Cene se dvigajo, morala pada Draginja raste. Kar v magacinih, od ure do ure, se podraži blago. Čudovita draginja. Lepo nas je sicer potolažila notica po časopisju, da se cena soli ne bo dvignila. Veseli smo bili lepe izjave. Toda: človek ne živi samo od soli, temveč tudi od moke, masti, olja, mesa, mleka, masla itd. Zmanjkuje že visega, kar je potrebno za našo hrano, zmanjkuje — radi draginje. Da, čez noč! In vemo: Nekaj ni v redu. Nekdo se igra s to stvarjo. Ne, nekdo izkorišča nesrečni evropski položaj! V času, ko se ves narod pripravlja na odpor zoper eventualno nadlogo, se nekdo redi na ta račun. V duhu jih že gledamo, site, dobro rejene, zdrave vojne dobičkarje, ki jim vojna hasne. Vseeno, kateri so: ali krščeni ali obrezani, ali ravno- ali krivonosi — kakršni so, so krvosesi, ki ni vrcdno, da žive, in ki jih je treba eksemplarično kaznovati najmanj z isto kaznijo, kakor sovražnika domovine, izdajalca ali vojnega beguna. To zahtevamo od vlade: močno roko nad temnimi elementi, ki jim je tudi za domcvino v najtežjih dneh edina domovina njih nenasitni trebuh! Nenaisitni egoizem, radi katerega široke ljudske množice toliko trpe! Ne samo danes, temveč vedno! Še je čas, da vlada udari! Udarec bodi učinkovit! Nekdo mora propasti: naj bodo to rajši krvosesi. navijalci cen, temni elementi, ki se radujejo vojne! Ves narod, vsa država, bo kakor en mož za vlado, in strnjeno bomo stali za vsemi, ki si bodo upali tej hidri streti glavo! Tej hidri, namreč draginji in nje očetom. Pa še nekaj: Boj proti draginji zahteva takojšnjo akcijo. Toda ne sme se začeti od spodaj, pri branjarjih in malih trgovčičih! Ne, hidro je treba udariti pri — glavi! In tudi ne z dolgočasnim sejanjem, temveč z učinkovitim dejanjem!