu meso .... mesa ..., kruh, vino, meso, pomeni reč poprej določeno; kruha i. dr. pomeni splošen pomen teh imen in Slovencu rabi tukaj rodivnik (jjenitiv. partitivus). Ravno to velja od miselnili imen. Zgledi naj to pojasnujejo: Zvestoba se redko nahaja (sploš. pom.) .. . Treue ist eine seltene Tugend. Zvestoba tega posla v.so hvalo zasluži .... Der Fleiss dieses Dienstboten ist allen Lobes \vert. Glaube, Hoffiiung und Liebe sind gottliclie Tugenden. Vera, upanje, Ijubezen so božje čednosti. Was ist der Glaube desChristen? Kaj jeverapri kristijanu? Armut isl kcinp Scliande... Tako in enako naj skuša učitelj pojasnovati pomen splošnega in posamesnega. To je toliko bolj potrebno, ker Slovenec tukaj rad pomote dela. Te pravila nam pa tudi očividno kažejo, da Xemec svojega člena nima le zato, da z njim spol naznanuje, temuč tudi zato, da z njiin izrazuje pomen določenega in nedoločenega, splosnega in posamesnega. (Djje Pnh.)