Str. 168 RIMOR 9 XI LIST" P o l i t i č n i p r e g l e d . Notranje dežele. D eleg a ciji ste si zaključili ilne 7. in 8. t. meseca, potem ko so dognali soglasje sklepov obeh deligacij. Drž. zbor se je sešel 16. t. m. Razpravljal bo v tem zasedanju o načrtu kazenskega zakona; o raznih go­ spodarskih predlogih, kaker n. pr. o obrtni postavi, * o postavi za lokalne železnice ; o davčni reformi itd. — V davčnem> odseku dognali so že mnogo §§. te postave. Zanimivo za naše razmere je določba, da no­ vega dohodninskega davka ne bodo plačevale družbe, katere slone na vzajemnosti in ni njih namen naprav­ ljati dobiček, toraj družbe, ki imajo namen skrbeti za delavce za čas njih bolezni, za slučaj ponesrečenja ali onemoglosti, za preskrbovanje vdov in sirot, za pogrebe itd. Tudi poštne hranilne vloge bodo proste davka, potem gospodarske zadruge, katere svojih za­ družnikov pridelke skupno pridelavajo in prodajajo. Od čistega dobička (/a določitev davka) se imajo od­ šteti darila, ki jih družbe (n. pr. hraniluice) dele do­ brodelnim namenom in zavodom, ali kateri tovarnar ali družba podeli delavcem za bolniški zaklad itd. T ržaško prizivno sodišče je odredilo, da si mo­ rata okrajna sodišča v Piranu in v Kopru tekom jed- nega meseca dobaviti poleg že obstoječih italijansko- nemških napisov, pečatov in tiskovin tudi slovenske. C. kr. namestništvo je ustavilo sklep mestnega zbora zastran italijanskih zemljevidov v slovenskih ljudskih šolah. Zato velik krik in ropotanje v lahonskem Izrae­ lu. — Volilci I. okraja tržaške okolice imeli so 0. t. m. volilski shod v Skednju. Posl. vit. Nabergoj je po- ločal o svojem delovanju v državnem in mestnem zboru, voJilci so mu izrekli zahvalo in neomenjeno zaupanje. — Na Spodnjem Štajerskem se je 6. t. m. vršil vo- v Č u d n e n a v a d e . Iz zapuščine r. Štefana K ocijančiča. 1. Kadar zamorski kralj kihne, koj vsi pričujoči „B o g pomagaj!4 zavpijejo, da se po celem kra­ ljevskem dvoru sliši, ter vsi dvorjani, služabniki, služabnice ravno tako na vse gerlo „B o g pom a- gaj'/ ponavljajo. Kedar to slišijo bližnji sosedje, in tisti, ki so na teržišči, tudi oni „Bog pamagaj!* zavpijejo. In tako se zgodi, da na vsako kraljevo kihnjenje, bi djal, v enem trenutku celo mesto z „B o g po m a g a j !* odzdravlja. 2. Ako je pri zamorcih kralj na eno oko slep, mi­ slijo, da morajo vsi v njegovi rodovini, in vsi njegovi služabniki tudi na eno oko slepi biti, tedaj jim eno oko izderejo. Čudna navada, kaj ne ? Na Francoskem se je nekadaj kaj temu enakega prigodilo. Nosili so po starem vsi možki dolge brade. Ko pa je prav mlad, še golobrad kralj na prestol prišel, mislili so si njegovi dvorjani, da se ne spodobi, da oni dolge brade nosijo, med tem, ko njih gospodar brade nima. Začeli so se tedaj briti, in se vkratkem so vsi fran- cozi, in za njimi Nemci, in Italijani itd. začeli se briti. Še le v naših časih so se dolge brade zopet nositi začele. 3. V Beoeiji so dolžnike, ki niso imeli s čim svojih dolgov poplačati, očitno na terg pripeljali, kjer so se morali usesti ter so jim preveznjen škaf lilni shod v Slovenski Bistrici, na katerem se je skle* nila ojstra resolucija proti koalicijski vladi, ker ni iz­ polnila pogojev, vsled katerih so se slov. poslanci pri­ družili koaliciji. Poslanec Robič je obljubil, da izstopi iz Hohemvartovega kluba, če ne bodo v poštev vzete v proračunu slovenske paralelke na Celjski gimnaziji ali pa če se bo dotična točka odklonila v odseku ali v zboru. K ranjski socijalisti so poskusili prodajati svojo modrost v Ljubljani, kjer so sklicali ljudski shod. Tega shoda pa se je udeležilo toliko udov katoliškega delavskega društva, da so bili ti v večini; zato so socijalisti začeli razsajati in kričati, da je vladni za­ stopnik shod zaključil. Na Kranjski gori so imeli na cesarjev godovni dan dva znamenita shoda, namreč ustanovitev posojiluice in zbor Ciril-Metodove poddru- žnice. Bil je tisti dan tudi kontrolni shod tam in je na prosto ljudstvo prav dobro vplivalo, da sta poslu­ joča častnika in vsi drugi uradniki šli v cerkev in bili pri sv. opravilu. — D olenje avstrijsk i katoličani so sklenili, da skličejo katoliški shod, ki se ima vršiti 12. in 13. no­ vembra t. 1 . Češka. Generalni avditor Hochsmann je napro­ sil poslanca Pacak-a naj mn dopošlje ves material, kol iker ga ima o slabem ravnanju z vojaki in o ne­ spoštovanju narodnih pravic. —• Ogrska magnatska zbornica je zavrgla načrt o svobodnem izvrševanju vere, oziroma o dovoljenju brezverstva in o recepciji judov. Katoliškim in pra­ voslavnim cerkvenim dostojanstvenikom pridružili so se tudi protestantje, ki so glasovali za civilni zakon. Ustrašili so se posledic, katere bi bile neizogibne za nravnost, ako bi se postavno določilo, da sme kdo iz krščanstva pristopiti k judovski veri ali pa tudi k nobeni. — ali pa brento na glavo postavili, in je tako pred vsim ljudstvom osramotili. Ako bi bila ta navada pri nas, kaj menite, koliko njih bi sedelo na Travniku z brento ali s škafom na glavi? 4. Kadar Perzijanski kralj koga obsodi, da ima biti tepen, obsojenec vselej kralja visoko hvali, češ, da je bila to zanj velika čast, da se je kralj nanj spomnil. 5. Tatarji ne ostanejo nikoli dolgo na enem mestu, ker menijo, da na enem mestu dolgo ostati, nesrečo kaže. Kadar tedaj hočejo komu kaj slabega želeti, rečejo : Boc/ U daj vedno na enem mestu čepeti! (i. V Kalekuti kralj, vsa njegova rodovina, in vsi polemiči nikdar ne jedo ne mesa, ne rib, in sploh ničesar, kar pride od živeče živali stvari. 7. Med drugimi čudnimi verami je na Perzijan- skem in v izhodni InJiji tudi ta le: Krava jim je njih bog. Kravji častivci vsako jutro naj poprej pred kravo pokleknejo in jo molijo. Dokaj so srečni, ako zamorejo umirajoči kravo zraven sebe imeti. Umira­ joči derži kravo za rep. S kravjekom se mažejo po obrazu in po družili udih svojega života; boije se | jim zdi to, kakor da bi se z najdražimi dišavami mazilili 8. Pri nas v Evropi je sploh navada, da se od­ krivamo, kadar ali v cerkev gremo, ali pa hočemo ko­ ga pozdraviti, in mu svoje spoštovanje »kazati. Na Ki­ tajskem pa je nasprotna navada. Kdor se pred drugim odkrije, zasramuje ga. Oni se v belo oblačijo, kadar žalujejo za rajnkim, pri nas pa se ljudje v čer no oblačijo. „P R I M O E S K I L I S T “ Str. 169 Vuauje države. Za italijan sk e kolonije v Afriki so sv. Oče imenovali apostolskega prefekta kapucinskega patra Carbonara. — Za anarhiste ustanovi italijanska vlada posebno kolonijo v Afriki. Dosedaj je že 3000 anar­ histov obsojenih na prisilno bivanje. — Sv. Oče papež obrnili so se do vseh cerkvenih dostojanstvenikov, kjer žive ukupno katoliška in vztočna veroizpoveda- nja, da bi vplivali kolikor moči na visoko svečenštvo vztočne vere za združenje obeh cerkva v zmislu pa­ peževe enciklike. Nadškof« Stadlerju v Serajevu so pisali še posebno pismo. — Zarad K itajsko-Japonske vojske sporazumeli so se liusija, Angleška, Francoska in Italija, da bodo postopale skupno v varstvo evropskih podanikov na Kitajskem. Avstrija je bojda svoje podanike izročila v varstvo Nemški oblasti. — V vojski so Kitajci zme­ raj na slabšem ; na Mongolskem je bruhnila listaja in je ljudstvo izgnalo vse kitajske davkarje in uradni­ ke. Japonsko vojno brodovje gospodari v Pečilskem zalivu, Koreja je vsa v Japonskih rokah, v Pekingu je zarad strahu pred Japonci vse zmešano. Ane/lija poskuša pregovoriti evropske vlado, da bi naredile konec japonsko-kitajski vojski. — lluski car boleha in se v kratkem preseli na Krf zavoljo milejšega podnebja. — Carja spremi na Krf carjevič, ki potem gre v Darmstadt po svojo ne­ vesto princesinjo Aliče. Dokler bo car odsoten, bo vladarsko oblast izvrševalo regentstvo, kateremu bo predsednik knez Mihajlo. — D opisi. Sv. Lucija ob Soči, 12. Oktobia. v štev. 18. tega našega ljubčka priobčil sem bil dopisič o zidanji našega novega kaplauišča. Vsa ta reč je takrat še 9. Egipčanski kralj Amasis je postavo dal, da mora vsako leto vsakdo pri gosposki dokazati, s čim se živi; kdor tega izkazati ni mogel ali ni hotel, je bil v smrt obsojen. 10. Pri Brahmanih v Indiji so se otroci, ki niso hotli učiti se ali sicer kaj koristnega delati, tisti dan brez kosila puščali. 11. V izhodni Indiji so prešestvavca k staršem pripeljali, in starši So njega in njo umorili. Pri Sak- soncih se je morala prešestvavka sama zadaviti, po­ tem so jo sežgali, in nad germado prešestvavca obe­ sili. Pri Egipčanih je dobil prešestvavec tisoč palic prešestvavki pa so odrezali nos. Kuunini so presest- vavko ven na terg postavili, da so jo vsi videli; potem so jo na osla posadili, in po mestu okoli ka­ zat vozili. Pri starih Nemcih je mož svoji nezvesti ženi lase odstrigel, in pred seboj gnal in tepel, dokler ni duše pustila. 12. Turki papir visoko spoštujejo, ker se nanj piše ime Božje, zato pa tudi nobenega papirčeka na tleh ne puste ležati. Ako zagledajo kje na tleh kak pa­ pirček, koj, ga vzamejo, pa v kako špranjo ali luk­ njo vtaknejo, da ga nobeden z nogami ne potepta. 13. Babitačanje so vse zlato v zemljo zakopa­ vali, da ne bi kterega oslepilo, in od poti pravice ne zapeljalo. Kje najdemo v naših dneh še kaj takih ljudi? (Dalje prih.) nekako v zraku visela: kupec in prodajalec — dr.i- gače najbolja prijatelja — sta si hudo nasprotovala in nagajala, kazala sta oba, da — znata. Slednjič sta se nasprotovanja vendar naveličala, začela sta si od daleč nekako zaljubljeno pomežikoVat, na smeh se držat, drug drugemu se približevat, nazadnje sta se čisto zbližala, in — plosk v roko ! — kupčija je bila skle­ njena v veliko veselje obeh. Ali je tudi poljub miru zapečatil kupčijo, ne vem povedat, kar me ni bilo zraven. Reci ti, kar hočeš jaz rečem, da se ni vže davno v naši župniji tako važna kupčija sklenila, pomenljiva za župnijo za vse bodoče čase, res doboznamivna. Vsi pametni farani so zadovoljni in veseli, da bo stalo novo kaplanišče na tak6 primernem kraji. Na pomlad začnemo zidanje z božjo pomočjo čilo in prožno. Kar sem rekel, rečem še: Ni potrebuj druge­ ga. kakor, da se nekoliko v jezimo, in zaželjeno kapla­ nišče bo do prihodnje jeseni gotovo. Vseh faranov zahvalo zaslužil si je pa naš žu­ pan Jožef Munih, kteri si je v dosego tega namena največ prizadel in kteri je prečvrst, da bi prej počival, kakor da bo po dovršenem delu veselo vzkliknil: hvala Bogu! — Božje Srce Jezusovo, ktero se je mej nami maj­ hnimi in nevrednimi vže davno mogočno vtaborilo, je združilo zdaj naše različne misli v eno samo — pra­ vo misel, Ono nam bo tudi zanaprej pomagalo. Zau­ pajmo ! Iz T rsta. Z veseljem smo prečitali vvodui čla­ nek 19 št. „Prim. lista,“ da si mislite tam pri vas v Gorici ustanoviti katoliško družbo za Slovence. Če je potrebna v Gorici, ali ni še bolj potrebno v Trstu in okolici ? Večkrat sami sebe tolažimo in pravimo: Naš narod je dober, je še versko-nravno nepopačen, tedaj nima še toliko potrebe da se v vedejo katoliške družbe; kajti kaj bi še klicali: „v<> lk gre, volk gre,1 * ko ga nikjer ni. Da bi bilo vse to res kako bi bil člo­ vek vesel; ali to je le deloma res. Kajti ako pri­ merjamo naš narod pri Trstu z italijanskim narodom ravno tam smemo reči, da naš narod zlasti v ver- sko-nravnem oziru je nekoliko boljši od italijanskega. Vendar ako opazujemo naše ljudstvo od bliže ne glede na drugo narodnost se kmalu lahko pre­ pričamo, da med tem narodom zmiraj bolj peša ver­ sko prepričanje in pa nravno življenje. Cerkve so vsako nedeljo bolj prazne; posebno moškega spola zlasti mlajših je prav malo videti pri maši, še manj pri pridigi, še manj pri sv. zakramentih. Tudi za koristne družbe, za podučne knjige in časopisa je pri nas premalo zanimanja. N. pr. družbe sv. Mohora se naša mladina ne poprijema, kakor bi se imelo pričakovati od nkaželjue mladine. Nekoliko zanimanja se pokaže vselej pri vstanovitvi kakega bralnega in in pevskega društva ali to navdušenje navadno pre­ hitro poneha. A če naš mlajši rod ne najde svojega veselja v cerkvi, v koristni družbi, pri knjigi, najde ga pa žalibog po krčmah, kjer pije in vpije najde veselje pii onih veselicah, ki so združene s plesom. Sloven­ skega petja se prav malo sliši, a sliši se tuljenje fa- lotskih italijanskih pesrnij; sliši se kako mnogi mešajo v milo slovenščino strašne bogokletne italijanske iz­ raze, s katerimi se Bogu velika krivica dela. Verh tega naj se pomisli, da se vsi stariši ne brigajo za svojo mladino, kakor bi se morali. Nadalje V mestu in v spodnji okolici radi velicega števila