OT\ ORITEV MUZEJA XA LOŠKEM GRADU Ločani. zlasti muzejski sodelavci in ljubitelji, so že dolgo gojili željo, da bi loški grad postal reprezentančna stavba loškega mesta. Ta želja se jim je izpolnila v letu 1959. S 1. januarjem so se odprla vrata gradu in skozi nje so se v staro zgodovinsko stavbo pričele seliti muzejske zbirke iz puštalskega gradu. S tem je loški grad zaživel svojevrstno novo življenje: V muzejskih zbirkah je grajska in loška zgodovina znova oživela. Tako je grad postal kulturna ustanova, ki povsem odgovarja njegovemu značaju. Pretlen pa sta loški grad in muzej pričela opravljati svojo novo funkcijo, je preteklo osem mesecev težkega in napornega dela. Muzejsko društvo in muzejska uprava sta vložila vse svoje intK-i, da so bili grajski prostori preurejeni za muzej in d:i so bile muzejske zbirke najsmotrneje raziKirejene in urejene. Dne 16. avgusta pa je bila slovesna otvoritev muzejskih zbirk na loškem gradu, povezana s proslavo dvajsetletnice obstoja loškega muzeja, ki je bil prvič odprt 27. avgusta 19'i9. K otvoritvi so bili povabljeni vsi člani škofjeloškega muzejskega društva, zastopniki upravnih in političnih organov, družbenih organizacij, znanstvenih in kulturnih ustanov, prebivalci mesta .škofje Loke ter bližnje in daljne okolice. Razposlanih je bilo 700 vabil in 100 lepakov, v vseh lokalnih in rt>publiških časnikih pa so bili objavljeni zadevni informativni članki. .Slavje se je pričelo ob devetih dopoldne. Predvideno je bilo. da bi se program odvijal na grajskem dvorišču, vendar je bil prireditveni prostor zaradi slabega vremena prestavljen v grajsko dvorano. Ta je bila do zadnjega kotička polna ljubiteljev muzejskega dela, skoraj prav toliko udeležencev pa je kljub slabemu vremenu vztrajalo na dvorišču, tako da se je dopoldanske otvoritve muzeja na loškem gradu udeležilo okoli tisoč ljudi. Med najvidnejšimi gosti so bili zvezim ljudska poslanca Boris ZiherI in Vladimir Logar, republiški ljudski p-oslanec in podpredsednik OLO Kranj Svetko Kobal. podpredsednik okrajnega odbora Zveze borcev v Kranju Milan 2akelj. sekretar občinskega komiteja ZKS v Škofji Loki Andrej Levičnik. podpredsednik občinskega ljudskega odbora .^kofja Loka Janko Kokalj. akademiki dr. Milko Kos kot predsednik Zgodovinskega društva za Slo- \enijo, dr. France Štele in Gojmir A. Kos. predsednik Društva muzealcev in konservatorjev Slovenije dr. Anton Polenec. znanstveni sodelavec .Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Emilijan Cevc. ustanovni član loškega Muzejskega društva iiniv. prof. dr. Jože Rant in več profesorjev rojakov, ki so leta 19'56 podpisali vlogo za ustanovitev loškega muzeja, zastopniki osrednjih, pokrajinskih in krajevnih muzejev. Boris Matajec in inž. Mugo Weis od Turistične zveze Slovenije in drugi. Proslava se je odvijala po predvidenem programu. V znak pričetka je godba na pihala prosvetnega društva Svoboda« pod vodstvom tov. Iva Guliča zaigrala na dvorišču nekaj koračnic v |Kizdrav udeležencem. Proslavo je pričel predsednik Muzejskega društva dr. Pavle Biaznik. ki je pozdravil vse navz(x''e in v kratkih besedah omenil namen slavja. Za njim je moški pevski zlK)r DPD »Svoboda« pod vodstvom tov. Staneta Svoljšaka zapel dve pesmi, eno narodno in eno partizansko. Slavnostni govor je imel prof. France Planina, ki je [jodal pregled delovanja muzejskega društva in muzeja v .'^kofji Loki ob dvajsetletnici njegovega obstoja (govor je objavljen spredaj na str. 59—66). Sledile so recitacije: Branko Berčič je prečital iz Tavčarjeve Visoške kronike odlomek, ki govori o srednjeveškem loškem gradu, dijaka Marko Vidmar in Fina Luštica pa sta recitirala nekaj odlomkov iz partizanske literature. Za tem je tov. Svetko Kobal v imenu organizacije Zveze borcev v Škofji Loki spregovoril o delu za muzejski oddelek, ki prikazuje narcKlnoosvolx>dilno borlM> in o njegovem pomenu: >V okviru loškega muzeja otvarjamo danes tudi oddelek NOB ali bolje rečeno ljudske revolucije, ki je imel do sedaj svoje prostore v Domu Zveze borcev. Na- 253 pačiH) bi bik) misliti, da {rre ob preselitvi oddelka NOB enostavno za telinieno vprašanje in tehnični napredek. I>(> sedaj liKcna dela muzeja sta predstavljala vse IJrevee razbiti enoti, da bi obiskovalec lahko dobil nepretrgano sliko ra/voja in (lo^'odkov. Združitev obeh dosedanjih delov v eni stavbi ima zato pole^ tehničnih prednosti predvseiti prednost v možnostih, da se muzejske zbirke, ki se zaključujejo z najnovejšo dobo. dol)o revolucionarne preobrazbe naše družbe, prikažejo kot enovit in nepretrgan proces, v katerem je človek korak za korakom v borbi za svoj materialni obstoj osvajal prirodne sile in jih postavljal v svojo službo. prodo vsi materialni izdatki, ki jih je občinski ljudski odbor imel do sedaj in ki jih bo imel še naprej z rednim vzdrževanjem in funkcioniranjem muzeja, bogato poplačali pri vzgoji našega človeka, zlasti mUidine. ki je konec koncev vendarle tisti edini odločilni faktor, ki ob dobrem razpoloženju in počutju ustvarja bogastvo človeških dobrin. Dosedanje delo na.šega muzeja, globoko |)režeto z entuziazmoni samih ustanoviteljev in ljubiteljev te dejavnosti, natn je prav gotovo najboljše jamstvo, da se bodo tudi za naprej uresničila tovrstna pričakovanja ljudskega odbora in da bodo neposredni proizvajalci v občini, ki so s svojim delom omogočili današnjo isveeanost. tudi v bodoče lahko glasovali za to. da se del narodnega dohodka izdaja v te namene. S preselitvijo oddelka NOB v sedanje jjrostore niso bile izvršene bistvenejše vsebinske spremembe v razstavljenih zbirkah. Večji in enotnejši prostor je sicer omogočil večji obseg razstavljenih dokumentov in predmetov, vendar je notranja razporeditev in zamisel ostala v glavnem ista. Pomembno pridobitev sedanjega oddelka NOB predstavljajo dokumenti in slike, ki bolje in plastičneje prikazujejo splošni jugoslovanski okvir, v katei'em so nastali pogoji tudi za lokalno revolucionarno akcijo. Nadalje je pomembna pridobitev razširitev razstavnega gradiva na predvojno delavsko gibanje v'Loki in okolici, ki obiskovalcu olajša razumevanje nadaljnjih dogodkov. Sedanji razstavni prostori omogočajo, da bi tudi ta oddelek dobil značaj pokrajinskega muzeja z obdelavo gradiva iz Poljanske in Selške doline, vendar pomanjkanje časa ni dopuščalo, da bi bila tudi ta naloga uspešnejše rešena. Organizatorji oddelka NOB se zavedajo, da zbirka in ureditev .še daleč ni popolna ter da je ostalo nerešenih še obilo nalog, katerih se bo sedaj v lx)ljših pogojih tudi laže lotiti. Zato bo vsaka pri])omba obiskovalcev nadvse dobrodošla v želji, da bi bil oddelek NOB rezultat kolektivnega dela vseh borcev NOB in slednjega občana naše občine. Zlasti lK>mo srečni, če bomo čutili, da naša mladina, ki jo čakajo v življenju še velike naloge, črpa iz dokumentov NOB vse neizmerno bogastvo, ki ga je ta doba ustvarila v pogledu junaštva, tovarištva, plemenitosti in humanosti. S tem bo dobil ta oddelek svoj resnični smisel. Dovolite mi. da se ob tej priliki v imenu Zveze borcev iskreno zahvalim občinskemu ljudskemu odl>oru za veliko razumevanje, ki nam je omogočilo, da danes predajamo to pridobitev, nove muzejske zbirke na lošketn gradu, naši javnosti. 254 Iskreno se meram zahvaliti tudi Državnemu sekretariatu za notranje zadeve LR.S. ki je kljub svojim težavam in odgovornim nalogam s polnim razunie\ anjem omogočil uresničitev davne želje tukajšnjih prebivalcev. Borci NOB se dalje loplo zahvaljujemo vsem. ki so s svojo [M>/trvovalnostjo kakor koli prisjievali. da ob jubilejnem letu naše Komunistične partije lahko slavimo novo zmago pri uresničevanju velikih idealov naše ljudske revoluciji^ Za zaključek svečane proslave je v imenu občinskega ljudskega odbora Škofja Loka povzel besedo njegov podpredsednik tov. Janko Kokalj. ki je dejal: V imenu ljudskega odbora škofjeloške občine toplo pozdravljam spoštovane goste, ki ste prihiteli na današnje slavje Ločanov, ko odpiramo preurejeni muzej in loški grad. Ob tej priliki se moram najprej zahvaliti Sekretariatti Izvršnega sveta LR Slovenije za notranje zadeve, ki je z razumevanjem izpolnil večletne želje Lx>čanov in izpraznil grad. ta zgodovinski in dominantni objekt našega mesta, in tako omogočil, da je dobil muzej za svoje zbirke, ki so lako zelo povezane tudi z grajsko zgodovino, prav posrečeno v gradu najbolj primerne iirostore. Nadalje se zahvaljujem Muzejskemu društvu, njegovemu odl>oru in |)redsedhiku dr. Pavlu Blazniku za požrtvovalno delo pri oskrlK>vanju in urejevanju muzeja, še posebej pa prof. Francetu Planini, ki je žrtvoval vse proste; dni svojih zimskih in letnih počitnic za selitev in ureditev muzejskih zbirk. Prav tako naj bo izrečena zahvala upravi muzeja, ki je z vnemo urejevala prostore in razstavljeno gradivo. Občinski ljudski odbor želi, da bi novo urejeni razstavni prostori z lepimi zbirkami ne služili samo trenutni radovednosti posameznikov, ampak da bi stalno privlačevali k ogledom številne goste. Zlasti naj bi prihajala pogosto semkaj šolska mladina. Ta naj bi tukaj nazorno spoznavala težko življenje naših prednikov, podložnikov loškega gospostva, napore in borbe trgovcev in obrtnikov, loških meščanov, ter velike spremembe v družbenem, gospodarskem in političnem razvoju loškega prebivalstva od srednjega veka do današnjih dni. S temi nazornimi spoznanji si bo mladina gradila svoj svetovni nazor in dobila solidne temelje za razvoj take svoje osebnosti, ki je nujna za človeka današnje družbene skupnosti v socialistični Jugoslaviji, Muzej bo tako odigral važno vlogo pri izobraževanju in vzgoji naše mladine ter s tem izvrševal kulturno poslanstvo, ki je njegova prvenstvena naloga. Zato je naša želja, da bi Muzejsko društvo in uprava muzeja stalno in sistematično dopolnjevala razstavile zbirke z novimi predmeti, ki bi privlačevali obiskovalce. Istočasm> bi to mnogo prij>onu>glo tudi k razvoju tujskega prometa v Loki. V ta namen želimo, da bi se kmalu uresničil tudi načrt o restavriran ju pred desetletji porušenega osrednjega stolpa, ki bi vrnil gradu prvotno srednjeveško podobo. Loka pa bi s še impozantnejšo grajsko stavbo dobila svoje pravo lice. V tem stolpu naj bi bili urejeni gostinski prostori. Tako bi stavba, ki je vzbujala našim prednikom neugodje, strah in odpor, nudila po tolikih spremembah, združenih z grenk(>bo in trpljenjem, danes delovnemu človeku oddih in razvedrilo. V mislih na težko preteklost in s trdnim zaupanjem v lepšo prihodnost odpiram danes v imenu občinskega ljudskega odbora grajska vrata in izr>čam loški grad novim namenom.t Po govoru je podpredsednik ObIX) Škofja Loka tov. Janko Kokalj s ključem, ki mu ga je izročil predsednik muzejskega upravnega odbora in društva dr. Pavle Blaznik. slovesno odprl vhod v grad in v muzejske zbirke. Prvi so vstopili tuji gostje, nato domači udeleženci. Nfnzejski prostori so se polnili in obiskovalci so si ob strokovnem vodstvu ravnatelja muzeja tov. .\n d rej a Pavlovca in odbornikov Muzejskega društva z velikim zanimanjem ogledovali grad in novo urejene zbirk" ter se o njih v splošnem zelo pohvalno izražali. Po ogledu muzejskih zbirk je odbor Muzejskega društva povabil prisotne predstavnike slovenskih kulturnih in znanstvenih ustanov, muzejev, turistične zveze in politične funkcionarje na strokovni razgovor v spodnji sobani okroglega stolpa. Predsednik dr. Blaznik je uvodoma pojasnil odborovo željo, naj strokovnjaki kritično presodijo sedanje muzejske zbirke in način razstavljanja ter svetujejo, v katero smer naj uprava muzeja in društvo uravnavata nadaljnje d(>lo. da bo muzej čim bolje izpolnjeval svoje prosvetno poslanstvo. Društveni gospodar prof. Planina je na kratko razložil še težnje društva, da bi muzej v novih prostorih doprinašal svoj delež ne le k prosvetljevanju domačinov, temveč tudi k pospeševanju turizma ter nakazal dosedanja prizadevanja in načrte za prihodnost. V prisrčnem razgovoru, med katerim je društveni odbornik tov. Ivan Hafner postregel gostom s skromnim jirigrizkom. so povabljenci povedali svoja mnenja o pomenu loškega muzeja in svoje misli o njegovem nadaljnjem delovanju. Posebno tehtne nasvete so dali 255 akademiki dr. France Stelc, dr. .Milko Kos in Boris Zilierl. /iian^tveni sodelavec dr. Fmilijan Cevc, predsednik društva muzealcev dr. Anton Polenet. orjianizacijski sekretar Turistične zveze .Slovenije Boris Matajec in ravnatelj brežiškega muzeja tov. Stiplovšek. Vsi so se o novih zbirkah povoljno izražali, posebno pa so poudarjali pomembnost zbirk o razvoju obrti in splošni značaj muzeja, ki prikazuje Loko in okolico iz najrazličnejših vidikov. Z zadovoljstvom so ujfotovili, da je ta ustanova muzej dela in da prikazuje predvsem življenje tukajšnjefra delovnega človeka. Priporočili so. naj se še bolj temeljito zajame vse loško ozemlje. Posebno bi bilo treba proučiti ljudsko umetnost, ki je prav na tem ozemlju zelo cvetela, njeno povezanost s furlanskimi mojstri in njen vpliv na velike umetnike, ki jih je toliko izšlo iz teh krajev. V turističnem pogledu bo muzej gotovo velikega pomena, če bo Ivoka pripravila osnovne pogoje za udobno bivanje in prijetno počutje obiskovalcev, upravičeno poudarjajoč vse turistične prednosti, posebnosti in privlačnosti svojih krajev. Po posvetovanju so se udeleženci skupno fotografirali. Ves dan so se vrstili v muzeju obiskovalci, ves dan so bile zbirke polne ogledovakev. saj si je ogledalo novo odprte muzejske zbirke na loškem gradu okoli 3000 ljudi. Popoldne je Ribiško društvo priredilo na gradu še veselico, ki je nudila