I Amerik an ski Slovenec
| E^**"*"1—'	,in	i	i	i	ii	i I " I	ii	ii n	.	-	.	.1	■ ■ /
Katoliški list za slovenske delavce v Aneriki in glasilo Družbe sv. Družine.
jr -—___'	'
Številka 102.	joliet, Illinois, 10. novembra 1915	letnik xxiy
Brbska glavna
armada obkoljevatia.
Bolgari najbolj pritiskajo na Srbe in prodirajo neprestano zmagujejo. Avstrijci pregnali Črnogorce z višin pri Javoru. • Nemci naskakujejo Kursumljo. Angleške m francoske čete se zbirajo pri Monastiru, kjer menda pride do velike bitke.
^usi na severu zmagoviti, na jugu pa ne. Topniški boji na zapadu.
1S- n0v- — Vojni urad je da- : => >zdal sledeče poročilo o balkan-
vojskovanju:
p0 * a®e zasledovanje se nadaljuje vse-
skoraj q rX^"^ je bil° Srb°V "jetih
najst	in topov uplenjenih dva-
gari	teh sk"Pn>h števil so Bol-
t0po;*H 7,000 mož in uplenili šest
"K" 1
tun >• Poroča 'Frankfurter Zei-stil ' Je ^rancoski generalni štab opu-Qua--amer°' P°slati čet potom Santi ni ,1^nta Jadranskem morju v juž-doSpeiiji v Monastir, Srbija, ker so nem e patrole naznanile, da je ta pot izkrc°S0Ca' ^ato so se francoske čete, Vkrcadjne v Santi Quaranta, že zopet , e'.pravi omenjeni časopis."
t0'<aaSfa9)Uaranta leži severno od o-
Turki se zbirajo.
ker je^6 Čete' Posedaj neporabne, zanje, a ITd"^0^®10 orožja in streliva ' trebš£in^e<-aj °Premljene z vsemi po-NemčiJ ,dosPelimi v Carigrad iz
JV,> SO 7p n < .	. „ „
"Ali te ■ boJ»em torišču.
. domeščene3 ^ dr.uge- ki so bi,e na~
k hrežini Črne^ ZbiTai° na bolgarski I viJ0 mbrehifn m°rja' da se zopersta-t-° l 1 mU posk"su ruskega iz-4anes '	.br&feviU. iz Sofije
■K'. . .v
Črnogorsko vojno poročilo.
jetoanz. 15. nov. — Tukaj danes pre-, Uradno naznanilo črnogorske vla-ue, Pravi:
obce°r rfažnik je dne ?3' m' naPadel
Odbit'- •na®° armado v Sandžaku. • 8radu ^u-'"' povsod> izvzemši pri Više-boij5t' smo se inora'' umekniti v Pel; , .Postojanke. Avstrijci so utr-izgube."
Kr
^ ancosko vojno poročilo.
urad danes P°"
Vražn0s..'Zda! Poročilo o razvoju so-
"Med ina ^hodu, ki se glasi: '' scVer 11em nov. smo napredova-rina. j, 0 od Rabrova, v smeri Kostu-flapa(] gar*ke čete so podjele silen reke £ Cel' fronti na levem bregu ^žkimi C- ' °8nane so bile nazaj s
'zgubanii."
Srb> v hudi stiski.
, oll»i. če? P •
naPad ariz' 1S- nov. — Bolgar-reke Crne"a fran«>ske linije v odseku 2°Pet PO(1'- zaPa<lno od Prilepa, je bil SC "^aljuje1 V Sobol° popoldne. Boj
I " ike in fr-!,!>0skuAaio Prodreti med srb-
' Srbi s°Ske ČeU'' da napadei° Pri-1>rav še v opasnem položaju, če-/lliejo prelaz Babuno.
Berlin 2ma«uj^0-i 'n0vicn;v' - Agentura za prekine 14 Cc Poroča: !rancoskc • ,n°V so Bolgari napadli , °dni bre«r ,,' ki So bile odbite na vz-a' pojoč s ' Karasu- južno od Ve-K slavno narodno pe-Va ■■	-----------:-----'
I
sem "Sumi Marica" so naskočili moč- , no utrjene sovražne postojanke.	,
Po zavzetju Niša.
<
"Po padcu Niša so Srbi razdejali vse mostove in se umeknili na levi breg reke, kjer so izdelali zakope. Vkljub širini in globini reke se je Bolgarom posrečilo, pridobiti levi breg, pregnati , sovražnika in osvojiti Prokuplje. Tam so uplenili šest težkih topov in ogromne množine streliva. Poleg tega so ujeli 7,000 Srbov.
"Prvi srbski domobranski pešpolk se je uprl. Polkovnik Pribičevič, eden provzročiteljev umora nadvojvode-prestolonaslednika Franca Ferdinanda, je bil ustreljen po svojih lastnih vojakih. Polk se je popolnoma razdružil in razkropil v okolne vasi."
(Tedanji major Pribičevič je bil v priznavi pravega umoritelja Gabrinovi-ča označen kot mož, ki je njemu in ' njegovim sozarotnikom priskrbel bombe in revolverje iz srbske orožnice.)
Srbska glavna vojska obkrožena.
London, 17. nov. — Bolgari, ki so zavzeli Kruševo, so samo šest milj vzhodno od Prilepa in so zajeli Srbe v prelazu Babuna in Francoze ob reki Černi.
Tetovo, zavzeto po Bolgarih, loči severno in južno-srbsko armado. Glavna armada na severu je obkoljena od treh strani. Bolgari prodirajo južno proti Prilepu in Monastiru.
Črnogorske čete so bile pregnane čez reko Lim in Avstrijci so zavzeli višine pri Javoru.
Glavna bitka bo pred Monastirom. Francoske in angleške čete se živrijo tja iz Soluna.
Močno rusko brodovje bombardira bolgarsko brežino Črnega morja.
Z ruske fronte.
Berlin, 15. nov. — Nemški vojni u-
rad je danes izdal sledeče naznanilo: r .
"Ruski krajevni napad v soseščini Smorgena se je izjalovil s težkimi izgubami pred našo postojanko.
"Armadna skupina generala von Lin-singena: V zvezi z navalom na sovražne linije pri Podgacju (Volhinija) so nemške in avstro-ogrske čete včeraj napadle ruske postojanke na zapad-nem bregu reke Styr ob celem njihovem razlegu. Rusi so bili poražei^k Zapadni breg Styra je očiščen vseh ruskih čet."
Brest-Litovsk v razvalinah.
Cesar Viljem je pred kratkim obiskal svoje čete v krajini Pripetskega močvirja na Ruskem, kakor poroča a-gentura za prekmorske novice. Obiskal je tudi kraj, kjer je stal Brest-Litovsk, ki je bil pred nekaj meseci mesto 60,000 prebivavcev. Ničesar ni ostalo, izvzemši razvaline.
uuuijaju
Dunaj, 16. nov. — Vojni urad je da-	j
nes naznanil:	j
"Po štiritedenskem bojevanju okrog _ Czartoryska obdržujejo Avstrijci svoje i
>t'are postojanke proti Rusom."	j
Nemci ogroženi na severu.
Amsterdam, 16. nov.—Nemški molk glede razvojev na nemški severni fronti v krajinah pred Rigo in Dvinskom vpričo ruskih poročil o važnih prido- 1 bitvah je danes tukaj vzbudil mnenje, da je maršal von Hindenburg v odločno resnem položaju. Vsa dospela poročila se ujemajo v tem, da Rusi pod-jemajo krepko ofenzivo in da ,-;e Nemci počasi umikajo.
Z zapadnega bojišča.
London, 15. nov. — Iz Pariza poročajo odbitje nemških napadov na "Labyrinth" in na Butte de Tahure v Champagni. Berlin poroča zavzetje 300 yardov francoskih zakopov blizu Ecurieja.
Nemci zaustavili Francoze.
London, 16. nov. — Berlin poroča, da so bili odbiti trije poskusi francoskih čet, zopet zavzeti zakope severovzhodno od Ecurieja. Drugod je bilo vojskovanje omejeno na topniške boje.
Bolnična ladja pogreznjena.
London, 17. nov. — Angleška bolnična ladja "Anglija" je bila pogreznjena po mini v Angleškem kanalu danes. Tristo mož je bilo rešenih od skupnega števila 385.
Zarotnik Fay.
New York, 15. nov. — Robert Fay. samoimenovani poročnik v nemški vojski in po njegovi lastni izpovedi voditelj "bande" bombnih izdelovateljev, ki so poskušali razdevati s strelivom obložene ladje na vožnji od Združenih Držav v zavezniške deiele, je pripovedoval danes zaveznemu pomožnemu o^ krožnemu pravdniku Knoxu povest svojega življenja. Govoril je pet ur brez odmora. Kar je povedal, ni bilo objavljeno. G. Knox je samo naznanil, da Fay ne želi ničesar drugega storiti, nego priznati svojo krivdo in oditi v ječo.
Plačanec britanske vlade?
Washington, D. C., 16. nov. — Ko bo pravosodni urad, sklicevaje se na Shermanov zakon, spravil v razpravo pravdo proti Robertu Fay in njegovim namišljenim sozarotnikom, se predlože dokazila, ki se ima ž njimi dokazati, da je prišel Fay v Ameriko kot agent britanske vlade, da nasilno povzroči prelom odnošajev med Nemčijo in Združenimi Državami. | V diplomatskem jeziku imenujejo zaupnika, ki mu je poverjena taka naloga, "agenta provokaterja" (provzro-čitelja). Dokazov za to, da je Robert Fay tak poštenjak, je dovolj na razpo-( laganje, kakor zagotavljajo iz najboljšega diplomatskega vira.
Nesreča v illinoiškem rudniku.
Du Quoin, 111., 17. nov. — Sedem ru-1 darjev je bilo davi nevarno opečenih, ■ štirje izmed njih prejkone smrtnone-varno, mnogo drugih je utrpelo lahke • poškodbe in 500 je bilo ogroženih po i plinovi eksploziji v rudniku United i Mining-družbe pri Buckneru, 15 milj odtod.
Zajeti v rudniku.	i
'.cattle, Wash., 16. nov. — Štiriin- ™ trideset mož je bilo zajetili danes v premogovniku Northwestern Improve-ment-družbe pri Ravensdalu, 35 milj
severovzhodno od Seattla, vsled eks-
,	N
piozije premogovega prahu.
Zgodaj nocoj so bili štirje zajetniki
spravljeni na površje po reševalcih, ki
jih je poslal za vezni rudarstveni urad
iz- Seattla. Eden izmed njih, delavec
John Errington, je bil mrtev, a ostale
tri so spet oživili s pomočjo pulmotor- _
a
jev.
Reševalci se trudijo na vso moč, da prrvlro do 30 mož, ki se še pogrešajo in so prejkone zajeti v tretji površini. Dodatni reševalci so dospeli iz Ros- v iyna in Cle Eluma v Ravensdale no- J' čoj.	t;
Eksplozija se je pripetila kako uro n potem, ko je petdeset mož zapustilo spodnjo površino, ker elektrarna cle- s loma ni poslovala vsled neke poškodbe.
I - s
Prihodnja poslanica.	y
Washington, D. C., 16. nov. — V da-	b
n; šnji kabinetni seji je predložil vsak	b
m nister svoj načrt o uredbi važnih	■ st ari, ki pridejo v razpravo v prihod- J
nj itn kongresnem zasedanju, in sploš-	c
n; debata se je razvila o poslanici	j pt :dsednikovi. j
Predsednik Wilson prične takoj iz-	s
darovati osnovo poslanice, in sicer brez	'
ponoči. Pisal jo bo celo lastnoročno	\
s pisalnim strojem.	j
J^etna poročila kabinetnih članov se	i nt$ objavijo, dokler ne bode poslanica predsednikova v rokah občinstva.
predsednik Wilson namerava dale-
kasežne dostavke k protitrustovskemu	^
zakon u.	i
i
M. W. Johnson umrl.
Decatur, 111,, 16. nov.—-M. W. Jolin- J soil, eden najbolj poznanih konjskih posestnikov v deželi, je umrl danes ] n*	velikem posestvu pri As-
1 sumptionu.
Britanski patriotizem.
;
New York, 16. nov. — Danes semkaj | • na krovu Cunardovega parnika "Sax- '
onia" dospeli potniki poročajo, da so ^ se na ladjenici v Liverpoolu pripetili
>	resni izgredi, ko je bila 125 irskim ka-jutnim potnikom in 700 irskim med-
l krovnikom vožnja zabranjena. Ladij-, ska posadka se je protivila, ostati na krovu, če se pripusti iz domovine bežeče Irce.
Nad 800 Ircev, po večini krepki mla-
>	di ljudje, je dospelo na ladjenico malo i časa pred odhodom ladje.
) _
i
:	Potopljen zaklad.
' Rim, 16. nov. — Osemstotisoč dolar-. jev v zlatu, določenih v pokritje stro-' škov za italijanski oddelek na Panamski razstavi, se je potopilo z "Ancono".
>
Stroga cenzura v Avstriji.
t London, 11. nov. — Brzojavka Ex-
-	change Telegraph-družbi iz Amster-
-	dama pravi:
"Iz Dunaja semkaj dospela brzojavka zatrjuje, da je 'Neues Wiener Journal' ustavljen za teden dni, ker je grajal cenzorstvo. Petinpetdeset avstrij-
-	škili deželnih časopisov je bilo ustav-> ljenih v enem mesecu, ker so razprav-
-	ljali živežne razmere."
D
]	Vtihotapljeni Kitajci.
1 San Francisco, Cal., 16. nov. — Zaporna povelja proti trem Kitajcem, ki " so na sumu, da so 86 Kitajcev vtihotapili v Združene Države, so bila danes izdana. Kitonosci so se vtihotapili v deželo baje na krovu parnika "Mongolia".
Aretiranci so Lee Bow, Mow Jon Lee in Lee Kenny. Zagovarjati se bodo morali v zaveznem sodišču zaradi prestopa priselitvenih zakonov.
Homatije na Kitajskem.
Peking, 11. nov. — Kitajski minister vnanjih stvari Lu Čeng Hesjang je povabil danes k sebi ruskega, francoskega in britanskega poslanika ter japonskega opravilnika, da jim izjavi, da je kitajska vlada prišla do prepričanja, da ljudstvo želi povrat od republike v monarhijo, a da je za izvedbo te premene potreben daljši čas.
Kdaj se izvrši premena, ni bilo po-I vedano.
Včerajšnji umor admirala Čeng Ju I Čenga, guvernerja v Shanghaiu, ni bil političen čin, kakor poluradno poročajo, ampak ga je izvršil zavratni mo-rivec, ki ga je najela rodbina nekega obsojenca na smrt.	1
Gorica strašno
bombardirana.
Nad 300 poslopij poškodovanih, med ^ njimi več samostanov in	^
mnogo cerkva.	gj(
sa
VSI LAŠKI NAPADI ODBITI, na
__ki
Pc
Boroevič pravi, da so Lahi hrabri, a njih generali za nič.
Berlin, 15. nov. (Brezžično v Say-ville.) — Avstrijski general Boroevič G je v interviewu o bojih ob laški fronti, d; tako poroča agentura za prekmorske zc novice, izjavil sledeče:	ra
"Obdržujem vse postojanke, kakor sem jih prevzel začetkom vojne.	\-(
''Tretjo bitko ob Soči smemo sma- a trati za dejansko končano, kar pomeni, di da so jo Lahi izgubili. Včasih kažejo se veliko hrabrost, posebno pri svojih d: brezuspešnih poskusih, zavzeti mostni branik pri Gorici. Italijansko topništvo je rabilo prvikrat 34-centimetrske i izstrelke.	ii
i "Med bombardiranjem so avstro- si ogrske čete ostale v dobrem kritju. Ko je sovražno topništvo nehalo streljati, n so jeli prodirati italijanski vojaki, ki se jim je povedalo, da so bile avstro- v ogrske čete usmrčene. Pustili smo s-jih, da so se približali našim pošto- k jankam. Potem smo začeli hudo streljati. Nijeden Italijan ni dospel do s naših glavnih zakopov."	i
L
Laško vojno poročilo.	F
Rim, čez Pariz, 15. nov. — Sledeče ^ uradno naznanilo je bilo danes izdano r v glavnem stanu italijanskega general- , nega štaba:
"V Ledronski dolini z Nazzolskega pobočja, z gor Pari, Cimadoro in Ro- j. chetta je sovražno topništvo začelo 1 silno streljati proti našim postojan-s kam ter tudi metati vnetljive izstrelke - na Bezzecco in Pieve di Lcdrp, ne da ^ bi pa poškodovali naše trdne branike.
"Na fronti ob Soči smo napredovali proti Javorku, v Bovški krnici in na ' višinah severozapadno od Gorice, j I "Na Kraški planoti smo zavzeli mo-. čne obkope, zvane Delle Frasche, se- ! } verozapadno od Sv. Martina.
"Naši zrakoplovi so podjeli dne 12.
I	t. m. uspešne polete čez Kras. Dvaj-set sovražnih strojev oblike Albatros, '-
' ki so naši naleteli nanje, je bilo po-* gnanih v beg po streljanju s strojnimi a puškami. Naši stroji so -se vrnili ne- 1 poškodovani."	1
L_	Brescia bombardirana.
0 Rim, čez Pariz, 15. nov. — Uradno je naznanjeno, da sta dva avstrijska zrakoplova bombardirala Brescio ob ' 8. uri davi, usmrtila sedem oseb in ranila deset. Stvarna škoda ni bila na-pravljena.
Bombardiranje Gorice.
i- 1
". Berlin, 16. nov. (Brezžično čez Say-ville.) — Agentura za prekmorske novice poroča:
"Proti Sajbuški gori podjet silen na-. pad se je izjalovil, kakor navadno. r_ "Bombardiranje Gorice je doslej po-
Povečanje jeklarnice.
t Gary, Ind., 11. nov. — Tukajšnja j. jeklarnica Indiana Steel-kompanije se ... ima razširiti ob stroških $7,500,000, ka-. kor je danes uradno naznanil Elbert H. Gary, načelnik United States Steel-korporacije.
Plavži se pomnože od osmih na deset in dodati se imajo še druga poslopja. Z gradnjo prično prejkone v naj-krajšem času.
Precenjeno je, da bo zaposlenih 3,-
000	nadaljnjih delavcev v garyski je-
'a klarnici vsled povečanja iste. Slično
se poveča jeklarnica v South Chicagu. :a	_
j	Jolietske novice.
'e —■ Vlomilci so v noči od sobote na nedeljo obiskali urade četverih denti-stov v poslopju Joliet National-banke, med njimi tudi drja. S. Gaspafovicha, ki so mu odnesli vrednosti za $50.
— Dr. Anton Matiaca, hrvatski elek-
II	tropatični in osteopatični lečnik, ki je študiral v starem kraju in v Ameriki
c" ter za balkanske vojne proti Turkom "' leta 1912 služil ,pet mesecev v hrvat-je skem dobrovoljnem oddelku Rdečega križa v črnogorski vojski, in ki je tudi v dve leti prakticiral y neki londonski e" bolnici in se specializiral v lečenju raznih bolezni, se je povrnil v Ameri-O" ko in je položi! izpit po predpisih državne zdravstvene oblasti (Illinois fu State Board of Health) in otvoril svoj jil urad v Jolietu na 413 Cass Street nad a- Crystal Theatreom, kjer uspešno in o- brzo leči vse bolezni moških, žensk in ?alotro|< z elektriko in po drugih moder-
1	nih metodah. — Adv.
vzročilo smrt 58 civilistov. Petdeset drugih je bilo ranjenih. Okoli 300 poslopij, med njimi skoro vse cerkve in samostani, je bilo poškodovanih. Eden naših lettivskih oddelkov je pred kratkim bombardiral Verono. (Rim poroča poleg tega, da so avstrijski letavci obiskali tudi Brescio.)"
Laški vandalizem.
Dunaj, 16. nov. — Bombardiranje Gorice, pričeto dne 18. oktobra, se nadaljuje skoro neprestano, zdaj silno, zdaj manj silno. S fronte dospela u-radna brzojavka pravi:
"V raznih dneh je padlo v mesto več nego 100 izstrelkov vseli kalibrov, a največ težkih izstrelkov. Bombardiranje se navadno začne zarana in do-seza svoj višek med 3. in 4. uro popoldne ter odjenjava proti večeru.
Samostani in cerkve poškodovani.
■ "Samostan na Sv. Gori je bil požgali in njegova cerkev razdejana. Zakri-. stija goriške katedrale je v razvalinah. ' "Frančiškanski samostan v Kosta-
>	njevici, z grobnico Karla X., Henrika 1 V. in drugih članov Bourbonske rodo-
-	vine, je bil zadet po več izstrelkih, ki
>	so poškodovali streho ter slike v cer-
-	kvi in samostanu.
"Uršulinski samostan v središču me-} sta je bil napol razdejan in cerkev sv. Antona je bila poškodovana po zrako-plovskih bombah.
"Obe železniški postaji sta bili za-e deti po izstrelkih. Cerkve v sused-3 nih krajih Podgora, Grgar, Pevma, Št. Andrež in Oslavje so bile razdejane. "Južni del Gorice je bolj trpel, nego a drugi deli mesta. Mesto dostikrat bombardirajo zrako.plovci."
Bojevanje podnevi in ponoči.
e	r.
Berlin, 16. nov. (Brezžično čez Say-f vitle;)1— V- tlaftns'njem poročilu1 avstro-r.' ogrskega vojnega glavnega stana je rečeno:
a
"V severnem, odseku Doberdobske planote so trajali boji podnevi in ponoči. Na severnem pobočju Gore sv. Mihaela so Italiani ponoči večkrat pro-, drli v avstrijske postojanke, a so bili zopet izgnani."
BODITE PREPRIČANI
ii
kadar ste poslali denar v staro domovino skozi "A. S.", da bo isti prišel zanesljivo in točno v roke prejemnika, in sicer tako sigurno ter brez vsakor-
0	šnega odbitka, kakor če mu ga bi Vi k osebno vročili.
i- Gostoma slišimo, da pridejo denarji i- poslani skozi našo družbo, po več dni prej kakor pisma./
-Mi pošiljamo denar po pravi dnevni ceni denarja, katera se menja. i'- V stari domovini izplača denar c. kr. 5- pošta potom c. k. poštne hranilnice na Dunaju ali v Budimpešti, ali potom i- Prve Hrvatske Štedionice u Zagrebu. Denar nam pošljite po poštnem ali ekspres Money Order-om, ali pa v = priporočenem pismu kar gotov papirnat denar.
Mi imamo najboljšo zvezo, po kateri ,a pride denar najzanesljivejše in se iz-1 'e plačuje najtočneje.
Mi garantiramo vsako pošiljatev. 1_ Lastniki naše družbe so znani slovenski veljaki in so eden za drugega e_ odgovorni, zato se ni bati nikakoršne p. neprilike, če pošljete denar skozi naše
posredovanje. ■ * * *
e
BOŽIČNA DARILA	I
L v staro domovino pošiljajo rojaki in 10 rojakinje najrajše V GOTOVEM DE-" NARJU. Posebno letos bodo božična darila iz Amerike tolikobolj dobrodošla in hvaležneje sprejeta, ker tam vlada pomanjkanje in silna draginja
\a radi vojske.
ti*
:e, 5 kron pošljemo zdaj za.......$ .78
lOO E KKON
,--ZA-
1	S1S.20
j«
ri" Pri teh cenah je poštnina že vraču-j nana.
)is Predno pošljete večjo vsoto pišite °j nam za nižje cene, da Vam prihranimo ad denar.
Pošiljatve in pisma naslovite na:
"] AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
AMKRTKAN8KI SLOVE^KC, 19. NOVEMBRA 1915.
I IZ SLOVENSKIH NASELBIN.
Joliet, 111., 17. nov. — V četrtek prihodnjega tedna bomo obhajali Zahvalni dan, ki ga je določil predsednik Wilson v nedavno izdanem proglasu, v katerem opozarja zlasti na dejstvo, da so bile Združene Države v miru, dočim je bila skoro vsa Evropa v vojni. Zato bo letošnji Zahvalni dan tem pomen-Ijivejši za nas vse, ki bivamo v miroljubni Ameriki. In v Jolietu pa bomo Zahvalni dan še posebno veselo obhajali — na našem "fairu" ali cerkveni 'veselici, ki se na Zahvalni dan zaključi. Dva dneva naše cerkvene veselice sta za nami, tretji dan bo prihodnjo nedeljo, četrti prihodnjo sredo zvečer in peti pa prihodnji četftek popoludne in zvečer, ko se bode vršilo tudi žrebanje dobitkov. Prihodnjo nedeljo torej na svidenje na ''fairu'' v naši stari šoli!
— Rev. Solnce mrtev. Žalostna vest o smrti Rev. Johna M. Solnce, župnika cerkve Marijinega Vnebovzetja v St. Paulu, Minn., je vzbudila v Jolietu med našimi rojaki splošno iskreno sožalje. Saj je bil Father Solnce tukajšnjim starejšim rojakom dobro znan še izza časov, ko je hodil semkaj misijonarit, predno je bila ustanovljena naša župnija sv. Jožefa. In ustanovitelja naše župnije je privabil iz stare domovine ravno Father Solnce, ki je bil iskren prijatelj pokojnega Rev. F. S. Šuster-šiča. V Jolietu zapušča Father Solnce tudi dva svoja bratranca, to sta gg. Jakob in Anton Solnce, ki sta bila tudi brzojavno obveščena o smrti svojega preljubega bratranca; g. Jakob Solnce je danes odpotoval v St. Paul k pogrebu, ki se bo vršil jutri, v četrtek. Father Solnce je umrl za jetiko. R. I. P.!
—	Društvo sv. Antona Pad. št. 87 K. S. K. J. je kupilo 20 (dvajset) tike-tov za žrebanje krasne peči, ki so jo darovali slovenski livarji naši slovenski cerkvi.
—	Poroka. V naši cerkvi sta bila poročena. včeraj dopoludne g. Louis Pasdertz, trgovski pomočnik, in gdčna. Magdalena Gerbetz, izučena bolniška strežnica. Čestitamo!
—	G. Mihael Hočevar, dobro znani salunar pod h. št. 301 State st., ravnatelj Citizens Brewing Co. itd., je bil te dni prav prijetno presenečen. Obiskale so njegovo gostoljubno hišo slavne Rojenice in mu prinesle iz bajne dežele v dar neverjetno močnega in čvrstega fantiča. Mati in sinček sta popolnoma zdrava in oče je vesel in ponosen. Čestitamo!
—	Prekuhavajte pitno vodo! Vročinska bolezen (typhoid fever) se je pojavila v več hišah tretje warde. Zbolelo je tudi več naših rojakov, kakor smo že poročali, in se zdravijo v bolnišnici sv. Jožefa. Izbruh te nevarne bolezni pripisuje mestni zdravnik dr. Higgins slabi pitni vodi iz zasebnih vodnjakov, ki vsebuje bolezenske kali, zato je izdal svarilo: Prekuhavajte vso pitno vodo!
—	Prvi sneg. Včeraj, dne 16. nov., zjutraj so bili otroci veseli, ko so zagledali prvi <neg, misleč, da je že zopet prišel čas za sani in sankanje. Pa jim bo treba še počakati. Snega je zapadlo za dober palec, ali opoldne ga že ni bilo več, ker ga je pobralo solnce. Sicer pa je vreme mrzlo, izza nedelje. Bliža se pač gruden.
—	North Chicago street bo res lepa cesta, kadar bo delo tlakovanja dovršeno. Da še ni dovršeno, je žalostno dejstvo. Najlepše vreme smo imeli zadnja dva meseca. Toda kontraktor-ska družba, ki je prevzela tlakovanje ceste z opeko, je vsled raznih neprilik zamudila izkoristiti najlepši čas in mora sedaj na vse kriplje hiteti, da dovrši svoje delo pred zimo.
—	Grozilna pisma. Van Fleet Manufacturing Co., na voglu Manning in Norton avenues, ki izdeluje vojne potrebščine za evropske zaveznike, je prejela do dvajset grozilnih pisem, v katerih ji neznani pisci pretijo z razdejanjem tovarne. Pisma so bila izroče-
.ua zaveznim tajnim uradnikom v preiskavo.
—	Sodna razprava v slučaju "Chicken Joe" Campbella, ki je obtožen u-mora gospe Odette Allen, soproge bivšega ravnatelja državne kaznilnice v Jolietu, se morebiti zaključi že koncem tega tedna.
—	V Rockdalu imajo zvon. Litvan-ska katoliška cerkev v Rockdalu je dobila miloglasen zvon, ki so ga v nedeljo slovesno posvetili. Obred sta izvršila Rev. A. S. Olszewski iz Jolieta in Rev Kolowski iz Chicaga. Zvon so darovali trije odlični Rockdalčanje. J.itvanska cerkev je bila dograjena letos.
—	Pismi iz stare domovine. G. John N. Pasdertz, znani slovenski trgovec, je prejel dvoje pisem iz stare domovine, ki utegneta zanimati tudi širšo javnost. Prvo pismo se v posnetku glasi:
"Judenburg, Štajersko, IS. sept. — Dragi moj brat! Naznanim ti, da sem tvoje cenj. pismo in denar prejel, za kar se ti srčno lepo zahvalim; Bog ti stoterokrat povrnil Nadalje ti naznanim, da sem sedaj v Judenburg« že čez dva meseca, in sedaj te dni odpo-
tujem na bojišče. In me opozarjaš, da naj v Boga zaupam in molim. Saj druge pomoči ni, ako se ne bo Bog enkrat usmilil. Jaz ga prosim vsaki dan, da mi reši življenje, da bi prišel še en krat k svojim šesterim neodraslim o-trokom in k žalujoči ženi. Sedaj kar bo Božja volja, to se naj zgodi nad menoj. Ljubi brat, veliko ti bi imel opisovati, ali žalibog nič dobrega. Raje te prosim, moli zame, da me Bog pri življenju pusti, ako je njegova volja. Sprejmite mil pozdrav in poljub ti in tvoja žena in Jože in njegova družina od tvojega te vedno ljubečega brata Antona Pezdirc." — Drugo pismo se glasi: "V Gradacu, 19. sept. 1915. — Dragi mi Janez in Marička! Vam želim enih par žalostnih besed napisati, ker v žalosti se zdaj znajdemo, ker nimamo očeta, ne moža. Bog ve, bo li se še kdaj spovrnil v tako groznih časih! Do dvajsetega septembra bo moral iti na bojišče. Dozdaj je bil na Štajerskem, zdaj pa je moral iti, kamor je poklican. Bog se usmili njega, ki trpi grozno, in tudi nas revežev, ki nas je moral zapustiti s težavo. Težko se je ločil od nas, in tudi na pokopališče je šel vzet slovo od očeta in matere in brata, ki počivajo na svoji zemlji, on mora iskati smrti v tuji daljni zemlji. Žalostna ločitev je bila, katere ne morem in ne bom pozabila. Bog ne daj več take ločitve dočakati. Meni je za premisliti, ki imam šest otrok nedoraslih. Mama so slabi, ne morejo več veliko delati. Delati pa moramo, da bomo otroke živeli samuč, zaslužiti nam nima kdo, ker nimamo gospodarja, otroke je treba opravljati, draginja je velika in drugih naklad in štivra je velika. Pa vse se bi prestalo, samo da se še Tone spovrne na svoj dom. Ako nam prav na njivi ostane eno leto, ne bo vsega konca, samo da se nam naš gospodar spovrne nazaj k svojim otrokom, da ne bodo reveži brez očeta. Dam ti vedeti, da sem dobila denar. Lepa ti hvala za darilo in tudi mama se ti lepo zahvaljujejo. Bog ti poplačaj. In Tonetu sem poslala od tega kakor si rekel. Posebno novega ti nimam kaj pisati. Še ti dam vedeti, da je moj brat na vojni, žena mu je umrla že 2. julija, otroke smo si razdelili, 5 jih je, dva sta na Krasincu pri bratu njenem, dva ima Janez Starčev, eno imam pa jaz. Kaj čmo s sirotami brez očeta in matere. Živina je razprodana, hiša je pa zaprta. Zdaj pa sklepam to moje slabo pisanje, in vas vsi skupaj lepo pozdravimo, jaz svakinja, mama in otroki, pozdravim tudi Jožeta in njegovo družino. Prosim te, piši mi, ne pozabi name. Z Bogom!
Neža Pezdirc."
imamo tukaj tako zdravo in dobro vodo kakor na Gorenjskem Tukaj na Valley pa delajo sedaj nov špital pod vodstvom Jožefa Skok, kateri je izvrsten graditelj poslopij. Špital bo stal 8 tisoč dolarjev, bo iz lesa, imel bo 16 sob spodaj in 16 sob zgoraj, male sobice pa še vštete niso. Dv-h.io ga farmarji iz okolice, ker imajo tukaj izvrstnega zdravnika, kateri zamore izvršiti vsako operacijo. Sedaj se pa tukaj lovska doba bliža koncu, zato so lovci sedaj kaj delavni. No, naj bo zadosti za sedaj. Pozdrav vsem čitateljem A. SI., kateremu voščim obilo naročnikov.
Andrew Salokar.
JESEN.
(A. S., Valley, Wash.)
Prijatelj, skozi okno pokukaj, . ker mrzla jesen je sj ;ukaj. Ptičice več ne pojo, vzele od nas so slovo
Listje je že ovenelo, slane je zunaj vse belo; žlahtnih rožic nič več ni, zelena trava se suši.
Kmet je iz polja že spravil, si živež za zimo prip i vil, kar ostane pa prod.., da pozimi za vince ima.
Trta je dobro obrt	. a,
nam sodov je dosti	polnila
Saj vince srce raz	>iri in daje nam moči.
Mi pa pri mizi seuit i > in'vsak kozarc vir,- - nalijmo! Prijatelj, zdaj ga j ;e pij in druzega nalij!
SLIKE IN ČRTIC-.' Z .OJi'-XT. (Iz "Domoljuba" )
Flanagan, Tex., 12. nov. — Slavno uredništvo Am. Slovenca: — Meni se jako dopade vaš list, ker je vse resnično, kar vi pišete o vojni in drugih stvareh. Zato ga zopet naročam in pošiljam naročnino. Frank Mlakar.
Minneapolis, Minn., 14. nov. — Dragi urednik Am. Slovenca! Tukaj se je štorkla ustavila pri drtižijii Zelinger in pustila za spomin čvrstega fantka; o-trok in mati sta zdrava. — Z delom gre srednje;'upamo, da bo boljše kot zadnjo zimo. — Včeraj nas je obiskal "ta beli šimel", pa je prav lepo bel, kot zadnjo zimo. — Tukaj je dobilo druge amerikanske papirje 15 Avstri-janov, med njimi tudi dva Slovenca. Tako je prav. Kedor misli tukaj o-stati, če prej dobi druge papirje, toliko boljše, da se lahko kaj voli, kar nam bolj koristi, kot smo imeli voliti 4. oktobra. "Suhači" so hoteli na vsak način, da mora mesto Minneapolis postati suho, pa so se grdo opekli za tri leta. Glasov je bilo oddanih za suho 29,479, za mokro pa 38,788. Tako so zaztjaj grdo poraženi, kot naša pokojna Liga, ki so eno leto nazaj tako kričali, da bo ruski Miko prej na Dunaju kot bo Božič; no, zdaj bo že drugi, pa še nič ni, je bolj daleč od njega kot leto nazaj. — Tukaj je zbolela gospa pokojnega Jožefa Pezdirca; upanja, da se še kaj na boljše obrne, nitham, ker žena je že stara 73 let. — K sklepu pozdravljam čitatelje in Vam, urednik, želim dosti dobrih naročnikov, da bi list Amerikanski Slovenec bil dnevnik, zakaj to je najboljši list. Koliko je že pošteno tudi denarja poslal našim dragim v Avstrijo, samo od moje hiše se je poslalo že več sto kron. Zatorej, rojaki, naročajte se na list Am. SI. Z Bogom!	J. S.
Valley, Wash., 9. nov. — Dragi mi A. Slovenec: — Upam, da sprejmeš par vrstic iz našega kraja. Ravno danes, ko to pišem, že drugič sneži to jesen. Včeraj je padlo snega za jeden palec in pol, ponoči je pa izginil in dane* ga imamo zopet za jeden palec, pa tudi ta bo gotovo vzel slovo, ker je južno vreme. To leto je bilo tukaj dobro, ker smo z jedno besedo vsega dosti pridelali. Jesen pa smo imeli do-sedaj prav lepo, le za jesensko setev smo imeli malo pičlo dežja. Sedaj pa, ko se nam bližajo božični prazniki, se nam bliža tudi suha doba. Kako dolgo bo trajala, ne vemo. Zato se je treba do tega časa potruditi s kakim kozarcem pijače. No, hvala Bogu, da
Povsod junaki.—Osen- . ,-.dov v dveh
nočeh odbili krarij i .ia^ezi.
Janez Jeras, doma K-.ik--: a ,>ri Vodicah na Gorenjskc-i morn !.-.;i< vojak, to se razvidi iz dveh pii-em, i jih je pisal svoji materi z italijanski ;.a bojišča.
Draga mati.
V začetku Vas vse ,	-rca po-
zdravim. Vaše pismo	danes
dobil. Prav vesel sem	• k
tako nič novega ne i -ei r;. 'i. prejmemo kako pismo noma. K šen časopis se tudi dobi, d " prebira mo za kratek čas. — Ztu m- i še zmiraj, hvala Bogu.	i j • ie se
ni zadela nobena italij: . •-.•••.,. dasiravno sem jže več	i : ij
pa zdaj bo po meni. 1 i i ' i . >.• varoval, da sem srečno pr>-
Kdo ve, če bom še do K......, 1 •
Čen. Danes smo bili >ri	i : .
obhajilu; vendar mi je Bop > da sem se še enkrat spovedal -h sv. obhajilo, čeprav pod milni Zdaj gremo spet v ogenj zd: seli; nihče se ne boji umreti, mo, kako krvavo se bije n; a vojs ., kako zmagoslavno prodirajo na-v čete v Rusijo.
Čez vse junaško odbijamo tudi mi tukaj ob Soči krvave napade. Poprej smo imeli pa 14 dni počitka.
Pišete mi, da je Francelj tam pri Stanislavu. Dobro vem, kako je gori; pa tukaj je še vse drugače. Tukaj zaslužijo naši padli vojaki, da se njih imena z zlatimi črkami zapišejo v zgodovino. Ko smo bili zadnjič v boju, nas je napadlo več italijanskih divizij. Prvo noč so Lahi trikrat napadli, drugo noč pa petkrat; pa smo jih kranjski Janezi vsakikrat krvavo odbili. Na ■stotine Italijanov je padlo. Jaz sem imel zvečer 200 patron, pa mi jih je zjutraj primanjkovalo. Tudi Italijani so streljali, a previsoko. Mečejo tudi ročne granate, posebne škode1 pa ne narede. Ker so bili Italijani grozno pobiti, si niso upali več napadati, tako da so jih morali častniki s silo pogajati. Ponoči smo slišali, kako so nad njimi vpili "avanti, avanti!" ltalijano •so vpili in kričali, mi smo se jim pa smejali. —
Za M......mi tudi pišite, kako je ž
njim. Saj sem že doma pravil, da mladega ni pošiljati po svetu. Da bi bil jaz doma, nikoli ne bi bil šel. Takega je treba trdo imeti. Toda nečem Vam očitati. Tudi mene ste imeli, dokler sem bil mlad, premalo v strahu; vendar mi j« ljubi Bog dal težko preizkušnjo, ki jo bom imel za celo življenje dosti. Prosim, da mi hitro odpišete in pošljete, ako Vam je mogoče, dve zimski srajci, ene spodnje hlače in par nogavic. Tukaj je že včasih mraz, ker vleče burja. Vse lepo pozdravim. Z Bogom.	Vas sin Janez.
Draga mati!
Najprej Vas pozdravljam. Naznanjam, da sem, hvala Bogu, vesel in zdrav prišel iz ognja. Sedaj sem za nekaj dni na počitku, da se malo ušesa ohlade. Gotovo si mislite, kako neki se nam godi tukaj? — čisto dobro: Jesti imamo dosti, fudi v ognjeni črti smo dobili večerjo: kavo, komis, g°-ljaš, prekajeno meso, cigaret in vsak pol litra vina. Imamo torej vsega dosti, vendar se notri v strelskem jarku težko je; saj si lahko mislite, koliko poželenja po jedi ima človek, če so mrtvi krog njega ter kažejo svoje gnile glave. Seveda jih precej pokopljemo; toda Italijanov leži vse polno pred našim kritjem. Italijanov veliko pade, ker so slabi vojaki, bolj majhni in slabotni. Kakor hitro začno naši streljati, pa beže; seveda jih veliko tudi med begom počepa. Zadnji dan, preden so nas odpoklicali, da so nas zmenjali, sem videl na nasprotnem hribu, kako so Italijani prodirali proti našim. Bilo
zadet v čelo — v prepad. "Die Scheib'n gfalt, die Woett verspielt!" (zgrešil — izgubil), kriči dragi strelecc. "Oha, Jaki, iatzt hon i erscht die richtige Scheib'n troff'n, an welschen Tapp-schedl" — "Oho, Jakec, zdaj sem še le zadel pravo tarčo: italijansko čelado."
Kakor junaki...
Vojaški kurat Leopold Turšič opisuje v "Slovencu" boje naših fantov pri Černeliči v Galiciji. Značilne so besede, ki jih je izgovoril bataljonski poveljnik: "Gospod kurat! Pripovedujte, kamorkoli pridete, da so se naši fantje borili kakor junaki. To vam rečem jaz! Kakor junaki!..."
Abstinenca pomaga.
Bojišče, 29. sept. 1915.
Prosim Vas, sprejmite tudi od mene te-le vrstice, ki Vam jih pošiljam iz S... Prišli smo nazaj z italijanske fronte v S..., ker je začelo menda Srbe zopet nekaj srbeti in bi radi dobili nekaj hladila za srbenje. Na italijanski fronti smo bili ravno dva meseca; 25. julija smo došli iz Srema v Miren pri Gorici, kjer smo imeli obve-zovališče štirinajst dni. 6. avgusta smo jo krenili nazaj na Bilje in potem čez neki precej visok hrib na Kostanjevico, Opatjeselo v Dol blizu Dobrdoba, kjer smo ostali do 11. septembra. V Dolu so nas večkrat obiskali šrapneli in granate. Posebno so padale na .gosto v bližino našega taborišča v četrtek, 2. septembra. Ena je padla na | neki svinjak in ga popolnoma porušila; (ena je bila padla prav blizu mene, par metrov pred menoj. Hvala Bogu in Mariji! Ni se mi pripetilo nič hudega. Tisti dan jih je padlo v dveh ali treh urah do 70. Hvala Bogu, da niso napravile nič škode. Kakor sem videl, nas je sam Bog varoval, kajti v dveh mesecih je bilo naših ranjenih le 7 mož. Konj nam je pa bilo ubilo kakih 15. Najbolj pretresa človeka žvižg, posebno ako kje blizu pade velika granata. Tudi naši so vedno pridno odgovarjali. Nedaleč od nas so bili štirje veliki topovi 30.5 cm kalibra. Ta zver grozno poči, tuli pa kakor volk, da je groza slišati. Kakor pravijo, se jih Italijani jako boje. Iz Dola smo šli zopet nazaj skozi Opatjeselo, Kostanjevico, Temnico in Komen v Križ pri Sežani, kjer smo ostali deset dni, da smo se malo odpočili; potem smo se pa naložili na vlak. Vozili smo se dva dni in dve noči. Žalosten sem bil, ker sem moral zopet pustiti milo domovino in iti nazaj v nepoznane kraje. Meni se je tam doli v primeri z drugimi še precej dobro godilo. Seveda
jih je pol grič; prišli so čisto blizo naših kritij. Takaj pa zagrmi naše orožje zlasti »trojne puške... Italijani sc vsi padli. Strašno je bilo videti, kako - i cepali. Ko so nas obstreljevali z granatami, so malo zadeli, je šla vsaka čez nas. Poka pa strašno in kadi se, kakor v dimniku, tako da smo že težko dihali; vendar smo vsi zdravi prišli ven. Naša artiljerija pa •strelja dobro, da morajo sovražni topovi takoj utihniti, kakor hitro so naši na delu. Smejati smo se morali ob resnosmešnem prizoru, ko je naša granata priletela naravnost v italijansko kritje ter razpršila ondotne vojake, da je nekatere neslo po več metrov visoko, drugi pa so bežali navskrižem po hribu navzdol. Italijani imajo strašen strah pred na-:ii granatami. Mi smo se pa sovražni čisto privadili ter se jih nič ne bojimo, ker nič ne zadenejo. Lepo sedimo v kritjih, pa gledamo doli na artiljerijo in na Sočo, ki se tako prijazno vije po dolini. Mi smo sedaj prišli zopet na odmor — vsi zdravi: Smoletov, Joznetov, Vončarjev, Prtotov. Ko smo se sešli, smo bili veseli, da smo jo srečno odpetali. Lepo pozdravim vse...
"Kako sem žgance kuhal."
Italijansko bojišče, 19. sept. 1915. Zadnjo številko "Domoljuba" sem z velikim veseljem sprejel tembolj, ker je bilo objavljenih v njem več vojaških pisem.. .
Prav po treh mesecih, odkar straži-j i no mejo slovenske domovine, smo za-.lstili Doberdobsko planoto ter šli na-j na odmor, da se pripravimo in o-epimo za nove boje. Presvetli naš sar nas kliče drugam. Za poletno zono se moremo Italijanu zahvaliti; hvala bo v tem, da mu pošljejo naši tražarji ob Soči novih grantnih pozdravov.
Danes smo imeli sv. mašo na odpr-tem polju. Spomnil sem se, da sem .idnjikrat bil navzoč pri sv. daritvi i -ed odhodom na bojišče in sicer v ; ; ančiškanski cerkvi v Ljubljani. V i ojnem času ima vojak redkokdaj priložnost, da more biti pri sv. maši; ka-; 'ar pa je, je tembolj vesel in hvaležen, i -aj sv. maša je za nas najbogatejši vir ožjega blagoslova in milosti. Vas, v kateri smo bili nastanjeni, je bdana kroginkrog z vinogradi. Pri-ravim, da so bili ljudje do nas zelo obri, kar je za vojaka velike vredno-i. Zato so pa tudi naši vojaki pridno omagali pri delu na polju. Kakšna ospodinja nam je za par grošev sku-ala polento, ali pa praženega krom-irja. O žgancih imajo tu malo poj-a, zato.sem jih hotel enkrat sam sku-lti — dobre okusne, z "ocvirki" za-eljene, kakor doma. Iztaknil sem pol lograma koruznega zdroba. Pripravni se h kuhi: dva kamenja po dol-em, ogenj, posoda — vse v redu! oda ni se mi obneslo. Ko je bilo otovo, nisem vedel, ali so žganci, ali alenta. Premišljeval pa nisem, s kak-lim imenom bi krstil to zmes: zabeli sem pošteno s slanino. Reči moram, da ravno slabo ni bilo. Zadovoljen sem bil s svojo kuharsko umetnostjo. Za priboljšek sem si poželel še kave. Ko je gotovo, hočem z bajonetom odbiti kos sladkorja. Bil sem pa menda premočan: vse skupaj mi pade v posodo, tovariši pa v smeh. Takrat sem vzdihnil: Uboge ženske! Koliko trpe pri kuhi!
Tako se nam je godilo na italijanskem bojišču; kako bo drugod? Vse je v božjih rokah. Upam da me bo Bog čuval tudi drugod. — Desetnik Albin Planine.
Dražijo jih.. .
Neki črnovojniški nadlovec Tirolec iz Silliana poroča svojemu prijatelju, kako so naznanili vrli Tirolci sovražniku v nasprotnih jarkih padec Varšave:
V strelskem jarku, 7. avgusta.
Tukaj imamo skoraj vsak dan male patruljne boje. Veliko tisoč centov železa in svinca je italijanski 1... že zmetal — brez koristi. — Imeli smo kozo s tremi mladiči v strelskem jarku. Enega kozliča smo nagnali včeraj v bližnji sovražni strelski jarek. Na vrat smo mu obesili listek, ki smo nanj napisali, da je Varšava padla in še veliko takih za Italijana zanimivih novosti. Mlada živalica jim je pa morala takoj uiti, kajti čez eno uro je bila že zopet pri nas — seveda brez avstrijskega štabnega sporočila. Italijan ima povsod smolo. Pri tej priliki so bili nekateri Italijani malo radovedni, pa so dvignili glave nekoliko previsoko čez kritje. Pok, pok, pok— in pri tej priči je imel mali Emanuel tri svoje podložnike manj.
Nenavadne strelske vaje — na prelazu.
Junaški tirolski strelci so zvesti čuvarji svojih višin. Redke sovražnikove napade odbijejo s priznano ročnostjo. Včasih pretečejo tedni, preden se upajo Italijani zopet dražiti. Kaj početi med tem? Tirolci prirede od časa do časa na čereh v višini čez 2500 metrov streljanje na tarčo. Nekoč je bilo tako-le. 300 korakov pred strelci štrle stena kvišku. V sredi ima snež no belo kot krožnik široko žilo. Ta belina naj bi bila za tarčo. Trikrat streljati in trikrat zadeti — je doneslo eno kronco. Neki izboren strelec na stavi — zadene središče. Drugi strel —- zopet srečen. Ko nameri za tretji strel, se pokaže ob nasprotni steni gla va nekega bersaljerja, ki je bil radove den, kaj počenjajo tu neustrašeni Tirolci. Naš strelec se malo premakne, sproži — pok — in Italijan se zvrne
dela je bilo vedno dosti z ranjenci« bolniki; a človek vse rad dela, da vsaj malo olajša bol ranjencem. Hvala 1 gu, da sem vedno zdrav; ni se mi PP petilo nič, čeravno sem bil v dotiki! raznovrstnimi bolniki. Mislim, da o* lo pomaga tudi to, ker ne pijem n'l benega alkohola že več kot osem flj secev, dasi večkrat dobimo tudi v® ali čaj z rumom. To mi je mjM dolgčas, ker nas je malo Slovencev tf1 kaj, kakih osem vseh skupaj. par dnevi sem dobil iz "Katoliške b® varne" šest knjižic: "Krščanski voj» ^ ^ Razdelil sem jih med tovariše, ki sofjj' !ca' zelo radi vzeli. Naj bo za enkrat i>l (-dosti, pa morda še ob drugi priloži^ kaj. — Mnogo srčnih pozdravov i* 7J"j čitateljem "Domoljuba", posebno C nom izobraževalnih društev in Orl"5 Z Bogom! Na zdar! — Jernej H luiiu_ bec, bivši tajnik posojilnice in K^'t ' 010 ževalnega društva Bloke pri Rakek'
Za
Chi. Tel.: Office 658, Res. 14418
Uradne ure: 9—12 a. m. 1—5 and 7—8 P-Ob nedeljah od 10. do 12.
I Dr. S.Gasparovicl
Dentist :: Zobozdravnik
1 Joliet National Bank Build«1? 4th Floor, Room 405.
I JOLIET, :-: ILLINOIS
I	WW*1 W'W* w**W
I	Urada telefon Chicago 100 .
\ Stanovanja telefon Chicago 3247 j
UOSIP KLEPfiC;
JAVNI NOTA K 1006 N. Chicago St.	JOLIET, I^j
i CHARLES D. D1BELL
ADVOKAT—LAWYER
S Soba 503^,Woodruff Bldg , J0'"'
3.---:CHICAGO PHONE 2-15:-'
Kadar imate kaj opravite s sodo«' obrnite se k meni.
% Govorimo slovenski i<jf(
fi Kolektujem in tirjum vsako vrst"' 1-« gove. Ali pa se oglasite p''' . jjl
B M. J. TERDICH, 1106 CMjJj
BB
BB BC
DD □ □
BB BB
BB BB BB BB BB BB
Kašelj in hripavost
prideta z mrzlim vremenom, ter jih je težko odpraviti. Njihovo zdravljenje zahteva hitre pomoči in rabo kakega zanesljivega zdravila.
SEVERA'S
Balsam for Lungs
(Severov Balzam za Pljuča) se rabi pri zdravljenju prehlada, kašlj?' hripavosti, vnetja sapnika in oslovskega kašlja že preteklih pet in trideset let. Je zelo izborni tešilni pripravek. Njegovo rabo priporočan10 vsim — mladim in starim, otrokom in odraslim. Cena 25 in 60 centov-
"Imel sem hudi kaSelj," plSe g. Frank Vacha, iz Elk River, Minn., "ter sem kupil steklenico Soverovega Balzama za Pljuča in predno tem ga porabil celo steklenic«, jo kaSelj popolnoma izginil. Juz sem 03 lot star ter so zdravega počutim."
Kupite SEVER0VE PRIPRAVKE
od vafiega lekarnarja.
Zavrnite nadomontltve. Ako vas lekarnar ne more zalo?.ltl, na-roiite Jih od nas.
~ W„ F. SEVERA CO.,
v
ZAPEKA,
toibe, zlatenica in iolfinica s" v"*4. zdravljenju, ako so rabijo kakor" vodeno v navodilu
SEVERA'S
Liver Pil *
(Sovorove Jetrne Krogljlce). Cen» ■
Cedar Rapids, IoW*>
T3S0I

Iz malega raste velik0'
Resničnost tega pregovora je neovrgljiva. Ako želite imet« J starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po
3%—trt od sto—3%
y!i ^
na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to ali osebno ^ pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša bank® r nadzorstvom zvezne vlade.	% i
Mi imamo slovenske uradnike.	i
wssssffjnxicsisxrssjrsssssA
cc.
So
The
Joliet | Nation* Bank
JOLIET, ILLlj^
J IZ STARE DOMOVINE. J
KRANJSKO.
■I^HJ
~ Deželna elektrarna na Završnici. os,ej je električni tok napeljan v sle-JJec« kraje: Bled okoli jezera, Radov-f J!ca' Brezje. Mošnje, Zgornji in Spod-"JI 0to><> Vrhnje, Gorica, Predlog, Le-| *ce. Hlebce, Zapuže, Breznica, Smo-*Uc' Dosloviče, Selo, Žirovnica, Vrba, gornje j„ Spodnje Gorje, Podhom in asip Popraševanje po električnem toku ie jako veliko; žal, da se zaradi Pomanjkanja bakra in motorjev občin-l * vu ne more ustreči. Vsled tega se ' napeljava na Jesenice še ni mogla situ Podaljšanje se pa bo izvršilo , ° možnosti in si bo elektrarna izkuša-Pomagati z železnimi žicami, dokler \ e zoper bakra na razpolago.
*	P Razglas poveljnika skupine gene-s^ne?a majorja Globočnika. Kakor g 0 ze poročali, sta občini Bohinjska
[ J5'"01 '.n Srednja vas izvolili general-ga Majorja g. Globočnika za častnc-t i2d? cana- Ob tej priliki je slednji
j^11 sledeče povelje: Zastopstvi Bo-I 2 Jske Bistrice in Srednje vasi sta me Iv °°£,a'snim sklepom izvolili častnim T teina^0m- Ne glede na čast, ki je s Pfedv tC'a	osebo, vidim v tem
nega znamenie izvrstnega skup-jenim^U'Jen^a 'n soglasja med podre-Va!stv cet®mi in med civilnim prebi-razv °'r- ^kor tU(li znamenje ne manj Pfijaz U.ega dokaza spontane lojalne armad'10Sti prebivalcev Kranjske do spi . e' V tem smislu z zadoščenjem obč^"0 razglašam ta ukrep omenjenih
ČJ ^ofijslcg zadeve. Premeščeni so -na T	Pavlič, kpl. v Mirni peči
/f. no' Janez Borštnar, župni 'm0 j P" Sv" Lenartu — na Sv. ^vtf " Langerholz, kpl. v Dobu v Št ^a'«nik; Franc Govekar, prefekt v \:0, u — v Dob; Ivan Lobe, vikar Žerjav^ ?CStU ~~ v Crinošnjice; Ivan mesto- pV ("-rm°šnjicah — v Novo-
I fla Brezni kph V Vel' Dolini —
i' °braževar^° ^ višje duhovsko iz-! lllaž KlinarC\,S^ spreJeta čč. gg. To-?etjav, go- p: v Stari L°ki> Gregor IRimu.' &	bibličnega zavoda v
1 ha-ia točasnoT1!1'1"- "S1°venca" se na-I na Ruskem U]Ctnik v Čeljabinsku
AWwJ avslr'js^0_vojno posojilo <ii pri 7 ' niore vsakdo podpisati tu-sprcjt. 'adružni zvezi v Ljubljani, ki
iili i U la pr'-i;lve po originalnih pogo-hj Vabi reflektante k obilni udelež-ok, ,n Subskripciji.—("Domoljub", 21.
iz rilS!;'' devetih mesecih sc je oglasil ^°mišr Sa ^etn'štva Anton Japelj iz slov- ua pr' Ljubljani. — Njegov na-k ' ^etrograd — Ceržuj.
bo bolje. Zdaj, ko so po-"e, Sc ?aniarske kotle v vojne name-Krai>isk dognalo> da jih je samo na v'!o tt.he-m 1,1,0 13,000. Ogromno šte-iaša>.. z8anjarskih tvornic! "Res do-bra, "ltii],jV» "Slovenec" z dne 14. okto-C(-'jicii d0| /.Kanja ponekod ljudem pre-izgubi n?ek' samo če ni ta dobiček ognju „a , ! NaJ se prelijo kotli v Več»e x. ° ,tariu domovine — za v»e
i Pravi 8an-l'e si Je zl°dej «-be'-iiivi ciV SV(Hei" srdu sicer tako
Slomšek "-Mlafli ,,
"U ^renov	Šolska mladina
"^"cetn /'!'. gri,:"u je darovala ra-sa<lja Ljubljani 45 kg svežega
•	.Lrur] .
i- ia,lski bolt:3.6 10. Oktobra v Ijub-Jvana Rupnik iz Za-a XDobrunje. Pokojna je -J q. °bčespoštovana žena.
\ fcrije*v	državne razredne
K"*' 10^.OOO K. je zadela | e tni bant; ,p,j«na v ljubljanski
vlf, '^"-JUbH. lH'KUnci '""rajo iz c- in kr s* Golice, tako je ti • 0n» dne 25 ' etapn° poveljstvo z mj2 v°jaških 0St'l)K'">bra, ker bcgun-loče!U s,)loli n,"r"V v etapnem obse i ° i« zanio t)0 Prebivati. Do-e%katVrt^S(0 Lipnica. Tam toVa &refLtvi- t ^Polagajo /, zad9st-
^ ;ieV»«tran|tSe.b0 dovWi,°
M«ej0. kraJc- samo na Uu-
r ^S-U^'kom IV1 p ,
l^a fo l^0Vtdaii /,. ls.7eln je pripo-I -ruskem Sejo' v J"U slabo KO,li' «0di;3U^tniStvaN?kl "Jetnik piše iz
L CU ' a "na VS(, ;i' da se mu izvrstno
iid Na kon-
p f«co Str , Z(Jravil» tudi sose-t,	au«mo.
8orski '0priv«ik v n , • -"^nesi veliki - JU" Tudi naši vojska ni pri-v Je bilo pozvanih 84
«Ho'i 2med teh 'Z °bch vasi 1>0 42 ie vJto- Ku„i,.n8? P°8re®ajo trije že so ul , Ubit| J"n h in "jetih je bilo
kov štirje T?"111 za ra,|ami pa 18. s. *..Gofjuš' . akol) Bernik, Suini-VL Marn '^del ob Dnjeatru
■f fotL^'fcu j, voein: ra»jtn "a Ju*.
<i„tKar Janez, v , u P°dl««cl rani n ■ ScPtembr v°K'arjcv jz Gorjuš;
pa je na Ogrskem u
mrl 18letni Anton Jeklar, Blažinov iz Koprivnika. Zadnja dva sta bila oba člana Marijine družbe. Počivajte v tujini, junaki v Bogu! — Kordonska straža, ki je bila v šoli, se je na zimo preselila drugam. Patrulje pa bodo vendar vsak dan prišle, da skrbe za varstvo kakor doslej. Precej ubežnikov so dobili tačas, kar so bili gori, do 50. Do domačih ljudi so bili vsi zelo prijazni. Hvala jim!
—	Sv. Križ pri Litji. Obesil se je dne 14. okt. zvečer v svojem stanovanju Franc Sotlar v Moravški gori fare Sv. Križ pri Litiji. Bil je hudo udan pijači; za cerkev ni maral. Ženo je pretepal in ji pretil, da jo ubije. Tisti popoldan je še pomagal stiskati grozdje. Mimogrede je opomnil, da mora še pred Božičem ženo ubiti in se obesiti. In res, ko pride mož zvečer nekoliko vinjen domov, popade sekiro in jo zavihti proti ženi rekoč: "Sveti križ božji, kar je, pa je, nocoj te pa moram ubiti." Žena mu srečno uide; on se vrne v sobo in se obesi. Drugo jutro so ga našli mrtvega.
—	Ribnica. Na korist goriškim beguncem v ribniški dolini se je ustanovil v Ribnici poseben odbor, ki bo skrbel, da se bodo izseljencem skupno naročale razne potrebščine, da se bodo nabirali prostovoljni doneski in živila. Ljudstvo čuti z begunci ter se rado odzivlja prošnjam. Odbor se je ustanovil po prizadevanju deželnega poslanca Škulia.
—	V ruskem ujetništvu so: Josip Ju-van iz Novega Vodmata št. 117, občina Moste pri Ljubljani. Domači nad 9 mesecev niso vedeli, ali je živ ali mrtev. Od 13. sept. dalje sta v ruskem ujetništvu brata Jernej Legat in An ton Legat iz Naklega. V ruskem u-jetnistvu je od 10. maja Emil Aljančič, korporal 17. pešpolka. Ž njim je ujet Štebi iz Domžal in eden iz Črnuč. V ruskem ujetništvu je stotnik 87. pešpolka Josip Novak.
—	Požar. V Sodražici je začelo goreti v podstrešju enonadstropne hiše Kržetove, ki stoji sredi trga. V hipu je bila vsa streha v plamenu. Zavladala je velika panika med Sodražani, ker je bil cel trg vsled na gosto postavljenih poslopij v nevarnosti. Da pa ni bilo hujšega, se je zahvaliti mirnemu o-zračju in deževnemu vremenu, ker se zaradi mokrih streh iskre niso prijele sosednih hiš. Ker .je domača požarna bramba, kateri so prišli v pomoč gasilci iz sosednega Zamostca in Sv. Gre-gorija s svojimi brizgalnami, z vso spretnostjo vršila svojo dolžnost, se je posrečilo ogenj omejiti samo na to hišo. Zgorela je streha; ker so pa pohištvo metali skozi okna prvega nadstropja in je obila voda vdrla skozi strop v prvo nadstropje in celo v pritličje, ima hišni posestnik Martin Krže ogromno škodo, ki se z zavarovalnino nikakor ne bo pokrila.
—	Umrl je v Schardingu vpokojeni generalmajor Ivan Pregelj, star 66 let. Doma je bil iz okolice Litije.
—	Ranjena sta bila na severnem bojišču rezervni častnik inženir Albert Vedernjak, strokovni učitelj na Grmu, ter rezervni kadet jurist He. Nahajata se v bolnišnici na Ogrskem; služita oba pri 4. bosanskem polku.
—	Pomilovanja vreden slučaj. V deželni bolnišnici v Ljubljani leži neka Berta Kenda, pogumno slovensko dekle iz Tolmina na Goriškem, komaj 19 let stara, ki je donašala avstrijskim vojakom v okope živila in pijače za o-krepčanje. Med njenim delom pa sc je razpočil v njeni bližini sovražni šrap nel, ki jo je ranil v noge. Rana je postala sčasoma tako nevarna, da so ji zdravniki morali odrezati celo nogo. Reva je sicer ostala pri življenju, a bo nezmožna za delo celo življenja. Njen«, mati je še živa, a brez vsakih sredstev. Revico čaka torej nesrečna bodočnost.
—	Umrl je Josip Stare, knez Win-dischgraezov oskrbnik v pokoju in imetnik zaslužne svetinje za 401etno zvesto službovanje. Pokopali so ga v Šmartnem pri Litiji.
—	Samomor? Pri Žirovnici je bil povožen brezposelni delavec Fran Ja-len iz Studenčice, ki je najbrže sam skočil pod vlak.
—	Dodeljen je c. kr. tehnološkemu muzeju na Dunaju profesor ljubljanske obrtne šole Milan pl. Šuklje.
—	Ilimen. Dr. Boris Zarnik, vse-učiliški profesor v Wuerzburgu na Nemškem, se je poročil z gdč. Wa renkampf, kandidatinjo medicine iz Gummersbach pri Kolinu.
galico, katero je meseca maja t. 1. kupila po 67 K in 120 K za meterski stot, je prodajala nekoliko pozneje kilogram po K 3.20. Obsojena je bila na teden dni zapora in v denarno globo 1000 K. — Pred istim sodiščem se je zagovarjala ptujska tvrdka C. Schwab zaradi navijanja cen pri prodaji žvepla in ocetne kisline. Obsojena je bila na 800 K denarne globe. — Nadalje je obsodilo 9 lukarjev radi navijanja cen na zapor od 1 do 6 dni in zraven še na denarne kazni do 200 K. — Pri ptujskem okrajnem sodišču je v zadnjem času veliko tožb zaradi navijanja cen.
—	Žrtev vojne. Dne 4. oktobra je umrla v bolnišnici na Ogrskem vsled na bojišču zadobljenih ran Jakob Gu-benšek iz Prevorja pri Pilštanju.
—	Odlikovan je bil Janko Hamer-šak, praporščak 7. pešpolka, doma iz Bukovec pri Ptuju, zaradi velikega junaštva na severnem bojišču s srebrno kolajno I. razreda.
—	Umrla je 10. okt. v Sv. Lovrencu nad Mariborom bivajoča Marija Go-vedič, notarjeva vdova, v starosti 90 let.
—	Živ se je skuhal. Dne 3. okt. je imel v donavških plavžih (Zgornje Štajersko) oženjeni delavec N. Lam-mer očistiti parni kotel, ki so ga prej izpraznili. Ko je pa Lammer zlezel skozi ozko odprtino pod kotel in dvignil pokrov, ga je nenadoma oblila yre-la voda, ki se je še nahajala v kotlu, in se je revež v par trenutkih dobesedno skuhal. Z mrtvega telesa je odpadla koža in mišičevje.
—	785 K našel. Pionir Andrej Pe-stiček je v Ptuju našel košarico z živili, v kateri je bilo pa še tudi 785 kron denarja v gotovini. Najdene reči je izročil takoj pristojni oblasti.
—	Vinska letina. V ptujskem vinogradniškem okraju je letošnji vinski pridelek izborne kakovosti, toda pridelalo se ga bo manj, kakor v lanskem letu. Iz celjskega okraja se pa poroča, da so vinogradi vsled dolgo trajajočega deževnega vremena zelo trpeli. Več kakor polovica grozdja je segnila.
—	Umrl je za ranami, zadob|jenimi na severnem bojišču, Gustav Svetlin, učitelj v Konjicah. Preminul je v bolnišnici v Lvovu v Galiciji.
—	Na koleri umrli slov. dijak. Korporal Roman Bende poroča, da je na južnem bojišču umrl za kolero enoletni prostovoljec Josip Toličič, doma iz Pivole pri Hočah.
Ranjen je bil glasom izkaza o ranjenih in padlih vojakih že drugič nadpo-ročilik 33. pešpolka Rudolf l erenčak iz Šmarja pri Jelšah.
—	Odlikovanje. Iz Celja. Odlikovan je bil z vojaškim zaslužnim križcem 3. razreda z vojno dekoracijo nad-poročnik Metod Rakuša domobranskega pešpolka št. 26.
—	Odlikovan je bil prapofščak dr. Ed. Kupiiik iz znane rodbine na Podplatu z zlato hrabrostno kolajno.
—	Zgorelo je v Rančah nad Mariborom domovanje posestnice Marije Na-ptst. Zgorela so vsa poslopja s premičninami in živino vred. Gospodar je pri vojakih, pogorelka pa ima skrbeti še za šest otrok.
—	Petroleja primanjkuje v Gradcu. V mnogih hišah ne razsvetljujejo vsled tega stopnic.
—	Popisovanje žitnijl zalog. Štajerska namestnija razglasa, da se bodo popisale na podlagi stanja vse zaloge žita, moke in vseh drugih mlevskih izdelkov ter fižola, graha in leče.
—	Hrabrost Slovenca. Iz vojnega tiskovnega stana javljajo: Prav izjemen dokaz uspešne hrabrosti pred ;-o-vražnikom je doprinesel infanterist Jevnišek 2. stotnije 87. pešpolka. Storil je junaštvo, ki pač zasluži, da je izve širša javnost. Oddelek, kateremu je pripadal, je nezadržno jurišal na sovražne pozicije. Streljanje na flanko i/, pušk in strojnih pušk je ustvarjalo velike vrzeli v naših vrstah in položaj naših napadajočih čet je postajal kritičen. Tedaj je Jevnišek izročil za njim idočemu tovarišu svojo puško, vzel od kompanije mu zaupano harmoniko v roke in drvel na čelu oddelka naprej. Ves iz sape od dolgega jurišanja je začel z razkrito glavo na svojem instrumentu svirati cesarsko pesem in prepevajo so kolone zajurišale sovražne pozicije. Tudi pri vdrtju v pozicije in temu sledečemu zasledovanju sovražnika je ostal Jevnišek, igraje na harmoniki patrijotične melodije, na čelu oddelka. Predlagan je za visoko odlikovanje.
I___
ŠTAJARSKO
3
—	Padla na bojišču. Ceršak ob Muri. Na italijanskem bojišču sta padla posestnikova sina Jožef Ilernah in Janez 1 lamer. Njuni tovariSj so sporočili starisem o žalostnem dogodku.
—	Navijalci cen. Pred okrajnim sodiščem v Ptuju se je zagovarjala 57-letna trgovka Gabrijela Selinšek iz Ptuja zaradi navijanja ccu. Bakreno
mitsehu, gojencu 3. letnika na celovškem učiteljišču, nameravajo napraviti spominsko ploščo in jo vzidati v lopi celovškega učiteljišča.
—	Ruskega ujetnika okradel. Orož-ništvo v Gospi Sveti je ovadilo državnemu pravdništvu hlapca Janeza Gla-derja, ker je na sumu, da je okradel ruskega ujetnika Ivana Martina.
—	Odšel je 3. okt. iz Celovca poveljnik deželnega orožništva na Koroškem, polkovnik Evgen Dobrovviec-ki, da nastopi svojo novo službo. Na kolodvoru se je poslovil od njega njegov namestnik s častniki in stražmoj-stri.
—	Dobro je izpadlo. Graški listi poročajo iz Celovca: Pred vojnim sodiščem se je vršila razprava proti slugi državnih železnic Tomažu Kopeinigu. Nekoliko vinjen mož je zaklical oddelku ujetih Italijanov porogljivo: "Ev-viva Italia!" Moža so radi veleizdaje zaprli in ga tožili. V razpravi so priče izpričale, da je obtoženec cesarju in državi zvest podanik in so ga zato o-prostili.
—	Zabava v Celovcu. Celovški list "Freie Stimmen" poroča, da je bila v neki gostilni zbrana družba štirih dam in štirih gospodov, ki sicer žive od tega, l^ar sproti zaslužijo, pa so vendar plačali za vino in šampanjec 100 kron, za razbite čaše in krožnike 45 kron in za drugo škodo 95 kron, torej skupaj 240 kron.
—	Požar. Posestniku Edvardu Pi-chlerju v Zgornjem Dravogradu je pogorelo gospodarsko poslopje s stroji, krmo in žitom vred. Škode je 30,000 kron. Kako je nastal požar, ni znano.
—	Prva žrtev italijanske vojne na Koroškem. Dva dni po napovedi vojne, dne 25. maja, so počili prvi streli na mejah koroške dežele. Prvi vojak, ki je padel, je bil učitelj Štefan Kas-jan, ki je služboval 5 let v Gorjah pri Beljaku. Meseca januarja je vstopil v armado kot enoletni prostovoljec, v maju je postal korporal. Na straži ob meji ga je dne 25. maja zadela sovražna krogla. Truplo pokojnega so prenesli v Celovec, dne 12. oktobra je bil pogreb.
tuintam boljše. — Sliši se, da tudi vojaška oblast gre na roko civilnemu prebivalstvu z moko.
CZ
—	38,000 jajc so zaplenili v Zagrebu v trgovini Ivana Ogrizek; nameraval jih je poslati v Trst in na Reko.
—- Veleizdaja. Okrožno sodišče v Splitu je izdalo tiralico proti Ante Vr-canu, ki je pobegnil v Srbijo ter vstopil v srbsko armado, in inženirju Titu Smodlaki, ki služi v črnogorskem ministrstvu. Oba sta zakrivila zločin veleizdaje.	t
—	Umrl je v Splitu profesor Ante Kargotič, star komaj 28 let. Čutil je v sebi časnikarski poklic, zato je kmalu zapustil šolo v Opatiji. V Zagrebu
|	PRIMORSKO.	j
HRVATSKO.
je bil dlje časa sotrudnik "Slobodne Rječi" pozneje urednik.
— Zvit ulanec. Hrvatski ulanec Stjepan Pavlica je bil poslan k nekemu oddelku, da odda važno povelje. Popoti ga je zajelo 15 kozakov, ki so s sulicami šli nad njega. Papir s poveljem je požrl, potem pa se vdal Rusom. Ko je bil zaslišan, je pripovedoval na dolgo in široko o avstro-ogr-skili četah, potem so ga oddali med ujetnike. Pavlica se je kmalu naveličal ujetništva, zbežal je ponoči, dobil neko kmečko obleko in se klatil dolgo Časa okoli. Slednjič je dobil v nekem hlevu konja, hitro skočil nanj, streljali so za njim kozaki, ali Pavlica se je srečno vrnil k svojemu polku.
Pri vojakih.
Korporal: "Vrbič, Vam je že kdo rekel, da ste trikrat zabit osel?" — "Ne!" — "Škoda — ste čisto tak!"
Mestna hranilnica ljubljanska
V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO.
Denarnega prometa koncem 1. 1914 je imela 740 MILIJONOV KRON, VLOGE znašajo nad 44,500.000 kron, REZERVNI ZAKLAD PA 1,330,001 KRON.
Vložen denar obrestuje po
41 %
brez vsakega odbitka.
Za VARNOST denarja jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KOS« TROLA OD VLADE IN CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA n vsem svojim premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKMI IZGUBA denarja — tudi za časa vojske — je IZKLJUČENA.
Denar pošiljajte po POŠTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BAH< KI zahtevajte odločno, da se Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako drugo manj v*nrt šparkaso". HRANILNICI PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki doh| Vaš denar.
C KOROŠKO^	"^j
—-	—"V ____ ... v___i___
—	Cerkev Matere božje na Sv. Vi-šarjah so Lahi, kakor znano, uničili 16. septembra. Velike granate so zadele popoldne okoli pol treh v desno kapelo in jo razrušile. Zadele so pote mše druge krogle. Glavni del cerkve je razdejan. Strop in goreče tramovje je padlo v notranjščino. Zvonik in cerkev sta brez strehe, dež in sneg uhajata noter. Tudi 2id pod cerkvijo je zadet od granate in ob glavnem vhodu štrle kvišku samo osmojene stene. Italijan bo pošteno plačal...
—	V vojni padlemu Hermanu To-
—	Popihali so jo... Cesarski komisar v Trstu naznanja, da izgube službe sledeče osebe: Dr. Silvio Pitacco, dr. Silvio Quarantotto, ing. Avgust Luz-zatti, ing. Edvard Grulich, ing. Iv. Menesini, ing. Ant. Perco, ing. Gasto-ne Tevini, Emilio Custrin, Leone Grog ge,rj Josip Sillani, Miha Trauner, August Bonifacio, Diomede Benco, Romano Sambo, Mario Tonin, Fiore Cle-va, Carlo Painich, dr. Attilio Hortis, dr. Gino Consolo; profesorji, oziroma občinski učitelji: Julij Baschiera, dr. Alojzij Grandi, Alojzij Granello, Mario Migliorini, Mario Picotti, Enrico Rosman, Mario Sablich, Gino Saraval, Artemio Ramponi, Ronsedio Roiiiag-na, Adele Lonschar in pa Valeria Nep-pi. — Vse te osebe se odpuščajo zato, ker se niso odzvale pozivu, da se pri-glase občini do dne 8. avgusta, 10. avgusta, 22. in 30. septembra. Gori imenovane osebe so odpotovale "neznano kam". Mi pa vemo, da so te osebe odpotovale "preko luže". Taki občini je stal na čelu in take ljudi nameščal dr. Valerio.
—Številke, ki marsikaj povedo. Med novorojenci v Gorici od početka vojske do konca decembra 1. 1. je bilo 12 odstotkov takih, ki se o njih navadno reče: "Kaj pa je tebe treba bilo?" Od 1. januarja do 12. septembra t. 1. pa je bilo 21 odstotkov takih siromačkov. Gre navzdol — dasi ob bojni črti, v kraju, kjer gospodari smrt, groza in strah.
—	Med begunci biti ni dobro — to izpričuje dejstvo, da se je v Gorico, ki leži še v območju sovražnega ognja, povrnilo že na tisoče prebivalcev. V mestu je sedaj že 14,000 ljudi. — ("Domoljub", 21. okt.)
—	Grobovi naših vojakov. Dr. Sr. piše: Ginljivo je, s kako ljubeznijo se zavzemajo naši vrli vojaki za svoje tovariše, ki so junaške smrti obležali pred sovražnikom. Nobena sestra bi bratu lepšega groba ne mogla napraviti in nobena soproga svojemu možu, kakor vojak svojemu tovarišu, ki je u-mrl na bojišču. Bil sem ob teh grobovih v Podgori in Pevmi. Ni mogoče povedati, kako milo se stori človeku pri srcu, ko stoji ob njih. Hrvati in Čehi, pa so tudi Mažari, Nemci in Slovenci počivajo tukaj v bratski zvezi med seboj, kakor so bili v bratski zvezi drug poleg drugega v strelnih jarkih na Kalvariji, v Grojni in Oslavju. Bog jim stotero povrni, kar so tukaj žrtvovali pri hrambi meje avstrijske in slovenske! Najlepše cvetke krasijo v Pevmi te grobove, tudi palme dobiš na njih. Da, palme! Kako ugane vendar človeško srce, kaj vojak-junak zasluži! Palma njemu pritiče, palma slave in zmage tu na zemlji, palma slave in zmage v življenju po smrti pri Bogu!
—	Draginja po Krasu. Poroča se: Kupil sem jajce, dal sem 20 vin. Kupil sem 1 kg krompirja, plačal sem 30 vin. Kupil sem liter mleka, dal sem 40 vin. Kupil sem četrt kg. solate, dal sem 40 vin. Kupil sem liter mošta, za katerega sem dal 1 K 40 vin. Draginja je torej precejšnja. S kruhom je sedaj
i	-STRANI OBSEGA-
4jUVeliKi Slovensko-Angleški Tolmač
prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja.
Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katere ne bi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri:
V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y.
SLAVNOZNAN1
SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo.
Cim vefc ga piješ tembolj se ti priljubi.
Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo.
BELO PIYO
To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. •
Joliet Slovenic Bottling Co.
913 N. Scott St.	Joliet, 111
Telefoni Chi. 2275 N. YV. 480, ob nedeljah N. W. 344
Ta banka plača
3%
obresti
na vlogah
Joliet Trust & Savings Bank
Barber Building, Joliet, 111.
Glamica $100,000.00 Ma tat $50,000.00
ARCHIBALD J. McINTYRK, ***
ERVIN T. GEIST, k»««r.
THOS. F. DONOVAN, PodprU.
TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM.
Amerikanski Slovenec
Ustanovljen 1. 1891.
Prvi, največji in edini slovenski-katoliški list za slovenske delavce . v Ameriki ter glasilo Družbe sv. Družine.
Izdaja ga vsaki torek in petek Slovensko-Ameriška Tiskovna Družba
Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu, 1006 N, Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago in N. W. 100.
Naročnina:
Za Združene države na lete.... .$2.00
Za Združene države za pol \eta.$1.00
Za Evropo na leto..............$3.00
Za Evropo za pol leta...........$1-50
Za Evropo za četrt leta..........$1.00
PLAČUJE SE VNAPREJ.
Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na:
AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois.
Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV.
Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo.
Rokopisi se ne vračajo.
Cenik za oglase pošljemo na prošnjo.
AMERIKANSKI SLOVENEC
Established 1891.
Entered as second class matter March 11th, 1913, at the Post Office at Joliet, 111., under the act of March 3rd, 1879. _
The first, largest and only Slovenian Catholic Newspaper for the Slovenian Workingmen in America, and the Official Organ of Holy Family Society.
Published Tuesdays and Fridays by the
SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO.
Incorporated 1899.
Slovenic-Ainerican Bldg., Joliet, 111.
Advertising rates sent on application.
CERKVENI KOLEDAR.
21.	nov.	Nedelja Darovanje .M. D.
22.	"	Pondetjek Cecilija, dev. m.
23.	"	Torek Klemen, muč.
24.	"	Sreda _ Janez od križa.
25.	"	Četrtek Katarina, d. m.
26.	"	Petek Konrad, škof.
27.	"	Sobota Virgil, škof.
CERKVENI GOVOR ZA POSLED-NJO NEDELJO PO BINKOŠTIH.
Spisal škof Anton Martin Slomšek.
Sodba.
Prikazalo se bo znamenje Sina človekovega na nebu in tedaj bodo ječali vsi rodovi na zemlji.	Mat. 24. 30.
1.	Neskončno pravični Bog! kaj beremo toliko strašnega v današnjem sv. evangeliju? Malo dnij pred svojo smrtjo Jezus na Oljski gori sedi, in prerokuje dve strašni reči: trdovratnega Jeruzalema grozovitni pogin in poslednji konec sveta.
2.	Kako strašno se je prvo prerokovanje spolnilo! Ravno tako natanko sc bo tudi drugo zgodilo: pokončanje sedanjega sveta, ustajenje mrtvih, in poslednja sodba. • Prvega spolnltve nismo skušali, drugo pa bomo videli; oh, bi le srečno! "Glejte, poprej sem vam povedal."
3.	Poslednja nedelja cerkvenega leta _><, konec bo skoraj tudi našega življenja; povzdignimo torej danes svoje -j! a ve, in pomislimo našo posebno sod-.'io, pa tudi sodbo celega sveta:
I. Kedaj bo? II. kakošna bo? , Nebo in zemlja bota prešla, moje besede pa ne bodo prešle, katere vam v imenu Jezusa govorim.
L
1.	Kdaj bo sodba? "Človeku je odločeno enkrat umreti; potem pride sodba", sv. Pavel uči (Hcbr. 9, 27). ''Hitro po smrti pojile duša moja in tvoja na posebno sodbo, kakor Lazarja in pojedtina ( Luk. 16, 22), da vsakdo prejme, kar si je zaslužil (II, Kor. 5, 10). Tvoja vest se bo izbudila, vse skrivne grehe, že - dolgo pozabljene razkrila, pokazala tvoje zamude, in te sodniku tožila. Pa tudi tvoja dobra dela te bodo spremljala, in bodo na tehtnico božje pravice dejana (Skriv. razod. 14. 13). Kdo nas bo sodil? Jezus, ki nas je odrešil, bo razsodil, ali smo pridni,'ali slabi kristijani, vredni večnega veselja, ali večnega ognja (Joan 5, 22—23). Grešil sem, in kdaj hočem storiti? Naj bi se kdo liotel s teboj prepirati, ne bo ti mogel na tisoč jedne odgovoriti" (Job. 8, 20. 9. 3).
Kakor bo vsaka duša posebej, tako bo duša in telo skupej, celo človeštvo ob jednem sojeno. To poslednjo sodbo nam Jezus živo popisuje (Mat. 25, 31—46).
2.	Kdaj bo poslednja sodba? "Dneva
in ure tudi angeli ne vedo" (Mat. 24, 36. 11. Petr. 3, 10). Pa znamenja sod-njega dneva nam je Kristus razodel, in na nje paziti ukazal. Znamenja v cerkvi Jezusovi bodo: Sv. evangelij bo vsem narodom oznanovan; Judi se bodo preobrnili. Doma bo pa Vera umirala, ljubezen ugaševala; malokdo bo pa za Vero porajtal, iz prave ljubezni dobro storil. Sv. cerkev bodo preganjali, in antikrist bo svoje kraljestvo začel. Oh, ..koliko ima prijateljev že med nami! Na zemlji bodo potresi, vojske in lakote, punti in prekucije. Na nebu bode otemnelo solnce, mesec in zvezde, ki so za človeka stvarjene, bodo tudi pokončane, kadar njega ne bo.
H.
1.	Kako se bo sodba začela? Poslal bo svoje angele s trobento itd. (Mat. 24, 32). Prva tromba bo zabučala in dalo bo morje svoje mrtve, zrak povrnil prah človeških teles (Skriv. raz. 20, 13). Druga tromba bo zabučala, in grobi zemlje se bodo odprli. "Pride ura, v kateri bodo vsi, ki po grobih spijo, glas Sina božjega slišali" itd. (Joan. 5, 28—29. I. Kor. 15, 52). Tretja tromba bo zagromela in pekel bo dal svoje, od Kajna do Judeža in poslednjega nespokorjenca, ki bodo upili! "Gore, padite na nas! hribi, pokrijte nas!" (Luk. 23, 30). Četrta tromba bo zapela; nebesa se odprla, in prišli bodo izvoljeni od nedolžnega Abelna do poslednjega pravičnega. Vse staro bo spremenjeno (II. Petr. 3, 13). Prerojena bodo telesa za večnost (I. Kor. 15, 42—43); častitljiva izvoljenih, gro-. zovitna pogubljenih.
2.	Združile se bodo spet duše s telesom na večno; pravični z neizrekljivim veseljem, pogubljene duše pa bodo klele svoja telesa. Snidli se bodo zopet srečni znanci in prijatelji, starši in otroci, brati in sestre itd. si veselo roke podajali in Boga hvalili. Kleli pogubljeni svoje tovariše in zapeljivce. Angeli bodo odbirali pravične na desno, krivične na levo. "Dve sta bili v jednem mlinu; jedna bo vzeta, druga zavržena" (Mat. 24, 41—42). Tako odbrani bodo stali rodovi, kakor snopje ob žetvi, in čakali sodbe. Na kateri strani bomo pa mi?
3.	Prikazalo se bo znamenje Križa-neg ana nebu, in vsi rodovi bodo jokali, izvoljenih veselja, pogubljeni od straha pred tem, kar ima priti. Sedel bo Kristus na prostolu svojega veličanstva (Skriv. raz. 20, 11—25), in dvojne knjige se bodo odprle: evangelija, po kojem bi bili imeli živeti, in naše vesti, kako smo živeli. Vsak bo čilal grehe vsega sveta, ves svet bo videl hudobije vsakega. Pravični bodo nad krivične ustali kot tožniki, priče, sodniki in premagavci (Modr. 3, 5. 5. 1 Ps. 149, 6). To bo sodba, pred katero Se je sv. Je roii i m tresel, rekoč: "Naj pijem ali jem, ali kar rad storim, vedno čujem trombe glas: Ustanite mrtvi; stopite k sodbi!" Oh, naj bi zadonela tudi v naše Srce, spreletela naše pregrešne kosti, in nas izbudila, kakor sv. Jeronima k resnični pokori, za sodbo milo!
4.	Kako se bo sodba sklenila? Samo dve besedi bo Sodnik izrekel: "Pridite! — Poberite se!" in vesoljna sodba bo skončana. "Pridite izvoljeni mojega Očeta!" itd. (Mat. 25, 34—40). Potlej poreče tistim na levici: "Poberite se spred mene, prekleti!" itd. (Mat. 25. 41 —45), lil kaj bode konec sodbe? Pravični pojdejo v večno življenje v'lepi procesij z Jezusom in Marijo, in z vsemi angeli v srečno domovino, kjer solze ne tekg, ni bolečin, ne smrti (Modr. 5, 10). Zavrženi pojdejo v večno trpljenje, /. vsemi hudiči v strašni kraj večne teme, kjer njih ogenj ne ugasne, njih črv ne timrje (Mat. 25, 46). To bo žetev božja, od katere Kristus govori (Mat. 13, 14).
5.	Kam pa ti pojdeš čista, nedolžna duša! tukaj zaničevana in preganjana? V večno življenje! "Blagor jim, ki so čistega srca;. Boga bodo gledali" (Mat. 5. 8. Modr. 4, 1), Kam ti pojdeš, pobožni spokornik in spokornica? Ti v solzah pokore svoje grehe umivaš, po ostri poti pravičnega življenja hodiš? Veselo pojdeš v sv. raj, kajti Bog noče smrti grešnika, marveč, naj se spokori in živi (Eceli. 33. 11). Kaj čaka tebe, skrbni kristijan, ki si za nebesa neprenehoma zaklade nabiraš? Vesela žetev sv. raja; kdor tukaj obilno seje, bo tudi tam obilno žel (II. Kor. 9, 6). Pogubljeni bodo za njimi gledali, se prestrašili, in čudili, rekoč:."Ti so, kojc smo nekdaj zasmehovali" itd. (Modr. 5, 2-5).
— Konece. Pogubljeni se bodo pre-klinjevaje in obupovaje vsuli v družbi hudičev v peklenski brezden neskončnega trpljenja. — Vranko! kam pa ti pojdeš, zastarani pijanec? Milko, ti razuzdani zapeljivec, kaj tebe čaka? Krigita, ti jezičnica! kani misliš ti priti? Oh, ne motite se! (I. Kor. 6, 9— 10). Kakoršno življenje, takošna smrt, takošna tudi neskončna večnost. Sedaj je še čas pokore, milosti; vrata večnosti se bodo zaklenila, ostala bode večna pravica, večna resnica: "Nebo in zemlja bota prešla, moje besede pa ne bodo prešle" (Mat. 24, 33). Amen.
SOCIJALISTOVSKA ZAROTA.
Priobčuje Rev. J. Plaznik.
Zarota na narodni konvenciji v Chicagi.
(Nadaljevanje.) Revolucionarno hinavščino vidimo iz stranij 191 do 205 v "Proceedings of the 1908 National Convention of the Socialist Party", kar je izdal John M. Work. Delo je izdala socijalistična
stranka in se prodaja po 50 centov v uradu socijalistične 'stranke v Chicagi.
Ko je delegat Simons prebral pred logo, "da se ravna z vero, kakor z zasebno stvarjo—vprašanjem posameznika," je vstal Arthur M. Lewis, delegat iz Illinois in je predlagal, da se predlog zavrže:
"Jaz sem eden izmed onih, kateri so resno upali, da se ne dotaknemo verskega vprašanja na tej konvenciji. Toliko privolim, da pustimo ležati speče pse. Socijalistični položaj o veri ni dober za stranko. Vera ni dobra pri volitvi predsednika; zato tudi jaz predlagam, da smo tiho. Če pa že mora biti, pokažimo državi resnico, ne laž. Ne nameravam razlagati verskega stališča v socialističnem mociro-slovju, kakor se navadno dela v socijalistični književnosti. Bodimo vsaj tiho in ne kažimo se hinavce.. . Pravim toraj, povejmo resnico, ali pa bodimo dovolj pametni, močni, možki in samozavestni, da držimo usta zaprta. Predlagam toraj, da stvar črtamo iz programa."
Delegat Hillquit, newyorski odvetnik in dobro znan socijalistovski odvetnik, je predlagal, da se sprejme sledečo popravo, namesto tega, kar je Lewis zavrgel: "Socijalistično gibanje je predvsem gospodarsko in politično. Ne briga se za ustanovitev zakona ali vere." Potem nadaljuje:
"Dejstvo, da je tovariš Lewis, kot učenjak, poznavatelj dušeslovja, zgodovine, etike in vsake druge stvari, za-iel. v agiiosticizem (veda, ki trdi, da ne vemo ničesar o Bogu in človeški duši in tudi ne moremo vedeti, opomba moja) in da je devetindevetdeset odstotkov naših ljudi zašlo tja, iz tega še ne sledi, da je socijalizem agnosti-čen, niti krščanski, in ne judovski. Socijalizem nima ničesar, opraviti s tem Rečem vam, tovariši, če bomo sledili Levvisovi predlogi in se odločili za resnična načela v našem programu, potem se ne bojmo izdati tudi tega, kar zagovarjamo dan na dan pri vsaki priložnosti."
Delegat Unterman iz Idaho je bii zato, da bi ne izpustili verskega mišljenja, kakor ga je bral Simon; potem pa je dodal:
"Tovariši, nihče me ne bo obsodil sočustvovanja s krščanstvom, lie kot cerkvijo in ne vero. Znan sem kot nespraven materijalist po vseh Združenih državah. Jasno pa povem, da mi moje materialistično modroslovje ne dopusti, da bi izpuščali vero iz programa. Hočem, da veste, da mi moja materialistična doslednost ne dopusti, da bi opustili ta trenutek, važen za poznejše čase.., Ali bi vi šli po tej deželi med ljudi, kateri spadajo različnim cerkvam in veram in jim pravili, da morajo postati najprej brezbožniki in šele potem socialisti? To bi bila neumnost. Prepričati moramo ljudi najprej, da je naš ekonomičen in političen načrt pravi. Ko smo jih že napravili Socijaliste in člane socijalistovske stranke, potem lahko govorimo z njimi o višjem modroslovju in o naravnih posledicah našega govora o družbi in naravi. Ne smemo iti med ljudi, kateri še liisp našega prepričanja, kateri so še nevedni in neprosvitljeni, in jim reči, da morajo preje postati materija-listi, potem šele socijalisti. Ne. Da je vera zasebna stvar, se ne pravi, da ni družabna stvar in strankarska stvar obenem. Čakati moramo, da se vsak posameznik razvije in dozori za naše modroslovje. Dopustiti moramo, da se razvija v to, kar mora biti, v tiste materialne stvari, ki se tičejo stvarnega blagostanja, v ekonomična in politična socijalistična. Ko se tako razvijejo, se jim bo lažje razložilo našo socijalistično modroslovje in njegove posledice, zato naj se stvar pridrži v programu."
Delegat Stirton nasprotuje programu zato:
"Če je res, da se ne zanimamo za vero, kakor je rečeno v popravku ali v izvirniku, da je zasebna zadeva — če je to res — potem je ne potrebujemo. Laž je in mi je ne maramo."
Ravno isti večer, ko je tako goreče zagovarjal svojo resnico, je Lewis imel še tale govor:
"Posvetoval sem se z odborniki med popoldansko in večerno sejo in dosegli smo sporazumljenje, katerega bodo gotovo vsi veseli. Misli, da bo odgovor na vse blagodejno vplival, kater« stvar zanima. Vein, da sem jaz in vsi, ki smo tukaj zbrani, prišli sem samo zato, da delamo za socijalistično stranko. Jaz sem pripravljen žrtvovati svoja najboljša osebna načela za strankin blagor in upam, da so vsi odborniki istega mnenja... Četudi se ne strinja z mojimi osebnimi nazori, da bi pridržali (a odstavek v načrtu, vendar rajši pustim osebne nazore, kakor pa. da bi zapeljal ameriški socijalizem na- napačna pota, da bi ga sovražniki prosto napadali."
Victor Berger je tudi zato', da sc odstavek pridrži; to pa zato:
"Tak odstavek se najde v načrtu pfi vseh olikanih narodih po celem svetu. Nikjer ga pa nimajo s tako pravico, kakor pri nas. Noben rod ni tako veren, kakor finglo-saški. Če hočete stranko samih svobodomiselcev, se bo ravno sedaj odločilo, koliko jih bote imeli. Če hočete čakati, da bo naše skupno bogastvo napravilo prostomi-slece, bomo še čakali nekaj časa. To rečeni, čeprav sem znan v Milwaukee in povsodi, kjer se bere naš list, kot agnostik.. . Težko se najde list, kateri nas ne dolži, da hočemo odpraviti vero in Boga. Nekaj moremo storiti, da pokažemo, da je socijalizem ekonomi čen nauk,—ali bolje rečeno, ime za do-
i>ro prosveto — da nima ničesar opraviti z vero."
Delegat Vander Forteu Se je vprl zoper ta odstavek, kakor Simons in je zahteval da sc sprejme Morris Hillquitov odstavek:
"Nikdo bolj ne obžaluje, kakor jaz, da se je to vprašanje stavilo. Dokler pa ostane stvar, kakor je, če ima stvar kaj smisla, potem naj bo resnica in ne laž.. . Kadar govorimo o ljudski vzgoji in o boljši vzgoji, kakor ta, ki obstoja sedaj, tedaj moramo zagnati stran tiste opore, ki tlačijo ljudstvo v stlž-nost. vera je ena izlned nji Ji. Razumej-ino, da je edini nameni socijalistične stranke pridobiti glasove; te pa lažje dobimo, če se prikupimo onim, kateri nočejo drugega, kakor moliti Boga in tlačiti ljudstvo. Ne recimo ničesar, razven resnice. Če govorimo svetu, da je vera zasebna zadeva in da vera nima nič opraviti s podjarmljenjem človeštva, govorimo neresnico."
Potem, ko je govorilo še več drugih delegatov, kakor vidimo iz "Proceedings of the 1908 National Convention", je predsednik vprašal, če naj se sprejme nadomestilni Hillquitov odstavek. Ker se niso zjedinili, se je dvignilo 79 rok za Hillquitov odstavek iti 78 proti njemu.
Kateri so volili proti odstavku, so pokazali, d« se stranka zelo zanima za vero in da so bili revolucijonarci tedaj, kakor danes, zagrizeni verski sovražniki.	»U!'
Onih 79 je volilo za Hillquitov odstavek, ne ker ljubijo vero, to nam je že znano, ampak ker so videli, da bi stranko manj sovražili, če bi se ta izrazila, da je samo za politična in gospodarska načela in da se ne briga za verp.
Če se tako govori na konvenciji politične stranke, brez da bi se kdo resno vprl, moramo sklepati, da večina zagovarja brezbožtvo ali vsaj sočustvujejo z onimi, ki je zagovarjajo.
Štiri leta so se socijalisti sklicevali na versko točko tega programa, da bi dokazali, da niso veri nasprotni. Vedeli so, da je ta točka v njihovem programu laž, vendar niso bili dovolj pošteni, da bi jo odpravili po referendum volitvi. Pozneje so jo izpustili na konvenciji, leta 1912, ne zato, ker so morda postali poštenejši pod brezbožnim vplivom, ampak ker so spoznali njihove zvijače po Vseh Združenih državah.
Ti dokazi naj zadostujejo, da so socijalisti zakleti sovražniki cerkve. Za-rotili so se zoper ustanovo, ki ni osrečevala toliko narodov, izvzemši vse nadnaravne milosti. Cerkev je obla-žila toliko dežel in toliko ljudstev izpeljala iz paganstva. Ohranila nam je brezmejen zaklad umetnosti in znanosti, kateri bi se bil zgubil brez nje v barbarstvu. Stoletja, je učila milijone ljudi izpolnjevati Božje zapovedi in preprečila toliko zločinov in grehov, katere bi bilo storilo človeštvo. Ne samo, da je učila ljudi ljubezni, pravice vzdrževanja, ponižnosti, blagohotnosti, čistosti, ponižnosti, odpuščanja so-l vražnikom in da je bila tolažba revnim in stiskauim, ranjenim in bolnim, ampak to potolažila milijone vmirajočih, kateri so izgubili vse Svetno upanje in e veselili večnega plačila.
Socijalisti sovražijo z celim srcem to veličastno, Božjo ustanovo in jo hočejo za vedno uničiti, ker se upira razširjanju revolucionarnih naukov, ker pravi, da se mora postava spolnjevati, ker kaže. celemu svetu goljufije, zapeljivost, prazne obljube in zaroto proti veri.
(Nadaljevanje sledi.)
Predsednik:............Dr. Jakob Seliškar, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, 0i
Podpredsednik:..................G. Josip Dunda, 704 Raynor ave., joiiet, m
Tajnik in duhovni vodja: P. Kazimir Zakrajšek O. F. M., 21 Nassau At* Brooklyn, N. Y.
Blagajnik:.................Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, I*
Vsa pisma, pristopnina naj se naslavlja: "Zveza Katoliških Slovencev", ^ Nassau Ave., Brooklyn, N. Y.
PREPOVEDANA DRUŠTVA.
Spisal X.
Če premislimo zgodovino človeštva vidimo, da so ljudje vedno enaki. Kar ie prepovedano, to človeku najbolj tipa ja. Adamu in Evi 'se ni bilo treba pbslužiti prepovedanega sadu in bi morda ne bila nikoli tega storila, če bi sad ne bil prepovedan. Prostozidarji, kateri sploh nimajo nobene vere v Bo-S.;a, pravijo, da naši stariši niso grešili; toiaj da človeška prosta volja ni oslabela in ni nagnjena k slabemu.
Kei se popolnoma zanqsejo na lastne vrline, si niti predstavljati ne morejo, da bi se bilo treba boriti s strastmi človeške narave. Zato vidimo, kako ljudi javno love v mreže nasladno-sti in pregreh. Nekateri časopisi sploh nimajo nikake sramežljivosti. Pod u-metniško krinko se skrivajo vsakovrstne nesramnosti. Mirno in stalno delajo oni, kateri hočejo odpraviti v.ero v nebeško veselje in hočejo, da se to veselje poniža do nas smrtnikov. Zvitih ljudij nobeden tako zvesto ne uboga, kakor tisti, katerih volja je zelo oslabela vsled razuzdanosti, zato so sklenili prostozidarji, da se ljudstvo nasi-čuje s pregrehami. Kadar se to zgodi, bodo lahko marsikaj storili, česar sedaj ni mogoče.
Razvoj raznih manjših društev, odkritje njihovih skrivnih sej, obredne knjige, pravila in listi, katere izdajajo, izpoved tistih, kateri so odstopili od društev, vse to kaže, da so si taka manjša skrivna društva izposodila svoja pravila od prostozidarjev in vlada med njimi isti duh. Četudi so sama za se, imajo vendar skupen namen. Prostozidarji so središče, od koder pride in kamor se vrne vse. Naj bodo posamezni člani še tako pošteni, namen skrivnega društva je skupen s prostozidarji, to je, vničiti razodeto vero v Kristusa, živeti v poganstvu in obožavati človeka.
Nemogoče je popisati vseh prosto-
zidarskih društev, ker nastajajo vedno nova, stara pa spreminjajo svoja imena. Imenoma so prepovedana tri društva: Odd Fellows, Sons of Temperance in Knights of Pythias. Je pa še veliko drugih, katere bi lahko imenovali podružnice teh treh. Nekatere izmed teh so: Knights of Maccabees, Elks, Independent Foresters, Good Templars, Royal Arcanum, Knights and Ladies of Honor. Redmen, Models Woodmen, i. t. d. Vsa ta dfttltYft so prostozidarskega	Modem
Wooclmen imajo v «V0jf k U j iff! '(handbook) tole: ''Verska tovarišija je najmočnejša in globokejša, najslajša, katera človeka najbolj zadovolji, bolj kakor kaka druga jednota ali društvo. Cerkve pa niso privabile množice v svoje okrilje; najveljavnejši in veliko-dušnejši možje niso vselej v cerkvenih klopeh. Kje je napaka? Ali je cerkvena luč preveč bleda, ali njeno srce prerahlo bije, njena kri prelahka in hladna, njeno sočutje preveč navadno in brezsrčno. Zakaj ne zvabi meso in kite naše dežele med svoje stene?... Društva, kakor Modern Woodmen, odgovarjajo potrebam naše dežele in človeškemu srcu. Tu se združijo močni možje, da prenašajo eden drugega težave in se skupno vesele. V svoji goreči človekoljubnosti, v sili in potrebi tega sveta, stoji v velikem na-sprotstvU Z vero, katera misli edino za drugi svet."
Kdor tukaj ne vidi trnka za nedolžno ribo, temu ni mogoče pomagati. Da, v velikanskem in popolnem na-sprotstvu je z vero. Vsak drug komentar je nepotreben.
Na vsak način.
Pri vsaki bolezni je bistveno, vzdržati življensko moč bolnikovo na vsak način. Če moč neprestano pojema, je le malo Upanja za »zdravljenje, a če
moremo ustaviti to pešanje in povzročiti ujačanje, nam ni obupati nad bolnikom. Eno najzanesljivejših zdravil za ukrepljanje prebavnih organov je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino, ki v prvi vrsti izčisti drob vse puste tvarine in ga ohrani čistega, a v drugi vrsti ukrepi njegove mišice, da redno opravljajo svojo dolžnost. To zdravilo pomore očistiti kri, ukrepiti živce, zboljšati prebavo. V lekarnah. Cena $1.00. Jos. Triner, izdelovatelj,
1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. * * *
Nadrgniti telo s Triner's Linimeti-tom, pomeni pregnati bolečine, otekline, izvinke, pomeni ukrepiti mišice po silnem naporu. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c. — Adv.
Zanimiva operacija.
V Londonu so operirali neko tuberkulozno žensko, katere bolezen je že tako napredovala, da so ji \zdravniki prisodili le še par tednov življenja. Prežagali so ji par reber ter nato ki-rurgičnini potom odstranili bolni del pljuč. Pri tej operaciji je rabil do-tični kirurg neko zdravniško orodje, ki je tako urejeno, da obenem tudi ti-stavi kri, kar je bilo dosedaj nepremagljiva ovira za enalic operacije. O-peracija se je popolnoma posrečila.
DR. L MATIACA
slovenski elektro. in osteop. ffl
ZDRAVNIK
413 Cass Street Crystal teatro«)
JOLIET, ILL,	s
■■	1 ' __C'
. R	*	1
Zdravim vse kronične in zastarel bolezni z električnimi, osteopath*11' * mi n drugimi naravnimi sredstvi; j
Uradne ure dnevno od 9. do 12; "b pondeljkih, sredah, četrtkih in sob"' tali od 2. do 5., in od 7. do 8. «re zvečer, Ob nedeljah od 10. do 12.,ure' "
Chicago telefon 986.
—
Imamo v zalogi
Mohorjeve Knjige
ZA LETO 1916.
Izšlo je šestero knjig in sicer: j
1.	Koledar za leto' 1916.
2.	Mesija, 2. zvezek.
3.	Zgodovina c. in kr. pešpolka št. 17-
4.	Zgodovina slovenskega naroda, S-
zvezek,	j
5.	Slovenske večernice, 69. zvezek.
6.	Trojka, povest, namesto molitve-
nika.
En iztis knjig po pošti stane $1-50' za naročnike v Pittsburghu, Ceve'an" du in Chicagi pa samo $1.30 ker v teh mestih imam zalogo. Sprejemam tudi udnino za prihodnje leto, ki znaša samo en dolar.
Alois Škufj
P. O. Box 1402, N. Y. City. lOOtl*
Naznanilo!
Slavnemu slovenskemu in hrvatskemu občinstvu v Jolietu naznanjam, ds sem otvoril svojo
novo mesnico iti grocerijo
na vogalu Cora in Hutchins cest, kjef imam največjo zalogo svežega in suhega mesa, kranjskih klobas, vse vrste ; grocerije in drugih predmetov, ki sp»' ; dajo v mesarsko in grocerij'sko pod- : ročje.
Priporočam svoje podjetje vsem ro- j jakom, zlasti pa našim gospodinjam, i Moje blago bo najboljše, najčistejše . in tudi po zmerni ceni.
Spoštovanjem
John U. Fasdertz j
Chicago tel. 2917 Cor. Cora and Hutchins St., Joliet, III
j Kam vlagate Vaš denar?
Ž -
m
Je-li vlagate Yaš denar v banke, ki špekulirajo z bondi
S	iu delnicami'!
E Vaš denarje najbolj na varnem, ako ga vložite v banko,
S	ki posojujeIzključno samo na prvi mortgejč; torej na sigur-
S	nost. Naša je edina banka v Pittsburghu, ki se ne spušča
E	v nikake špekulacije, marveč vsak cent, ki ga naša banka
S	posodi je rknjižen na prvi mortgejč.
S	Mi plačujemo našim vlagateljem
| po 5% obresti
in jamčimo absolutno sigurnost.
. Ako hočete, da bo Vaš denar sigurno in varno naložen, 5 poslužite se sigurne banke.
[ Pittsburgh Deposit & Title Co. [
331 FOURTH AVENUE, PITTSBURGH, PA.
S----- I
S Inozemski oddelek: ANTON ZBAŠNIK, manager.
IJ Družba (^p) sv. Družine
nd, O, let, W An«
et.
'-UEDINJENIH državah SEVEBNE AMERIKE.
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
Sedež: JOLIET. ILL.
Vst'inovljeiw 29. novembru 1914 lukor. v drž. III., 14. rauja 1915
"KUŽBINO GESLO: "VSE ZA VERO, DOM IN NAROD." "VSI ZA ENEGA,IEDEN ZA VSE."
H
GLAVNI ODBOR:
^'tdsed.—Geo. Stonich, Joliet, 111. Podpred.—John N. Pasdertz, Joliet, 111
Tajnik—Josip Klepec, Joliet, 111. ??pis,—A. Nemanich, Jr., Joliet, 111.	Blagajnik—John Petne, Joliet. IU,
CA
troffl)
■
ta rele itiž«1' vi. I
2; ob sobo* I. «re >. .o.re.
Pi	NADZORNI ODBOR:
1 1. Anton Kastello, La Salle, 111.	2. John Stua, Bradley, 111.
3. Nicholas J. Vranichar, Joliet; Jll.	^
FINANČNI IN PORODNI ODBOR: 1. Stephen Kukar, Jo]jft	3. Antop Trgovčič, Mount	IU.
jpsip Tf-žak, Joliet, IU,
Glasilo: AMERIKANSKI SLOVENEC, Joliet, IU.
Vsa pisma in denarne pošiljatve se naj naslove na tajnika. — Vse pritožbe naj pošljejo na 1. porotnika,

17.1 S.
tve-
.50,
an-teli :udi sa-
Podrejeno Društvo za Družbo sv. Družine se sme ustanoviti v kateremsi-tadi mestu države Illinois s 8. udi obojega spola,
D. S. D. sprejema moške in ženske za ude v Društva iz vseh krajev od '<>. do SS. leta. Ob pristopu plača vsak član(ica) en dolar v rezervni sklad.
IZPLAČUJE SMRTNINE $250.00 ali $500.00 dedičem umrlega člana fepolno vsq{6 trtkej po sprejemu in sicer še isti dan, ko so vse tozadevn,;-
v redu in sprejete v gl. ur»4u, , ^PLAČUJE ODŠKODNINE, katere je "deležen vsak Član(ica), in sicer: Za popolno izgubo vida na enem očesu vsoto $100.00; sa popolno izgnbo vida na obeh očesih vsoto $250.00; =» izgubo ene roke nad zapestjem vsoto $100.00;	hjj*,.
*a izgubo obeh rok nad zapestjem vsoto $250.00;	:' 7*
! «a izgubo ene noge nad členkom vsoto $100.00;	l j !
sa izgubo obeh nog nad členki vsoto $250.00;	s
za izgubo najmanj štirih prstov ali cele dlani ene roke vsoto $50.00; 1 za izgubo najmanj štirih prstov na eni nogi ali stopala vsoto $5000-
za zlomljeno hrbtenico vsoto $100.00, če je ud za vedno nezmožen z'a vsa-c9 delo.
■ IZPLAČUJE ZA OPERACIJE, česar je deležen vsak član(ica) in sicer e izplača vsota $50.00 za enkratno operacijo na slepiču (appendicitis) in za hkratno operacijo na kili ali vtrganjem.
Za poškodnine in operacije se ne pobira rednih mesečnih asesmentov, tem-v«č razpiše gl. tajnik na vse člane(ice) primeren asesment kadar je treba izplačati poškodnine ali operacije za ta sklad, da se pokrijejo poškodnine in Vplačila za operacije.
.., Vsak član(ica) je deležen vseh dobrot in pravic (po dne 1. maja 1915), ki J>h daje D. S. D. takoj ko je bil pravilno sprejet v katero Podružnico' in u- S. D. Poleg tega plačujejo Društva bolniško podporo.
'-lani(ice) plačajo sledeči asesment z ozirom na starost ob pristopu in z na vsoto zavarovalnine:
poziciji moti tok krvi v spodnjih delili in ker noge ne morejo rasti v isti meri ko drugi deli, zaostanejo in ostanejo— slabe. Nekateri listi zahtevajo sedaj od vlade, naj prepove porabo plaht in preprog ter jili nadomesti s stoli. U-čenci v šolah po evropskem načinu so že močnejši v nogah. Toda prešlo bo še mnogo časa, predno se bo posrečilo dvigniti postavo ljudstva. Kakor se vidi, je mnogo lažje gojiti pritlikava drevesca, ko podaljševati človekovo postavo.
Živ pokopan,
V vasi Jeporovska Ruskem so pokopali na videz mrkega kmeta. Kmet se jc zbudil polVoči ter je pričel strašno vpiti. Mimoidoči kmetje so čuli vpitje t^.r so mislili, da umrli kmet vsled grehov nima miru. Sklenili so, 23'uiti mu kol skozi truplo, a pop lli pUŠtil odpreti groba. Nato so kmetje šli k policiji. Med tem ste pretekla dva dneva. Ko je na večer druzega dne bil grob odprt, pokazal se je strašen prizor. Na truplu kmeta je bila rana pri rani, katere si je na videz mrtvi sam prizadel. Kmetovi lasje so bili popolnoma beli. Skozi nalahko nakopičeno zemljo nad krsto je zrak prišel v krsto in je tako živ zakopani kmet dva dni živel v strašnih mukah.
resnejše korake proti vživanju alkohola je napravilo protialkoholno društvo pod vodstvom dekana v Gothen-burgu, Petra Wiesclgrena. L. 1855 so bile izdane posebne državne naredbe, ki so imele namen ovirati brezmejno Vlivanje opojnih pijač. Vsled teh so izginile skoro vse manjše prodajalne žganja. Dolgovi na žganju niso tož-Ijivi. Po šolah poučujejo otroke že od 1. 1892. kako se je treba vzdrževati o-pojtiih pijač.	1
t H
<e-di
>', M
»IS!
Za $250.00:
Razred. Starost. Asesment.
1	......... 16—20 .......... 18c
2	......... 20-25 .......... 20c
3	......... 25-30 .......... 23c
* ......... 30—3S .......... 25c
5	.....;;'.. 35—40 .......... 28c
6	......... 40—45 .......... 32c
7	......... 45—50 .......... 38c
8	......... 50—55 .......... 45c
Za $500.00:
Razred. Starost. Asesment.
1	......... 16—20 .......... 35c
2	......... 20-25 .......... 40c
3	......... 25—30 .......... 45c
4	......... 30—35 .......... 50c
5	......... 35—40 .......... 55c
6	......... 40—45 .......... 63c
7	......... 45—50 .......... 75c
Poleg tega plača vsak član(ica) še 5c na mesec za stroške.
Ottawa, 111., 17. nov. — Naše novo t *Wtvo sv. Družine št. 5 D. S. D. j ako [«Po napreduje. Imamo tukaj dve dru-s'vi eno je hrvatsko in naše je Slovenko. Obadva lepo napredujeta, ker Sl)io složni in se,dobro razumemo med ^bo.
Letos poleti smo imeli svoj prvi pik-"'k 12. julija v Buffalo Rock parku in S|no imeli jako lep uspeh, ker so se r°iaki Slovenci in Hrvati v lepem številu odzvali našemu povabilu iz cele °koIice kljub deževnemu vremenu.
Zdaj bo pa zopet priredilo naše flru-stvo svoj prvi bal, in sicer na Zahvalni c'an dne 25. nov. v dvorani br. Math ^ayuka na 528 Lafayette st. vogal (-'>estnut st. Začetek bo ob 2. uri popoldan. Društvo je namreč najelo za dan saloon od br. Math. Bayuka in ■'o res dobiček za. društveno blagajno. V saloonu ne bo godbe, ker mesto ne dovoli, bo pa godba v prostrani sobani Poleg saluna, da se bo vsak lahko za-Vrtel, če ga bo veselilo. Veselica bo trajala ves popoldan in zvečer do polnoči. Na razpolago bo vse vrste pijane in prigrizek bo vroč cel dan in zvečer. Gotovo tla ne bomo pogrešali na vadncga ptiča — purana. Godba bo lzvrstna, ki je najeta v Jolietu.
Vabimo vse Slovence in Hrvate, da 5aS ta dan poselijo v obilnem številu.
osebno vabimo rojake iz sosednih ^est. Vsi dobro nam došlil Vstopnina za moške 25; dame prosto. Vsem se za naklonjenost in poset že vlaprej zahvaljujemo.	Odbor.
čno breme za vseh sedem navedenih držav iznaša 28,366 kilogramov.
Berolinska šola tatov.
Berolinska kriminalna policija je zasledila šolo za tatove. "Profesor je bil Večkrat kaznovani trgovec AfUU Serig, ki jc stanoval v lieki kleti. Iz prisilnih zavodov pobegle je prvi čas -skrival. Vsak je moral plačati za hrano in stanovanje 3 marke na dan. Nato jih jc jemal seboj na trg, kjer jih je učil krasti ženskam denarnice, za kar so mu morali plačevati odstotke. Ko so bili dovolj poučeni, jih je pustil samostojno delati. Tudi vlamljati jih je naučil.
^ Šivilja — umetnica,
fz Pariza se poroča: Neka gospodična Arenov, bivša prva šivilja ruskega znanega pariškega modnega salona, si je stekla pred civilnim sodiščem velikansko slavo, sebi in svojemu stanu. Vložila je tožbo, da se jo je odpustilo kakor navadno služkinjo, in jc zahtevala izplačilo enomesečne plače, češ, da ni dninarica. Sodišče ji je pritrdilo. Da, izdalo je celo izjavo, kako je treba razlagati stališče prve šivilje v delavnici. Sodišče je priznalo, da prva šivilja izumeva modele, da pohaja gledališke in športne prireditve, razstave, da dobi vtise za svoje delovanje, iti da se vse to skupaj z novimi načrti ne more smatrati kot delo "delavke", temveč izumiteljice, da, moglo bi se reči v gotovem smislu — umetnice. Vest o tej razsodbi se je raznesla ka-kSf ]Misk po vseh delavnicah, in ne samo prve šivilje, temveč tudi vse one male modne stvarce, ki hočejo tudi postati "prve", so grozovito ponosne na U> ''Sjonngq''* .
Velikanski most.
Iz Tokia poročajo, da je japonski stavbni minister pustil izdelati načrte za zgradbo ogromnega mostu preko morske ožine Simonoseki. Stavbni stroški bodo znašali 35 milijonov frankov.
Čez 1800 let izkopana.
V Pompeji so izkopali truplo neke Pompejčanke, ki je bila pokopana nad 1800 let. Pri mrliču so našli velike dragocenosti. Dovršeno umetniško izdelana sta dva uhana, ki imata 21 biserov.

RAZNOTEROSTI. | Ma
Si----1 s
S^ifiliM M fi ^ MSaMiHi
Koliko nosijo infanteristi?
Teže oprave in orožja, ki jo ima no-siti infanterist v različnih vojskah, potujejo glasom nekega vojaškega li-sta nastopno podobo: V Nemčiji nosi "tfanterist 27 kg 596 gr, na Franco-skem 26 kg 125 gr, alpinski lovci na francoskem 32 kg 96 gr, v Italiji 29 136 gr, alpinski lovci 28 kg 645 gr, "a Japonskem (po leti) 28 kg 365 gr, x' Avstro-Ogrski 26 kg 615 gr, v Rusiji ^ kg 206 gr, v Švici (po starem predan) 30 kg 185 gr, v Švici (poizkus l907) 25 kg 890 gr. Francoski infan-'®rist ima torej najmanje, francoski alpski lovec največje breme. Povpre-
Koliko tehtajo kralji?
Ob vhodu v veliko jedilno dvorano angleškega kraljevega gradu stoji že več let avtomatična tehtnica. Pokojni angleški kralj je imel namreč veliko veselja s tem, da je vse knežje goste pred pojedino smehljaje povabil, naj na tej tehtnici revidirajo svojo telesno težo. Ta vesela procedura se je navadno tudi ponovila po pojedini. Kralj Edvard jc potem osebno vpisal določeno težo svojih gostov v krasen album, ki ima imponujoč naslov: "Zlata knjiga teže kraljev." Vsakdo, kdor je se tehtal, se je moral poleg zaznamovane teže podpisati lastnoročno, da je tako potrdil resničnost tehtanja. Iz tega zapisnika prinaša "Petit Journal" nekatere posameznosti. Teža nemškega cesarja, ki je bil večkrat tehtan, se menja med 78 in 81 kilogrami. Kralj Edvard pa je tehtal 104xkilograme. Izmed še živečih vladarjev je najtežji bolgarski car Ferdinand, ki tehta 89>-i kg, najlažji pa je ruski car, ki je tehtal ted aj natanko 61.62 kilogramov. Pred 15. leti se je tehtal tudi cesar Franc Jožef v sandringhamskem gradu; imel je 76 kilogramov. Rumunska kraljica, Carmen-Sylva, je tehtala 78'/i kg.
Štirinajstkrat se je oženil.
Neki Nemec Kottmann v Wuerteui-bergu je ljubil popolnoma nanavaden šport: oženil se je, postal vdovec ter se zopet oženil. Bržkone ni imel o zakonu tako slabega pojma kakor listi naši fantje, ki se še pred enkratno že-nitvijo tresejo. Ali ženam gospoda Kettmanna ni baš sijala sreča. Prve tri žene so živele gotovo zelo "žalto-vo", ker so kmalu po poroki umrle čisto naravne smrti. Dve ženi sta padli kot žrtvi nesreče, tri so živele poleg gospoda moža tako srečno in veselo da je ena skočila v vodo, ena pod vlak, a tretja se je povspela na vrv ter osta-vila svojega moža vdovci. Tako je skrbel Kottmann zaporedoma, da se razširi groblje in kmalu je mogel na Vseh Svetih dan prižgati sveče na štirinajstih grobovih. Ali ko se je hotel petnajstič oženiti, ga je zadela nepri-lika. Ob neki železniški nesreči je bil tako ranjen, da so mu odrezali obe nogi. Zdaj bo menda ostal vdovec.
Koliko kruha se potroši na svetu.
Iz neke statistike iz leta 1880. vidimo zelo zanimive podatke o potroše-nju kruha pri evropskih narodih. Tako jc leta 1880. največ kruha potrošila Francija, vsaka oseba 258 kg na leto. za njimi Danci 256, Belgijci 240, Nemci 211, Švicarji 135, Nizozemci 201, Rusi 173, Avstrijci 135, a najmanj Portugalci 127 kg. Sedaj pojedo največ kruha Danci, oseba 287 kg. Za njimi Belgijci, Francozi, a Nemci pridejo na četrto mesto z 236 kg na osebo. Vzrok večjemu trošenju kruha je pomanjkanje in draginja mesa.
Zakaj so Japonci tako majhni.
Lansko leto je neki japonski list z veliko žalostjo konštatiral, da ni nikjer tako majhnih ljudij, ko na Japonskem. Znano je, da so možje v mikadovi armadi, ki so visoki 1.60 m., že izjeme, v "državi vzhajajočega solnca" jih srna trajo že za velikane. Čas bi že bil, da se tem razmeram, ki so sramota za japonski ponos, naredi konec. . In sešla se je res komisija učenjakov, da išče vzroke te narodne nesreče ter poišče tudi sredstev za pomoč. Komisija je v svojem interesantnem poročilu prišla do zaključka, da je vzrok temu, da so Japonci tako majhni, ta, ker rabijo Japonci namestu stolov in postelj plahte in preproge. Sedenje v krojaški
Kako znajo tatovi biti šaljivi,
videla je neka Angležinja pred kratkim. Vdrl je bil po noči v njeno shrambo tat sladkosned, ki je pustil na vilicah nataknjen listek zraven trde kruhove skorje. Na tem listu je'stalo sledeče: "Draga gospa! Jaz se upam raztreti najdebelejše železne blagajne, ali ta skorja je pa vendar le tudi meni pretrda, za to bi moral imeti dinamita. Sicer pa. upam, da se bodele do tačas, da se povrnem, še malo bolje kuhati naučili. Z odličnim spoštovanjem B. Sikes." Podobno sc je bilo dogodilo tudi že prej drugi gospe, ki je našla v svoji omari zjutraj pisemce s sledečimi vrstami: "Ako svojega sira ne pojeste naglo, bode vam utekel. Zaprite ga rajši v železen zabojček, sicer vam res uide. Pa veste kaj, prodajte ga Francozom, ker pred duhom tega sira bodo vsi Nemci iz Francoskega pobegnili."
Čiščenje vina z jajčjim beljakom.
Za rudeča in črna vina se priporoča kot čistilo jajčji beljak, ker ta način Čiščenja ne jemlje vinu barve. Vzame se za 1 hI črnega vina 3, za isto množino belega vina pa 4 beljake. Te se dene v skledo, jim prida nekoliko soli (na 12 beljakov 1 pest), prilije malo Vode in tako dolgo tepe, da nastane sneg. Ta sneg se preliva potem iz škafa v škaf večkrat. Nato se zlije ta zmes v sod, kateremu se je odvzelo toliko vina, da se lahko vlijc čistilo. Čez nekaj časa se sod napolni in dobro zabije. Po, 14 dneh se vino pretoči v sod, ki ise je poprej zažvcplal. Čiščenja vina se je lotiti, ko se je vino po pretakanju že umirilo.
ROJAKI IN ROJAKINJE ŠIROM AMERIKE! PRISTOPITE K NAJVEČJEMU SLOVENSKEMU PODPORNEMU DRUŠTVU.
Društvo Sy. Družine
(THE HOLY FAMILY SOCIETY)
ŠTEV. 1 D. S. D., JOLIET, ILLINOIS.
Protin
je jako nerodna bolezen za zdravljenje. Mr. Rud. Kaspar, iz Ravenna, Nebr., piše nam: "Severovo Zdravilo zoper Revniatizem me je zopet spravilo na noge. Zdaj zopet hodim. Trganje po členih je prešlo." Podobna pisma nam neprenehoma dohajajo in hvalijo Severovo Zdravilo zoper Revniatizem, zlasti za zdravljenje v slučajih zastarelih živčnih bolezni in trganja po kosteh, ter členkih, lumbago in revmatična nevralgija. Vprašajte svojega lekarnarja za Severovo Zdravilo zoper Revniatizem. Cena $1.00. Ako ga pri njem ne dobite, pišite ponj naravnost na W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. — Adv. nov.-Tues.
Geslo: "Vse za vero, dom in narod." "Vsi za enega, eden za vse."
ODBOR ZA LETO 1915.
Predsednik..................George Stonich.
Podpredsednik...............Stephen Kukar.
Tajnik..........................Jos. .Klepec.
Zapisnikar..............Anton Nemanich Jr.
Blagajnik.......................John Petric.
Reditelj........... ............Frank Kocjan.
NADZORNIKI:
Anton Šraj, Jr., Nicholas J. Vranichar, Joseph M. Grill.
To društvo sprejema v svojo sredo rojake in rojakinje iz vseh krajev Amerike, in sicer od 16. do 55. leta starosti brez vsacih ceremonij. Ne glede kje stanujete — najsibo v Jolietu ali v katerem drugem mestu v Ameriki, k našemu društvu lahko pristopite vsi, če se skažete z zdravniškim spričevalom in plačate kar pride.
Pri tem društvu ni treba nikakoršnega potnega lista. Greste lahko kamor hočete in kdaj hočete. Samo, da točno plačate mesečnino in takoj, ko se preselite, tajniku naznanite svoj pravi naslov. Mesečnino JflllkQ pihate za eden ali več mesecev vnaprej.
^ ^ -»»tvo izplačuje bolniške podpore $1.00 na vsak d»lavni da-
tO JJru.	, .. .. . -. -»— y—, ./'f
za 50c na mesec.
Izplačuje zavarovalnino, poškodnino za Operacije, za plačila, kor kaže oglas gl. urada D. S. D.
\ Tri tem društvu ni nepotrebnih postav. Edino kar se zahteva je, da vsak ud plača svojo mesečnino. Kazni in drugih nepotrebnosti ni nobenih v tem društvu.
Redna seja se vrši vsako zadnjo nedeljo.
Kdor izmed cenj. rojakov in rojakinj želi pristopiti v naše veliko in napredno društvo naj se zglasi pri podpisane^. Če mu ni mogoče osebno priti, naj piše za podrobnosti in navodila na:
JOSIP KLEPEC, JOLIET, ILL.

t
NAPRODAJ IMAMO DOBRE Popravljene šivalne stroje Singer in drugih vrst, katere garantiramo. Cena $5.00 in višje. Prodajalna je na 423 N. Chicago St., Joliet, Sweet, Orr poslopje.
Poskusite USTo^o Pivo
Old Laffer
••♦•"V STEKLENICA H«««« Je BOLJŠA in oknsncjša pijača, kot katero drugo pivo.
-IZDELUJE GA-
Joliet Citizens Brewing Co.
Oba telefona 272 Dobite je vseh boljših sahuiih v Jolietu
KJE JE JOS. NEMANICH IZ BE-reče vasi (p. d. Paučnikov) št. 29? Pred nekim časom se jc nahajal v Bisbee, Arieona. Kdor ve zanj naj mi njegov naslov poslati blagovoli, ali mi naj sam piše. Anton Nemanich, 1000 N. Chicago St., Joliet, IU	tifn
SALUNA SE ODDASTA V NAJEM z novim letom, in -sicer na voglu Jackson & Indiana sts. ter na 209 Indiana st., samo en blok od Slovenske cerkve, izmed najstarejših in najboljših salunov v Jolietu. Osebno Vprašati: Jos. Stukel, 209 Indiana St., Joliet, 111.
John Grahek
...Gostilničar...

Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke.
Prodajam tudi trdi in mehki premog
TELEFON 7612.
1012 N. Broadway JOLIET. ILL
FIRE INSURANCE.
Kadar zavarujete svoja poslopja zoper ogenj pojdite k ANTONU SCHAGER North Chicagi Street
v novi hiši Joliet National Banke.

Zavarovanje
proti požaru, inala in velika posojila pojdite k
A. SCHOENSTBDT & GO.
203 Woodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, III.
Boj proti alkoholizmu na Švedskem.
V Švediji se bije boj proti alkoholu že celo vrsto let z vladino pomočjo. Vspehi ne izostajajo. L. 1830 je bilo vživanje opojnih pijač silno veliko; 40 litrov alkohola je prišlo na vsakega posameznika. L. 1895 je prišlo samo še 6 litrov. Brezmerno vživanje žganja obstoja iz 1. 1775, ko je vlada osnovala v ta namen državni monopol. Ta monopol so pozneje odstranili, a to ni imelo posebnega vspeha, ker je vsakdo lahko poljubno izdeloval žganje. Prve
Vsakdo, ki je poslal denar v staro domovino
POTOM NAŠEGA POSREDOVANJA, JE ZDAJ
POPOLNOMA PREPRIČAN
-DA DOSPEJO NAŠE DENARNE POŠILJATVE--
ZANESLJIVO IN TOČNO v roke naslovnikov, kljub vojnim zaprekam, in sicer v 20. do 25, dneh
V stari domovini izplača denar c. k. pošta
100 kron pošljemo zdaj za $15.20
VSE NAŠE POSLOVANJE JE JAMČENO.
Pisma in pošiljatve naslovite na:
AMERIKANSKI SLOVENEC
JOLIET, ILL.
POŠLJITE NAM EN PAPIRNAT DOLAR
in prejeli boste po ekspre-u eno steklenico HAMILTON CLUB PtJRK WHISKEY (one full quiirt) in euoqunrt finega SOMA POUT WINK. Obe steklenici ošljemo v lepem /uboju—le za on sam papirnat dolar. PiSite C. F. ZA RI IiA & CO., :11S Third Av, Pittsburg, Pa.
—	Res je—reče Wadha ravnodušno.
—	A sedaj glejmo, da čim preje od-idenio od tod.
Wadha pohiti do postelje, kjer je počivalo mrtvo truplo. = Ko se je vrnil k Muhamedu, reče zopet s tihim glasom:
—	Kdo je prinesel mrliča sem?
—	Jaz sam — odvrne novi kalif — _J in moj suženj. - — Sam.
—	Hotel sem, da nikdo drugi ne zazna za-našo skrivnost.
—	Dobro si storil. Ta kristjan je v resnici podoben kalifu.
—	Res je! Čudim se, kje si ga našel?
—	V ječi. Zaslužil je smrt in je bil tudi obsojen na smrt. Pred dvema dnevoma, ko sem bil v ječah, mi ga je pokazal ječar in takoj sem se domislil, da bi tega človeka lahko potrebovali.
—	Zaslužil si, da postaneš hadžib. Nikdo, ki bo jutri gledal tega človeka, ne bo niti v sanjah dvomil, da je to neki kristjanski zločinec, nego vsak ga bo smatral za pravega kalifa.
IV.
2e zgodaj v jutru je bil Strezinja na nogah.
Njegov zvesti Osman ga je zbudil, pevajoč pod njegovim oknom neko pesem.
Ko se je opravil in uredil obleko in opasal meč, je stopil na ulico.
—	Kam greva? — vpraša svojega 'voditelja.
—	Najpreje tja, kjer je najlepše.
—	In kje je to?
—	V kordovski džamiji.
—	Ali je daleč?
—	Ni. Nekoliko korakov. Sicer boš pa takoj videl, ako greš z mano.
In v resnici sta korakala le malo časa, da sta prišla po neki ozki ulici na trg.
Pred njima se je dvigala krasna in mogočna kordovska džamija.
Meskvita, katero je začel graditi že Abduraman mesto gotskega templja, zgrajenega na temelju Verinega templja iz rimske dobe, se je dvigala ponosno v nebo, ožarjena s solnčnimi žarki.
Strezinja in njegov spremljevalec sta vstopila skozi vrata odpuščanja na dvorišče obkroženo s stolpovi in okin-čano z marmornimi fontanami in vodometi.
—	Ne bova šla v džamijo skozi glavna vrata, nego skozi postranska, ker nam je tako bližje.
—	Ali je več vrat—vpraša Strezinja.
—	Devetnajst jih je. Devet jih je za ženske in ravnotoliko za može. Srednja, glavna vrata so zelo velika. 13
I Na strani pinje...
—	Kaj je to pinja? Pinja je oni del džamije, ki leži proti
Meki. Med tem, ko je n^i strani pinje samo en vhod^ je ob strani Moksure J poseben hodnik, ki pelje do Alkazarja. j Po tem hodniku prihaja vsak petek | kalif, da opravi molitve.	v
1 rišedši v notranjost, se je Strezinja fc) i zavzel nad sijajem in krasoto. Njegove ^ j oci so za hip obvisele v gozdu samih S i stebrov.	a<
—	Divi.š se, kaj — vpraša Osman s K j ponosnim glasom. — Imaš kaj gledati. E
Ali veš, koliko je teh stolpov?	S
—	Kdo bi je štel. Povej...
—	Tisočštiristoindevet!	JJ
—	Ali je mogoče 1 se začudi Strezi- K nja. S
—	Poglej ta mramor, poglej zlato, 6 poglej, kako je yse okinčano z lapisla- K zurom. Glej te glave in ono podnožje R stolpov, te napise in drugo nakitje. A M še bolj se boš čudil, ko prideva tio 6 mitiraba, prižnice s koje -e govori mo- K litev. Videl boš visok stol od slonovi- S ne in aloje, katerega je delalo osem £ umetnikov celili sedem let in so dobili S zato 35,705 cinka tov.	Jj
Na vratih od mihraba (prostor mo- X| litve) so se nahajali stolpovi nepopis- 5 ne vrednosti.	S
—	Pojdiva dalje — opomni Osman g zamaknjenega Strezinjo.	|J
Prišla sta do vrat maksure, predvor- E ja mihraba.	u
—	Glej, zidovi mihraba in ta vrata
so iz suhega zlata. Tla maksure so iz i , masivnega srebra. V bližini mihraba M I se nahaja na prestolu od aloje pritrjen ! z zlatimi žreblji koran, katerega je I j napisal kalif Osman z lastno roko. Ob-j ložen je z biseri in rubini. V mihrabtt je šestnajst mramornih stolpov.
—	Povej mi, koliko teh svetiljk gori v džamiji. Tu je toliko luči, kolikor je zvezd na nebu — pravi Strezinja.
—	Neprestano gori štiritisočsedcni-sto kristalnih svetilk.
—	Krasno!. - vzklikne Strezinja.
—	Ti hočeš poslušati predavanja naših učenjakov? — vpraša Oijman Strezinjo.
—	Da.
—	Prav je tako. Učenje je dolžnost za vse ljudi. Največji božji poslanik, Mohamed pejgamber pravi: Znanje je zaklad za vsakega muslimana in musli-manko.
Znani so mi vaši učenjaki. Se ni dolgo, odkar je umrl naš papež Silvester. On si je, ko sc je še imenoval Gerbert, ravno v Kordovi postavil temelj svoji učenosti, katero je pozneje pokazal, kot opat v Bohhinu in kot H učitelj mladega cesarja Otona in kot H nadškof v Raveni in potem kot veliki ^J papež...	m
Med tem se je zaslišal zunaj velik fS hrup, kakor bi grmelo.
Osmin prisluhne in prime Strezinjo K za roko. Z urnimi koraki ga povede W k izhodu džamije.
Na trgu pred džamijo so se zbirale eS velike skupine ljudi in se živo pogo- ^ varjale.	EŽS
(Nadaljevanje ua 7. strani.)
Mi hočemo tvoj denar ti hočeš naš les
V SLUŽBI KALIFA
N. W. Phone 348
JOHN
Zgodovinski roman iz ča sov hrvatsko telesne straže v Španiji.
Hrvatski spisal Dr. Ve limir Deželic. Poslovenil Starogorski.
Če boš kupoval od nas, ti bomo»* lej postregli z najnižjimi tržnimi« nami. Mi imamo v zalogi vsakovrS nega lesa.
Za stavbo hiš in poslopij mehki' trdi les, lath, cederne stebre, desk s šinglne vsake vrste.
Naš prostor je na Desplaines # blizu novega kanala.
Predno kupiš LUMBER, oglasi' pri nas in oglej si našo zalogo! M"1 bomo zadovoljili in ti prihranili de"1-'
Slovenska Gostilna
The Will County National Bank
of Joliet, Illinois.
Prejema raznovrstne denarne ttlog ter pošilja denar na vse dele sveta.
Kapital in preostanek $300,000.00
C. E. WILSON, predsednik.
Dr. J. W. FOLK, podpredsednik HENRY WEBER, kašir.
vino domače in importirano, h fino žganje in dišeče smodke. |
915 N. Scott St., Joliet, 111. i|
Oba telefona 215.
WERDEN BUCK
511-13 Webster Street, JOLIET, ILL.
Tu dobite najboljši cement, apno, K Tu dobite najboljši CEMENT, AP NO, ZMLET KAMEN, OPEKO, VODOTOČNE ŽLEBOVE, ter vse kar spada v gradivo.
MEHAK IN TRD PREMOG.
Chicago Phone 225.
w. J. LYONS
Naš office in Lumber Yard na vof1 DES PLAINES I NCLINTON ST$
Geo. Svetlecicl
KasfiMHiaissffiaifi«*
m PRVI SALUN a m ONKRAJ MOSTA « KKffiKKffiKSffiKSfiJM
Chicago Telephone 3861 . \
107 RUBY STREET, JOLIET, &
DOBRODOŠLI!
Oscar J. Stephen
Sobe 201 in 203 Barber Bldg. JOLIET, ILLINOIS.
JAVNI ^ NOTAH C*
Kupuje in prodaja zemljišča v mestu in na deželi.
Zavaruje hiše in pohištva proti ognju, nevihti ali drugi poškodbi.
Zavaruje tudi življenje proti nezgodam in boleznim.
Izdeluje vsakovrstna v notarsko stroko spadajoča pisanja.
Garnsey, Wood & Len^
ADVOKATI.
Joliet National Bank Bldg. Oba tel. 891.	JOLIET, $
ŠTABA GOSTILNA
£ Govori nemško in angleško.
TR0ST & KRET7
— izdelovalci —
HAVANA IN DOMAČIH SM00K
Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" 5c.
Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na:
108 Jefferson Street, JOLIET, tffcv
W. J. BRADY
ADVOKAT.
(Dalje.)
—	Takoj, ali najprej te prosim, ne protivi se in me ubogaj slepo, ako ti je glava draga.
—	Ubogam.
—	Za nekaj trenutkov pridejo sem Muhamedovi ljudje, da te zadavijo.
Hesam omahne v nekaki omotici pri teh besedah.
—	Alah, ali že ni prepozno.
—	Ni.
—	Kaj naj storim?
—	Hitro se preobleči v preprosto obleko, katero sem prinesel s seboj in jo pustil zunaj pred vratmi. Nato pobegneš.
—	Pobegnem. Kam?
—	Kamor te povedem.
—	A kje je to mesto, kjer me ne najde moj sovražnik? Ako bi se skril v globočino morja, bi me našel.
—	Ne vstraši se, kar ti povem — reče Wadha.
—	Povej, le povej!
•— Odvedem te za nekaj časa v posebni oddelek dvorskih ječ.
—	V ječo! — vzklikne Hešam.
—	Ne boj se. Samo kratek čas bo trajalo to in moja skrb bo, da ti ne bo manjkalo ničesar.
—	Strašno — reče Hešam. — Ne, to ne more biti!
—	In vendar je to edino mesto, kjer te ne bo iskala roka nasilneža in samo-zvanca.
—	Ne morem.
—	Torej voliš smrt. ■— Smrt.
—	In še tako strašno.
—	Ne. Z mečem se branim.
—	Nič ti ne pomaga.
Nekoliko rasa nato se je kalif Hešam vendarle odločil za predlog Wad-hi el Amerija.
Ta je takoj prinesel sveženj, v katerem je bila preprosta obleka.
Nekaj časa je.poteklo, predno je Hešam slekel sijajno obleko in oblekel beraško. Nato se je pogledal v srebrno zrcalo, ki je viselo na steni in djal:
—	Izgledam, kakor Harun al Rašid, ko je na skrivnem obiskoval hiše svojih podložnikov.
Wadha nabere ustne. Zdelo se mu je žalostno, da se prvak države spominja slavnega prednika v hipu, ko mora sam v ječo. Ali čas je tekel in trebalo je izvršiti to, kar se je določilo.
—	Hitiva — reče Wadha e! Ameri. — Se malo trenutkov in prepozno bo.
—	Gotov sem — odvrne Hešam — ali dovoli, da še enkrat pogledam to sobo, v kateri sem preživel toliko u-godnih dni.
—	Bojim se, da naju ne zasačijo. Hešam maline žalostno z roko.
—	Bojiš se! V resnici so to žalostne besede, ki je govoriš svojemu nekdanjemu vladarju. Bojiš se! Ali nisi mogel zbrati svojo telesno stražo in uničiti mojega sovraga in rešiti mojo ca-t.J Ali nisi mogel premagati ne-vredneža in postaviti mene na mesto, katero mi pripada?
—	O moj gospodar, ako bi mogel to storiti, ne bi bil sedaj tu, nego bi užival tvojo slavo in sijaj.
—	Ali tvoji Hrvati niso več hrabri in zvesti?
—	Zvesti so in hrabri, ali premalo jih je, da premagajo tvoje neprijatelie. Pri tem niti vsi v Kordovi niso. Ali ne boj se! Pride tvoj čas in Hrvati store svoje, da rešijo onega, kateremu pripada oblast in slava. Ti zapuščaš .alkazar, sijajno svojo palačo, kakor begunec in ubožec, ali veruj mi, moja naloga bo, da se povrneš slaven nazaj kot kalif ter zasije.š. kakor solnce Koralo vi in vsemu svetu.
Solza se je pojavila v Hešamovih očeh.
—	Edini Alah zna, kdaj bo to! > — Edini on, re> je, ali moja naloga bo, da ne boš čakal dolgo.
Dobri moj W adha, dobri moj junak, verujem ti. Ali kdo ve, ali se ti posreči.
—	Samo, ako ne bo več glave na mojem vratu, se mi ta nakana izjalovi.
Hešam je bil gotov. Vzel je še iz neke tajne skrinje v zidu sijajne dragulje in se pripravil na odhod. Čelo mu je bilo mračno in videlo se je, da je silno žalosten.
Ko je šel nekaj korakov >e je ustavil.
—	W adha! Čuj me! Ali se še lahko poslovim od svoje Aiše?
—	Kaj ti pade na um? vzklikne Wadha <— samo ženskega joka in krika še nama treba, da vse pokvari.
—	Naj torej bode — reče Hešam. Sedaj ni rekel besedice, nego je šel
nem za Wadhom.
Ta ga je vodi! po dolgih koridorih cesarskega gradu, ki so se vijugali sem in tja, dokler nista obstala pri nekih železnih vratih. Wadha je izvlekel ključ in ga vtaknil v ključavnico.
Težko so «e odprla vrata in zapazile so se ozke stopnice, ki so vodile navzdol.
Na prvi stopnici je gorela lojeva svetilka, ki je razsvetljevala temne
stene in kamnite stebre. Wadha je zaprl za seboj vrata in djal:
—	Rešena sva! Hešam vztrepeta.
—	To imenuješ rešitev, a v resnici je pravi pekel.
Bojazen in nezaupnost sta se mu zrcalila na obrazu.
—	Wadha, ti si mi bil vedno zvest in dober.
—	Da, gospodar!
—	In vendar si me pripeljal sem?
—	Da, gospodar!
—	Wadha, ali je to plačilo za vsa moja dobra dela, katera sem ti storil?
—	Vsekakor je -to čin hvaležnosti, dobri moj gospodar. Zakaj, ako bi te I ne hotel rešiti, pustil bi te zgoraj v tvoji prestolnici in prav sedaj bi se zgodilo s teboj, kar se je nameravalo. V tem trenutku je stopila črna četa v tvojo sobo in gleda osupnjena na prazno ležišče. Muhamed gotovo obglavi vse, ko izve, da je orel izlete! iz svojega gnezda.
—	Misliš, da me tu ne dobe?
—	To je izključeno! Za to ječo ne zna nikdo več, nego jaz in moj zaupljiv človek, ječar. Ali nisi videl, da so vrata tajna?
—	Videi sem.
Sedaj sta prestopila zadnjo stopnico in prišla v dolg tljmni hodnik, ki je bil komaj tako visok, kakor velik človek in tako ozek, da je šel komaj po-
edinec skozi. Wadha obstoji.
—	Zakaj si obstal — ga vpraša kalif. — Ali si kaj slišal? Mogoče so naju zasledili?
—	Ne boj se.
Na to je dal Wadha v usta dva pr-•sta in zažvižgal z ostrim žvižgom.
—	Zakaj žvižgaš? — vpraša Hešam in gledal prestrašeno Wadho.
—	To je znak!
—	Znak? Komu?
—	Onemu, ki bo odslej tvoj varuh in prijatelj.
—	Ječar?
—	Da, ječar.
—	Ali me bo v resnici varoval? Ali je dovolj zanesljiv?
—	Zanesljiv in zvest. Zato ti jamčim.
Ko sta še govorila se je zaslišal odziv žvižga in za trenotek sta zagledala v daljavi hodnika luč.
Ta luč se je vedno bolj bližala in za nekaj trenutkov je stal pred njima ječar.
Globoko se je priklonil in vprašal VVadho el Amerija:
—	Ali si mi pripeljal onega, katerega moram čuvati.
—	Da. A čuvaj ga, kakor oko v glavi. Ako nittpade samo eden las z glave po tvoji krivdi, te čaka ledena in gorka smrt.
—	Ne imej skrbi! Preje umre stari Ibrahim, nego se tvojemu varovancu kaj pripeti.
Wadha preda nato Hešama Ibrahi-mu in se vrne nazaj, odkoder je prišel.
Ni minulo pet minut iu bil je spet v kalifovi sobi. Tu je imel kaj gledati. Na postelji je ležal kalif Hešam mrtev.
Sam W'adha se je na prvi pogled zganil in vztrepetal. Resnično. To je bil pravi kalif Hešam. Ta koščeni o-braz in ista brada. Obleka, katero je malo prej slekel Hešam, je imel sedaj spet oblečeno.
V sobi je stal kraj postelje Muhamed in sluga. Wadha el Ameri se približa Muhamedu in sklonivši glavo k njemu ga pozdravi, a tako tiho, da ga ni slišal suženj:
—	Zdravo! Da si'velik moj cesar in kalif!
Muhamedu so se radostno zaiskrile oči, kakor divji mački. Položil je roke na rame Wadhe e! Amerija in dejal;
—	Prvi si, ki si me nazval kalifa, iu bodi tudi prvi, ki sprejemaš od mene čast. Da si zdrav, moj sijajni hadžib.
Wadhu el Ameri je pokleknil pred novega kalifa in mu poljubil roko:
1— Vse moje zaupanje je v Alahu in jaz se pokoravam tvoji volji.
Muhamed ga vzdigne z obema rokama.
—	Ali je vse v redu? Ali si imel kaj neprilik, ko si ga opremil v ječo?
—	Imel sem.
—	A sedaj je zaprt. —- V najglobejšem kotu bo objokoval svojo .slabost — odv rne W'adha el Ameri.
In se ni več bati nobene nevarnosti od njega in njegovih ljudi?
—	Nobene! Ali ne vidiš, tla je Hešam mrtev in vsi ljudje bodo mislili, da je mrtev. Edino jaz, ti in oni človek tam vemo, da je to slepilo,
•— Samo ti in jaz — odvrne hladno Muhamed.
—	Kako to?
Zakaj oni človek bo živel še samo dve uri.
—	Grozno — se zgrozi Wadha.
—	Ali potrebno! — odvrne novi kalif. — Ali misliš, da bi tretji varoval našo skrivnost? Ti in jaz, midva je bova čuvala, ker sva dosegla vrhunec najinih želja in ker bi naju narod, ako izve resnico, kamenjal. Ali oni človek tam, kakor izvršitelj najinih osnov, bi naju lahko izdal. Ali ni res?
Frank Lopartz
400 Ohio Street JOLIET
NAJBOLJŠA ,* POSTREŽBA.
Posojuje denar in prodaja posestva.
O r p h e u m Theatre Building. JOLIET, ILL.
Metropolitan Drug SH
N. Chicago 4 Jaeksoa S»
Slovanska lekaff
+ JOHNSONOVI jf "BELLADONNA" 0# f
«U 0U> z (Mto! » m, m
RHVMATXaM	SLABOSTIH , OENWH .jJ
HROHOSn	PLJUČNIH n PRSNW f**^ 9
BOLESTI » KOLKU	MRAZ&1JU . tfVOti)
BOLESTIH . &ENWH	WTJU OFRSNB MHS*
NEVRALOU, FROTOW	PREHUUENJU
OTRPLOSTI MSK	BOLESTIH . LEDJU* i
iABOTNBI KRI2U	BOLESTIH . KSW
■	um K*iuu ffir* m
gTEFANlCH |j
|ti YRNIMO SET J
Prav radi se spominjamo onih dni, ko smo bili krepki in polni zdravja in jI? življenja, in ko si bil vsvesti, da je ta svet nebeški raj, poln sreče in veselja ■ za nas. Kaj nas je zadelo, da nismo več onega mnenja; da smo premenili svoje navade in se odtujili od srednje poti, ki se imenuje zmernost v vsaki ffl stvari? Vrnimo se k starim navadam, k navadni hrani, k bolj resnemu delu, j^j k svežemu zraku, a zlasti pa moramo pazno skrbeti za svoje prebavne or-gane, da
preprečimo zabasanost in nje posledice, ter slabost in nervoznost. Kakor hitro opazimo nered, ne pozabimo na
Trinerjevo Ameriško j Zdravilno Grenko Vino jj
To zdravilo je jako važnega pomena, ker pospešuje delovanje prebav- jaH nih organov in tako nam povrne prejšnje navadno zdravje za dobo dokler KM
TR1NERS	zdravilo tudi —
ti^^MUCyil 1	' PREKINE BOLEČINE IZ DROBJA,
^ELnnTZ^W	ODSTRANI ZABASANOST,
*	DOPRINESE OKUS DO HRANE,
BlTTFP-WlNE	POMAGA PREBAVLJATI,
1 JUVHllU-	OKREPČA PREBAVNO MOČ,
%	OHRANI ORGANE DELAVNE,
j ^^ffiB^b \	ODSTRANI NERVOZNOST.
./j.	^	Urejuje, okrepčujc, daje novo moč, prepreči in odstrani zabasanost, P°" l|
/	tolaži glavobol, da je pomoč dekletom in ženam v slučaju neprilik, ter vseh j^V
hi^jJar^ie & drugih enakih boleznih.
/ 'WwiNE *
T^INEROVO	CENA $1.00.	V LEKARNAH.
NORKEVINO	,	1
^^»r«! by JOSEPH TR»N£R	T r »I
733 S,A»KUnd Ave.	A1<0 "°čete preprečiti bolečine, imejte vedno priročno TRINERJEV Ll- «
^^^^JCACO^Lj^^^^^ NIMENT in ribljite telo z njim kadar čutite naj manj šel'bolest, bodisi revma- KJ
tično ali ncvralgično. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c.
yOSEPH TRINER, i
—=IZDEL0 VATEL — 4th Ashland Ave.	CHICAGO, Ihl' ji
Slovensko Katoliško Samostojno Podporno Društvo
Marije Vnebovzete
(S. C. M. B. Society of St. Mary's Assumption) P^tanovljeno 15, avgusta 1909	Organizirano 2. aprila 1910
__Sedež: PITTSBURGH, PA.
NADZORNI ODBOR:
Joseph Pavlakovich, 54 Low Road, Sharpsburg, Pa. John Šutej, 5113 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
Frank Mihelich, 4808 Blackberry Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNI ODBOR:
Joseph Jantz, 4502 Buttler St., Pittsburgh, Pa.
Frank Trempus, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.
Anton Zunich, 1037 Peralto St., N. S. Pittsburgh, Pa.
j t B°lniski obiskovalec: WILLIAM TOMEC, 4811 Butler St., Pittsburgh, Pa. Dr«štveno Glasilo je: "AMERIKANSKI SLOVENEC", Joliet, 111.
a Pisma in denarne zadeve se naj pošiljajo na tajnika. Vse pritožbe pa
y Porotnika.
Kojaitj 1 p ■
• Pristopajte v to društvo, katerega cilj je: Pomagati onemoglim, cja družba — Boljša podpora.
BK£iwiUKv Društveno Geslo: "V slogi je moč."
Slsasii ^ffiiiffišiifiSaffiiiBiSHi m tB m « lal«!
jjcite svojo deco slovensko moliti in citati
lz povsod priljubljene knjige, katera se imenuje
RATEKIZEM
Kl GA JE SPISAL NAŠ POK. REV. F. S. ŠUSTERŠIČ.
s poštnino vred samo 25c
ZA VEČJA NAROČILA PRIMEREN POPUST.
Pišite ponj na:
l^merikanski Slovenec, Joliet, Illinois
Edini in dolgoletni slovenski in polski pogrebni zavod in konjušnica. Kočije in ambulanci pripravljeni ponoči in podnevi. Najboljša postrežba za krste, ženitve in pogrebe. Najlepše kočije. Cene zmerne. — Ženske slučaje 'oskrbuje soproga, ki je izkušena v tej stroki. — Tel. So. Chicago 249.
WALKOWIAK
<?♦» Co Pogrebni Zavod in Konjušnica.
MERCIAL AVE.	SOUTH CHICAGO, ILLS.
faJ0f.AU NARAVNA OHISKA VINA
Delaware, Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja
Joslp Svete
82 E. «8th St., LORAIN, OHIO.
Conkord rudeče vino 60c galona Tee Catawba belo vino 80c galona
veljajo od 25 salonov naprej, pri manjih t, .	naročilih cena po dogovoru.
"rj y- .
^ PoIn0n,a teh cen»h je Vojni Davek že uračunan. Vina so po-^^^J^ney Ord^Vna' kar 'amčim- Naročilu Je pridejati denar ali
------- -,-
^	~ m^Š.m*0maaamaaammaaa »wmaaaymaqrammmmaafaamamaJimaagamaaa
^JUDSKA BANKA
Vložite svoj de-m m obresti v h III J|| | If if gl največjo in naj-USPJ JE tl i 11 močnejšo banko
v Jolietu
hranilnica J^fcSa.
Naa	in Države Illinois.
"	>di v Jo,,etn ima tu složen
W	aenar« Pod Vladno kontrolo.
JJ obresti od vlog, Začnite vlogo z SI. rirst National Bank
^^^IlOŽENJg NAD $4,500,000.00
--------a..iiaaaiaaii^
V SLUŽBI KALIFA.
(Nadaljevanje s 6. strani.)
Nekateri so vpili, drugi zdihovali, a zopet drugi hiteli naprej v stranske ulice.	i«iltl
Strezinja sprva ni mogel spoznati, kaj pomeni ta hrup.
Ali ko je njegov spremljevalec stopil k neki skupini in vprašal, kaj se je zgodilo, mu je postalo vse jasno.
—	Kalif Hešam je umrl. Dobili smo novega kalifa Al Mahdi Billaha. Dobri Hešam je umrl. Allah rahmet' ejle-sum. (Pokoj njegovi duši.)
Vojak, ki je stal nedaleč stran in slišal te besede, je dodal:
—	Alah rahmet ejlesum rabum v veri Mohamedovi in narodu, kdorkoli se je preselil na oni svet.
...v tem se je začul iz minareta glas mujezina:
Iza džae edželuhum la jestehirune •soaten vela jestakdimun, mindaril fe-! na ila daril beka. (Ko komu napoči smrtna ura, ne pomišlja se niti za hip, nego mora umreti, kakor mu je sojeno, da se preseli iz začasnega sveta v večnost.)	)
—	Esselamu alejke ja resulallah! Es-selamu ja habiballah! Esselamu alejke ja nebijallah. (Slava ti, božji poslanik! Slava ti, božji izvoljenec! Slava ti, božji svetnik!)
In ves narod, ki je bil na trgu vzklikne:
—	Allah rahmet ejlesum! (Pokoj njegovi duši.)
Takoj nato se je začul iz višine nekega minareta glas drugega mujezina, ki je istotako klical narodu.
In ko je skončal ta, je zopet drug mujezin s svojega minareta klical iste besede. • In tako je šlo od minareta do minareta in vse stotine in stotine minaretov je v državi naznanjalo smrt kalifovo.
—	Allah rahmet ejlesum!
—	Oh, kako dober je bil naš kalif— se je okrenil vojnik k Osmanu, ki mu je stal najbližje.
In ta odvrne na mah:
—	Dober je bil, dober.
Strezinja ni mogel razumeti in se
prečuditi, da sedaj Osman hvali kalifa, ko še se je malo poprej nepovoljno izražal o njem.
Ko je to povedal spremljevalcu zgane ta z rameni in reče:
—	Zapoved Allaha je, da govorimo o mrtvih le dobro. Kdor zamolči slaba dela pokojnikova, temu bo zamolčal Allah tudi njegova in ga spustil v deenet. A kdor mrtvim ne odpusti in kdor ne zamolči njihovih grehov, njega bo Allah na kijametu, na sodnji dan osramotil pred vsem svetom in razglasil njegova slaba dela.
Strezinja je te besede poslušal molče. Spomnil se je, da se v njegovi domovini najdejo ljudje, ki celo po smrti, kakor hijene izkopavajo kosti mrliča iz grobov in govore da kalijo mir onega, ki se jim več ne more braniti.
V.
Ko se je vse to dogajalo na ulici, je bil Wadha še v spalnici.
Bila je to priprosta soba, ki ni prav z ničem kazala dostojanstvo gospodarjevo. Na stenah je viselo orožje in obleka Wadhe.
Wadha to noč ni mogel zaspati.
Takoj, ko se je vrnil domov, v hrvatsko vojašnico, nedaleč od palače alka-zarja je ukazal sužnja, da mu prinese slaščic iz strdi in jabolk.
A vzel je le nekoliko, nato -i umil usta s čašo vode, odpravil sužnja in legel.
Ali sen mu ni hotel zatisniti očes. Misli so mu hitele druga za drugo po možganih. Vsi dogodki poslednjih dni so se mu prikazovali, kakor žive pošasti in gledal je, kakor v nekakih živih slikah, vse to, kar se je dogodilo. >
On je hadžib, on! Največji mož za kalifom in če bo znal prav uporabiti slučaje, lahko postane še več, kakor kalif.
Wadha el Ameri je hadžib?
Ali je to mogoče?
Ako bi mu rekel kdo kaj takega pred desetimi meseci, ne, pred desetimi dnevi, bi se mu v obraz smejal.
In sedaj je to vendar resnica, suha resnica. In naj še reče kdo, da niso čudna pota usode?! Ko so ga majhnega, z obal hrvatskega, z onega lepega jadranskega morja ugrabili prokleti Benečani in ga prodali Sršenom, ko je jokal in prosil, naj ga puste in vernejo materi, tedaj je mislil, da je na j nesrečne j ša stvar na svetu.
In bil je v resnici
Ločili so ga od milega očeta in drage matere. Nikdar ju ni več videl, niti cul ni o njiju, dokler sta živela. Pozno, zelo pozno po njegovem ugrablje-nju, ko se je že povzdignil v svoji veljavi, je povprašal za njima. In tedaj je dobil žalostno vest, da ni več očeta, da ni več matere.
Spomnil sc je, kako ga je oče posadil na kolena in d j al: "Evo, sedaj poja-šeš v boj s kraljem Krešimirom v ponosno Bosnq." Spominjal se jc, kako mu je oče dal meč in ga učil, govoreč: "Hudi časi so in kdo ve, ali ne boš že zgodaj potreboval meča iti bojnega kopja. Ko odrasteš, biti moraš junak, kakor je bil tvoj ded, ki se je bil v tridesetih bitkah in postal slaven v hrvatskem narodu.
In resnica! Temu s- ima zahvaliti, da jc tako lepo napredoval v telesni straži kalifovi.
In mati?
Ko se je spomnil nje, so sc mu oro-silc oči. Krasna žena je bila to; tanka, kakor jelka in velika. Sedaj, po tolikih letih se mu prikazuje v nekaki nad-zemski prikazni. Ta inili glas, njen
krasen hrvatski jezik — kako bi se ne spominjal?
In kako ga je ljubila?! Sedaj ni več nje, ni več materine ljubezni. Oh! Ali je kaj lepšega, kakor ta ljubav, ali je kaj dražjega, kaj slajšega? Ko ga je pogledala, se mu je zdelo, da ga gledajo nebesa. In sedaj, ko se je spominjal nje, je čutil vonj nadzemskega cvetja, čutil neko nepopisno čuvstvo. Slika njegove matere je stala pred njim, sprva nejasna, kakor v megli, a nato jasnejša in cvetlejša, kakor bi bila živa.
Uboga mati! Ubogi oče! Kaj sta pretrpela, kaj preplakala, ko se sin ni več vrnil v vajino naročje.
Oče ga je uvedel na kraljevski dvor in tam se je družil s kraljeviči Sveto-slavom Surinjom, Držislavom, Krešimirom in Gojslavom. Vsi so ga ljubili, kakor brata.
A naenkrat udari kakor strela z neba.
Bila je temna noč, nebo oblačno. Iz črnih oblakov se je tuintam prikazala ogromna, okrvavljena lunina krogla. Sprehajal se je s tremi tovariši ob morski obali. V razgovoru se je oddaljil nekoliko iz vasi. Naenkrat čuti udaree po glavi. Omahnil je, a imel je še vendar toliko moči, da se je obrnil. Tedaj je zagledal napadalce, ki so nu med tem urno vrgli nekako vrečo čez glavo in ga zvezali.
Nato se je onesvestil.
Ko se je zavedel, je bil na krovu velike ladje. Na nebu so lesketale zvezde. Temni oblaki so izginili, kakor da je nekdo s čarobno palico udaril po njih. Mesec je svetil jasno in krasno. Bila je bajna, prekrasna noč. Oh, ona prokleta noč!
Ko je zapazil nebo, se je spomnil vsega. Ni bilo redko, (Ja so na hrvatskih obalih ropali Benečani in Saraceni sužnje, največ mlada dekleta in dečke. In ko je začul kraj sebe beneško govorici, in beneški je dobro razumel, mu je bilo popolnoma jasno, da je na ladji beneških roparjev, ki ga peljejo v daljne kraje, kjer ga prodajo.
Op, sin hrvatskega plemiča in plemenite matere, naj postane suženj? Ta misel ga je tako prevzela, da je napel vse moči hoteč potrgati vezi. Zaman! Vezi so se mu globje vrezale v meso, da je začutil bolečine. Porogljiv nasmeh kraj njega ga je pa poučil, da bi tudi, ako bi potrgal vezi, ne pomagalo nič, zakaj bedeče oči čuvaja so pazile na njega.
In ni več mislil na rešitev...
Tako je minilo tudi to.
Spočetka se je mislil umoriti z gladom. Ali kmalu je prevladala v njem želja po življenju in nada, da se lahko pozneje vrne v domovino. In ni več odklanjal jedi. Ali bol, nepopisna bol po domovini ga ni zapustila. Ta bol ga j.e spremljala vse življenje. In ko so ga kot lepega in zdravega mladca kupili za kalifovo telesno stražo v Kordovi, se je še povečala. Nu, ko je spoznal, da to življenje ne bo prehudo, se je nekoliko omilila. Ko se je pomikal po lestvi časti vedno višje in višje, mu je postajalo lažje ali misel na dom ga ni nikdar zapustila. Počivala je v njem in se oglašala, kakor gavrani nad bojnim poljem, pokritim s padlimi junaki. In sedaj, ko se je povzpel do najvišje časti, katero si jc mogel misliti, mu je bila v srcu bolest. Neki notranji glas mu je pravil: Neumnež, jej, in ne toguj! Ali ni bedasto, da togu-ješ za nečim, kar ti ni sojeno, mesto da se veseliš tega, kar imaš. Za domovino plakaš? Ali ni to neumno? Kdo te pozna v domovini? Tvoji roditelji, ki so te poznali, so mrtvi že davno, in če bi tudi še živeli, bi se ne spominjali več na te, niti te spoznali, ako bi se vrnil v kraj, kjer si se rodil. In če bi ostal tam, kdo ve, ali bi ne bil nepoznan in neupoštevan, kakor pravi latinski pregovor: ndmo propheta in patria (Nikdo ni prerok v domovini). Tu pa si dospel do sijajne časti. Imaš vsega, kar ti poželi srce. Zlato in drago kamenje je tvoje in pred teboj se klanja ne samo Kordova, ne samo Španija, temveč, lahko se reče, cela Evropa. Zakaj tedaj žalost, zakaj tu-ga?...
A ta glas je govoril zaman. Drugi, močnejši, mu je pripovedoval o žito-rodnili poljih, zelenih gorah, o onem rodnem, milem morju in o krasni hrvatski govorici.. .
Tako je prebil Wadha el Ameri prvo noč, kot prvi dostojanstvenik kalifov, kot hadžib.. .
Ko je naposled prišel čas, da vstane, so mu bile oči krvave in globoke. O-krog njih so pa bili modri kolobarji, a obraz mu je bil bledejši, kakor navadno. Duša pa mu je bila zmučena na smrt,
Tako /mučenemu prijavi suženj, da ga čaka popotnik iz daljnih krajev, človek iz daljne Hrvatske, ki je prišel, da se mu pokloni.
Človek iz Hrvatske, Hrvat. To ime ga je elektriziralo.
—	Kje je ta človek? — vsklikne razburjen, da se je suženj, ki mu je prinesel to vest, prestrašil tako, da se ni mogel niti ganiti.
—	Pripelji mi ga, kaj čakaš r— je dejal Wadha el Ameri.
Ali gospodar — reče suženj boječe — tako v nočni obleki ga hočeš sprejeti?
—	Ah, kaj — odvrne Wadha el A-meri — kaj te skrbi moja obleka. Pri-vedi mi prišleca!
Suženj se ni upal dalje obotavljati, nego je šel po prišleca.
Ni minulo mnogo časa, ko se je prikazal med vrati Strezinja. Postal je za trenutek, kakor da se hoče prepričati, če je človek, pred katerim stoji, v resnici oni, katerega išče.
Med tem je Wadha el Ameri premeril Strezinjo od glave do nog in vljuden nasmeh se mu objavi na licu. Videlo se je da mu je ta mladi človek simpatičen.
Strezinja se prikloni in molči. Vse kakor je čakal, da ga prvi ogovori oni, h kateremu je prišel.
Ni mu trebalo dolgo čakati. Wadha el Ameri mu reče v lepi hrvaščini, katero je Strezinja takrat prvikrat slišal, odkar se je nahajal v Španiji:
—	Reklo se mi je, da si Hrvat. Iz katerega kraja si, katerega rodu, in kako|ti je ime? Katera sreča te je privedla sem?
—	Da si mi zdrav, veliki Wadha. In ker me vprašaš, ti hočem odgovoriti. Ime mi je tSrezinja in se mhrvatsko-kralj'evskega rodu. Moja zibelka je tekla na obali jadranskega morja, nedaleč od Splita. Prihajam sem na željo samega kralja Svetoslava Surinje, kateri, kar ti je gotovo znano, vlada že šesto leto hrvatskemu narodu. Poslal me je sem, da vidim vaše znamenite šole in si naberem znanja ter jih presadim v hrvatski narod in hrvatski dom.
—	Lepo je to od tvojega kralja, da skrbi za napredek znanosti v hrvatskih deželah. Tem lepše, ker je zaradi spora s prejšnjim kraljem in lastnim bratom Držislavom mnogo škodoval Hrvatski.
—	Ali so ti poznani naši spori?
—	Misliš morda, da spim? Ako bi bil tvoj kralj Svetoslav živel v slogi z Držislavom, bi Peter Orseolo, dož beneški, nikdar ne napadel Zader, Tro-gir, Split, Dubrovnik, Krk, Osor in Rab, nikdar bi ne osvojil Beiigrad, o-tokov Korčulu in Lastovo, nikdar se imenoval "dux Walmatiae". O, ta tvoj Surinja mi ni ljub. Mesto da se pridruži, kakor izdajica, Petru Orseolu, ter mu pošlje lastnega fina za jamstvo, bi naj raje z mečem v roki navalil na proklete Benečane. Ako bi se zgodilo tako, bi Benečani še danes plačevali davek Hrvatom, kakor so ga plačevali čez stoletja. Ali tvoj kralj Šurinja je pustil, da so zasedli mogočna dalmatinska mesta, in kdo ve, morda bodo pretekla stoletja, predno se hrvatski narod reši teh pijavk.
—	Veliki Wadha, ne srdi se. Položaj je bil takšen, in ni bilo pomoči. Hrvati sami na sehj niso dovolj močni.
—	Neumnost — se razsrdi Wadha.— Vi Jugoslovani najdete vedno izgovor in če bi ga iskali na mesecu, samo da prikrijete malodušje in bojazljivost. Sedaj se bojite tega, potem zopet onega, a bali bi se raje slovanske nesloge in prepirov. In tedaj bi imeli državo močno in slavno, kakršne ni daleč naokrog. Mesto da trepetate sedaj pred Bizancem, sedaj pred Franki, zopet pred Benečani in se jim ponujate kot robovi sedaj tem, sedaj onim, bi se naj raje tresli pred velikim Bogom in zaupali v lastno moč.
Strezinja je poslušal te besede mirno in lice mu je žarelo sramu.
—	Oprosti — reče naposled — morda je tvoj ukor vendar prestrog. Mi nismo izgubili samostalnosti. Pač pa je dobil Svetoslav za svojega sina Štefana, Hicelo, Hčer slavnega beneškega doža Petra Orseola. Obenem je postal član rodbine ogrskega kralja Štefana, zakaj brat Hicelin, Oton, ima Štefanovo sestro za ženo.
—	Hm, kolika sreča za Hrvatsko — se poroga Wadha. — A vprašam te, ali je Ilicela prinesla od doža za doto svojemu hrvatskemu soprogu nazaj mesta in otoke? Ni! Ali vprašam te, ali je ogrski kralj Štefan prenehal svojemu sorodniku ogrožati meje kraljestva? Ni! Ko je Svetoslav ženil svojega sina, bi moral zahtevati večjo doto... Sicer pa — se prekine Wadha el Ameri sam — preidemo k tebi. Po vsem tem se ti bo zdelo, da mi nisi dobrodošel. Kaj? Nu, varaš se! Na tvojem licu čitam, in laskam se samemu sebi, da vem čitati z obrazov, si ti ple menit mladec. Željan si znanja in odkrit; hraber si, to je dokaz, da si se odločil na tako daljno pot. Vse to mi je dovolj, da ti rečem: Dobro došel! Ako se ne veš, ti moram reči sedaj, da jaz nisem več samo poveljnik telesne hrvatske straže, nego da sem od danes največji dostojanstvenik.
—	Hadžib — se začudi Strezinja in stopi korak nazaj.
—	Da, hadžib! Ali ne boj se. . Ta čast ti bo samo v korist in varstvo. Od danes si ti v moji zaščiti in nadejam se, ko se nekoč vrneš v svojo domovino, da poneseš dobre spomine na Kordovo s seboj in na onega, ki ga vidiš pred seboj in kateremu ni sojeno, da se povrne v zemljo svojih očetov, da bi gledal valove sinjega jadranskega morja ter poslušal pesem hrvatskih deklet in junaških vitezov v veselem kolu.
Strezinji se je zdelo, da so oči Wad-hine postale vlažne, in opazil je, da mu drhti glas v neki razburjenosti.
—	Ti, sinko, si tako srečen, da se povrneš tja, odkoder si prišel in nagledal se boš zelenili hribov in se radoval lepe domovine svoje. Draga mi je domovina! Hočem te narediti za sina in ko te nekoč pošljem v Hrvatsko, bom mislil, da odhaja tja del moje duše. Morda bom lahko v tebi in po tebi koristil svoji dragi domovini.
Strezinji vzdrhti srce na te besede in vzklikne:
—	Veliki hadžib, nisi pozabil svoje domovine Hrvatske, ti jo ljubiš še vedno, dasi st tako daleč od nje in je nisi videl toliko let?
Wadha na te besede ničesar ne odgovori, nego razprostre roke in objem-ši Strezijo, ga poljubi na čelo.
(Dalje prili.)
W. O. MOONEY
PRAVDNIK-ADVOKAT.
4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet
Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni.
JEDEN AKER ZADOSTUJE.
Ako si morete postaviti skromno hišo na svoje lastne stroške, pripravljen sem vam prodati jeden aker ali več zemlje. Na roko plačate majhno vsoto, ostalo pa na mesečne obroke. Jeden aker zemlje meri 132x330 čevljev, jednako šestim ali sedmim mestnim lotam. Ako si sedaj postavite hišo, si prihranite najemnino kar vam bo v veliko korist na stara leta. Blizo poulične železnice. Za podrobnosti vprašajte
GEORGE WARNER YOUNG, Woodruff Bldg.	Joliet, 111.
Joliet Steal Dye House
Profesional Cleaners and Dyer»
STRAKA & CO. Office and Works, 642-644 Cass
Chicago Phone 4444, N. W. 483.
Kadar se mudite na vogalu Ruby andBroadway ne pozabite vstopiti v
MOJO GOSTILNO
kjer boste najbolje posteeieni. Fino pivo, najboljša vina in smodke.
Wm. Metzger
Ruby and Broadway JOLIET
Samo pri meni se dobe patentirana in garantirana sledeCn zdravila: za rast in proti spadali-lu ženskih in moških las, kakor tudi za rast moških brk in brade; za revniatizem kostibolj ali trganje v nogah, rohah in križu, za rane, opekline, bule, ture in kraBte, itd. Kateri bi rabil moja zdravila bez uspeha. grrantirain $500. Pilite takoj po cenik. "Koledar" in žepna knjiga od 30 strani vredna 5 dolarjev 7.a vsakega ki jo prebere Pošljite 6 centov v markah, nakar vam pošljem Koledar in knjižico.
JACOB WAHČIČ 1092 E. 64th St. Cleveland, Ohio.
;michael conway*
106 Loughran Bldg. (
Cass and Chicago Sts. JOLIET
Pcsojnje flenar na zemljišča.
Insurance vseh vrst
Surety Bonds. Steam Ship Agent Both Phones 500.
Chicago Phone 788 N. W. Phone 257
James L. McCulloch
MIROVNI SODNIK	|
IN JAVNI NOTAR.
U. D. POSTELANCZYK, klerk in tolmač.
317 Jefefrson Street, nasproti Court House, Joliet, 111.
R. F. KOMPARE
SLOVENSKI PRAVNIK
ADVOKAT *
V So. Chicago, Ills,: Soba 218—9206 Commercial Ave.
Telefon: South Chicago 579.
Chicago tel. 3399. N. W. tel. 1257.
Louis Wise
200 Jackson Street JOLIET, ILL.
gostilničar
TINO, ŽGANJE IN SM0DKB.
Sobe v najem in Lunch Room.
GLAVNI ODBOR:
Pte<lsednik:...................FRANK ROGINA, 36—48 St., Pittsburgh, Pa.
^predsednik:....MATH. MAGLESICH, 3440 Ligonier St., Pittsburgh, Pa.
*ainik:.......JOSEPH L. BAHOR1CH, 5148 Dresden Way, Pittsburgh, Pa.
Zapisnikar:........GAŠPER BERKOPEC, 4927 Plum Alley, Pittsburgh, Pa.
l|ya8ajnik:.........JOHN BALKOVEC, 5145 Carnegie St., Pittsburgh, Pa.
KI K r
m I w L
POSTEN.
iS
S
Padel je skoro do sence svojega prejšnjega jaz. Že več dni je živel sa mo ob mleku in kruhu, zadnja dva dni pa je samo vodo in kruh užival in danes ni imel sploh nikakega grižljaja več. Imel je samo še dvajset vinarjev.
Kljub strašnemu položaju, v katerem se je nahajal, je prelistal časopis, da bi našel kako službo. Najprej je napisal nekaj ofertov, nato pa je šel na tri mesta, kjer se je bilo treba osebno predstaviti. Toda povsod je prišel prepozno. Preostala mu je le še ena a-nonca, na katero se je hotel oglasiti.
Nad eno uro je moral hoditi peš, predno je dosegel ta kraj. Ko je dospel tja, so bile njegove moči popolnoma izčrpane.
Na pragu dotične hiše je še enkrat prečital inserat. Glasil se je precej izredno: Išče se vseskozi pošten mlad trgovec. Najvišja starost petindvajset let, zdrav, spreten in priden!
No, če je bilo tu merodajno zdravje, spretnost in marljivost, potem je hotel izpolniti dolžnost službe.
Tu je bila cela množica reflektantov za službo. Moral je čakati dve Uri predno je prišel na vrsto. Ko je zagledal starega gospoda s sneženo brado, ki je sedel pri mizi, je pobarvala njegovo bledo lice rahla rdečica naraščajočega upanja.
Stari gospod ga je nekaj časa ostro gledal. "Sedite", je rekel nato kratko. Mladi prosilec je sedel. "Kako se imenujete?" "Gerhard Wellmann." "In kje ste službovali zadnjikrat?" "Na nekem posestvu ob meji", je odgovoril mladi mož. "Zapustil sem službo, ker sem mislil, da bom v velikem mestu več zaslužil. Šest tednov sem sedaj že tu a nimam še nikake službe."	'
"Zakaj ne?" Stari gospod ga je gledal, kot bi ga hotel z očmi predreti. "V tem času vendar lahko dobi vsak mlad človek delo. Povejte mi resnico!"
"Resnico? Da, nisem imel nikake sreče — in tudi prijateljev nimam. Sprejel bi vsako delo — a ne najdem ga."
"Imate še kaj denarja?" "Le še dvajset vinarjev," je odgovoril mladi prosilec potrto.
"Dvajset — vinarjev?" Kakor stokanje so se glasile te besede raz ustnice starega gospoda. Nato je opazoval Gerharda zopet predirljivo. "In vi trdite, da ste pošten mož?"
"Da, gospod. Hvala Bogu, do sedaj sem ostal pošten. Raje umrjem od lakote — kot pa biti nepošten!"
"Hm, to se glasi jako lepo!" odgovori stari gospod. "No mogoče ste za me sposobni; toda predno vas sprejmem, morate vedeti natančno, kaj zahtevam od vas. Poslušajte torej pazljivo."
Položil je pred se velik kup popir-ja. Deset minut je prisluškoval Gerhard Wellmann izvajanju starega gospoda, ne da bi se prav dihati upal.
Nato je nastal odmor, med katerim je sedel mladi mož s povešenimi očmi in z obupno, krčevito stisnjenimi rokami tu in stari gospod ga je neprenehoma ostro opazoval.
Naenkrat je Gerhard dvignil pogled. "Bojim se, gospod, da vas nisem prav razumel. Kar vi zahtevate od mene — prosim oprostite če izgovorim — toda za kaj takega vendar ne morete rabiti poštenega človeka."
"Jaz rabim moč, ki bi bila proti meni brezpogojno poštena."
"Toda ta stvar je vendar čisto sle-parstvo!" je zaklical mladi mož pogumno. "Dotični, ki izvrši to delo vendar ne more biti pošten! Zahtevate človeka, ki bi kazal proti vam naj strožjo poštenost in vi — in vi hočete svoje lastne stanovske tovariše — o-goljufati! To je tatvina vsestransko, ki jo hočete učiniti! Ne, tega ne morem storiti! Jaz ne!"
Gerhard je vstal. Bil je strašno bled, toda njegove oči so bile jezno uprte na starega gospoda, ki je izgledal tako častivredno, ter je vzravnal svojo mlado, vitko postav^ do popolne višine. Gospod Bredenfels je parkrat pokimal z glavo in smehljaje gledal mladeniča.
"Mladi mož, rekli ste ravnokar, da ne morete dobiti nikake službe in da ste brez denarja. Tu pa se vam ponuja služba z mesečno plačo po dvesto kron!"
"Da, to je res," je počasi odgovoril Gerhard. "Toda jaz bi potem ne o-stal pošten človek. In obljubil sem svoji rajni materi, predno je umrla, da bom ostal vedno pošten in zvest! Ta obljuba pa mi je sveta, gospod!"
S temi besedami je zapustil Gerhard z visoko dvignjeno glavo in tesno stisnjenimi ustnicami, sobo.
Komaj pa je Gerhard Wellmann zapustil sobo, je vstopil gospod Bredenfels hitro v sosednjo sobo iu rekel tam sedečemu, starejšemu možu: "Sledite temu mladeniču, ki je ravnokar odšel. Skušajte vse mogoče o njem poizvedeti. Nato. se hitro vrnite in poročajte!"
Več minut je sedel gospod Bredenfels ob svoji pisalni mizi, zatopljen v globoke misli.
"Prvi! Edini —^vki je odklonil!" je mrmral pred se.
Trajalo je precej časa predno se je njegov uslužbenec vrnil.
"No," mu je zaklical šef nasproti. "Kaj ste poizvedeli?"
"Sledil isem mu v štiri posredovalnice za službe. Nato je šel v dve tovarni kjer je vprašal, če mogoče rabijo delavca. Povsod pa se mu je reklo, da za tako delo ni dosti močen. Nato je šel domov. Stanuje na Muellerski cesti v siromašni izbici na dvorišču. Videti je na njem, da je docela potrt.''
"Hvala vam in prosim, naročite mi moj avtomobil."
Poizvedovalec je zapustil sobo.
Bilo je proti večeru, ko se je ustavil avtomobil milijonarja Bredenfels na Muellerjevi cesti pred v najem oddano vojašnico, v kateri je stanoval Gerhard Wellmann.
Priprosta stara žena mu je odprla duri. Peljala ga je v izbo, ki je bila opremljena z najpotrebnejšim in zopet sta si stala stari častivredni gospod in mladi mož nasproti.
Gerhard je strmel v vstopivšega kot bi videl prikazen, nato je zjecljal par pretrganih besedi.
"Vi — vi hočete — z menoj govoriti —- gospod?"
Stari gospod je pritrdil.
"Da, dal sem poizvedovati, kje sta nujete. Resnici na ljubo — vi mi ugajate in rad bi radi službe z vami še enkrat govoril. Štirideset prosilcev je prosilo za objavljeno mesto — in vi ste edini, ki bi vas hotel sprejeti."
"Ne," je kratko zaklical Gerhard. "Žal mi je, gospod, toda raje umrem kot bi pa prelomil obljubo, ki sem jo dal svoji materi."
"Dvesto kron plače v začetku, nato se zviša —"
"V nepoštenosti? Ne, nikdar!"
Pogled milijonarja je krožil po zanemarjeni izbi in končno obstal pri mizi, na kateri je stala majhna steklenica z rudečim listkom, na katerem je stal napis "strup".
"Vi se bližate obupu," je opomnil.
Gerhardovo lice je postalo še bolj bledo.
"Da," je zastokal.
Sedaj je položil stari gospod svojo roko na Gerhardovo ramo. "Ali ne mislite na to, da ima samomor tudi nepoštenost v sebi?" Medtem je pokazal z roko na stekleničico, ki je stala na mizi.
Mladi mož se je prestrašen zdrznil. "Ne," je jecljal, "na to nisem mislil."
"Dajte mi steklenico."
Gerhardove velike, žalostne oči so ga zrle vprašujoče, nato mu je dal molče stekleničico,
"Sedaj pa vzemite svoj klobuk," je dejal stari gospod, "in pojdite z menoj."
"Jaz — z vami? Ne razumem vas—"
"Kmalu bodete vse razumeli. Sedaj ne vprašujte dalje, ampak pojdite."
Glasilo se je tako zapovedovalno, da je Gerhard nehote ubogal. Toda ko je posegel po klobuk, se je opotekel— in padel nezavesten na tla.
"Oslabelost — skoro bi umrl od lakote!" je mrmral milijonar in se sklonil k njemu. "In vendar se brani zaslužiti denarja, ker bi bil pridobljen nepoštenim potom! Slednjič sem našel resnično poštenega človeka — ta je pravi za me." Med tem mu je odpel ovratnik.
Nato je šel iz stanovanja na cesto, da bi poiskal šoferja.
Čez pet minut so prenesli Gerhard W'ellmanna v milijonarjev avtomobil,
da ga odpelje k sebi na dom.
* * *
Približno dva meseca po tem dogodku je moral rešiti pravni svetnik in notar dr. Brendler oporoko osamelega, vdovelega milijonarja brez otrok. Gospod notar in njegovi uslužbenci, ki so čitali oporoko so si ubijali glave, kdo bi bil ta Gerhard Wellmann — "moj posinovljenec — edini človek, katerega sem našel kot res poštenega —."
Ko je po več letih podedoval Gerhard Wellmann velik del Brendelfel-sovega premoženja, ni minil skoro dan da bi se ne spominjal besedi svoje umirajoče matere: "Bodi vedno odkritosrčen in zvest — predvsem pa pošten — in če bi ti šlo še tako slabo, ne daj se zapeljati, da bi storil kako krivico."
In vselej je rekel: "Vesel sem, da sem ostal stanoviten".
vorite!" — "Mylord;" pravi tolmač s tresočim glasom, "ni imelo z obravnavo nobenega stika." — "Ako ne odgovorite, vas kaznujem!" zavpije sodnik. "Kaj je rekel?" — "Naj bo, mylord, oprostite, on je dejal: "Katera stara baba pa je to, ki tam-le za mizo sedi. ogrnjena v rdečo posteljno pregrinjalo?" Ves sodni dvor je zatulil samega smeha. Sodniku ni bilo ravno prijetno na stolu in reče: "Kaj ste na to rekli vi?" — "Dejal sem: 'Tiho tepec! To je dedec, ki te hoče obesiti'!"
Bridko.
Ona: "Ko sva si lani na tej klopi obljubila, da se bova vzela, je bilo krog in krog vse temno; sedaj se pa vse blišči v električni luči!"
On: "Je res, kar je dobrega, pride vselej prepozno!"
starem" vpraša: "No pa povej, koliko "peršon" je pa?" (božjih oseb).
Ženin, v mislih že popolnoma pri že-nitovanju: "Ja! jih bo 40 in sedem godcev."
LOKALNI ZASTOPNIKI (ICE) "A. S."
Nove vrste barometer.
A: "Kako je to, da ima ta sloveči potovalec, ki je nazaj prišel iz Afrike, leseno nogo?"
B: "Ko je bil nazadnje tam, je stanoval pri nekem zamorskem poglavarju in ker je na nogi imel putiko, je vselej vedel, kdaj se bo vreme izpre-menilo. To je bilo poglavarju tako všeč, da mu je dal nogo odrezati in jo je obesil na steno za barometer (vre-menik)."
Nasprotna poravnava.
Vaški zdravnik (padar) je pri krč-marju že dalj časa na dolgu. Ko ga oštir na to opozori, mu ta reče: "Da bo že efikrat tega konec, narediva tako: Ti meni izbriši dolg, jaz bom pa tebi zastonj 'puščal'!"
Zdravnikovo naročilo.
"Kadar bom umrl, me morate razparati in posebno jetra natanko pregledati, — sem radoveden, kaj da mi je!"
Hitra rešitev.
"Gospod, Vaš blagajničar je pobegnil in Vam odnesel 50,000 kron!"
Gospod (milijonar): "Kaj pa je treba tega vpitja! Zapišite ta znesek pod zaglavje 'tekoči stroški'!"
Zaušnica.
Gospod strežaju: "Žane, od sedaj naprej se ne boš imel več čez mene pritoževati. Brez vzroka te ne bom več klofutal. Če bi se pa le spozabil, dobiš za prvo zaušnico pet kron, za vsako drugo pa po eno krono!"
Žan: "Potem prosim, da mi eno že v naprej daste; imam v gostilni dolg in bi mi ravno — prav prišla."
Dober praktik.
Star zdravnik: "Gospod kolega, štejete li vi še veleposestnika Šulerja svojim pacijentom?"
Mlad zdravnik: "O ne, tu že dolgo časa ni bil noben bolan."
Star zdravnik: "O, dragi kolega, potem se pa morate še veliko učiti. V eni tako bogati družini mora biti eden skozi celo leto bolan."
Sodnik (obsojencu): "Vi dobite glo bo 20 K ali dva dni zapora."
Obsojenec: "Potem bi pa že raje za 20 K prosil, ker mi je denar ljubši."

iSsffiK
S !-
ZA KRATEK ČAS.
J
Brez strahu.
General svojim vojakom po bitki: "Fantje, dobro ste sc držali, bili ste se kakor levi!"
Prostak: "Da, gospod general! Kdo bi pač zamudil priliko, vendar enkrat pošteno pretepati se, ne da bi se mu bilo bati žandarjev in sodnikov."
Željo mu je spolnil.
A: "Prav lepo bi vas za nekaj prosil, a prosim, obdržite to zase."
li: "Z največjim veseljem."
A: "Prosim, posodite mi 50 kron."
i!: "Dobro, te bom za se obdržal."
Tolmač v škripcih.
Angleški sodnik je vodil obravnavo, pri kateri je obtoženec znal le ir-.ko. Vsled tega so zaprisegli tolmača. Obtoženec je izpregovoril nekaj besedi tolmaču. "Kaj je dejal?" vpraša sodnik, ki slovesno sedi v svojem talarju za mizo. — "Nič, mylord I" je bil odgovor. — "Kako morete to trditi, ko smo ga vsi slišali govoriti. Takoj go-
Diogen.
A: "Nekaj posebnega je bilo njega dni gledati modrijana Diogena sedeti pred praznim sodom!"
B: "Res jc to; pa meni bi bil ljubši poln sod!"
V šoli.
Katehet vpraša učenca, "koliko da je evangelistov."
Učenec hitro odgovori: "Štirje: Janez, Matevž, Marka in..."
Katehet: "No! Lu — Lu —. Lu — Lu, no!"
Učenec: ''Lucifer!"
Neki drvar prinese fanta v košari h krstu. Ko se prične krščevanje, pristopi drvar k župniku in reče:
"Gospod župnik, ne mučite se, kar tako malo ga pokrstits, saj bo koj pase!."
Profesor naznanja učencem svoje ure: "V sredo in v petek od 9.—10. ure je matematika, razen če je na ta dan nedelja ali praznik."
Suh ko koža.
Oče: "Janez, kaj pa dobivaš jesti pri mojstru, da te je sama koža?"
Janez: "Kože!"
Oče: "Kako je to?"
Janez: "Tako-lc: Če jemo krompir v oblicah, dobim jaz kože; če jemo klobase, pa tudi kože!"
Zamišljen ženin.
Nekoč sta šla ženin in nevesta k g. župniku k izpraševanju iz krščanskega nauka. Župnik je obadva dobro poznal, kajti hodila sta pri njem v šolo in bila sta v krščanskem nauku vedno odličnjaka. Nepotrebno se mu je torej zdelo, da bi ju dolgo mučil in zato sc obrne do ženina in ga tako po "lit
Denver, Colo.: George Pavlakovich. Pueblo, Colo.: Mrs. Mary Buh. Bradley, 111.: Math. Stefanich. Chicago, 111.: Jos. Zupančič. I.a Salle, 111.: Anton Kastello in Jakob Juvancic.
Peoria, 111.: M. R. Papich. So. Chicago, 111.: Frank Gorentz. Springfield, 111.: John Peternel. Waukegan, 111.: Matt. Ogrin. Indianapolis, Ind.: St. Bajt. Kansas City, Ivans.: Peter Majerle. Calumet, Mich.: John Gosenca. Iron Mountain, Mich.: Louis Berce. Chisholm, Minn.: John Vesel. Ely, Minn.: Jos. J. Peshel. Gilbert, Minn.: Frank Ulchar. Hibbing, Minn.: Frank Golob. St. Joseph, Minn.: John Poglajžn. Soudan, Minn.: John Loushin. St. Louis, Mo.: John Mihelcich. Great Falls, Mont.: Mat. Urich. So. Omaha, Neb.: Frank Kompare. Gowanda, N. Y.: Frank Zore. Bridgeport, O.: Jos. Hochevar. Cleveland, O.: Jos. Russ in Leop. Kušljan.
Newburg (Cleveland): John Lekan. CoHinwood, O.: Louis Novak. Lorain, O.: Jos. Perušek. Youngstown, O.: John Jerman. Allegheny, Pa.: John Mravintz. Delmont, Pa.: Jos. Pavlich. Houston, Pa.: John Pelhan, Moon Run, Pa.: John Lustrik. Pittsburgh, Pa.: Urh R. Jakobich. Steelton, Pa.: A. M. Petric. Milwaukee, Wis.: John Vodovnik. Sheboygan, Wis.:_ Jakob Prestor. West Allis, Wis.: Anton Skerjanc. Willard, Wis.: Frank Perovšek, Enumclaw, Wash.: Jos. Malnerich. Valley, Wash.: Miss Marie Torkar. Rock Springs, Wyo: Leop. Poljanec.
V onih naselbinah, kjer zdaj nijna-mo zastopnika, priporočamo, da se zglasi kdo izmed prijateljev našega lista, da mu zastopništvo poverimo. Želeli -bi imeti zastopnika v vsaki slovenski naselbini. Spoštovanjem,
Uprav. "A. S."
POZOR! POZORI
JESENSKE IN ZIMSKE OBLEKE.
čedne in moderne obleke z« odntal« in mladino se dobe pri nai, kakor tudi delamo v popolno zadovoljstvo oblek« po meri.
Velika zaloga najmodernejih klobukov in kap vseh velikosti.
Posebno velika zaloga trpežnih čevljev visokih in nizkih za moike, ženske in mladino.
Mi imamo najlepše srajce, kravate, kolare itd. Vse nate blago jamčimo ter povrnemo denar, ako ni v popolno zadovoljnost.
Z vsakim nakupom dajemo 4 odato vredne znamke ali pa register tikete izvzemši na oblekah delanih po meri
Vaši naklonjenosti te priporoča "Prva Slovanska Trgovina" na teverai strani mesta.
FrankJuričič
1001 N. Chicago St JO LIST, IL'
Rojakom priporočamo sledeče blago.
Kranjski Brinjevec, zaboj (12 steklenic) za ......................
Kranjski Slivovec, zaboj (12 steklenic) za ........................$1®'® .
Baraga, zdravilno grenko vino, zaboj (12 steklenic) za..... ........$5.« '
Ravbar Stomach Bitters, zaboj (12 steklenic) za ...................J'1®
Kentucky Whiskey, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.»l , S. L. C. Monogram, Bottled in Bond Quarts, zaboj (12 stekl.) za $10.£W| "
Cognac Brandy, zaboj (12 steklenic; za ........ .............$?•« s
Holland Gin, zaboj (15 steklenic) za.............................$12.®|
Rock and Rye, Quarts, zaboj (12 steklenic) za ...............•
Californijsko, Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................
Californijsko Vino, zaboj (25 steklenic) za .......................^f
Domače Vino, v sodih po 6 galonov, 10 galonov, 25 galonov in 50 galonov, galon po... ...................................... išM I
Z naročilom je poslati Money Order ali Bank Draft. — Pišite v slov«1' skem jeziku na:
Slovenian Liquor Co., Joliet, Illinois
E. H. STEPANOVICH edini hrvatsko-slovenski pogrebnik,
9251 E. 92 St., S. Chicago, 111. Tel. S. Chicago 1423. Rent. tel. S. Chicago 1606. Ambulanci in kočije, ter avtomobil' za vsako prigodo in vreme.
J. C. Adler & Co*
priporoča rojakom svojo
Mesnica
Telefon 101.	JOLIET, ILL
POZOR ROJAKINJE!
Ali veste, kje je dobiti najboljše meso po najnižji ceni? Gotovo! V mesnici
Anton Pasdertz
se dobijo najboljše sveže in preka-jene klobase in najokusnejše meso. Vse po najnižji ceni. Pridite torej in poskusite naše meso.
Nizke cene in dobra postrežba j« naše geslo.
Ne pozabite torej obiskati nas v našej mesnici in groceriji na vogalu Broadway and Granite Street.
Chic. Phone 2768. N. W. Phone 1113
W. H. KEEGi
POGREBNIK. j .
Slovenci v La Salle in ofeo,lc'| te.
dar potrebujete pogrebnito se jj «o na to tvrdko in prepričani b" ^ boste najbolje postreženi, ker je najboljši ter mnogo cene' drugi.
V slučaju potrebe rešil"6^ (ambulance) pokličite nas P0., nu, ker smo vedno pripravlj'1" dnevi in ponoči.
Vse delo jamčeno. J POSTREŽBA TOČNA VSA*,
_ I
W. H. KEEGAl*
Telefona št. 100 — vsak ? Cor. 2nd and Joliet St., L» ^
»a
0t0;
STENSKI PAf
___
Velika zaloga vsakovrstnih in firnežev. Izvršujejo s« j varska dela ter obešanje 5 papirja po nizkih cenah.
A lexander Hiflj
fie hi. Phone 376. gj
120 Jefferson St. JOL^'I N. W. telefon 55*J
Naročite zaboj steklenic
novega piva, ki se imenuje
EAGLE EXPORTS
ter je najboljša pijača
E. Porter Brewing Company
06a telefon 405,	S. Bluff St., Joliet, f!
jBgdSysSi
JOUET.ILU
PIVO V STEKLENICAH.
Cor. Scott and Clay Sts.....Both Telephones 26.....JOLIET. ILL1^