401. štev.
V Ljubljani, četrtek dne 6. fčDruarja ima.
vinarjev.
ob nedeljah iu
Posamezna številka 6
„I)AN“ izhaja vsak dan — tudi praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 3. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1‘20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10'—, četrtletno K 5‘—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K 30'—. — Naročnina se :::	pošilja	upravništvu.
:::	Telefon	Številka 118.	:::
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
:::	Uredništvo in upravništvo:	:::
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zalivale vrsta 30 v. Pri večkratnem oglašanju po-:::	pust. — Za odgovor je priložiti znamko. :::
:::	Telefon	številka 118.	;j:
Bo] m Drinopolje.
Cel svet gleda na boj pred Dri-nopoljern. Nasproti si stoje stari nasprotniki: Turčija in Balkanska zveza. Boj gre na življenje in smrt. Evropa je navidezno mirna. V resnici je razdeljena. Imeli smo že priliko govoriti o tem. Pa ne samo države, — cela evropska javnost je razdeljena v dve stranki. Evropa je danes gledalka velikih dogodkov. Ako bi začeli preštevati, kdo ima več naklonjenosti — ni dvoma, da so Turki v manjšini. S Turki pa tudi Nemci, kajti turški boj spremljajo Nemci od na-cionalcev pa do kršč. socialcev z enako ljubeznijo. Med Slovani je le par izdajalcev — ki stoje na strani Turkov — to so bosanski klerikalci. Ostali bodo v manjšini.
Up in nada turških prijateljev je postal Šukri-paša. To je baje najboljši učenec von der Goltz-paša in Šukri paša je zelo dober vojak in najbolj popularen turški oficir. Goltz-pašo še sedaj obožuje. Šukri-paša je vodil utrjevanje Drinopolja — in v par dneh se ima pokazati, ali je Šukri-paša kaj boljši od svojega učitelja von der Goltz-paše, ki je v Kirk-Kili-se sezidal tako trdnjavo, da so jo Bolgari v par dneh vzeli. Skratka Šukri-paša je junak dneva — nanj so obrnjene oči. Ako pade še ta nada — potem je konec nemške sile na Balkanu. In boj za Drinopolje — je boj za oblast nemštva ob Bosporu. Nemški upliv na Balkanu bo v tem uničen — Nemci to dobro vedo. — »Tudi prodiranje nemškega jezika na Balkanu bo vsled te vojske trpel mnogo. Mapa balkanskih dežel se bo izpremenila, a ž njo vred tudi last železniških prog. Dozdaj so gradili železnice na Balkanu Nemci iz rajha in pa avstrijski Nemci, ter širila tam nemško govorico in nemški vpliv. Nemški inženerji in različni ostali železniški uradniki in uslužbenci so se naseljevali ob železniških progah, in tako so polagoma nastale celo nemške naselbine. Kjer so bile delavnice, kjer so se železnice križale, ali kjer je bil sploh večji promet, tam so ra-stle te nemške kolonije kaj naglo, n. pr. v Carigradu, Odrinil, Plovdivu, Solunu Skoplju itd. itd. Skoraj v vseh teh mestih so imeli Nemci svoje šole, v katere so pridno hodili tudi Slovani. — Domače prebivalstvo se je od nemških uradnikov in delavcev kmalu naučilo nekaj nemščine. Dokler je uporabljala v vzhodnih pokrajinah železnice orientalska železniška družba, so bile ob vseh večjih postajah nemške naselbine. A ko so leta 1909. prešle te železniške proge v last bolgarske vlade, je nemškemu vplivu po tistih krajih odzvonilo, ker bolgarska vlada ni sprejela tujega urad-ništva, ampak je nastavila namesto Ncmcev same Bolgare. Jasno je, da Srbi in Bolgari tudi zdaj ne bodo obdržali nemških uradnikov in usluž-
bencev. temveč bodo sprejemali v železniško službo samo Slovane, pred vsem Srbe in Bolgare. In tako bo nemškfr jezik tam kmalu za vedno utihnil...« Zato je Nemcem toliko na tem ležeče, da bi junaški Balkanci za vse svoje nepopisne žrtve, za vse svoje nepričakovane velike zmage kolikor mogoče malo dobili.
Zato se boje za Drinopolje in čakajo junaških činov Šukri-paše.
Gospoda, kam pa?
Velecenjeni gospod urednik!
Upam, da bo vsaj tedenski naslov: Gospoda, kam pa? kamor bodo prihajali vsakojaki dopisi o učiteljski mizeriji, krivicah itd. Kakor vidim, se duhovi vendar nekam bude in vprašujejo: »Kam pa, prijatelji?« Učiteljstvu je treba res organizacije, ki bo pokazala vso silo kruti krivici in jo razbila. Treba je pa predvsem nesebičnih vodnikov, ki bodo zasnovali prvič dobre načrte, drugič pa jih tudi izvedli. Od »vojske« se pa zahteva stroga disciplina in odločnost — polovičarji — adijo! Kranjsko šolstvo je dandanes na robu propada. Krivda zadene v prvi vrsti gospodarje dežele in pa vlado, ki protežira zakonolomstvo v kranjski kronovini. Klerikalci hočejo naravnost uničiti moške učne moči, ker vedo, da je ženske lažje krotiti. Malo številk. Na Kranjskem je bilo preteklo leto nič manj kakor 88 ženskih učnih inoči na popolnoma nepo-stavnih mestih. 88 žensk je opravljalo voditeljsko službo po eno- in dvorazrednicah, kar po postavi ne bi smelo biti. In kdo se zmeni zato? Niti dežela, še mani pa vlada, ki ji je šolstvo tako pri srcu. Edino novomeški okraj ne izkazuje v tem oziru nobene nepostavnosti.
V drugih okrajih so pa številke sledeče: Črnomelj 7. Kamnik 8, Kočevje 6, Kranj 11, Krško 4, Litija 5, Ljubljanska okolica 15, Logatec 11, Postojna 18 (0, Radovljica 3.
Na Kranjskem imamo še 14 ekskurendnih šol in 23 šol za silo, kjer poučujejo organisti in duhovniki.
Skoraj v modo je prišlo, da ima zlasti v novejš. času učiteljica, ma-kar provizorična prednost pred def. moškim prosilcem. (Dež. šol. svet je res kavalirski, op. st.) Vse mogoče oblasti in vrste kruliodajalcev pa dobivajo baje vedno opomine, da naj ne sprejemajo učiteljstva v svojo službo. Pozor torej še enkrat, starši in redniki! Zapišite raje danes otroke vragu, kakor da bi imeli služiti učiteljski ovsenjak. Učiteljišče naj bi se bojkotiralo popolnoma. Pripravljajo se že na to in zato so ustanovili v Ljubljani pripravnico za učiteljišče. Kakšen material se zbere —-molčirno raje o tem. Tako bomo dobili čez par let res jako izobražene
učitelje med svet. Taki naj potem ščitijo ugled svojega stanu in naj se branijo pred »politikujočimi maziljenci«? »Pripravniški dom« skrbi dobro za klerikalni učiteljski naraščaj — naprednjaki dajo kvečjemu par učiteljiščnikom jed v »Domovini«. In če prosi kak preganjani učitelj recimo kakega naprednega gospoda za svet (ne v pravnih zadevah) mu še odgovora ne da. Pa se čudijo ljudje uskokom, ki se mogoče že popolnoma lakote onemogli se privlekli z zadnjimi silami, da so dobili — kruha. Če je pa že kdo enkrat pri koritu tu ali tam, ne čuje več ne prijatelja, ne znanca. Na vsa vprašanja, prošnje itd. — odgovarja z molkom, ker sitemu se ne ljubi dela. Trpke besede so mi na jeziku, pa pogoltnem naj jih še enkrat.
Kje ste vodniki? Junaki Vas čakajo, da jih vodite do zmage ali v smrt!	Rimldan.
Vojna.
TUJCI V ODRINU.
Carigrad. 4. februarja. Veleposlaniki so naredili pri turški vladi korake v varstvo tujcev. Prosili so, da se določi nevtralna cona, ki bi ne bila prizadeta po bombardiranju, ali pa, da se dovoli konzulom in tujim podanikom prost odhod iz trdnjave. Porta je odgovorila, da sama preje ne more ničesar ukreniti, predno se tozadevno ne izreče tudi Bolgarija.
TURČIJA ODSTOPI ODRIN?
Dunaj, 4. februarja. »N. Fr. Pr.« javlja, da je turški ministrski svet v principu že sklenii odstop Odrina, da pa še hoče nekaj časa počakati toka vojnih operacij. K temu je pripomogla tudi odločitev Bolgarije, da privoli za Odrin namestnika Kalifovega. (Če odgovarja ta vest istinito-sti, zakaj potem takšnjo bombardiranje? Op. ured.)
POLOŽAJ V CARIGRADU.
Carigrad, 4. februarja. Mesto ima popolnoma mirno lice. Le iz pogovorov posameznikov je posneti, da vlada notranje razburjenje v dušah prebivalstva. To pa že radi tega, ker je izostala od Porte napovedana intervencija velesil napram Balkanski zvezi. Politični krogi pa upajo na posredovanje še vedno, posebno še, če bi se'Bolgarom ponesrečil naskok na Odrin. Kljub temu je strah med prebivalci še vedno velik. Brezštevilno rodbin se tudi že pripravlja na pobeg v Malo Azijo. Širijo se namreč vesti, da se turška armada ne bode upala dolgo upirati zaveznikom pred čataldžo. Na drugi strani pa vlada ne misli, da bi bile pred Čataldžo mogoče večje operacije, ker so tla preveč razmočena in je več kot polovica bojnega polja pod vodo.
SRBSKE POMOŽNE ČETE.
Belgrad, 4. februarja. Srbsko vrhovno poveljstvo je odposlalo več polkov v Tracijo, pred Drinopolje in Čataldžo. Nekaj polkov je odšlo tudi pred Skader na pomoč Črnogorcem.
RUMUNIJA PRIPRAVLJENA.
London, 4. februarja. Tu sem došle vesti javljajo, da se Ruinu-nija pripravlja z največjo naglico na vojsko. Mostovi, železnice in druge javne prometne žile so vse z vojaštvom zasedene in zastražene. Posebno strogo pa pazijo na most črez Donavo. V Bukarešti sploh ni slišati druge govorice kot o vojski, na katero je vse prebivalstvo že popolnoma pripravljeno. Iz raznih postaj je opažati vedno večje pošiljanje vojaštva na mejo.
PRED PADCEM.
Milan, 5. februarja. »Corriere della sera« javlja iz Sofije: V ponedeljek ob 7. zveč. Je pozval poveljnik oblegovalne bolgarsko-srbske armade Sukrija pašo. naj preda Odrin, Šukri paša je ta poziv zavrnil. Nato se je pričel bombardma trdnjave točno ob četrt na 9. V akciji so bili vsi topovi oblegovalne vojske. Bolgar-sko-srbska artiljerija ie tako izborno streljala, da je vsak strel točno zadel. Obstreljevanje trdnjave je trajalo vso noč. Turška artiljerija is le slabo odgovarjala, v prvi vrsti pač radi tega. ker ima na razpolago samo še par reflektorjev, s katerimi more razsvetljevati sovražne pozicije. Splošno se sodi, da pade Odrin po štirih, petih nočnih naskokih.
London, 5. februarja. »Dally Mali« poroča Iz Dimotlke, da se Je včeraj ves dan vršilo obstreljevanje Odrina. Turški topovi so le slabo odgovarjali. Posebno dobro se je obneslo štirideset srbskih štlripalčnlh topov. Nekateri mestni deli so se vžgali. Ubežniki Iz Odrina zatrjujejo, da je mesto relatvino dobro preskrbljeno z živili, da pa primanjkuje streljlva. Poveljnik bolgarske armade je odredil, da se nadaljuje obstreljevanje z vso silo, ker upa, da bo na ta način prisilil trdnjavo h kapitulaciji. Kakor pri zadnjem obleganju tako je tudi včeraj neki bolgarski zrakoplovec vkljub silnemu streljanju iz topov krožil nad mestom ter trosil v mesto bolgarske proklamacije.
Belgrad, 5. februarja. Iz Sofije poročajo, da so se bolgarske pred-straže približale mestu že na dvesto metrov. Privatne brzojavke potrjujejo vest, da gorita dva mestna dela.
ODRIN.
Sofija, 5. februarja. Glasom privatnih poročil je obstreljevanje Odrina trajalo do 3 t. m. od 8. ure zvečer do polnoči, potem ko je poveljnik Odrina zahtevo po kapitulaciji.
stavljeno od Bolgarov ob 7. uri zvečer. odklonil. Bombardiranje se je vršilo z vso bulgarsko artiljerija in se niso obstreljevali samo forti, ampak mesto samo. V vsaki minuti so topovi izstrelili baje več sto projektilov. V Svilenu (Mustafa paši) so se tresle šipe. Ker turška posadka nima več kuriva in se ne more posluževati reflektorjev, je moral učinek bombardementa biti velik. Prvemu bombardementu v ponedeljek je do 4. ure zjutraj sledilo živahno pokanje pušk pri predstražah. Ob 4. uri zjutraj se je bombardement zopet začel in je včeraj ves dan trajal dalje. Nekaj mestnih delov gori, kakor zatrjujejo privatna poročila, v Berolm pa je došla vest. da bi ufeg,'51r> briti v mestu do masakrov, ker so fholia medanci na Bolgare razljučeni. Mesto se, ako se bo bombardement tako nadaljeval, ne bo moglo več kot pet, šest dni držati. Iz Carigrada se poroča da so Bolgari in Srbi v ponedeljek med bombardementom turške utrdbe na severu in jugu obenem tudi naskočili, da so pa bili »z lahkoto vrženi nazaj«. Garnizija je polna poguma in navdušenja, poročila iz Svilena pa trdijo, da je bil odpor posadke jako slab. Poročila iz Carigrada pravijo tudi, da Odrinu primanjkuje sicer soli in petroleja, živeža pa ima še za šest mesecev, zlasti biseuita in sira. Sicer pa prebivalstvo je tudi konjsko meso. Veraj sta iz S. Stefana odplula proti Odrinu dva turška zrakoplova.
Dnevni pregled.
Konfiskacija »Dneva« pred sodiščem — ali enaka pravica za vse.
»Grazer Tagblatt« od dne 29. januarja prinaša v rubriki »Iz sodne dvorane« naslednji članek:	»Opo-
min, da se naj podpira samo nemško obrt, ni smatrati za bojkot.« BrUx, 27. jan. Pred tukajšnjim senatom se je vršila dne 18. t. m. razprava o ugovoru, ki ga je vložilo uredništvo »Briixer Zeitung« proti določilu o-krožnega sodišča v Briixu, z dne 31. m. m., s katerim je bila številka 151. lista »Briixer Zeitung« zaplenjena, ker je priobčila vsakoletni opomin nemškega Volksrata za Češko na nemška društva, naj naročilo tiskovine za plese, zabave itd. samo pri domačih nemških tiskarnah. Notica. ki je v drugih krajih bila priobčena brez zapreke, je opozarjala med drugim zlasti na to, da so nemška društva tem bolj dolžna izročiti svoja naročila tiskovin pri domačih tiskarnah, ker tudi domače časopisje radevolje in obširno vstreže željam društev po priobčevanju dru-tvenih naznanil; na noben način pa se ne sme naročiti tiskovin v tuje-zemskih, ali celo v čeških tiskarnah. V tem odstavku je videlo državno pravdništvo v Briixu presto-
LISTEK
M. ZEVAKO:
V senci jezuita.
(Dalje.)
Kakor je imel Monklar samo eno b?l v svojem srcu. tako je živela v njegovi duši le ena misel. In ta misel je bila absolutno spoštovanje prčd najvišjo oblastjo. Bog in njegovi predstavitelji na zemlji so morali vladati kot neomejeni gospodarji, nog je bil Bog; in njega pred^tavi-telji so bili možje kakor Lojola in kralji kakor Franc I.
Dotekniti se Lojole, je bilo toliko kakor dotekniti se Boga.
Žaliti kralja — toliko, kakor žaliti Boga.
In Manfred je bil opsoval kralja.
Lantnč je bil ranil Lojolo.
Monklar niti ni štel posebej Manfredove drznosti, da je skočil za njim na konja in mu pretil s smrtjo, da je omogočil Lantnčju beg...
To se je tikalo zgolj njega samega, in to je pomenilo malo v njegovih računih.
Toda dotekniti se kralja in Lojole ^ je bilo v Monklarjevih očeh strašen zločin, za katerega ni bilo odpuščanja.
Zdelo se nam je potrebno, uvesti bralca v mišljenje velikega pro-fosa.^da ga ne bi sodil po krivici.
Ce pa gremo še dalje in se po-
globimo še globlje v temo te člo- . veške vesti, zahteva od nas popolna točnost in razsnicoljubje, da priznamo: z vso to nesebičnostjo se je združil vendarle neke vrste egoizem.
V dolgih urah premišljevanja, kadar je sedel po opravljenem delu ali bolje rečeno, razvedrilu, poleg svojega velikega kamina, je vzbujal Monklar v svojem duhu sliko žene — mlade žene, ki jo je bil izgubil, sliko oboževanega otroka, ki ga je bil izgubil istetako. In v teh svojih strašnih urah se je Monklar razgovarjal z Bogom.
Klical je Vsegamogočnega, njega, ki more delati čudeže in klicati mrtve iz grobov.
Zaklinjal se mu je v neštetih obljubah.
On, veliki profos, mu je prise-zal, da mu pridobi spoštovanje — Bogu in njegovim predstaviteljem.
»T oda v zameno, o Gospod, vrni mi mojo ženo. vrni mi mojega sina, ali vsaj. če je tvoj služabnik nevreden takšnega čudeža, pošlji temu ubogemu izmučenemu srcu nekoliko svojega vzvišenega miru.«
To je bil klic, k: se je dvigal večno iz dna njegove duše.
Ali smo dovolj osvetlili značaj tega človeka?
Ali bralec zdaj razume, kakšna hladna odločnost ga je navdajala v izpolnjevanju njegovih strašnih o-pravil.
Ali razume, s kakšno neizprosno
voljo je bil sklenil, dobiti v svojo oblast Manfreda in Lantnčja — oh! pred vsem Lantnčja, ki ni bil samo razžalil kraljevskega veličanstva, marveč tudi dvignil roko nad svetnika. božjega moža!
In niti najmanj ni dvomil, da pomeni smrtna kazen, izvršena nad tema dvema možema mir in pokoj, ki bo vendar že enkrat podeljen njegovemu srcu.
Zdaj lahko spremimo velikega profosa in se poprašamo, kaj je premišljal, ko je jaha! s povešeno glavo na čelu arkebuzirjev in jezdecev, vrstečih se v mračnem molku kakoi prikazni.
Na kaj je mogel misliti drugega kakor na nsmrčenje Manfreda in Lantnčja?
Ze je delal v duhu načrte, kako bi se izvršilo vse tako, da bi bilo prijetneje Bogu:	sicer pa je hotel
poprašati o vsem še prečastitega Ignacija De Lojola, ako mu je po-všeči.
Za Manfreda se mu je zdelo dovolj, ako ga obesijo.
Morda bi ga tudi nakolesil, a več gotovo ne.
Lantnčja pa je trebalo na vsak način sežgati na grmadi.
Zakaj ogenj čisti človeka: Lo-lola mu je bil temeljito razložil to resnico.
_ Dočim je Monklar premišljal te reči in jc že gledal v svoji domišljiji kako se dviga plamen grmade visoko in jasno v nebo, dočim se vali
okrog mučilnega orodja preplašena množica, so bili kapitani postavili svoje kompanije v ulice Sv. Odrešenika, Montorgej in ulico Siromakov. Vsa ta gibanja so se bila izvršila v najglobljem molčanju.
Dospevši na bojišče, je mislil veliki profos samo še na to, kako zagotoviti zmago svojega kralja in uničenje rokovnjačev,
Sam si je ogledal vse tri ulice po vrsti ter se prepričal, da je sleherni dobro razumel njegova navodila; nato pa se je postavil v ulico Sv. Odrešenika.
Določeno je bilo, da stopijo ob Trikotovem znamenju — treh strelih iz arkebuze. ko udari ura polnoči — vse tri čete h krati v ozemlje Dvora Čudežev, nakar se prične brez odloga pravkar popisana bojna operacija.
In tako je bilo zdaj samo še treba počakati.
Zdelo se "je, da je postal molk noči še težji.
A kljub temu je zaslišal Monklar enkrat zamolkel krik, ki se je razlegal iz Dvora Čudežev.
Kaj se je zgodilo?
Trikot je bil obljubil, uspavati opreznost rokovnjačev, da se napad tem laglje posreči.
Ali je uspel?
Nedvomno, kajti zdaj ni slišal Monklar ničesar več.
Gotovo je ta hip že vse spalo na Dvoru Čudežev.
Minilo je pol ure.
Dvanajst udarcev se je razlegalo ^resno od Sv. Evstahija.
Še nekaj minut.
Nato je zdajci zagrmel v tišino strel iz arkebuze.
Za njim drugi, in tretji. Monklar jih jo štel.
»Naprej!« je dejal kapitanu kompanije, ki ie stala poleg njega.
To rekši je pokazal barikado, dvigajočo se preko ceste par korakov pred iztočiščem ulice v Dvor Čudežev.
Masa arkebuzirjev se je pre-meknila.
Barikada se je dvigala prsJ njimi, kakor črna stena.
Brez dvoma je stražilo to ulico samo par mož. domenjenih s Trikotom; v tem prepričanju je sval Monklar mirno sredi ulice ter zrl na vo-jaKe, ki sc korakali rr:mo.
Arkebuziiji niso bili več deset korakov da>eč od zapreke.
Tisti hip pa je kriknil trt g’a.i kratko povelje.
Bilo je, kakor da ie barikada nenadoma vzplamtela liki ugasel og-njervk. ki začne mahoma Kuhe ti žarečo lavo, in mogočen grom je stresel bajfe po ulici tako silno, da so se v koscih razletela stekla zaprtih oken.
Te*ko bi bilo opisati preplašenost, osuplost in grozo arkebuzirske kompanije. Padlo je bilo nad štirideset mož mrtvih in ranjenih, in vsa ulica se je napolnila z njihovim tuljenjem in prekl in j e vanjem.
pek do § 302. oziroma 305. kazenskega zakona in je določilo konfiskacijo omenjenega časopisa, proti čemur je »Brlixer Zeitung« vložila ugovor. Pri tozadevni razpravi je bilo ugovoru ugodeno. Predsednik je pri utemeljevanju razsodbe poudarjal. da pomenja inkriminirani opomin nemškega Voklsrata za Češko varovanje interesov zdravega gospodarskega prometa, ki zahteva, da se opozarja na domače tiskarne, ki stoje po svojijj časopisih celo leto društvom na razpolago. Sodni dvor ni mogel priti do prepričanja, da vsebuje zaplenjeni članek kako sovražnost napram drugemu narodu v zmi-slu postave, temveč samo opomi-njevalni nasvet, da naj se društva pri naročevanju tiskovin spomnijo na protiusluge domačega časopisja in naj ne dajo prednost inozemskim ali češkim tiskarnam. Ta opomin pa ni ne po svoji obliki ne po svojem namenu sovražen napad na drugo narodnost, ki bi spadal pod § 302.« Komentarja k tej razsodbi senata v Bribcu ne bomo dostavljali. Rečemo samo: Kar velja za Nemce, nai velja tudi za Slovence. Enaka pravica za vse. Tako je pisal predvčerajšnjim > Slovenec« — včeraj pa je bila pred sodiščem obravnava zaradi našega ugovora glede članka »Bo-čkmtj.jdi^eckii«. Pred dnevi je prinesel »tu, .d« pod tem naslovom iz Ptuja dopis, v katerem kaže, kako drugi narodi izvajajo geslo Svoji k svojim. Ugovor je bil zavrnjen. Razsodbo prinesemo, ko jo dobimo.
Nemška doslednost. Ko so začele balkanske države kazati, da Jih je vendarle nekoliko več. kot se jih je započetkom izbruha vojne slikalo, je nemško časopisje za nekaj časa potihnilo. Kmalu pa je našlo novih vzrokov, nadaljevati svoje blatenje. Po svojih lažiporočevalcih je začelo pisariti kar cele pamflete o okrutnosti in grozodejstvih zaveznic. Seveda je vse to izviralo iz prozornega vzroka — blede zavisti navzdržne-ga prodiranja in zmagoslavja nad Turki. Pa kaj nebi? Saj je vendar doživela Nemčija v večnih porazih Turkov sama nezaslišano klofuto. Malo ne vsi turški generali so dobili »višek« svoje vojaške naobrazbe v Nemčiji. Turška vlada pod sultanom Abdul-Hamidom je imela nebroj nemških oficirjev - inštruktorjev v svoji armadi. Med njimi pač pride v prvi vrsti v poštev von der Goltz-paša. ki je bil v Turčijo poklican kot reorganizator ne le armade, v kolikor pride v poštev vojaštvo, marveč tudi državna obramba. Po njegovih načrtih je bila zgrajena trdnjava Odrin, pas ob čataldži in deloma tudi Dardanele, ter neštevilno drugih večjih in manjših trdnjav in trdnjavic. kakor tudi prostih utrdb. Vse to a ni nič pomagalo in nemški dnevni asnikarski gozd je že začel pozabljati na von der Goltz-pašo in začel obrekovati turško armado, češ:	je
preveč leno vse, kar vodi in poveljuje. Sedaj so našli v Šukri paši zo-zopet zavetišče in ga slikajo kot naravnost ganljivo vdanega učenca in pripadnika von der Goltz-paše. Šukri je postal Nemcem Mesija, ki naj podere zmagoslavlje jugoslovanskega orožja in rešitelj iz te zadnje blamaže!
Izvedenci in pravoreki. »St. D.« nam piše: Kakor znano, je tajni svetnik dr. H. Pattei že zdavnaj opozoril s svojim predavanjem »O boju za pravno znanstvo« na važnost Vpoklicanja tehniških svetovalcev v sklepajoči kolegij pri razsodbah v Čisto tehničnih procesih in pokazal zlasti na dobre uspehe v pravorekih senata v patentnem uradu, ki je se-
Napoleonove sanje.
Dramtična sličica. — Napisal Jozua. Osebe:
Napoleon, francoski cesar. Sluga.
Mogočni knez.
Vitez M o 1 o h.
C r n i mož.
Ljudstvo, vojaki i. dr.
(Godi se na otoku sv. Helene.) ...Militarizem je lovski pes, ljudstvo je divjačina, lovca si pa lahko mislimo...
(Pestro opremljen salon v fantastično - orijentalskem slogu. V ozadju par obokov, na desni in levi Vrata in mogočna z dragocenimi zavesami napol zastrta okna. skozi katera sije v salon krvavordeča večerna zarja).
S 1 ug a, (mlad človek, veselih živih oči in brezskrbnega zdravega lica, pospravlja ter deva razne predmete na red; žvižga veselo melodijo)... In vendar je tako! Solnce, ki bo jutri vstajalo iz oceana, (zre skozi okno) ni to solnce, ki nocoj zahaja žgoče kakor razbeljena lava, in krvavo, tako krvavo! (Zamahne z roko, kakor bi se hotel iznebiti sitne jnisli.) Čudno! — Pravijo, da Je na ♦etn otoku tako strahovito pusto in Žalostno, da bi moral človek umreti pd osamelosti. — Kaj šel Jaz na pr.
stavljen iz juristov in tehnikov. S tem se je postavil vpliven jurist na stališče onih. ki že zdavnaj zahtevajo, da se zasedejo sodnije z izvedeniškimi sodniki, ki zasledujejo v prvi vrsti resen cilj na polju obrtnega pravovarstva. Če ne druga, pa je postala želja po večjem vplivu izvedencev na take razsodbe še zelo splošna in društvo »Avstrijskih kemikov« je tudi že napravilo dobro motivirano vlogo na justično ministrstvo. V nasprotstvu s tem pa ie zavzel pred kratkem sodnik dr. H. Krautmann stališče v neki pub! ':u-ciji »Kazenskopravno jamstvo obra-tovodja v slučajih nezgod«, da ni potreba širšega od dosedanjega sodelovanja izvedencev, ako odgovarjajo njihova podana mnenja upravičenim zahtevam. Prof. dr. Wegscheider aponira Krautmanovim izvajanjem, da bi bilo često potrebno, da se izvedenci ne zaslišujejo sami kakor priče, ampak da bi bili pri vstvarje-nju sklepov vsaj s posvetovalnim glasom soudeleženi, da pa se mora zahtevati sodelovanje izvedencev tudi'pri furmuliranju splošnih pravnih izrekov. Wegscheider pride končno do zaključka, da kolegij, ki je sestavljen samo iz juristov, ne more izvedencem v vseh slučajih niti staviti smoternih vprašanj. Način, kako naj se okrepi vpliv izvedencev, bo v bodočem, kajpada, še predmet resnih študij, toda to okrepljenje je v bodočnosti za moderno juridikacijo neizogibno, zakaj ta naj razume o čemer sodi. Dr. Patteijp pa gre odkritosrčna zahvala za to, da je zopet iz-prožil na vzgleden način vprašanje o tehničnem sodniku ter ga spravil v ospredje javnih interesov.
Visoka šola za socialno in komunalno upravo. Kako temeljito namerava Nemčija reformirati študije upravnih uradnikov, sledi iz tega, da že ustanavlja visoke šole in fakultete za vzgajanje komunalnega urad-ništva za občine in socialnega urad-ništva za privatna podjetja. Tak vzgled nam nudi »Visoka šola za komunalno upravo v Kolinu o. R.«, ki je nameščena v poslopju Trgovske šole in ki izkazuje že po komaj dveletnem svojem obstanku lepe uspehe. Poleg abiturijentov sprejemajo na to visoko šolo tudi inženirje in juriste kot slušatelje. Visoki zavod se deli v dve fakulteti: ena za komunalne, druga za socialne uradnike. V obeh se poučuje: nacionalna ekonomija, negovanje blagostanja, javno pravo, posebno komunalno, upravno in ustavno pravo, finančna veda, računstvo in socialno zavarovanje. Poslednje imenovanja disciplina Je za socialne uradnike razširjena v glavni predmet, isto tehno-iogična predavanja. Želeti bi bilo — nam piše »Stalna delegacija avstrijskih inženirjev«, da bi se taka predavanja tudi v naši državi vpeljala, in to zlasti na tehniških visokih šolah. da bi se dalo na ta način mlademu inženirju že na tehniki priliko, da se razvije'v dobrega upravnega tehnika z giobokim pogledom v komunalne zadeve.
Iz polpreteklega časa. Kaj se vse lahko pri nas zgodi, kaže sledeči slučaj. Dne 25. novembra 1912 se je vozil tehnični uradnik F. P. iz Za-vidoviča v Bosni — v Slovenji Gradec. Spotoma si je kupil v Zagrebu srbski list »Balkan« in »Novosti«, da jih je čital v vlaku, ko se je pripeljal v Dol. Dravograd, je videl, da ne gre noben vlak na Slovenji Gradec in je stopil v restavracijo Goli, da bi tam večerjal in prenočil. Ta restavracija je znano nemškutarsko gnezdo. Gospod je pozdravil z »dober večer« in se je vsedel k mizi.
se počutim prav tako dobro kakor doma. Nimamo-li tukaj prekrasnih, v biserni rosi se kopajočih, s cvet-ličji vonjem se napajajočih, na ptičjem žgolenju se nahajajočih juter? Nimamo-li tukaj, prav tako kakor v domovini, svežih opoldanskih senc in skrivnostnega šumljanja morskih valčkov v taiinstvenem večernem mraku? (Se nasmehne ter začne vnovič pospravljati in žvižgati.) Najbrže bo pa vendarle res, da nimamo vsi ljudje enakih oči... (Odide. žvižgajoč prejšnjo veselo melodijo pri levih vratih; v salonu se stemni, in skozi okna začne sijati luna. Tiho je kakor v mrtvašnici.)
N a p o 1 e o n, (od leve. ves mračen v obraz; stopa nekoliko časa po salonu sem in tja, nato pozvoni.)
Sluga, (od leve.) Želiš, veličanstvo?
Napoleon. Torej povej še enkrat, kar si rekel prej na obali!
Sluga (boječe). Ali, Veličanstvo ...
Napoleon (nestrpno in osorno). Kako?!
Sluga (jecljaje). Rekel sem: »Največji ljudje postanejo, kadar bi morali krotiti in brzdati svoje strasti in zle nagone, najmanjši.« Oprosti, veličanstvo!
N a p o le o n. In neskončno morje, kopgjoče se y škrlatastj .večerni zarji?
kjer je začel čitati syoje liste. Naenkrat pa pride k njemu neki nenu škutar in ga vpraša, kake časopise čita. Rekel je, da srbske in mu je pokazal list. Kmalu na to pa je stopil v sobo orožnik in je napovedal gospodu aretacijo. Ko se je ta nad tem začudil, mu je orožnik nastavil bajonet na prsi. Gospod je odšel z njim in tam sta bila še dva žandarja. Gospod je zahteval, da se mu pove, zakaj ga aretirajo, toda tega mu ni nihče povedal, orožniki so ga odpeljali s seboj. Bili so prepričani, da imajo v rokah srbskega špijona. V Slov. Gradcu je imel potem gospod F. P. v zaporu priliko uživati ljubeznivost znanega nemškutarskega sodnika Drobniča (doma je iz Ribnice. piše se pa — tsch.) V Celju, kamor so ga potem prepeljali, je vprašal gospoda sodnik, ali je Srb. Ko mu je povedal, da je Kranjec, je rekel ta nemčurski sodnik:	Die
Krainer sind noch schlimer als die Serben.« Preiskava se je vlekla potem cel mesec in šele 23. decembra zjutraj je gosp. F. G. mogel zopet na svobodo. To delajo nemčurski žandarji in sodniki na naši narodni meji. Gotovo za nas zelo častno.
Zidarski mojsterski Izpit so napravili pri c. kr. deželni vladi v Ljubljani sledeči kandidatje: Anton Medved. zidarski mojster iz Podgorja pri Kamniku. — Franc Živec, zidarski polir iz Oseka pri Gorici, stanujoč v Ljubljani. — Ivan Ronko. zidarski mojster iz Cirknice, stanujoč v Starem trgu pri Ložu. — Fr. Urh. zidarski polir iz Borovnice. — Rudolf Hansa, zidarski polir v Gradcu. Karol Korošec, zidarski i>olir v Rečici na Štajerskem.
Iz justične službe. Imenovana sta za avskultanta pravna praktikanta dr. Friderik Vrančič v Ljubljani in Alojzij Debeljak v Novem mestu.
Umrl je v Veliki Loki dne 4. februarja Jurii Ravnikar. Ranji je bil dolgo vrsto let trgovec in krčmar na Čatežu. Stal je vedno v naprednih vrstah in je zlasti on mnogo pripomogel k temu. da je v hribsko pa prijazno vasico posijalo solnce spoznanja. Pri njem so se takrat shajali fantje in možje, ki jim je on, kot izkušen mož, priprosto a prepričevalno dokazoval pogubo klerikalizma. Pravil je. kako ga je bolelo, ko je videl, kako so pozneje njegovi najožji somišljeniki vrgli puško v koruzo in se za ceno umazanega prašiča prodali klerikalizmu ter se ponižali do službe — hlapcev. On pa je kljub temu ostal mož in dasi ga je usoda kruto preganjala, ni izpreme-nil svojega prepričanja. Pozneje so ga zadele razne nesreče in umrl je v največji revščini -• zapuščen od vseh. Pokoinik je bil svak litijskega notarja g. lmke Svetca. Lahka mu zemljica in blag spomin!
Umor. Iz Kranja se poroča: V nedeljo ob šesti uri zvečer se je izvršil v Britofu pri Predosljah krvav zločin, ki je uničil mlado človeško življenje in ki je vzbudil v celi okolici veliko razburjenje. 301eini posestnikov sin Mihael Bizjak se je začel prepirati radi doslej neznanega vzroka s svojim, nekaj let starejšim bratom Lovretoni Bizjakom. Med prepirom je mlajši brat napadel starejšega z nožem in ga sunil večkrat v vrat, tako da je ubogi Lovre ves krvav padel na tla in kmalu izdihnil. Morilca je orožništvo prijelo in ga izročilo sodišču.
Nasilen potepuh. Te dni proti večeru je prišel 30ietni, brezposelni delavec Franc Tomšič pijan k posestniku Alojziju Madotu v Trnovem in je zahteval nasiloma prenočišče.
Sluga. Božanstveno, veličanstvo!
Napoleon (postaja vedno bolj mračen; lunini žarki mu padajo naravnost v mrki obraz). Kaj — morje krvi?!
Sluga. Tega nisem rekel, veličanstvo.
Napoleon. In valovi, ki se
vale proti obrežju?
Sluga. Kako sladko šumljajo, veličanstvo, — kakor pesem in domovina!
Napoleon (osorno). Ali boš? — To so neštevilne kope krvavih človeških trupe/l. ki se vale proti obali! Kaj je stalo zapisano na okrvavljenem zahajajočem solncu?
Sluga. Rekel sem: »Napoleon« ... Ali sedaj sije luna v salon, veličanstvo!
Napoleon (zamahne z roko). Eh! — (Začne zopet stopati sem pa tja.)
Sluga (se nakloni.) Zelmi lahko noč, veličanstvo! (Na levo).
Napoleon (medituje). Svoje strasti? Svoje nebotično, ljudske krvi nikdar sito slavohlepje? Kako sem nekoč rjovel nanje:	»Psi, —
prokleti psi« — in zažvižgal je pogo-stoma pasji bič v moji roki. (Nemirno sem in tja.) Največji? — Najmanjši pogleda največjemu lahko naravnost v oči, najumazanejši najčistejšemu ne more, To.da sedaj sije
Ker se je Tomšič tako nasilno obnašal, mu je gospodar hiše odrekel prenočišče. To pa Tomšiču ni bila prav in je začel Madota zmerjati in mu groziti s požigom. Ravno tako je grozil tudi neki drugi posestnici, ki mu ni dala prenočišča. Slednjič je orožništvo Tomšiča prijelo in mu preskrbelo brezplačno stanovanje pri sodišču v Ilirski Bistrici.
Škrlatica. Iz Smartna pri Litiji se nam poroča: V sosednji fari Javorje se je pojavila Škrlatica. V eni hiši so umrli v enem tednu štirje o-troci. Posameznih slučajev je tudi več.
Požar. Pretekli četrtek je izbruhnil ogenj pri posestniku Antonu Pibru iz radoveljške okolje in je napravil škode za 8000 K. Kako je ogenj nastal se doslej še ne ve. Pi-ber je bil zavarovan, vendar ne za toliko, da bi se škoda pokrila.
Obleganje hiše. V soboto zvečer so prišli trije fantje iz Velike Stare vasi k posestniku Mihaelu Janežiču v Perovem na obisk. Ko so se fantje črez nekaj časa napotili domov, so jih napadli domači fantje. Starovaščani so nato zbežali nazaj v Janežičevo hišo. Perovski fantje pa so hišo oblegali in niso hoteli oditi. Zahtevali so tudi, da morajo Starovaščani priti iz hiše. Šele čez dolgo časa so se perovški fantje porazgubili, tako da so Starovaščani slednjič vendarle mogli nemoteno zapustiti to negostoljubno Perovo.
V spanju napaden. Te dni sta dva pijana fanta napadla gluhonemega žagarja Markeljca iz Velike Stare vasi pri Grosupljem. Fanta sta Markeljca napadla v spanju in sta ga pretepala po glavi, da je žagar dobil več poškodb.
Drobiž Iz Štajerske. V A u s s e e je dospela kitajska studijska komisija ostoječa iz članov Faugiue-len, Cingiue-Tung, Wi-Faug in Vung-Ding-Chian. Preštudirati nameravajo tamošnje solarne, pozneje pa prisostvovati ženskim športnim prireditvam. — V Ljutomeru in njegovi okolici so imeli od leta 1909. sem nič manj kot 100 požarov. Oro-žništvu se je posrečilo prijeti desetletnega dečka Alojzija Repa iz Preloga. Fant je priznal, da je prižgal pri svoji materi M. Cvetko, a to »iz veselja nad ognjem«. Pri aretaciji je tepel in grizel okrog sebe. da bi le to preprečil. — V Gornjem gra-d u je prišel k posestniku Gubenše-ku sosed. Ker sta se ta dva glasno pogovarjala. Gabenšekov sin ni mogel zaspati. Skočil ie iz postelje, vrgel soseda iz hiše in pretepal na to očeta z loparjem toliko časa po glavi. da mu niso prihiteli na glasno kričanje na pomoč sosedje.
Družba sv. Mohorja v Celovcu vabi za nabiranje udov Mohorjanov za leto 1913. Ob tej priliki Družba sv. Mohorja v imenu dobre stvari prav vljudno prosi vse svoje častite gospode družbene poverjenike in njene prijatelje, da letos s podvojenimi močmi zastavijo požrtvovalnost in naklonjenost za Družbo ter Družbi kolikor mogočeč visoko število udov pridobe. Vemo, da morda nekateri družbeniki niso popolnoma zadovoljni z vsemi knjigami, toda odbor Družbe sv. Mohorja ima v tem oziru zelo težko stališče, odbor Družbe sv. Mohorja se resno trudi, da bi kolikor mogoče ugodil vsem željam, potrebam in zahtevam celokupnega slovenskega naroda. Družba bo letos izdala »Koledar« z zelo poučljivo vsebino in popolnim imenikom vseh udov. Vsi udje brez razlike bodo gotovo z veseljem brali izvirne slovenske »Pravljice«, zanimiva in poučna bo v »Večernicah«
luna v salon —, ta prokleta, mlečna luna! (Na desno; luna sije jasno in svetlo; zunaj začne piskati veter, ki oostaja vedno močnejši; sredi piskanja vetra se sliši neko ječanje in ihtenje, žalostno in turobno kakor onemogel klic v hribovske zamete zabrcdlega in zmrzujočega.)
N a p o 1 e o n (pride od leve; se ozira okrog). V deželi senc? Kako bajno in plaho trepečejo lunini žarki. — kakor mehke srebrne nitke! Pro-lcleto! — Žarki mojega solnca so rožljali kakor rabljene jeklene žice! (Veter silno buči; ječanje zunaj postaja glasneje). Kaj pa to?
E n g la s (zunaj.) O kako me zebe!
Drugi glas. Zmrzujem!
T r et j i glas. O kako sem lačen! v
Četrti glas. Na pomoč, — umiram! (Splošno v srce segajoče ječanje tisočev, ki se čudno meša v bučanje vetra.)
Napoleon. Kaj je to? (Napenja ušesa.)
Peti glas. Proklet, krvnik tisočev!
Okostnjaki (rjovejo na levi skozi okno). Krvolok, — rabelj — morilec!
N a po 1 e o n (se prijema za glavo). Kako?!
Okostnjaki (tulijo). Hijena, [ gogljajoča ljudsko kri ali slišiš Ieča-
povest »Mlada Breda«, katere snov; je vzeta iz ljudskega življenja. Prof. dr. .los. Gruden nam v 3. zvezku »Zgodovine slovenskega naroda- živahno slika kulturno dobo srednjega veka. Knjiga je silno poučna in vsaki slovenski hiši. vsakemu dru-. štvu neobliodno potrebna. Letos obhajamo 1000 letnico zmage krščanstva nad poganstvom. To dobo nam slika prof. dr. J. E. Zore v knjigi: »V tem znamenju boš zmagal«. —■ Malenkostno svoto 2 K utrpi lahko vsaka družina, vsak zaveden Slovenec in Slovenka. — Le če bo število Mohorjanov visoko naraslo, bo Družba tudi lahko zadovoljila svoje naročnike ter novim in starim udom nudila dobrih in krasno opemljenih knjig. Družba ima za bodočnost v svojem načrtu knjige gospodarske, zadružne, pravne, nabožne, leposlovne in zgodovinsko-kulturne vsebine, in to izpod peres najboljših strokovnjakov in pisateljev.
Corrigendum. V štev. 298. »Dneva« z dne 3. t. m. v drugem članku na prvi strani se je vrinilo nebroj pomoti. Že naslov se ima namesto »Učiteljska prižnica ... glasiti »Učiteljstvo, prižnica in še to in ono.« Prvi stavek naj se popravi takole: »Verujem v samozavestno, delavno moč, varujem v blagodejno silo napredka in kulture, verujem v svežo kri našega naroda. Iz katerega je Izšlo tudi naše učiteljstvo.« — V isti koloni v drugem odstavku, drugi stavek, naj se namesto »krogi« bere »kraji«. — V poslednji koloni, tretji odstavek, diugi stavek se ima glasiti: »Nemara se bo še spomnil in bo dejal, da se konečno vendar lahko posreči podreti to, kar ...« Nekaj manjših napak si Je čitatelj gotovo popravil sam.
RAZNE ZANIMIVOSTI.
Koliko Imajo evropski vladarji plače za eno minuto. Neki statistik je objavil te dni zanimivo statistiko o plačah raznih evropskih vladarjev v eni minuti, Po statistiki pride ruskemu carju na eno minuto 405 K plače, avstrijskemu cesarju 175 K, nemškegu cesarju 108 K, italijanskemu kralju 88 K, angleškemu 75 K, španskemu 72 K, švedskemu 48 K, bavarskemu 46 K, saŠkemu 24 K, norveškemu 46 K, belgijskemu 24 K, danskemu 18 K. Predsednik francoske republike ima za eno minuto 9 kron plače, predsednik Združenih držav ameriških 2 K, predsednik švicarske republike 12 vinarjev za eno minuto.
Boj 7. begunom. V Kijevskih ulicah so te dni vojaki napravili lov na nekega beguna, ki je ušel iz vojašnice in se hotel tako odtegniti vojaški službi. Pri tem je dezerter ubil kapitana, podčastnika, in dva vojaka. Ostali vojaki so dezerterja vstre-lili.
Grozna zima ua Švedskem. Največji mraz, kakršnega doslej še nihče ni pomnil je nastal predvčerajšnjem na severnem Švedskem. Temperatura je padla namreč na 53.3 stopinj Celzija. Razume se. da ljudstvo vsled groznega mraza silno trpi. Zmrznilo je sedem oseb. med njimi tudi župnik iz Naelsaalena, katerega je na poti domov vlovil snežen vihar. Pozneje so ga našli z mrzlega z njegovim zvestim psom vred.
Samomor. Te dni je prišel v neko kavarno v Černovicah 171eten gimnazijec Stanislav Horško. Pomenkoval se je z neko »natakarico«. Slednjič sta šla v pesebno sobo, odkoder sta se kmalu nato zaslišala dva strela. Gostje, ki so bili v hotelu, so prišli vsi prestrašeni na mesto. odkoder sta se zaslišala strela.
nje tisočev. od giadu in mraza umirajočih? Proklet, proklet. proklet!
N a p o 1 e o n (se obrne v nasprotno stran). Kaj?!
Okostnjaki (tudi na desni). Proklet. proklet. proklet!
Napoleon (zamahne z roko proti njim). Ali se mi spravite, vražje spake?! (Okostnjaki odskočijo od oken).
Okostnjaki (na levi zatulijo še groznejše). Proklet, proklet, proklet!
Napoleon (se okrene ter zamahne tudi proti njim). Stran, pokveke! (Okostnjaki odskočijo.)
Več glasov (zunaj v ozadju.) Vive 1’ iinpereur!
(Napoleon se obrne proti ozadju, ki se mahoma odpre ter kaže sledeče prizorišče:	brezkončna	s
snegom in ledom pokrita ravan; v. ospredju leže veliki kupi mrtvih vojakov; v daljavi sijajen prestol, na katerem sedi mogočen knez, čegar roke so oškropljene s kivjo; na njegovi desnici stoji črn mož, opravljen kakor inkvizitorji v srednjem veku, za prestolom vitez Moloh v oklepu, kakor so jih imeli srednjeveški vitezi pri turnirjih na čelu mnogoštevilne armade; okrog prestola in pod njim se plazi \ elika množica bosih, strganih, lačnih, napol zmrznjenih ljudi, ki proseč stegnejo svoje izsušene roke k knezu.)
Novo došla
3
i S
v kavarni .»Central
od 9 ure naprej. — Vstopnina prosta.
v ji _ so?' Kavarna je celo noč odprta, koncertuje od danes naprej vsaKi aan
Za mnogobrojni obisk vljudno prosi	Štetan	Mila«>Bič.
Gostje so vlomili vrata in so našli na tleli pri vratih ležati »natakarico« v mlakuži krvi. Zadnja stran vratu, ki je ležala na divanu, je bila prestreljena. Študent je bil ravno tako ustreljen. Vzrok tega groznega dejanja doslej še ni znan.
Ljubljana.
— Na naslov ravnateljstva c. kr. tobačne tovarne v Ljubljani. Zadnje čase se čimdalje bolj množe pritožbe kadilcev cigaretnega tobaka^ proti ljubljanski tobačni tovarni, Skatlje, na katerih se v zlatu blesti napis »Pursitschan« ter stane škatljica s 100 grami nezaslišno svoto K 2.60 vsebuje le prav tanko vrhno plast »Pursitschana« vse drugo so smeti in nesnaga, znesenih skupaj iz raznih drugih malo ali prav nič vrednih a tembolj smrdljivih in zdravju škodljivih zelišč. Tudi s hercegovinskim tobakom ni bolje. Ko bi zasebni tovarnar tako konsumente sleparil z blagom, zamehurili bi ga, da bi ne videl tako kmalu belega dne; a c. kr. tobačni režiji je seveda dovoljeno vse> — pred nekaterimi dnevi še le so kaznovali več mokarjev, ker so prodajali ajdovo moko namešano z riževo, ki sicer ni zdravju škodljiva, pač pa nekoliko cenejša; c. kr. erar pa sme prodajati zdravju škodljive odpadke za pristno in to zelo drago blago in vendar provzročitelju te goljufije se ne skrivi niti lasu. Seveda vrana vrani n,e izkljuje očij. — Slavna financa, ki .tako rada vohaš okolu trafikantov in Jih na vse mogoče načine šikaniraš, ali bi ne bilo umestno, ko bi enkrat povohala tudi v c. kr. tobačno tovarno ter pobrskala nekoliko po vsebini onih ličnih škatljic; gotovo bi ti rezultat tega brskanja dal povod, ovaditi provzročitelja te goljufije pristojni oblasti, saj goljufija ostane menda hudodelstvo v vsakem slučaju, naj se je že poslužuje za napolnitev svoje bisage zasebnik ali pa c. kr. tobačna režija.
— Pritožba. Ko se je začelo delo oddajati zaradi kanalov-zbiralnikov v Ljubljanici, tedaj je bila v občinskem svetu velikanska debata, ali naj dobi to delo ena domačih tvrdk, ali tuja tvrdka. Delo so oddali tvrdki Rella in nečak. Delalo se je nato, da dobe pri tem delu, kjer so naši denarji, delo domači ljudje in v občinskem svetu je bilo tudi to sklenjeno. A glej vse nasprotno se je zgodilo. Pri tvrdki delajo res domači delavci, ampak samo s krampom, kar je boljšega dela, delajo Italijani in tuji zidarji. Polirji so samo Italijani — pristni nemški podlizniki. Pri vsaki priložnosti pravijo: Ihr serbisches Gesindel. Bosni sche banda, itd. Posebno fini in hi navski nastop ima neki italijanski po lir ki sploh pravi: fiir so ein serbisches Dorf ist es lang gut, was wir machen. Ta polir je danes dobil iz Tirolskega spet 4 delavce Italijane in jih plača po 57 vinarjev na uro, a nas domače po 32 do 34 vinarjev na uro. Oni delajo in se sprehajajo po delu, a mi pa tolčemo s krampom, m tacih Italijanov je mnogo, ki se norčujejo iz nas. Slav. uredništvu! Mi. ki to pišemo smo domačini polirji in delavci, kateri smo pošteni volilci v slučaju boja za narodno stranko, tedaj prosimo, da se napravi red v tem podjetju, ker drugače si bomo to zapomnili. Mi smo doma iz Ljubljane iz Kranjske ter smo bili spoštovani tudi drugod, a da v naši občini, kjer smo doma, imajo tujci prednost, nikakor ne bomo pustili. Sploh je pri tej tvrdki vse ultranemško in italijansko ter se na nas Slovence nič ne ozirajo, samo da bodo nesli tisoče proč iz Ljubljane.
Domači delavci.
— Iz gledališke pisarne. Danes, v četrtek za par-abonente burleskna opereta »Orpheus v podzemlju. V soboto zadnjič v sezoni »Hoffmannove pripovesti«; kolora-turna pevka Cilka Otaholova gostuje v vlogi Olimpije. V nedeljo popoldne ob 3. uri zabavna francoska veseloigra »Mala čokoladarica«, zvečer ob 7. uri desetič in zadnjič v sezoni opereta »Boccaccio«. Drugi teden se vprizori Puccinijeva opera »Butter-fly« in Birinskega tragikomedija iz ruske revolucije »Vrtoglavci«.
— K rešitvi štirih oseb se nam natančneje poroča sledeče: Nesreči ni bila vzrok ogljikova kislina, ampak plin. Drugi dan se je namreč izkazalo, da je počila v zemlji plinova cev, ki je sla tik pod stanovanjem v pisarno dr. Vencajza. Tudi v pisarni se je zjutraj poznalo, d[a se je razširlal oiin.
Plin je torej omamil vse štiri ženske. Prvo zaslugo za rešitev ima razna-šalka »Dneva«, ki je takoj, ko je zapazila nesrečo, poklicala zdravnika. Tudi je z vodo polila hčerko Ireno, ki je bila že skoraj zadušena in se je s tem oživela. Oba zdravnika dr. Rus in dr. Plečnik sta vestno izpolnila svojo dolžnost. Pri rešitvi sta požrtvovalno pomagali gospa Poseh in gospa Šinkovec, človekoljubno sta cel dan stala na strani uboge družine gospod in gospa Jakopič. Gospa Sa-etova je bila do večera v omotici, ;ako da se je šele ob devetih zvečer popolnoma zavedla. Vsled strahu je včeraj družina prenočila v hotelu. Včeraj so popravili počeno plinovo
cev.
— Pusta so včeraj popoldne pokopali v vojašnici 27. polka z vsemi običaji in ceremonijami. Naravno je, da je prišlo na stotine meščanov na ta pogreb. Tako je bil predpust slovesno zaključen. Zvečer je bilo po mestu zelo živahno.
Sokolova maškerada je včeraj napolnila vso sokolsko dvorano v »Nar. Domu«. Dekoracija glavne in stranskih dvoran je bila zelo ukusno izdelana. Slika glavne dvorane je kazala pokrajino ob morju s snežniki v ozadju. Na visokem griču ob morju je plapolala bela zastava z napisom 50. Trda in kamenita pot je vodila do vrhunca. To pot je prehodil slovenski sokol, da je mogel slaviti jubilejno maškerado. Tudi sicer so se lepo svetile one petdesetice, v katerih imenu slavimo letošnje leto. Stranske stene so krasile slike z lanske maškerade — »jaz pierota ti pierot«
— ki so tako srčkane in krasne, da so zaslužile, da so se letos že drugič zaljubljeni in nezaljubljeni pari razveseljevali nad njimi. Slike same so vredne, da se ohranijo. Druge dekoracije so bile v znamenju mask. Šampanjski paviljon se je svetil v čarobni rdeči svetlobi in je nudil obiskovalcem poleg dobre pijače tudi primerno zabavo. Na galeriji je prodajal vino klobase gosp. Štepic. Zal, da ni bilo preskrbljeno za kavo in čaj. Maske smo videli zelo različne — sešle so se od vseh strani in so prinesle s seboj raznih šal. Prav čedna je bila polnočna scena: Štirje dečki so pripeljali na vozičku belo krogljo, (zemeljska obla) na kateri je plapolala zastavica z. napisom 50. Ko so prišli na sredo, se je obla odprla in iz nje je 'pogledala lepa črna glavica malega dečka, ki je ležal v samih nageljnih. Pari so šli na to okoli vožička in srčkani dečko je vse obdaril z nageljni Ples in zabava sta trajala do 5. zjutraj. Na plesu s« je sešla tudi vsa družba iz naših narodnih višjih slojev.
— V mestni klavnici se je zaklalo od 19. januarja do 26. januarja 1.1.: 63 prašičev, 117 telet, 15 koštru-nov. Vpeljanega mesa je bilo 280 kg. Zaklane živine se je vpeljalo: 6 prašičev, 22 telet, 7 kozličev. Opomnja:
1 govedo z malim zobom.
— Kinematograf »Ideal«. Danes zadnji dan senzacljske kriminalne drame »Črna krinka, kakor tudi sijajna veseloigra »Nadzornik spalnih voz«, ki ste dosegli največji uspeh. Jutri Gospica z jezera, drama v 2 delih — Senzacijska drama v 3 delih Črna krinka je ena izmed najboljših dram; dosegla bi še večji uspeh, ako ne bi aparterju nekoliko navskriž hodilo, n. pr. luč, kar se pa druzega tiče, je nad vse izvrstno. Posebno se odlikuje Zurnal Pathe, kinematografska poročila, šport, moda, itd.
cija« v velikem. Po vseh kronovi-nali eksistirajo že taki zavodi, samo pri nas se ne ganemo. Velika prednost teh zavodov je. da so abiturien-tu odpre vse poti in da si torej šele v razsodnejši starosti voli svoj poklic, med tem ko si ga mora valiti sedaj naša mladina v starosti, v kateri ne more niti oddaleč še oceniti težavno voljenega poklica in istota-ko tudi ne svojih zmožnosti. Profe-for Wester je odnesel s tega večera zagotovila, da se bo »D. I. v L. s pomočjo profesorskega društva in dr. prav energično lotilo tega vprašanja in da ga spravi v najkrajši dobi pred širši forum.
Litijska podružnica »Slovenskega planinskega društva« ima svoj letni občni zbor prihodnjo soboto, dne 8. svečana t. 1. ob 8. url zvečer v gostilni gosp. Preinfalka v Litiji z običajnim dnevnim redom.
Akad. društvo »Slovenija« na Dunaju priredi svoj III. redni občni zbor v petek, 7, febr. ob 8. zvečer v prostorih g. Leithnerja, Auersperg-gasse 6. s sedečim vsporedom: 1. Či-tanje zapisnika. 2. Odborovo poročilo. 3. Samostojni predlogi. 4. Slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli.
\
Da so tatovi v Šmartnem identični z onimi v Zavitniku, dokazujejo sledovi. — Pred krfttkim — na Sveti večer — je bilo ukradeno eno uro od Šmar-uia
300 kron denarja, nekaj inesa in slanine,
v Šmartnem samem pa drva in ključi iz vežnih vrat. — Poskusi vloma so bili v Zavistniku pri J. Skubicu in J. Mačku, v Šmartnem, kakor je že »Dan« poročal, je bila pri županu Dr-nevšeku v Hotiču pri Litiji razbita Magajna in vzeta velika vsota de-darja. Tudi tu ni nobenega sledu o atovih.
Društva.
Iz društva inženirjev v Ljubljani. V petek 31. januarja je predaval v »D. I. v L.« ob znatni udeležbi g. profes. Wester o reformnih srednjih šolah. Predavanje o reformnih srednjih šolah v našem inženirskem društvu ima poseben pomen^ ker znano je vobče, da so baš inženirji izprožili to misel v Avstriji. »Stalna delegacija avstrijskih Inženirjev« je že leta 1901. povzročila, da se je vpeljala opisna geometrija na gimnazijah kot postranski predmet in leta 1908. je ista delegacija dosegla, da so se osnovale v Avstriji prve tipe gimnazijskih reformnih zavodov. »St. d. av. inženirjev« pa je ostala tudi do danes iskrena zagovornica teh reformnih zavodov in tako je izrazil g. prof. Wester po svojih izvajanjih o pomenu in obsegu realnih gimnazij in reformnih gimnazijah željo, da bi vršilo »D. I. v L.« v malem ono delo. ki ea vrši »Stalna delega-
Vlom v Šmartnem pri Litiji.
Vedno se ponavljajoči vlomi in tatvine v vasi in okolici razburjajo in povzročajo strah prebivalstva. Dne 24. decembra 1912 se je namenil trgovec Ivan Razboršek iti k polnočnici in sc je vsled tega mudil v bližnji gostilni do pol 12. ure. Šel je ob tej uri v prodajalno po pelerino, ter prebral dve dopisnici; to je trajalo 5 do 7 minut.
Ko hoče ven grede trgovino iz strani veže zapreti,
ni bito ključa v vratih.
Tat je gotovo čakal na ta slučaj in je ključ izmaknil češ, danes mu ne bo nikdo šel ključa delat. Sluteč nakano, pokliče soprogo in ji omeni, da prenoči v prodajalni, ker je qd znotraj zapah. Ona mu to odsvetuje in pravi, da bode sama v trgovini prenočila,
| kar je tudi storila. Tisto noč se ni slišalo nič sumljivega; drugi dan se je poiskal železen drog, katerega se je pustilo pred več leti narediti in s katerega pomočjo so se vrata za silo zaprla, ker tudi na božični dan bi nikdo ne hotel ključa delati. Mislilo se je vse dosti varno ter se je nameravalo ključavnico dne 26. decembra odtrgati in spremeniti. Dne 25. dec. popoldan se je peljal Razboršek s svojo družino na izprehod. Zaprl je vsa vrata in je šel, vrnivši se ob 8. uri zvečer domov, k večerji. Med tem časom, t. j. do 9. ure so ostala vežna vrata odprta. Nato so šli vsi na godovanje v gostilno. Ob 11. uri so se vrnili. J. Razboršek je šel v trgovino, kjer pa ni opazil ničesar sumljivega. Drugo jutro je šla žena v prodajalno
in našla vrata vlomljena, vse predale pa. kjer je bil denar, pa izpraznjene.
Splošno je vladal velik nered. Po takojšnjem preiskovanju se je dognalo, da je bila ukradena vsa gotovina: 380—410 kron denarja, zlata damska ura (ena srebrna ura se je pozneje pogrešila), več škatelj cigaret (fine vrste), raznih cigar in tobaka, dva dežnika, čokolada in kanditi. Popili so tatje tudi 1 in pol do 2 litra likerja. Nova zimska suknja, ki jo je prejšnji dan I. R. položil na pudel, je bila nedotaknjena, pač pa se je opazilo po kapljanju sveče, da so
tatovi vse predale preiskali.
Predal pri tobaku, kjer je bilo v6č drobiža, so izpraznili v trgovini se tikajočem magacinu in so ga tam pustili izpraznjenega do vinarja. Odšli so skozi vrata, ki peljejo na dvorišče ter odnesli tudi nov, pred kratkim kupljen koš.
Vlomilno orodje, last dveh kovačev Iz vasi so pustili v trgovini
Vlomilci so obiskali tudi vinsko klet; vrata so bila vlomljena. Tam so naj-brže čakali prilike vloma. Dan prej so bili vlomilci pri A. Planinšku v Zavistniku, kjer so
skozi peč vdrli v podstrešno sobo,
odkoder so vzeli s seboj, kar se jim je zdelo vredno: obleko, klobase, še mleko v žehtarju so odnesli. Oropali so jstj večer tudi bližnjo kapelico,.
Iz življenja kralja pustolovcev.
Te dni je končala smrt življenje pustolovca, ki je po vsej pravici zaslužil, da se ga nazivlja med njegovimi sovrstniki — kralja. Ime mu je bilo Ignacij Strasnof, a star je bil komaj 45 let. Njega pustolovstva so mu pripomogla, da je bil znan z zapori in ječami nebroj evropskih držav. Po le teh je tudi s časom dobil neozdravljivo pljučno bolezen, ki mu je zadala smrt.
Kot sin poljskega Žida je prišel na Ogrsko, ter se dokopal s pomočjo ponarejenega maturitetnega izpričevala do službe podnotarja v občini Mateszalka. Svojega prezaupnega šefa je izrabljal na najhujši način ter izsilil boječim kmetom ogromne svo-te. Ko so mu postala tla prevroča, jo je odkuril, a za slovo še izpraznil davčno blagajno. Ta denar je potem zapravil v družbah vlačug. Predno pa je pobegnil si je še napravil načrt k večji goljufiji. Do tega je prišel vsled čitanja nekega zakotnega romana. katerega naslov je bil: »Goljufija nasproti škofu Cauterbury«.
S ponarejenimi listami je prišel k nadškofu Viljem Istvanu v Stein-amanger, ter se izdal za njegovega nečaka, ki bi si rad pomogel do stalnega kruha, za kar je nadškofa naprosil denarne pomoči. Judovsko obličje tega »nečaka« je bilo vladiki sicer nekam sumljivo, ker pa je pustolovec bil v vseli rodbinskih zadevah tako izborno poučen, mu je škof vendarle verjel in Strasnof je dobil 12.000 K. To svoto pa je začel tako razuzdano trositi, da je o njega nesramnostih govorilo kmalu vse mesto in je konečno tudi škof zvedel. 3okazal mu je vrata, a ni ga naznanil. Strasnof je izginil, šel nato v 'leutro in tatnošnjemu škofu na isti način izvabil 12.000 K, samo da jo e takoj pobrisal v Budimpešto, koder je nadaljeval svoje razuzdanosti, škof Bende pa ni poznal pardona n neko noč, ko je bil Strasnof baš v objemu vlačug neke peštanske krčme najnižje vrste, ga je zasačila policija in ga oddala sodišču. Bil je obsojen na tri leta prisilne delavnice v Vaizu.
Leta 1901. si je potem z raznimi goljufijami zopet * opomogel« in že v nekaterih dneh so ga videli nato v Merami na šetališčih v krasni uniformi dragonskega nadporočnika. Tu si je razumel pridobiti zaupanje neke bolehave baronice v toliki meri, da mu je zaupala celo svojo blagajno. Nekega dne je tudi tu »zginil seboj pa je vzel ves denar in dragulje baronice. Hkratu je le ta dobila tudi račune za dobavljene avtomobile in konje, ki jih je bil Strasnof na njen račun »kupil«. V Indmostu ga je porotno sodišče nato obsodilo na dve leti težke ječe, katero kazen je leta 1903 odsedel.
Istega leta se je vrnil v Pešto, koder je promeniral po ulicah v uniformi stotnika. Dobil je vstopa v salone naj višje aristokracije, ter se izdajal za »groia Szapary«. Ministru Hieronymu je izvabil nato koncesijo za neko kolodvorsko restavracijo. Ko se je kmalu potem zope: nekje izdal za »poveljnika telesne straže nadvojvode Jožefa«, so ga zaprli in obsodili na tri leta prisilne delavnice. Nato je šel na Hrvaško in v Slavonijo, ter neusmiljeno vle kel ljudi cele kronovine.
Leta 1906 je dobil zagrebšk nadškof dr. Posilovič nekega dne iz Dunaja zaupno brzojavko, v kateri se mu je naznanilo, da pride v važni diplomatlčnl misiji v Zagreb iz Dunaja dvorni svetnik Oskar Berger pl. Wildenegg ter, da bo v škofovski p^čl fitanovjiL Brzojavka Je
bila navidez oddana v ministrstvu zunanjih zadev Avstrije.
Dne 27. oktobra je res dospel v Zagreb, koder je imel »tajne« posvete z vsemi višjimi dostojanstveniki Hrvaške, med drugimi tudi z dr. Frankom, voditeljem Starčevi-čeve stranke, lem je povedal, da želi dunajska vlada nove politične liste, ter je na ta način izvabil 500 tisoč kron. Samo škof dr. Posilovič je bil oškodovan za 200.000 kron.
Enomesečno bivanje v Zagrebu je pogoltnilo naravnost strašne vsote. V brezmejni svoji drznosti je obiskal tudi tedanjega bana grofa Pejačeviča. Pejačevič pa ni verjel v diplomatske zmožnosti Strasnofa in ta je, ko se je videl razkrinkanega, res naravnost pobegnil iz banske palače. V škofovi kočiji se je nato podal na kolodvor, a bil je spremljan od — dveh detektivov, ki sta mu sledila do Budimpešte. Tu sta ga aretirala in odvedla nazaj v Zagreb, koder je bil zopet obsojen na pet let prisilne delavnice. Ker se je pa pozneje izvedelo še za nek drug zločin, je dobil še tri leta naknadno, a je preje umrl. Vsega skupaj je Strasnof ogoljufal in poneveril za 3,000.000 K, vrhu tega pa je preštudiral tako korenito vse nedostatke ječ, da je izgotovil justičnemu ministrstvu spomenico, kateri Je to tudi v istini v nekaterih točkah ugodilo.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
ČATALDŽA.
Berolln, 5. februarja. Iz Carigrada došle vesti javljajo, da je prišlo med turško armado samo do hudih sporov in prask, v katerih je bilo črez 500 Turkov ubitih.
DRINOPOLJE.
Berolin, 5. februarja. Pred Dri-nopoljem se je tekom včerajšnjega n današnjega dne vršilo — poleg bombardiranja — več hudih spopadov, pri čemur se je 1000 konjenikov udalo Bolgarom.
SKADER — PADEL.
Berolin, 5. februarja. »Vossische Zeitung« poroča, da se je vršilo celo noč obstreljevanje Skadra, nakarje prišlo do naskoka, v katerem so Črnogorci in Srbi zavzeli mesto. Turški poveljnik v Skadru, Zeki paša, se je ustrelil.
REUNIJA.
Berolin, 5. februarja. Iz Londona javljalo, da se je v današnji konferenci reunije veleposlanikov razpravljalo o napadu Bolgarov in Srbov na Galipoli. Velevlasti hočejo bojda ta naskok preprečiti. Vsa ostala vprašanja so stopila že v ozadje.
VENIZELOS.
Bellgrad, 5. februarja. Danes je dospel semkaj ministrski predsednik Grške, Venizeios, ter konferiral s kraljem Petrom in na to s srbskim ministrom zunanjih zadev Pasičeni. Konferenci je pripisovati večjih važ-nostij.
HOHENLOHE.
Petrograd, 5. februarja. Danes je vročil princ Hohenlohe carju cesarjevo lastnoročno pismo, m a kar se je podal k rusk-_Tiu ministru zunanjih zadev, s katerim Je imel daljno konferenco.
ROMUNIJA.
Bukarešt, 5. februarja. Tu sem Je danes dospel protokol o bolgarsko-rumunskih pogajanjih. Ni se sicer doseglo sporazuma, vendar je upati, da pride potom novih predlogov do nove baze. na kateri se bodo le ta nadaljevala.
CESARJEVO ZDRAVJE.
Dui*aj, 5. februarja. Vesti, ki so s« širile, da je cesarjevo zdravje nekoliko zrahljano, so brez vsake podlage; nasprotno: cesarjevo zdravje ja čisto povoljno.
NOVA KOPPEN1K1ADA.
Frankobrod, 5. februarja. Iz Be-rolina je danes semkaj došla brzojavka, da pride semkaj inspicirat v o-
Kupujte in naročajte „DAN“!
jaštvo cesar Viljem II. Ko je bilo že vse pripravljeno za vsprejem, se je izkazalo, da je bila brzojavka ponarejena. Cesar je dospel danes v Kraljevi Oradec.
DRŽAVNA ZBORNICA.
Dunaj, 4. februarja. Danes se je vršila popoludne seja finančnega odseka. Na vrsti je bilo tudi glasovanje o drugem oddelku osebnodohodnin-ske predbge. Predlogi za vpoglede v knjige so bili odloženi na drug čas. K §§ 162 in 183, ki se tičeta obda-čenja kmetijstva in samostanov je bila predlagana nova debata.
GLAVNA STAVKA NA OGRSKEM.
Budimpešta, 4. februarja. Glavna stavka v Budimpešti izbruhne 6. t. m., ko sc začno nove razprave o volilni reformi. K temu pa izjavlja glavno vodstvo socialnih organizacij. da to ni istina, pač pa. da je napovedanih do 40 velikih zborovanj za 5. t. m.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Trst. Vprašanje otročjega plesa ]e za nas rešeno. Nismo proti njemu, ker ne vidimo v tem nič slabega. Taki plesi so tudi povsod drugod. Nadaljna debata o tem, se nam zdi brez pomena. Kdor je za ples, je za ples, kdor ne, naj bo »contra«. Pisalo se je o tem že mnogo in preveč in mislimo, da bi pisanje o taki stvari nikogar več ne zanimalo. Priporočamo se za kaj drugega. Zdravi!
Od ' mi urednik Radivoj Korene. Last in tisk »Učiteljske tiskarne«.
Mali oglasi.
Beseda 5 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasili ni nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserentl v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Višji uradnik (samec) išče mlado. čedno kuharico, ki bi vodila tudi gospodinjstvo. Ponudbe pod dobra gospodinja Ljubljana, poštno ležeče glavna pošta.
Pošljite naročnino, ako je še niste!
Krojastvo
Ivan Kersnič
\ fjjeibijani
Sv.Petra cesta 32, l. nad.
(poleg kavarne „Avstrija“)
najnovejše mode, soliidno delo, zmerne nize cene, znano pohvalna postrežba.
opozarjamo, da se prodaja v Trstu dnevnik »DAN« v sledečih toba-karnah:
ŽELEZNIK, Sv. Ivan.
TROGAR, ulica Giulia.
BONORA, ulica Stadion. TRtVISAN, ulica Fontana STANIČ, ulica Molinpicolo. SFKOVAR, ulica Kaserma.
BAJC, ulica Gepa.'
LAVRENČIČ, trg Kaserma.
MOŽE, ulica Miramar.
HREŠČAK, ulica Belvedere.
ARI OŠ, ulica Belvedere.
KICHEL, Rojan.
GERŽINA, Rojan.
VIVODA, Rojan.
BENUSI, Greta.
HRAST, ulica Poste.
BILLAN, ulica Cavana. RAUNACHER, ulica Čampo Marzlo. RAUTINGER, ulica Riva Grumula. PIPAN, ulica Ponte dela Fabra. BEVK, trg Goldoni.
SCHERMIN, ulica Bariera. PELISAN, ulica Bariera.
BEDENJ, ulica Madonina.
BELLO, ulica V. Berninl. GRAMATICOPULO, trg Bariera. PAPlC, ulica Sete Fontane. MURARO, ulica Sete Fontane. BRUNA, ulica Rivo.
RONCELJ. ulica S. Marco. SEGULIN, ulica Industria.
ZIDAR, Rocol.
SCHIMPF, državni kolodvor.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke
DAN
it
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	.	K	18*—	Četrt leta	.	K	4'50
Pol leta	.	K	9*—	En mesec	.	K	r50
V upravništvu prejenian na mesec K 1*20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja: Vse leto	.	K	20-—	Četrt leta	.	K	5'—
Pol leta	.	K	10-—	En mesec	.	K	1*70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko in druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira in vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Upravništvo „DNEVA“.
Kavarna
odprta celo noč.
t
O
4*
Gostilna
Florijanska ulica št. 6.
FR. P. ZAJEC
LjsiMjao, Stari trs; št. 9
priporoča kot prvi slovenski izprašani in oblastveno koncesijonirani optik in strokovnjak svoj
M^optični %avod.”^$
Daljnoglede, toplomere, in zraKoinere vseh vrst. Očala, ščipal-niki natančno po zdravniškem receptu.
Cenike pošiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
Kupujte „1 )an“.
,Dan“
,Dan“
V
Dan
je edini slovenski neodvisni politiški dnevnik.
je najbolje informiran slov. dnevnik.
je edini slovenski dnevnik, ki izhaja tudi ob nedeljah in praznikih.
je najodločnejši neodvisni jutranji list.
je najcenejši napr. dnevnik; posamezni izvodi po 6 vinarjev, s pošto mesečno le K 1-70.
je razširjen v najširših ljudskih slojih, ker ga vsakdo rad čiia in je zato jako uspešno oglaševanje v njem.
prinaša interesantne in znamenite zgodovinske romane.
prinaša znamenite sodobne politiške karikature.
je odločen zagovornik vseh zatiranih.
Dan“
Dan“
„Dan“
n
Dan“
„Dan“
Sirite „Dan“ med ljudstvom.
Spominjajte se dijaškega društva „ Domovina" t
Oddam takoj
velilio. sulio inzraeno
skladišče
24 metrov dolgo, 14 metrov široko na Emonski cesti št. 2
Ivan Jelačin, Ljubljana
c«			“"C:
ki HHUUV, 3L_	H		O
CD	tj• ■Airuii		f/s
	ffffl		CD
m mam	n		cr
******			s
rcs			su
			
CD		fŠ 'flBn	W’
			"O
M EM		Jtf jll |||M	CD
15			O
■ mmm O		J ^05{avno zavarovan 1	SL
OD GL			
>CO		iI	CD
			
cd		_J.iker Mfldicin^L-l ■ iz idraviinifir^^l	
s:			
-O 03 CO o		*-ovpoSabenik,Šiška | ^ pri Ljuliljar.i fA feflP	3? CD
GL,			ea"
			
r
Radi inventure
prodajam vso zimsko zalogo kostumov, mantljev, pale-tojev, jopic, bluz, raglanov, oblek, klobukov in vse
drugo blago 50 0|0 pod lastno ceno.
»Angleško skladišče oblek11
j^O. Bernatovič, Ljubljana, Mesini trg št. 5
Ivan Jax in sin,Ljubljana
Dunajska cesta štev. 17
priporoča svojo bogato zalogo
šivalnih strojev in stroje za pletenje (Striekma-schinen) za rodbino in obrt.
HPft Pisalni:
• • • •
er.
Ceniki zastonj in franko.
'k1^ Lfublfanska kreditna banka v LJubl|aui
Rez. fond nad w	_	»K	800.000.
Stritarjeva ulic*«, štev. 2, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju. Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po čistili
JL3I °l '•“ISfefiat
lŠP$"Pwr-	“	|4	|0	JmrPISiS
mm
S^5wno«s#
®«e®*#«ffiee«G«««««««ea«««««««i«8«««e««®®®««®*®««««®**«®«««®««®*®®®«*®®®«*®®
Učiteljska tiskarna
Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 6 :
se priporoča slavnemu občinstvu za izvršitev vsakovrstnih tiskovin. Vsled najmedernejše uredbe izvršuje naročila najokusnejše in v najkrajšem času. — V zalogi in razprodaji ima najnovejše izborne mladinske spise, kakor tudi vse šolske, županijske in druge tf kovine.
Litografija. •••• Cene najnijže! •••• Notni stavek
-4J