C. C. Post ale. — Esce ogn/ mtrcoledi 0 vntrdi — 25 maggio 1928. Posamtzna itevilka 25 stotink. Izhaja vsako sredo (n petek zjuiraj. Si ane za celo leto 15 L » » pol leta 8» » » četrt leta 4» Za inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do poslane naročnine se ne moremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. ^? ^mW^Mr wMKtKBf mkm^mm š^rklmmj Wmaw^^KmKKS^wf St 41 V Gorici, v petek 25. ma ja 1928 • utoxi Nefrankirana plsma ss ne sprejemajo. Oglasf se rečunajo po dogo* voru in se plaiajo v naprej. — List izdafi konsorci) »Gor. Sir&i že*. — Tisk Kaioltikt tiskarne v Gorici. Ru va Piazzutta it. 18. Uprava in uredniitvo: ulica Mameli itev. $ Št.pošt.tck.rač.11/1147. Teles, int. itev. 30k. Spomeniki pričajo. Ko boste dobili v roke te vrste, dragi »Stražarji«, bodo naša srca praznovala velik in razveseljiv praz; nik, praznik sv. Duha. Car božje skrivnosti bo obmejal naše duše, ko se bomo spominjali, kako je pvU set sv. Duh nad apostole, jih razt svetlil in vsposobil, da so šli med vse narode in udarili temelje cerkvi Krh:tusovi, ki jo peklenske site ne bodo premagale. Če vržemo samo bezen pogled na zgodovino sv. cerkve, vidimo, koliko uprav peklenskih naporov je bilo v teh stoletjih zamišljenih in izvrše* nih, da bi se omajala Petrova skala. Vsi so se žalostno izjalovili. Med navali, ki so bili najhujši, so bili gotovo oni, ki so bili naperjeni proti resničnosti in verodostojnosti knjige božje, — sv. pisma. Namen je btl prozoven: z uničenjem sv. pin sma bi bila zgradba sv. cerkve za* deta v njenih temeljih. Zato bo na' še bravce brez dvoma zanimalo, ako navedemo najnovejše dokaze, ki podpričujejo polno resničnost sveto- pisemskih knjig. Meseca marca tega leta je imel mons. Sfair v papezevem večjem se- menišču v Rimu v navzočnosti raz* nih kardinalov, škofov in drugega odličnega občinstva znamenit go* vor o kulturi starih Feničanih, ki so dali prvo podlago vsej poznejši evropski kulturi. Obrazložil je, ka- ko so pred par leti v glavnem mestu tega ljudstva v Gebailu, izkopali velevažne spomenike iz starodavne dobe. Naše čitatelje bo gotovo za* nimalo, kar je predavatelj povedal o nedavno v Biblosu najdenem spo? meniku kralja Abibaala. Dokazal je iz znakov in mnenj strokovnja? kov, da je to najstarejši v kamen izklcsan spomenik s pismenimi znaki. Spada v dobo, ko je nepo- sredno živel Mojzes (I. 1570—1450 pred Krist.). Svoj čas so se brez^ verci posmehovali sv. pismu, češ da govori o Mojzesu, da je dal izvolje- nemu ljudstvu pisane zapovedi in pisane knjige. Trdili so, da to ni mogoče, da je proti zgodovini, ker ljudje takrat še niso znali pisati, da sploh človeška omika ni še bila toli napredovala. Toda prava znanost je nasprotno potrdila. Ze spomenU ki starih Egipčanov so govorili, da je umetnosi pisunja zelo stara. Od podob so prešli na znake posamez; nih črk. Ze ta okolnost, da je izvoe Ijeno ljudstvo bivalo v Egiptu, po; trjuje domnevo, da se je Mojzes, ki je bil v Egiptu rojen in vzgojeny od Egipčanov naučil pisünja. Da je dal Mojzes izraelskemu ljudstvu pismeno postavo, govori sv. pismo večkrai n. pr.: 2 Mojz. 17, 14, — ! 20, 23—24, 4—34, 27. — Tudi so v ! Mojzesovih knjigah razne pismene izjave zapovedane, n. pr. pri ločitvi i zakona (4. Mojz. 17, 3—33, 2—5, Mojz. 31, 9—24, 1.). Kako se je svet čudil, ko je leta 1864 nemški misijonar Klein našel kamenit napis, ki ga je postavil kralj Moabitov, po imenu Mesa. Ta je vladal v 9. stoletju pred Krist. O njem nam pripoveduje 4. knjiga kraljev 3, 4. — Spomenik tega kras Ija — Mesa — spričuje, da so Iz* raelci imeli ze v 9. stoletju svoje pisemske znake. — Februarja 1922. so v glavnem mestu Gebailu našli v kraljevem grobišču drug napis v feničunski ubecedi. Vsi strokov* njuki posnemajo iz označbe časa pogreba, da spada v leto 1300 pr. Kr. Sedaj so pa našli v Biblosu spomenik, ki je starejši od onega kralja Mesa, spada v leto 1550. Tako spričujejo spomeniki sami rest ničnost sv. pisma. Spomenik, ki so ga strokovnjaki našli v Biblosu, je ravno iz dobe Mojzesove. In s tern pade ceki vrsta ugovorov proti sv. pismu. Ker smo ze pri spomenikih, ki pričajo, pomislimo za hip še na spot menike, ki govore o naši samo* raslosti. Sv. solunska brata sta nam prinesla bozjo besedo in sta ustva* rila temelje našemu svojskemu ziv> Ijenju, ki so ga očuvali naši dedje skozi tisočletje do današnjih dni. Nepregledna je vrsta ponosnih spo? menikov, ki to izpričuje. Zato za* j ključimo binkoštne praznike z zaz j obljubo: zvestoba veri in besedi \ očetov! Kaj se godi po svefu? V nedeljo 20. maja so se vršile volitve v nemški državni zbor. 40 j milijonov volilcev je bilo poklica* j nih, da odločijo smer nemške no* ¦ tranje in zunanje politike v bodo* čih štirih letih. 40 milijonov! Ako pomislimo, da ima vsa sedanja Nemčija kakih 63 milijonov prcbi- valcev, potem se moramo tako ve* likemu številu volilcev čuditi. Dve tretjini prebivalcev se neposredno' udeležuje javnega življenja. Izvzeti so samo nedorasli. Te štcvilkc zlJo* vorno prieajo o res demokratienem ustroju sedanje nemškc republike. Nemške stranke. Za 489 poslanskih mest v nem* škem državnem zboru se je potego* valo nič manj kot 31 strank in strančic. Toliko list je državni vo* lilni odbor pripustil k volitvam. Zanimivo je dejstvo, da je v sezna= mu list številka 13 nezasedena. Dr= žavni volilni odbor je namreč v svoji scji 7. maia potrdil 32 list, od katerih 13. (lista hanoverške stran* ke) še ni bila vložena. Prizadeta stranka je tudi pozneje ni vložila zato je tisto »nesrečno« mesto osta* lo prazno. Izmed strank so pazljivim brav* ccm »Goriške Straže« nekatere že zname. Omcniti moramo kat. cen* trum, steber republikanske Nem* čije, ki kljub temu, da je številno majhen, obvladuje in določuje nemško politiko. So pač v centrumu močne političnc osebnosti, možje trdne volje in državniške uvidev* nosti. Tudi volilstvo centruma je zelo izobraženo in politieno izredno zrelo. Centrumu sorodna je kršean* skossocialna državna stranka, ki so jo osnovali mladini. Mladi rod oeita starim izkušenim voditeljem marsi* kaj, posebno pa zvezo z desnicar? skimi nacionalisti. Razpor med sta* rimi in mladimi je pravzaprav do* her pojav v javnem živlienju. Mia* j di prinesejo v stranko gibanje in novo življenjc. Zveza s preteklo* stjo pa po navadi ostane. Katoliški centrum je osrednja stranka v Ncmčiii. Na dcsno in le* j vo okoli njcga se vrstijo druge veli* ke stranke. Med desničarskimi strankami je gotovo najvažnejša { nemška nacionalistiena stranka, ki je zbrala v svoje okrilje pristaše monarhije, plemstvo, bivše visoke eastnike itd. Po ljudeh, ki jo sestav* ljajo, bi se ta stranka lahko imeno* vala stranka preteklosti. Dolgo časa je bila proti rcpubliki in je ob vsaki nriliki zahtevala obnovo monarhije. Ko je stranka vstopila v zadnjo vlado, je dejansko priznala republi- ko in weimarsko ustavo. Monarhi* sti so tudi bavarski narodni sociali* sti (Hitlerjeva skupina), nckak pri* vcsek nacionalcev. Med centrumom in nacionalisti | stoji Stresemannova nemška ljud* ska stranka. Ustanovil jo je po voj* ni scdanji nemški zunanii minister dr. G. Stresemann. Nemška ljudska stranka je stranka protestantovske* ga liberalizma. Njena socialna smer jc določena po industrijcih, ki v njej prevladujejo. Desničarska stranka so tudi nem* ški demokrati, ki so republikanci. Demokrati 'zahtevajo enotno nem? ško državo, svobodomiselno kultur* no politiko. socialno zakonodajo in varstvo manjšin. Med najvažnejšimi levičaskimi strankami na so socialni demokrati in komunisti. Nemški socialni de* mokrati so močna podpora države. V zelo težkih časih so v zvezi s cen* trumom vodili Nemčijo. Nameni komunistov so pa znani, saj so pov* sod enaki. Med manjšimi strankami bi bilo treba omcniti skupino narodnih manišin. Vse druge stranke so pa za splošnost skoraj brez pomena, ker so vzrasle iz trenotnih krajev? nih potreb. Volilni boj je bil precej živahen. Vse majhne stranke so izginile. Boj se je bil med levico in skrajno desnico, za repub* liko ali proti njej. Nacionalci so agitirali z gcslom: Več oblasti pred* I sedniku rcpublike! Vse druge stran* j ke so se strnile proti nacionalistom. i V boju so od]očevala tudi zuna* njepolitična gesla. Nacionalisti so zahtevali ožjo zvezo z Italijo, ohra* nitev dobrih odnošajev s sovjetsko Rusijo in zbližanje s Francijo šele po izpraznitvi Porcnja. Druge stran* ke, posebno demokrati, pa hočejo vztraiati pri sedanji politiki spo* razuma s Francijo, odklanjajo itali* jansko zavezništvo. dokler ni zado* voljivo rešeno vprašanje južnoti* rolskih Nemcev. Socialist! so proti sovjetski Rusiji in za brezpogojni sporaztim s Francijo. Prejšnja zbornica. V prcjšnji zbornici, ki jc bila iz* voljena 7. decembra 1924. so imeli socialisti 131 poslancev, nacionalci 103, centrum 69, ljudska stranka 51, komunisti 45, demokrati 32. Ostali mandati so bili razdeljcni med manj važne stranke. Vseh poslan* skih mest je bilo 493. to je, štiri več kot v sedanji zbornici. Izid sedanjih volitev. V poncdeljek opoldne so volilne komisije prestcle giasove. Oddanih glasov je bilo skoro 31 milijonov. Vendar je odstotek volilne udelež* be manjši kot 1. 1924. Po dosedaj i ugotovljenih izidih so dobili socia* listi 152 mandatov, nemški nacional* ci 73, centrum 62, nemška ljudska stranka 44, komunisti 54, demokra* ti 25. Ostali mandati odpadejo na manjše stranke. Te številke sicer se niso končnoveljavne, vendar more* bitne poznejše spremembe ne bodo velike. Ako primerjamo sedanje številke s prejšnjimi, opazimo na prvi po* gled. da je levica pridobila na ra* eun desnice. Socialisti so nridobili 21 mandatov, komunisti pa devct. Izgubilc so pa vse stranke sredine in desnice. Najhuje so udarjenina* cionalci (manj 30). Izgubil je dr. Stresemann (7 mandatov), izgubil centrum (7 mandatov). Vse stranke, ki tvorijo scdanjo vladno koalicijo, so izšle iz boj a zmanjsane. Kaj sedaj? Sedanja vladna koalicija se jedes jansko razbila že pred par meseci. Razgnal jo je znani šolski zakon, za katerega se centrum in Strese* mannovi ljudovci niso mogli zedi* niti. Koalicija je na prošnjo pred* sednika Hindenburga ostala, ker je bilo treba spraviti pod strcho še nekaj zelo važnih zadev. Ko je bila zbornica razpuščena, jc bilo vsem jasno, da bo po volitvah treba iska* ti novih političnih zvez. Nihee pa ni pričakoval, da se bo številčno raz* merje med strankami tako temelji* to spremenilo. Mnogi so se že takrat zavzemali za zvezo med centrum, socialisti in Stresemannom. Sedaj pa je vprasanje nove vlade postalo pereče. Socialisti, ki so bili dosedaj v opoziciji, so izšli iz voli* tev povečani in so zopet največja stranka v zbornici. Po Parlamentär* nih običajih bo sedanja vlada od» stopila. To se utegne zgoditi vsak dan. Predsednik republike bo pove* ril sestavo nove vlade voditelju največje stranke, to je socialistic Ako se temu ne bo posreeilo sesta* viti novo vlado, potem pridejo na vrsto drugi: centrum, nacionalci itd. Nacionalci bodo zelo težko uspeli s sestavo nove vladne veeine. Zdi se, da bo novo vlado določila zunanja nolitika. Na obzorju nemškega po* litičnega neba se že kažejo obrisi nove vladne zveze, ki jo bodo po vsei priliki tvorili socialisti, cen* trum, ljudska stranka (Stresemann) in še kaka maniša skupina. Strese* mann je vsaki vladi potreben, ako se hoče nadalievati sednnje zuna* njepolitično delo. In to Nemci ho* čeio. Stresemanna označuiejo neka* teri celo kot bodočega kanclcrja. .^koda samo, da je bolan. Njegova bolezen utegne za nckaj meseeev zavleči sestavo močne in trdne vlade. Okno v svet. Italijanskosturška pogodba nripravljena. Listi javljajo, da je pogodba med Italijo in Turčijo že pripravljena. Manjka samo še Mussolinijevo pot? trdilo. Pogodba je velikega pomena za nadaljni razvoj dogodkov na Bal« kanu. Dr. Stresemann izven nevarnosti. Zdravstveno stanje nemškega zu* nanjega ministra Stresemanna se boljša. Zdravniki pravijo, da je največja nevarnost premagana. Vendar še dolgo ne bo mogel vršiti svojih poslov. Stran 2. »GORISKA STRATA« V Romuniji je navidez mir. Ministrski predsed* nik Bratianu je izjavil, da ne bo ad? stopil. Maniu in njegovi pristaši pa tudi noeejo opustiti boja za vlado. Kot tišina pred viharjem. Poljskosj ugoslovanska prijateljska pogodba, ki sta jo obe državi sklenili že leta 1925. v Ženevi, je bila te dni kon* čnoveljavno potrjena (ratificirana). Beneš v Berlinu. Čehoslovaški zunanji minister dr. Beneš je dospel v Berlin, kjer je bil gost nemške vlade. Prišel je iz An? glije. Nekateri pripisujejo temu obisku precejšnjo politično važnost. Rothermerov sin na Ogrskem. Sin znanega angleškega lorda Rothermera, ki se zavzema za po* pravo sedan je me je v prid Ogrske, je dospel v Budimpešto, kamor ga je povabila ogrska vlada. Francoski socialist! pojdejo v opozicijo. Socialistična stranka pariškega ! okraja je preteklo nedeljo z veliko večino sklenila, da ostane v opozi* ciji. Bržkone se bodo po tem sklepu ravnali tudi drugi okraji. Med Čehoslovaško in Jugoslavijo. V Belgrad so prispeli zastopniki čehoslovaškega parlamenta, da se z jugoslovanskimi poslanci pomeni* jo o skupnih vprašanjih ob eh držav. Zopet nerednosti. Komaj se je pred sovjetskim so* diščem pričela obravnava proti in* ženirjem iz Donske kotline, že so odkrili nerednosti v guberniji Smo* lensk. Komunistieni oskrbniki tvor* nie in pazniki so jemali podkupni* ne; Davčni uradniki so izterjevali | višje davke, kot je bilo predpisano. Uradništvo je zapravljalo javni de* nar. Te razmere so trajale par let. Razkrile so jih šele komunistične mladinske organizaeije. V stvar je zapletenih več najvišjih predstav* nikov oblasti v okraju. Za sovjetskega poslanika v Parizu bo menda imenovana gos* pa Aleksandra Kollontay, ki je že zastopala sovjetske republike v Kri* stianiji in v Meksiki. Sedanji posla* i nik Dowgalewski bo baje odpokli* can, ker vlada ni z njim popolnoma zadovoljna. Grška vlada je odstopila. Naročilo za sestavo nove vlade je dobil stari politik Ve* nizelos, ki se že dolgo ni udeleževal političnega življenja. Venizclosu je dana možnost, razpustiti državni zbor in razpisati nove volitve. Ali bo pri sestavljanju vlade uspel ali ne, sc bo v kratkem videlo. Pri* pomniti je treba, da so preccj moene skupine proti njemu. DNEVNE Sv. birma v Gorici. V župni cerkvi sv. Ignacija (na Travniku) bo na binkoštni praznik ob 10. uri slovesna sv. maša, nato sv. birma in popoldne ob 5. uri zo* pet sv. birma. Na binkoštni pone* deljok zjutraj kot prejšnji dan. Med sv. birmo ob 11. uri bo oba dni še ena tiha sv. maša. V knezonadškofijski kapeli bo sv. birma na binkoštni ponedel jek ob 5. uri pop. in od torka do sobote v binkoštni osmini zjutraj po sv. maši ob 7. uri. Znamenita obletnica. Včeraj 22. ma ja je minilo 30 let, odkar je bil sedanji ljubljanski škof dr. A. B. Jeglič ustoličen * na ljubljanski škofijski prestol. To ob* letnico so v Ljubljani zelo slovesno praznovali. Vladika je prejel mno* go čestitk. Tudi papež mu je brzo* javno čestital. Osebna vest. V Rihenberg je prišel za obein* kega komisarja doktor trgovskih ved gospod Jože Del Neri. Novi obč. komisar se je občanom ze pri« ljubil s svojim priljudnim nasto- pom. Novi senatorji. Kralj je imenoval štiri nove sena* tor je. Med njimi je tudi Salandra. Izmed ostalih sta dva generala (Cit* tadini in Montuori) in Appini.glav* ni državni pravdnik kasaeijskega sodišča. Pregled rojstev in «mrti. V marcu je bilo rojenih v mestu 75, v ostali pokrajini 349, skupno 424. Mrtvih je bilo v mestu 74, v ostali pokraiini 225, skupno 299. Po* rok je bilo v mestu 11. v ostali po* krajini 20, skupno 31. V aprilu je bilo rojenih v mestu 63, v ostali pokrajini 223, skupno 286. Mrtvih je bilo v mestu 61, v ostali pokrajini 174, skupno 235. Po* rok je bilo v mestu 23, v ostali po; krajini 52, skupno 75. V marcu je bilo mrtvih v mestu 74. v ostali pokrajini 225, skupno 299; prirastek v mestu 1, v ostali pokrajini 124, skupno 125. V aprilu je bilo mrtvih v mestu 61, v ostali pokrajini 174, skupno 235; prirastek v mestu 2, v ostali pokrajini 149, skupno 151. Obrtnosnadaljevalna razstava v Bovcu. Obrtno * nadaljevalna sola v Bov* cu zaključi svoje šolsko leto 1927*28 dne 28. t. m. z razstavo vseh risar* skih in pismenih, kakor tudi obrtnih izdelkov posameznih vajeneev. — Razstava bo občinstvu odprta od 11. do 19. ure. — Vodstvo. Gobe. Razprodaja svežih gob je dovo* Ijena samo na pokritem sadnem tr* ga na Verdijevem tekališču. Tarn bodo gobe pregledane, če niso stru- pene in potem oddane v razprodajo. Kdor se ne bo držal tega umestnega ukrepa, bo kaznovan. Slovenec na pariški univerzi. Znameniti slavist dr. Matija Murko je profesor na Karlovi uni* verzi v Pragi. Univerza v Parizu ga je pred kratkim povabila, naj pride predavat o slavistiki. Dr. Murko se je povabilu odzval. V nedeljo 20. maja je dospel v Pariz, kjer so ga na kolodvoru sprejeli zastopniki uni* verje in Slovanskega inštituta. Dr. Murko bo imel v Parizu več preda* vanj. Poslanska zbornica. V ponedel jek 31. maja se je otvo* rilo zasedanje poslanske zbomice. Na dnevnem redu je bila razprava o proraeunu kolonij in zunanjega ministrstva. Težka nesreča v tržaškem pristanišču. V petek se je v tržaškem pnsta* nišču dogodila težka nesreča. Jugo* ijlovanski trgovski parnik »Val« je odhajal iz pristanišča. Noč je bila jasna. Kljub temu je norveški par* nik »Frey«, ki je prihajal v prista* nišče, trčil v »Val« in ga preklal na dvoje. »Val« se je v dvajsetih mi* nutah potopil. Moštvo se je vse re* šilo. Kapitän »Vala« je izpovedal, da se norveški parnik ni držal pred* pisov o vožnji. O nesreči je uvede- na preiskava. »Val« je bil last družbe »Jadranska plovidba« v Splitu. Imel je 300 ton. Neptunski dogovori pred skupščino. Jugoslovanska vlada je sklenila predložiti neptunske dogovore na* rodni skupščini v odobritev. Spre* jetje omenjenih dogovorov je glav* ni pogoj za obnovitev prijateljske 'pogodbe z Italijo. Verjetnp je, da bodo neptunski dogovori v kratkem sprejeti. Nobile proti tečaju. Nobile je z zrakoplovom »Italia« odletel proti severnemu teeaju. Po zadnjih poroeilih se mu je ze pribli* žal na par desetin kilometrov. Romunski poslanik v Budimpešti Trajava Stircea je v ponedel jek 21. t. m. nenadoma umrl. Družina umrlega je zahtevala sodno preiska* vo in obdukeijo, toda državno pravdništvo ni dovolilo. Radi od* klonitve državnega pravdništva se je javil sum, da je bil poslanik za* strupljen. 24. maj. V četrtek 24. t. m. smo v vsej dr<= žavi praznovali obletni spomin na vstop Italije v svetovno vojno. S praznovanjem te obletnice je bil le* tos združen tudi tako imenovani' »kolonijalni dan«, to se pravi dan, v katerem naj se v javnosti vzbudi smksel in zanimanje za kolonije. Kakor drugod so bile tudi v Gorici >včeraj razne primerne svečanosti. Kot zastopnik osrednje vlade je prišel v Gorico posl. Racheli, pred-* sednik fašistovske industrijske zve* ze, ki je imel v Verdi jevem gleda* lišču go vor o kolonij ah. Tarn je go* voril tudi Mario d'Annunzio, sin znanega pesnika. Mesto je bilo v za* stavah. Popoldne so bile trgovine zaprte in tudi uradi niso poslovali. Vreme. je grozno. Vse obupuje. Maj se na* giba h koncu, vendar ni še nobene vročine. temveč dan za dnevom dež. Skoda na pol jih je že velika. V to* rek okrog 11 ure zvečer je divjala nad Gorico in okolico težka nevih* ta; padala je tudi toča. V sredo je bilo zelo hladno. Ponekod n. pr. na Trbižu je celo snežilo. Atentat na italijanski konzulat. V sredo je v prostorih italijan* skega konzulata v Buenos Airesu eksplodirala bomba, ki j>e ubila 10 ljudi, 37 ljudi ranila in močno po* škodovala poslopje. Krivce iščejo. Ljubljanski velesejem. \ 111. Ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem sc otvori dne 2. Juni ja t. 1. in traja do vključno 11. junija. Poleg splošnega velesejma so se speeijalne razstave: mizarska, au* tomobilska, strojna, higijenska, umetniška. Legitimacije v zvezi z znižano voznino po železnicah in znižano vizumsko takso prodaja in daje tozadevno informaeije komi* sar Ljubljanskega vclesejma Josip Čehovin, Trst, Vialc XX Settembre 65, na katerega naj se interesenti izvolijo obračati. Vlom pri jugoslovanskem poslaništvu v Budimpešti. V noči od sobote na nedeljo so n'eznani vlomilci vdrli v pisarno ju* goslovanskega vojaškega atašeja v Budimpešti in poskušali odpreti blagajno, kar se jim pa ni posrečilo. Ataše je drugo jutro opazil vlom in takoj obvestil policijo. Ugotovili so, da v blagajni nič ne manjka. V po* litičnih krogih sodijo, da so zlikovci dclali po naročilu neke tuje države, ki bi rada imela važne vojaške li* stine, ki so bile v blagajni. Zakon o reformi parlamenta jc bil od kralja podpisan. Ta teden je bil objavljen tudi v uradnem listu »Gazzetta Ufficiale«. Rado: Starec ob Rečini. Polmrak se je že delal; zadnji žar* ki so mežikali čez Učko in škrlatili Velebitove čeri. Beseda je zastajala. Oba sva bržkonc razmišljala, kje bi spet navezala besedo. »Lep je ta kos naše domačije,« sem na glas pomislil, ko je Vlada odgrnila okno proti morju. »Lep, a zame le še malo časa,« je vzdihnila. »Lepota ostane in vi se tudi ne boste odtrgali od krajev, kjer ima* te svoje življenje in spomine. Tudi grdi in nevsečni so lepi, kcr so naši. Berae ima še svojo strgano kamižo* lo rad, kcr ga zvesto spremlja.« »Gospodična, Vladiee, tetice,« je zažuborel srebrn glasek iz vrta. »To sta pa Jako in Vanda,« je vstala gospodinja in stekla naproti došleccma. Med veeerjo je Jako pravil svoje zgodbe, ko je še kot mlad kurjač ušel z ladje in se podal med brazil* ske farmer je. Vedel je pripovedo* vati dosti in zanimivo. Bogatija ga pa le ni mogla prikleniti na Ameri* ko. Njega, primorskega Hrvata, je morje vabilo. Zvabilo ga je spet, dokler ni prebrodil vseh petero oce« anov in si zaželel končno počitka. Z Vlado je govoril prav po očetov* sko. Ona mu je pravila »stric Jako«. »Strieek, pa povejte, kako ste morsko kačo ujeli,« se oglasi mala zlatolasa Vanda. Začudeno sem pre* stal jesti. Ali sta Vlada in Vanda sestri? »S kakšnim letom ste pa šli iz Bo* ke med mornarje,« sem ga poskušal. »Kdo pa pravi, da sem Bokljan? Z Vlado sva rojaka. Ej, lepo je v...« »Strieek, nikar,« je nenadoma presekala Vlada besedo. »Nikar ga ne silite,« se je obrnila k meni s tiho prošnjo v očeh. »Vam born jaz, ko pride čas, vse povedala.« Nekaj časa se ni čulo ničesar kot trkanje vilic in nožev. Skozi okno je prihajalo šumenje valov po produ. »Vanda, Vanda,« je Vlada nena* doma vzkliknila in prijela v krčevit objem malo zlatolasko. Dckletce je pokrilo s poljubi Vladin obraz in i oei, ki so se lesketale v solzah. Zno* j va sem se jel sam pri sebi euditi, | kaj pomenijo ti dramatični nastopi. ! Komaj sem misel vjel za začetek, J so nas zdramili akordi prav tistega j ognjevitega čardaša, ki sem ga bil i slišal tedaj v »Budaiu«. Izpod Via* ¦ dinih prstov so lili glasovi in napol* ; nili s prešernim veseljem vso sobo, j vilo in park. Vanda je začela plos* \ kati s ročicami in se vrteti po tak* j tu. Stric Jako, ki si je pravkar hotel i nažigati mornarsko pipo, je odložil j tobak in je z dobrodušnim obrazom j zrl na Vando in Vlado. i »Pojdimo se voziti; pa vlij, Jako, j bencina, da bo šlo ko sen jska bur* j ja,« je velevala Vlada in odhitela z | Vando v naročju v zgornje sobe po i kožuhe. j »Ah, zakaj spet proč v prokleto ! tujino?« se je izvilo Jaku iz prsi, ko je gledal za odhajajočima. Otrl si je j solzo in govoril sam s seboj: »Tu bi ostali, kaj nas briga svet in njego* ; ve marnje? Ubožici obe in jaz z njima. Ničesar nam ne manjka, le dorn in čisto ime. Dom nam jem* ljejo, dobro ime je svet obrizgal z blatom. Pa pojdi, Jako, le, pa dihni zadnjič kje tarn v brazilskih šumah. Bog vedi, kje je zemlja zagrnila ne* srečncga pobratima Pero ...« Stari kapitan je zrl pri tem samo* govoru skozi okno tja po morju. Kot da iščejo oči mirnega zaliva, kjer ne butajo valovi življenja ... »Ne razumem vas, gospod kapi* tan,« sem se naposled ojunačil, »še manj pa gospodieno Vlado.« »Morda nas boste, ee vam bo ho* tela povedati, kot je dejala. Sicer je pa časa le tri dni. Dve kajuti na parniku »Conte Grande« sem na. Vladin ukaz že včeraj naročil. Da* nes je pondeljek, da; v sredo gremo na Reko in s parnikom v Jakin, kjer se vkreamo na veliki brod.« Gledal sem ga začudeno; on se je pa spet razjezil, toda jezen sam nase zastran svoje mchkobe, je za* čel puhati pod strop mogočne oblake. (Dalie.) Priloga »Goriške Straže« št. 41 »GORIŠKA STRAŽA« Stran 3. „Goriška Straža" - zaplenjena. »Goriška Straža« od 23. t. m. je biln zapJenjena. Prefektovemu rde* j čemu svinčniku je zapadel uvodnik pod nsslovom: »Mludim »Stražan jem««. Oblastvo je zascglo cclotno, žc dotiskimo izdujo. Rudi državnega prazniku, ki je bil v četrtek 24. t. m., num je bilo nemogoče prirediti dru- go izdujo. Zuto stno doduli danušnji stevilki prilogo. Odlok, ki smo ga prejeli, se ghisi: Št 2l47lGab. PREFEKT goriške pokrajine. Vpoštevaje, da je članek: Mladim »Sfružarjem«, priobčen v 40. štev. periodičnega lista »Goriška Sivaža« v bistvu in deloma tudi v bcsedi posnetek čhmka »Novo življenje«, ki je bil objavljen v 35. št. omenje? ncga lista in radi katerega je bil list z odiokom z dne 2. V. 1928 št. 1828 zaplenjen; vpoštevaje kr. odloke od 15. jul. 1923 št. 3288 in 10. jul. 1924 št. 1Ö81, odreja zaplembo današnje številke »Gor. Struže« in nalaga g. kvestorju, da ta odlok izvede. Gorica, 23. maja 1928 — Jeto VI. Prefeki CASSINI. Delouanje našega poslanca. Vojaško oblastvo rabi lctališča. Zato je na vee krajih naše pokra? jine zasedlo obscžna ravna polja. Prizadeti kmetje so se obrnili na poslanca drja Besednjaka, da bi v zadevi posredoval. Poslanec nam je poslal slcdeče sporočilo: V Ajševici, na Ajdovskem polju, v Vipavi in Bovcu so oblastva za? sedla preccj obsežne kosc ravnine, da jih spremene v letališča. Priza? dcti posestniki so dobili že odloke, s kateriimi sc jim naznanja zasedba, kar je pa gotovo le uvod k popolni razlastitvi. Oblastvo so vodili v tej reči izključno vojaški oziri, o kate? rih ne gre, da bi mi sodili, kcr je to zadeva generalov. Nas zanimajo lc gospodarske posledicc in radi teh so se oglasili v Gorici posestniki in prosili mojega posredovanja. Po? sebno prizadet je Bovec, kjer je za? sedena polovica plodne zemlje in so nekatcri gospodarji izgubili vse po? sestvo razcn hiše. Menc so naprosili, naj poizvem za pojasnila na nastopna vprašanja: 1. Nekateri posestniki so na za? sedenem zemljišču posejali različne sadeže, n. pr. krompir, in žele ve? deti, kaj bo s temi pridelki? 2. Drugi so bili ravno v tem, da obdelajo zemljo. Ali smejo ti še na njej dclati in sejati? 3. Kaj bo s krmo? Na Bovškem imajo nekateri v hlevih živino, a ne več zemlje. Kje naj jemljcjo seno? 4. Kdo bo plačal odškodnino, kakšna bo in kedaj se odštejc? Ako se nc uredi v kratkem to vprašanjc, pridejo nekaterc družine po ne? dolžnem v najveejo' bedo. Obrnil sem se v zadevi na gospo« da prefekta, ki mi je rekcl, da grc za vojaško stvar in naj se oglasim zato pri vojaškem poveljstvu. Pri? pomnil je hidi, da pridejo letališča v upravo goriške dežele, in mi sve? toval, naj stopim obenem v stik z deželnimi uradi. Toda ne divizij? sko poveljstvo v Gorici in ne dežel? ni odbor mi nista mogla dati pojas? nil, ker je ukaz za zasedbo prišcl naravnost iz Padove, kjer ima se? dež poveljništvo za zrakoplovstvo. Odpcljati sem se moral v Padovo in to jc vzrok, da poročam priza? detim posestnikom o posredovanju šele danes v »Goriški Straži«. Kakor sem zvedel, je prišel ukaz o zasedbi naravnost iz Rima in se ne da na njem hie spreminjati. Vsak trenutek pride lahko tiidi po* velje, da je treba začeti z deli na letališčih, a kedaj sc to ztfodi, ne ve nihče. Iz tcga sledi: da ne sme nihoe več obdelovati zemlje, kar bi tudi ne bilo pamets no, ker jc ncgotovo, ali bi mogcl pobrati pridelek. Za to, kar je že zasajenega, mora plaeati odškodnino ^oriška dežela, kakor mora po zakonu deželna u? prava nositi sploh vse stroškc na letališčih. Na sreeo se uradni postopek ra* di odškodnine zvrši v deželi in ni treba, da grcdo spisi v Rim. rPudi odškodnina za zasedbo in razlasti* tev se odmeri z odiokom prefekta in se nato izplaea pri deželni bla? gajni. Pogajanja za ceno tečcjo med posestniki in deželno upravo in ako pride do sporazuma, ga pre^ fekt kar podpiše in postane takoj izvršljiv. Če bi se pa kmetje ne mo^li domeniti z dcželo, se pred* loži zadeva rednemu s-odišču, ki doloei višino odškodnine. Upajmo, da bo deželni komisar ponudil prizadetim posestnikom primerne cene, da se ne bo treba zatekati na sodnijo. Glede krme so mi rekli v Padovi, da je v oblasri deželnc uprave do« voliti kmetom pašo in košnjo, ka? kor so jo imeli doslcj, ravno tako smejo seve posestniki pobirati sa? deže, toda vse to le do trenutka, ko priencjo dela na letališču. C.im jamejo delati, se položaj do temelja izpremeni. Po uradnih do? loebah bi smela pozneje kositi tra* vo na letališču le ena sama oseba, ki bi plaeevala za to dežcli najemni* no. Samo z izrecnim dovoljcnjem iz Padove bi se mogcl priključiti šc kdo drugi tcj osebi in ž njo u/ivati košnjo. Prcdočil sem škodo, ki na* stane iz tega razlaščcnim kmctoval- ccm, in doscgel, da dovolijo za košo in pašnjo snovanje zadrug ali dru- štev. Vsi doscdanji lastniki bi usta* novili dru.štvo in imenovali zastop- nika, ki bi bil oblastvom odgovoren, ter si med scboj dclili krmo. Yce se ni dalo doscci. Prieakuje* mo, da bodo oblastva vpoštevala tcžak položaj kmetov, rcševala pravično in hitro vprašanje od* škodnine ter jim šla tudi drugače čim bolj na roko. Dr. E. Besednjak, drž. poslanec. Rnjiževnost in umetnost. Dva koncerta donskih kozakov. Dnc 15. in 16. t. m. so priredili v tukajšnjem Verdijcvcm glcdališču donski kozaki dva koncerta. Zani- manjc za oba konccrta jc bilo veli* ko. zato je bilo glcdališče oba veče> ra natlačcno polno. Ne samo mešča* ni in okolica, ampak tudi dežela je prihitela. Vidcl si ljudi iz vseh dc lov našc pokrajine. Prišli so Bovča- ni, Kobaridci, Tolminci, Ccrkljani, Idrijčani, Svetolucijani, Kanalci in drugi VA naših Gor. Zastopana jc bis la Vipavska dolina od bližnjih vasi do Vipave in Črncga vrha. Zaosta- jtila niso Brda in tudi ne Kras. Tudi ¦ Postojnščina in trža.ška okolica sta poslali štcvilne zastopnike. Z eno bescdo: Cclokupna naša dežela jc natrpala gledališče, ki je doživclo res dva vclika, izredna dncva. So pač redki take vrstc konccrti in zato tcmbolj vlcčejo. Kcr imamo vrhu vscga lc malokrat priliko slišati ali vidcti res kaj umetniškega, je bil odziv dežele tcm živahnejši. Sporcd je bil v srcdo malo dru= gačncjši kot v torek, par pesmi pa ie bilo, ki so jih pcli oba večcra. Kot lansko lcto pri kubanskih kozakih, jc bil program tudi lctos sestavljcn iz ruskih narodnih aii ponarodclih pcsmi, ki so bile primerno prirejene in harmonizirane. Kdor je pričako* val modernih kompozicij, scvcda ni j bil zadovoljcn, kdor pa pristnih ru? skih pesmi, ta je šel iz gledališča vc? i sei in zadovoljcn. Kaj ni odsevala iz ' pcsmi sanjava ruska stepa, mogoene reke in iskri kozaški konji; sploh v vsaki pcsmi si občutil naravo in kar je z njo v zvezi! Od tod tisti žvižg, oponašanje harmonike, ostrog, zvo- nov itd. Rcs; izmed lepega so nam podali nckaj najlcpših; zato pa tudi tako ploskanjc, ki skoraj nikdar ni hote? lo ponchati. Razumc sc, da so veli? ko pcsmi morali ponoviti. Poscbno pri »Volgi«« in »Vcčcrncm zvonu« ni bilo ploskanja nc konca nc kraja. Da pa je bil uspeh tako popoln, gre pohvala peveem in posebno še dirigentu in duši zbora g. Kostrju* kov=u. Kako natančno in do ysake najmanjšc potankosti jc vsako pe* sem izpilil! Scveda mu jc zbor tudi sledil, kot bi imel vsakega pevea po? sebej na vrvici. Vsi so cnako zgo? varjali, vsi enako dihali, vsi hkratu vzeli sapo! Da, s takim zborom sc pač da kaj napraviti! Spceijalisti so poscbno v pp in ppp. Takega ppp nisem že od lanskega leta od kuban* skih kozakov sem slišal. Kot bi bile kakc orgle v daljavi in ne človcški glasovi. Sploh f in ff nc prideta veli? kokrat na vrsto, toda kadar prideta, stopita pa tcm bolj do vcljavc. Zna? čilno jc, da sc vcčina pcsmi giblje le v pp in p do mf. Polcg ppp pa imajo sc basove. Božc mili, to so basisti po božji voj Iji. Zdclo se jc, kot da prihajajo glasovi izpod odra ali kot bi pritisnil pedal pri orglah. In kako taki baso* vi podprcjo zbor, bi človck skoro nc vcrjcl. Takoj sc ti zdi, da jc po? lovica vec pevcev, če le par takih ha* sistov »pritiska«. Do vcljavc so pri* šli poscbno pri brcnčcčih sprcmlja? vah. — Tenor ji so bolj svctlc barvc in zato sc zdi, da jc mogoče malo prcvelika razlika med njimi in baso? vi, ki so jako tcmnc barvc. Pa smo sc tcmu kmalu privadili in nas ni nič motilo. K vscmu uspchu pa so šc gg. soli? sti vcliko pripomogli, posebno ha? sist g. Jakhno. Ko jc pel »Volgo« nas ie takoj vse potcgnil za sabo. — Enako tudi drugi gg. solisti, v prvi vrsti tenor ji. Res, lepa in pri j etna večcra so nam napravili, saj smo po dolgem času zopet enkrat slišali poštcn zbor in pesem, ki nam jc znana in nam sorodna. Žclimo jim vcliko uspehov na svoji turneji. Ivana Preglja — Izbrani spisi. Jugoslovanska knjigarna v Ljub? ljani jc izdala prvi zvczck teh spi? sov. Elegantna knjiga obscga povest ^Stefan Golja in njcgovi« tcr 9 »tol? minskih novel«. V ^tefanu Golji je Prcgclj bridko izobličil martcrniško lice ncskončno blagcga duhovna tolminske krvi, grčavosti in ihtc, in ga pokazal, kako ga meljcjo kamni: dcžclna gosposka in čcdajski kapi? tel — pa še mchkobna plašnost kmetov in njegova osamelost v vasi — in tragedija male Tolminke in burni vihar lastnega srea. Povest jc strnjeno pisana, značaji so fino psi? hološko upodobljcni; kompozicij a pa jc uprav shcmatična. Lica glav? nih oscb močno sličijo onim iz »Pic? bannusa Joannesa«. Ali ni Stcfana Golja dvojček gospodu vikarju Ja?- nezu — in Lucija je sestra Katarini, Anžc Rink in njcgovi pa so vecne figure vsch Prcgljcvih tolminskih povesti, da že nc ločiš obraz od obraza. Povest poživljajo in dejanje žcncjo v napctost romantični clc? menti, ki jih pisatclj na moč rutini? rano uporablja: izgubljcno in naj? deno usodno pismo, oče, ki nevedo? ma izroča lastno hčcr. simbolnc kazni polna smrt grofova v naročju Štcfanu Goljc itd. »Stefan Golja« ima krepke umctniškc vrcdnotc in jc cden izmed prvih vrhov Preglje? vega umctniškega dela. Knjiga prinaša šc deset novel. Med njimi so pravi biscri slovcnskc novclistikc, izbrušcni, homogeni, je* zikovno in psihološko sijajni, deh? tcči po zcmlji, globoko rcsničnostni. Ko bcrcš ciklus trch pridig, potcm šc »Zadnjcga gosta« in sila ncžno baročno zgodbo »Runjc« — ves, da imamo Slpvcnci vclikcga novclista domačnostnc, iz krščanskega nazo? ra se hrancče, umetniško visoko vzpele smcri. Knjiga je zelo okusno oprcmlje? na, platnicc v modncm dunajskcm slogu.^papir sncžcn in čist, tisk li? čcn. Cena 21 lir za vczan izvod pa jc taka, da jo bo pri nas lc redkokdo zmogcl. Škoda, da s tcm postajajo dobrc knjigc poscben pravilcg boga? tih, ki pa navadno takih vrcdnost ne znajo ceniti. J. Gospodarstvo. Goriški trg s črešnjami. Kljub slabemu vrcmenu se trg s črešnjami prav lepo razvija; na trg prihajajo vclike količine črešcnj. Tudi povpraševanje iz inozemstva je zelo živo. Včeraj, v četrtek je bilo na trgu okoli 150 q črešenj, v sredo okoli 200, v torek okoli 250 q, prejšnji tcden enkrat celo nad 300 q. Dosedanje cene črešenj so bile sledeče (za kg): 12. maja 8 L; 13. maja 6 do 8 L; 14. maja 5 do 7 L; 15. maja 5 do 6 L; 16. maja 4 do 5 L; 17. maja 2 L; :8. maja 2 do 2.20 L; 19. maja 1.50 do 2 L; 20. maja 2 do 2.20 L; 21. maja 2 do 2.20 L; 22. maja 1.60 do 1.80 L; 23. maja 2 L; 24. maja 2 50 do 3 L. Beli narcis — jurjevka. Po kraških snožctih, na čaven* skcm pogorju in tudi drugod cvete scdaj bcli narcis, katerega imenuje našc ljudstvo poniotoma »jurjev? ka«, najprej za to, ker začne v go^ tovih legah cvesti okoli sv. Jurija. Pravo slovcnsko ime za to cvetlico jc beli narcis ali ključavnica. — Beli narcis je zelo strupen plevel za zi« vino, zato bi ga morali trebiti, kar pa ni lahko; ker ima narcis v zemlji razvito čcbulico, nc uničimo pleve? la, če samo odtržcmo cvetko. Poe trebno bi bilo izkopati tudi čebulico. Ali ste poškropili že krompir z raztopino modre galice? Ali ga nas meravate? Poškropiti ga takoj po plctvi. Kako kaže letina? Govoriti danes o letini, je pre? zgodaj. Vsled neugodnega vremena pricakujejo v eeli Evropi slabo le? tino. Nalivi, posebno pa pozni mraz je zaustavil vso rast. Marsikje niso uspeli pravočasno obdelati polja, vsi pridelki so v razvoju zelo nazaj. V Avstriji, Nemčiji, Češki, Ogr* ski in sploh v Srednji in Severni Evropi je mraz napravil ogromne škode, poscbno na trti. Marsikje je zmrznilo vcč kot polovica, drugod cclo ves zarod. Zato se je v eeli Italiji dvignila cena vinu. Če bi toča padala... V takih čudnih letih, kot je letoš? nje, moramo biti pripravljeni na vse. Sorazmerno najveejo škodo na? pravi toča v inogradih. Ce so vino? gradi okleščeni, jih moramo najprej poskropiti, da onemogočimo rosi pobrati še to, kar je toči ostalo. Nato pa je potrebno trte preglcdati in vse ujšc poškodovane obrezati. jTrta bo zopet pognala in tako na? pravila vsaj les za drugo leto. Če znaš po toči poškodovanih trt obre* zovati, prosi razumnejšega vino? gradnika, da ti pokaže. Maslo iz Sibirije. V zadnjih letih pred vojno jc za* čela Rusija izvažati ogromne mno« žine masla v Zapadno Evropo. Naj« vcč masla so izvažalc takratne ruske pokrajinc ob Baltiškem morju, ki so danes samostojne države (Litva, Letonska in Estonska). Prav tik Stran 4. »GORI5KA STRA2A« Koledarček. 28. maja, ponedeljek, binkoštni. 29. maja, torek, Marija Magd. 30. maja, srcda, Kvutre. 31. maja, četrtdk, Angela, dev. 1. jun. pctek, Kvatre. 2. jun. sobota, Kvatre. 3. jun. nedelja, sv. Trojica. pred vojno je začela izvažati maslo tudi Sibirija. Danes po vojni je Si* birija zopet dvignila svojo živino re jo in v zadnjem ea.su pride v Rigo tedensko okoli 9000 sodčkov a 50 kg sibirskega mask, katerega pro? dajajo prcdvsem na Angleško in v Nemeijo. Tržne cene dne 22. maja 1928. Cesnik kg L 1—1.10; šparglji L 3 do 3.40; kislo zelje L 1.60; artičoki L 0.20—0.40; .cbula L 0.80—1; fižol navaden L 1.80; fižol koks L 2.60; salata L 1—1.40; krompir stari L 0.60—0.80; krompir novi L 1.80—2; sveži grah L 2.20—2.40; kisla repa L 0.80—1; zeleni redič L 1—2.40; špinača L 1—1.30; vrzote L 1—1.20; pomaranče L 2.60—4; črešnje L 1.80 do 2.40; limoni kos L 0.15—0.20; ja* bolka L 3.60—6; suhe češplje L 3—4; smukvice L 12—14; sveže maslo L 13—14; presno maslo L 17—18; mle* ko liter L 1—1.10; med v satovju L 8; trčan med L 10; smetana L 12; skuta L 4; jajca kos L 0.45—0.50. Drobne vesti. Afganski kralj in sovjeti. Afganski kralj je v Moskvi obis? kal tudi vojaško akademijo. Pri* sostvoval je predavanju, v katerem je predavatelj slucajno govoril o »treh angleško s afganskih vojnah«. Usoda ruskih samostanov. Mestni sovjet v Kazanu je sklenil odvzeti duhovščini vsc samostane v Kazanu in okolici in narediti iz njih delavska stanovanja. Stavka v Avstriji. Delavci gornještajerske in koroš? ke industrije stavkajo. Stavka jc po= litičnega značaja. Gre za združeval? no svobodo delavcev, ki jim jo pod= jetja kratijo. Podjetja so odpustila vse delavce, ki se niso vrnili na delo. Središče stavke je Hütten* berg. Neljubi gost. Romunski princ Karol je dobil od angleške vlade vabilo, naj gre iz države. Nato je prosil Združene države, Italijo in Francijo, naj mu dovolijo bivati pri njih. Vse za* man. Sedaj se je menda nastanil v Belgiji. Darovi. Za Sirotišče sv. Družine: P. n. Jvan Kacin, izdelovatelj orgel v Go? xici, 100 L; preplačila za »Gospoda Luko« 12 L. Srčna hvala! Valuta. Dne 22. maja si dobil: za 100 franc, frankov 74.57 do 74.87 Lir za 100 belg. frankov 263.- do 267.— „ za 100 švic. frankov 365.- do 367.- „ za 100 češ.-slov. kron 56.11 do 50.41 „ za 100 dinarjev 33.30 do 33.60 „ za 1 sterling 92.15 do 92.45 „ za 1 dolar 18.93 do !8.99 „ Novci po 20 frankov 72.50 do 74.50 „ za 100 avst. šilingov 264.25 do 270.25 „ Benečijske obveznice dne 8. maja 1928: 78.25. Ljudska posojilnica v Rihembergu r. z. z n. jam. vabi svojc Clane na REDNI OBČNI ZBOR, ki se bo vršil v nedeljo, dne 10. ju* nija 1928 ob 8. uri zjutraj v lastni hiši. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva; 2. Odobritev rač. sklepa za 1. 1927; 3. Spremembe zadružnih pravil pod točko 8 in 10; 4. Volitev načclstva in nadzorstva; 5. Slučajnosti. Odbor. Vozni red. Vlaki odhajajo z južne postaje: Proti X'idmu: 5.53 meš. — 7.25 oseb. — 8.15 brzov. — 9.59 oseb. — 14.35 oscb. — 17.16 brzov. — 19.08 brz. — 21.14 meš. Proti Trstu: 5.54 meš. — 7.55 brz. — 10.20 oseb. — 13.18 brz. — 15.58 oscb. — 19.00 brz. — 21.21 oseb. Proti Ajdovščini: 8.17 meš. — 13.25 oseb. — 19.35 meš. Vlaki prihajajo na južno postajo: Iz Vidma: 5.50 meš. — 7.52 brz. — 10.15 oseb. — 13.13 brz. — 15.50 os. — 18.35 meš. — 18.56 brz. — 21.16 oseb. Iz tržaške glavne postaje: 7.22 os. — 8.13 brz. — 9.52 oseb. — 14.25 os. — 17.15 brz. — 18.58 brz. — 21.08 m. Iz Ajdovščinc: 5.43 meš. — 12.46 meš. — 18.36 oseb. Vlaki odhajajo s severnc postaje: Proti Podbrdu: 7.37 b. — 8.59 m. — 14.11 o. — 17.05 m. — 19.41 b. Proti Trstu: 5.05 m. — 9.47 b. — 13.15 o. — 18.43 m. — 20.41 b. Vlaki prihajajo iz Podbrda: 7.20 m. — 9.39 b. — 13.07 o. — 18.04 m. — 20.32 b. Iz Trsta: 7.29 b. — 8.51 m. — 14.03 o. — 19.33 b. — 20.53 m. Na prodaj je splošno mizarstvo s strojnim obratom na električni pogon in z orodjem v Kamniku, Slovenija. Potreben kapital Din. 35.0000. Ugodna najemnina, eiksi* stcnca zasigurana. Ponudbc poslati na M. Kramar, Kamnik, Slovenija (SHS). Iščem zdravega, močnega učenca poštcnih starišev z znanjem slov. in italijanskega jezika v trgovino z mešanim blagom na deželi. Naslov pri upravi lista. Rabljena oprava v dobrem stanju je na prodaj po ugodni ceni. Villa .Jochmann, Šturjc. The New DECCA 66 Če poslušate novo DECCA slišite samo godbo, ču- dežno po moči in glasu. Priditc in poslušajte! ! ! LHoliulatSC. GORICA.Corso Telefon 347. Dott. Gius. Cornel speclallst za bolezni v nLfS5itf, nosu In grip, bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bol- nišnici v Benetkah. Sprejema od 9-11 predp. in od 3-4 pop. Gorica, Via Garibaldi 11 (prej Teatro) OKULISTICNI AMBULATORIJ Dott Gilberto Delneri zdravnik kirurß sprejema od ll1/^ do 12V2 dop. in od 3 do 4 pop. Corso Verdi 28, Gorica. PLJUČNE BOLEZNI Dott. Cerretti Kadioiogični kabioet je odprl: v Vidmu: Via del Sale 15 (vse dm) v Gorki: Via Barzellini 3 (ob sre* dah in petkih ob pop. urah). Nagla vožnja v Amerike in v Avstralijo z novimi velikimi brzoparniki. PrUiodnije vožrife iz Genove: „Conte Grande" - „Conte Biancamano" Iz Genove v New Jork v 9. dneh. „Conte Rosso" - „Conte Verde" „Principessa Maria" - "Principessa Giovanna" Iz Genove v Buenos Ayres v 131 ü dneh. „Principe di Udine" - „Maria Cristina" Iz Genove v Avstralijo v 37. dneh. Vsi parniki so preskrbljcni z brzojavom „Marconi" — električno raz- svetljavo'— izvrstno kuhinjo in največjim komfortom. Tretji razred ima udobne kabine z 2, 4 in 6 posteljami dostojno oprem- Ijenimi, prostorne jedilne dvorane — dvorane za kadilce — dvorane za dame — mostove za sprehajanje — kopelji — kino. Pojasnila daje zastopnik LLOYD SABAUDO F. ROSICH, GCR!Cn, Via Contoualle It 4 Telefon It 3-7» Teod. Hribar (nasi.) « Gorica CORSO VERO1 32 - « (hiša Centr. Posoj.) VilftiB zbIoqb čEšhega platna iz znans tmim Rtgsnchort I Haymann, iiako- wrsfno blago n poroCcnct haho? tudi i sliha Izblra molhigo in žsns&igu inhnL Blago solidno! Cene zmernsl ANDREJ MAVRIO - Gorica VIA CARDUCCI St. 3 VELIKA ZALOGA MANUFAKTURNEGA BLAGA, DOMAČEGA IN INOZEMSKEGA SUKNA, RAZNOVRSTNEGA PE- RILA, PERKALA, ZEF1R1A I. T. D.. ŽIME, MORSKE TRAVE IN VOLNE ZA ŠTRAMACE, PERJA I. T. D. LASTNA KROJAČNICA KATERA SPREJEMA VSAKO NAROČILO IN JE IZ- ==-- VRŠUJE TOČNO PO ZMERNIH CENAH. CENE STALNE VELIKA IZBERA IZGOTOVUENIH OBLEK! »GORISKA STRA2A« Stran 5. Kaj je novega na deželi? Podgora. (Težka nesreča). V soboto 19. ma ja ob 7V2 zvečer se je zgodila tukaj vclika nesreča, ki je zahtevala svojo žrtev. Ko sta hotela 12 letni Chiapparini in 13 letni Tees, stanujoča v via Pozzo štev. 4., izvleči neki tram iz stene razpadle grofovske kleti, se je stena nenadoma z velikanskim hruščem podrla. Pokopala je pod seboj Chiapparini*ja in nekega 6 letnega Perkota, stanujočega istotam, ki je prišel slueajno gledat. Tees je uteg* nil skočiti na drugo stran. Chiappa* rini*ja so našli takoj in avto »Zele* nega križa« ga jc odpeljal v bolnico z zelo težkimi poškodbami. Perkota so odkopali šcle 3 ure po nesreei; bil je seveda mrtev. Nesreča dokazuje, da ljudstvo v Podgori trpi pomanj* kanje, saj nima niti denarja za na* bavo potrebnih drvi. Pa tudi stariši naj pazijo na svoje otroke, kod se plaziio in kje pohajajo. Nesreea ni* koli ne spi. Lepo bi bilo pa tudi in v marsičem koristno, ako bi tiste nevarne napol porušene hiše — ostanke iz svetovne vojne — podrli. Vaščan. Ajševica pri Gorici. Dne 17. t. m. je umrl gosp. Ivan Štrukelj, gostilničar na Ajševici. Vsled vojnih naporov se po vojni nikoli ni počutil zdravega. Večkrat ga je med tcm časom hudo stresla bolezen in koneno ji je podlegel kljub 'temu, da je bil tako močan. Bil je znan kot poštenjak in je bil zato splošno spostovan, kar je do* kazal tudi njegov pogreb. Nešteto prijateljev in znancev je prihitelo na dan njegovega pogreba sprcm* Ijat ga na poslednji poti. Videli smo nad 10 lepih vencev in premnogo šopkov. Pevska zbora iz Lok in Aj* ševice sta zapela pred hišo globoko občuteno popevko, ki je vse ganila do solz. Vsakdo se je spomnil na rajnkega Ninota in je mislil z boljo na družino, ki je izgubila gospo* darja v sedanjih težkih časih. Rain* kemu naj sveti veena luč. Družini in sorodnikom iskreno sožalje. Na Vitovljah v oerkvi M. Božje bo oba binkoštna praznika služba božja kot po nava* di. Spovedniki bodo pobožnim ro* marjem na razpolago. Cerkev smo z ozirom na skromna denarna sred* stva prenovili, kor razširili in v no* tranjosti preslikali. Skoda, da ni še novih zvonov — ki pa bodo v tern mesecu vliti v Lucca — in se bo za binkošti samo veliki zvon glasil, ki je pa bil pred 30 leti ranjen od strele, pa ima kljub temu še vedno čist in močan glas. Gotovi pa smo, da bomo za drugi romarski shod na vel. šmaren pritrkavali z vsemi tre* mi. Vreme se je ueistilo in zjasnilo in upamo, da se je pratkar zmotil, ki nam za binkošti prerokuje slabo vremel Kojsko. Po nenadni smrti našega g. žup* nika, katerega ne moremo pozabiti, nas je doletela druga nesreea. Na vnebohod zjutraj je pred mašo v cerkvi Sv. Križa zadela kap našcga organista g. Vida Kumarja. Umrl je na koru, kjer je 45 let vodil petje v božjo east. Ta smrt je pretresla ce* lo faro. Na naš največji praznik smo bili brez župnika in organista. Pokojni je bil obče spoštovana ose* ba, oče peterih otrok. S 15 letom je začel učiti cerkveno petje. Dočakal je 63 let. Sedaj spita z rajnim g. župnikom na pokopališču pri Sv. Križu. Bog jima daj večni mir, nas naj pa reši nagle in neprevidene smrti! Spodnja Idrija. Dne 18. t. m. je obhajal tiho in skromno g. Anton Zonta svoj 401et= ni jubilej kot cerkvenik in organist v Spodnji Idriji. Redek jubilej, ki ga le malokdo doeaka, zato pa tern* bolj pomenljiv! Kljub visoki staro* sti 75 let — še vedno opravlja z naj* vecjo vestnostjo svoje službo. V teku 40 letne službe je prcživel okrog 20 duhovnikov, od katerih jih je žeVee odšlo y večnost. S službo cerkvenika je bilo združena do u* vedbe nove postave tudi mrliško* ogledna služba, katero je g. A. Žonta zelo vestno izvrševal. Dasi so bila pota velikokrat težavna in^huda, vendar ni opustil predpisanega ogleda na lieu mesta. Tako vesten je bil. Dasi je spodnjc*idrijska fara cna največih in najtežjih farä, vendar dohodki mežnarja in organista niso zadostni, da bi se mogel v danih razmerah dostojno preživljati. Zato si jc moral g. Anton Žonta iskati sredstev za preživljanje še drugod. Oprijel se je slikarstva, ki mu je do* našalo nekaj dohodka. Ueil sc je slikarske umetnosti numreč pri sli* karju Razpetu nekako 7 let in delo* ma tudi pri Juriju Tavearju. Njego? vih del je več okrog po deželi, zla* sti po Primorskem; tako so v Cerk* nem slike na pročelju cerkve njego* vo delo, potem v podru/nici v Za* križu, v Novakih, na Banjšicah, v Kobaridu in okolici itd. Do pred vojne ie šc vedno hodil okrog in po* pravljal ter renoviral, po vojni pa, ko je v slikarski umetnosti zavel či* sto drug veter, je slikar Žonta An? ton ostal takorekoč pozabljen izven domaee fare. Domačinom pa še se* daj eno ali drugo stvar renovira, popravi, pa tudi naslika. Zlasti na pokopališču v Spodnji Idriji vidiš vse polno slik in napisov, ki so delo njegovih rok. Ne bilo bi prav, če bi ob tej pri* liki pozabili omeniti, da je bil naš jubilar tudi svoj eas učitclj nastav* ljen z dekretom od okrajnega gla* varstva. Toda radi malenkostne place, menda je dobival letno okrog 100 gld. je po petih letih ueiteljeva* nja zapustil to službo in sc posvctil slikarstvu. Vcč njegovih učencev še živi, ki se ga spominjajo kot zelo strogega in natančnega učitelja. Go* tovo mu sedaj ne zamerijo, saj jim je želel le dobro. Ob tcm redkem jubileju se ž njim veselimo in radujemo tudi vsi fara* ni in mu želimo, da bi ga Vsemo* gočni še mnogo let ohranil čilega in zdravega! Bog ga živi! f Albert Leban. Sv. firiz v Kojshem u Brdih. Naslednji dopis priobčujemo, da izpolnimo obljubo, ki smo jo dali pokojnemu g. Albertu Lebanu. Bilo je tisti teden pred nenadno smrt jo. G. Leban je bil zadnjič v Gorici. Sesfala sva se, da nekoliko pokram; Ijava. V razgovoru mi je pravil, ka; ko misli poživiti bratovščino sv. Urha in obhajati z vso slovesnostjo praznik sv. Križa. Rekel mi je, če mu sprejmem daljši dopis, v katez rem bi opozoril javnost na ta dva slovesna dneva. Obljubil sem mu zlasti še, ker mi je rekel, da bo nas pisal tudi par zgodovinskih spomU nov. Dogovorila sva se, da mi po> šlje dopis vsaj do torka 8. maja predpoldne. In držal je besedo. V ponedeljek 7. maja popoldne je na? proval dopis in dodal sledeče sprem* no pismo: »Dragi Polde! Prosim Te objavi, kakor sem Te ze prosil, prU lozeno v prih. »Straži«. Da si mi zdrav in vesel! Tvoj Berto.« Pismo je pripravil in ga pustil na mizi; služkinja naj bi ga bila drugo jutro prinesla v Gorico. On je sei spat in ni več vstal. Tista noč ga nam je vzela in razlila toliko tuge preko Brd in celotne naše domačije. Dot pis nam je prinesel usodni torek ža; j lujoči brat, ko se je vračal od mrU ! vaškega odra. Vsa skrb, vsa vnema za vse dobro ZAHVALA. Povodom smrti naše nad vse ljubljene dobre manic Frančiške Brešjani se prav srčno zahvaljujemo vsem ki so prihiteli od blizu in daleč pospre- mit jo k večuemu počitku, in ki so nam v teh prebridkih urah stali ob strani, nas tolažili ter nam izkazali toliko sočutja. Posebna zahvala še preč. gospodu župniku Drašček-u, preč. gospodu župniku Kos-u, gosp. obč. načelniku drju Bassi-ju gosp. Giraldi-ju in gosp. Bogom. cehovin-u. — Še enkratt vsem: Bog plačaj! Štanjel na Krasu, dne 20. maja 192S. Družina Brešjani. in plemenito, vsa ljubezen za podi vig domače fare diha iz dopisa. Zato bodi lasten dopis skromen sporne; nik delavnemu možu. Urednik. Prih. nedeljo 13. t. m. ob 4. uri pop. bomo imeli v Kojskcm sloves* nost blagoslovljenja novega kipa, sv. Urha; najprvo bo v župni ccr* kvi nagovor, blagoslovljenje kipa, pescm in potem procesija s kipom med pevanjem litanij v cerkcv sv. Križa, postavitev kipa v oltar, šmar* nice in na zadnje blagoslov. Stari kip sv. Urha je ziginil s stranskega oltarja iz cerkve sv. Križa med sve* tovno vojno; odnesli so ga, kakor tudi drugih dvanajst manjših kipov, najbrže vojaki s seboj v kaverne in strelne jarkc. Ker je tu ustanovlje* na bratovščina sv. Urha, stara že par sto let. 1. 1851. pa spremenjena v isto sv. Urha in sv. Križa, ra/šir? jena pred vojno po vsch Brdih, za* to so Brici močno žcleli, da se na* bavi čimprej nov kip sv. Urha in se pri tej priliki zopct poživi stara bra* tovščina. Na praznik vnebohoda pa ali na »sv. Križ«, kakor pravijo Brici, bo pa tu starodavni najveeji cerkveni shod v Brdih. Zjutraj ob 6. uri skup* no sv. obhajilo in sv. maša pri sv. Križu, ob 9M> pa, ker je zaradi na* vala ljudij cerkev sv. Križa pre* majhna, pridiga in petasv. maša v župni cerkvi, na to procesija z Naj* svetejšim k sv. Križu, tarn blagoslov in konečno počeščenje svetinj sv. Križa. — O priliki tega praznika za* more jo oni, ki obiščejo cerkev sv. Križa od poldne prejšnjega dneva in do solnčnega zahoda na praznik, prejeti popolni odpustek pod po'4o* iem, da prej vredno prejmejo za* kramentasv. pokore in sv. R. T. in molijo obenem po namenu sv. cer* kve. Ta privilegij je podeljcn cerkvi sv. Križa od sv. stolice v Rimu za vse večne case z »brevi«*jem od dne 11. maja 1856. — Ker bo vslcd po* manjkanja duhovnikov in radi praz* nika na razpolago le par spovedni* kov, naj romarji po možnosti opra* vijo sv. spoved v domači cerkvi. Pred vojno so prihajali na ta dan k sv. Križu romarji cclo iz Goren j* skega, Štajerskega, Benečije itd., da so bili dclcžni omenjencga odpust* ka. Štajerci in Kranjci so imcnovali to cerkev »sv. Križ na jezeru«, mor* da zato, ker izvira izpod malega griča sv. Križa več stalnih studen* cev; uradno se imenuje sv. Križ v Tabru, ker je bil na griču tabor ali obzidana utrdba, od katere stoji še danes en stolp, iz katerega sta za* časa svetovne vojne, ker nudi ta grič lep razgled. opazovala večkrat bojno fronto Nj. veličanstvo kralj in maršal Cadorna. Cerkev sv. Kri* ža jc znamenita zaradi velikega oltarja, ki je bil postavljen v 15. ali 16. stoletju, sestavljcn iz lescnih rezbarij, ki predstavljajo na jako nazoren način trpljcnjc in smrt J. Kr. in razne čudcžne dogodke o pri* liki najdenja in povišanja sv. križa. Rajnki kardinal Missia je o priliki kan. vizitacijc takoj spoznal viso* ko umetniško vrednost tega oltarja in je povzročil, da sc je začel zani* mati za ta oltar urad za stare umet* nine nä Dunaju. Na razpolago jf k STCČi šc on a fotografija tega oltarja, ki jo je dal napraviti pred vojno arheolog Drechsler. Med vojno je dalo voj. poveljstvo, ki je tudi spa* znalo visoko vrednost teh rezbarij, prenesti te v muzej v Firence; od tarn so bile 1. 1924. j>rencšcne na svo<* je mesto. Velika škoda je. da se je med vojno poizgubilo več original* nih kipov, prvotno razpelo s srede oltarja in tabernakelj; razpelo je po fotografiji ponarejeno, tabernakelj je pa v delu. Vlada je proglasila cerkev in oltar za narodni (državni) spomenik in sta pod njenim var* stvom. Med vojno je bila cerkev po treh majhnih granatah k sreči le malo poškodovana. Stranska oltar* ja, tudi lesena, mize so vse zidane, sta izdelana v baročnem stilu, sv. Urha 1. 1698. in sv. Trojice 1. 1700. Zajemljiva je tudi stara navada v tej cerkvi, da se pri pogrebih in čr* nih mašah za ude bratovščine sv. Urha in sv. Križa pokrijc krsta z rdeeim mesto s črnim pregrinjalom. Stari običaj je tudi. da veliki zvon ne zvoni ali kakor pravijo tu, »se posti« od 11. ure zvečer na pustni torek do »glorije« na vel. soboto v spomin posta in trpljenja J. Kr. V nrcjšnjih časih, ko je bila ta cerkev bolj vpoštevana, je na vel. soboto naznanil »glorijo« in vstajenje naj* prvo veliki zvon pri sv. Križu in po* tern so se smeli šele oglasiti z\'onovi iz drugih cerkva v Brdih. Bijaski vestnik. Sprejemni izpiti za I. razred srednjih sol. Učenci, ki misli jo polagati izpite za sprejem v I. razred srednjih sol (gimnazije, realke, učiteljišča in komplementarne sole), naj vložijo do predpisanega roka prošnjo z za? htevanimi prilogami na ravnatelj* stvo sole, ki si jo izberejo. Prošnja mora biti pisana na kol Zadnji rok za vlaganje prošenj je različen: na gimnaziji do 25. maja; na realki do 31. maja; na komplementarni soli do 10. junija; na tolminski gimnaziji do 1. ju* nija. Sprejemni izpiti začnejo 18. ju* nija. Stran 6. »GORISKA STRAŽA« Listnica uredništva. A. C, Tvtnik: Na zadevo smo opozorili drja Bitežnika, ki Vam bo ob priliki odgovoril. A. C, Vodice * Podkraj: Vložite prošnjo na gozdni inšpektorat v Gorici, da Vam čiščenje pašnika dovoli in Vam opusti ponovno po* gozditev. »PS«, Senožeče: a) zadevo glede vknjižbe izročite kakšnemu notar? ju ali odvetniku v Postojni ali Trstu; b) vložite prošnjo na dav« čni urad za znižanjc davka. 5. M., Jevšček * Livek: Rojstvo ni merodajno, merodajno je dr* žavljanstvo. Če je tukajšnji držav* ljan, mora odlužiti vojaško službo. Ljudska posojilnica v Prvačini bo imcla svoj redni občni zbor na binkoštni ponddjek ob 3. popoldne v župnišču s sledečim dnevnim re* dom: 1. Poročilo načelstva in nadzarstva. 2. üdobrenjc rač. zakl. za 1. 1927. 3. Volitev nadzorstva. 4. Slučajnosti. Ako bi ne bilo navzočih zadostno število članov ob določeni uri, se bo vršil občni zbor pol ure pozneje ne glede na število navzočih članov, Načelstvo. VABILO na 34. občni zbor Ljudske posojil* nice v Trnovem (pri Bistrici), ki se bo vršil v nedeljo dne 27. maja ob 3V& popoldnc v lastnih prostorih s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanjc zapisnika zadnjega obč* nega zbora. 2. Odobritev računskega zaključka za 1. 1927. 3 Volitev načelstva in nadzorstva. 4 Slučajnosti. Ako ne bo ob določeni uri za* dostno število udcležencev, se bo vršil občni zbor pol ure pozneje, ne glede na število navzočih članov. Načelstvo. Ljudska posojilnica v Štanjelu na Krasu reg. zadruga z neom. zavezo vabi svoje Clane na RHDNI OBCN1 ZBOR, ki se bo vršil v nedeljo dne 3. junija 1928 ob 9V'2 uri v posojilniških pro* storih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobrenje računskega zakljueka za 1. 1927. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako ob določeni uri ne bo navzo* čih zadostno število članov, se bo vrsil pol ure kasneje drugi občni zbor v istih prostorih in z istim dnevnim redom, ne glede na število navzoeih članov. Načelstvo. Kuharica k duhovniku. Nastop takoj ali pozneje. Pri duhovniku je že bila in je zmožna vseh del. — Vprašanje naj se pošljc na upravo »Goriške Straže«. Na dr. Krekovi meščansko s go« spodinjski šoli v Zgornji Šiški pri Ljubljani se prične novo šolsko leto 1. septembra 1928. Pouk traja 10 mcsecev. — Sprcjcmajo se samo rcdne ueenke. Pouk je teoretieen in praktičcn in se nanaša na gospo= dinjstvo in splošno izobrazbo. Po- učuje se tudi glasba in tuji jeziki. Priglasi za sprejem naj se pošilja* jo na vodstvo dr. Krekove meščans skosgospodinjske šole v Zgornji Šis ski, p. Ljubljana VII. Pri vodstvu sole, ki daje vsa zaželjena pojasnila, so na razpolago tudi prospekti sole. — Zavod vodijo šolske sestre iz Maribora. Iščem zdravega vajenca za kroja? ško obrt. Gabršček, Voice St. 15. lilapca poštenega, čvrstega vešče? ga voznika s konji in razumnega v poljedelstvu rabi trgovec J. Marino* Ija v Mirnu. Prednost ima, kdor je že služil. Plača po dogovoru. Rabim strojnika k parni žagi. Pla* ea po dogovoru. Naslov pove upra* va »Goriške Straže«. Učenca poštenih kmečkih star* šev 14 do 15 let starega, kateri ima veselje za mesarsko obrt sprejme takoj Franc Potočnik, mcsar v Kne* žaku, (Fontana del Conte), pokr. Reka (Fiume.) Na prodaj imam eno traverso 10.50 m dolgo, 50 cm visoko, eno mlatilnico za 5 HP v dobrem stanju in en motor na nafto za 8 HP. — Naslov pove uprava »Gor. Straže«. SEMENA. Domača, črna, triletna detelja, lucerna, trave čiste in mešane z de* teljo, krmilna pesa nemška »Ma* muth« in »Eckendorf«, čebuljček in vsa vrtna semena dobite v trgovini Josipa Munih, Sv. Lucija ob Soči. Pozor! Kakor vam je znano, pro* daja kovač iz Lokavca na vsakem semnju v Ajdovščini in Vipavi. — Prodaja garantirane sekire in plan* kačc; ob enem tudi kose »Merkur«, klepila itd. S spoštovanjem Leopold Del Fabro. t. KOMEL Gorica — Trg sv. Antona st. 5, kupi vsako množino PRŠUTOV Plačuje po dnevnih cenah. Zdravnik za zobe in usta Dr. LOJZ KRAieHEE sprejema W G O R I C B Piazza della Vittoria §tev. 20 in v svoji podružnici pri SV. tUCIJI Stev. 35 Vinorejci in poljedelci! Podpisana tvrdka smatra za svojo dolžnost javiti cenj. odjemalcem, da je za nastopajočo sezono znatno znižala cene zaglavne predmete, ki se rabijo v poljedeljstvu. "'Trakovl za cepljenje, znamke EXCELSIOR (ne zamenjati s sličnim blagom iz minule sezije) stanejo po 32 lir kg. Kvaslieve trske proti boleznim na breskvah po L 2.30 kg." : Mineralno žveplo SAIM, ventllirano v vreCah, po 50 kg po L 60.— ^tot Moflra flallca, prava angleška, po ceni, ki se določi z ozirom na množino. Čllskl sollter, po L i30.- stot. ^ _JL • '^ Nadalje priporočam svoje barve ! lastnega mletia, sestavljene z zajamčeno čistim lanenim oljem. Te barve se ne smejo zamenjavati s konkurenčnimi bar- vami, ki so rnešane z manjvrednimi olji, kar znatno skrajšuje trajnost barve, ki je izpos'tavljena dežju. Moje barve so ljudje vedno rajši imeli kot konkurenčne, in sicer radi trpežnosti, ki izvira iz prvovrstnih sestavin. -r;'l ' iA "' Za letos lahko nudim z ollem miete barve po ceni, ki je znižana za 30% v primeri s cenami lanskega leta. To lahko storim, ker sem si po ugodnih cenah nabavil mnugo surovin. — V zalogi imam tudi bogato izbiro kemičnlh preparatOV najnoveišlh iznajdb za vlnoreice. Posebej priporoeam novi aparat, ki popoinoma odvzame vinu in sodom duh po plesnobl. Za zboljšanje vin imam v zalogi ClStl alkohol (ratificiran vinski cvet), ki ima 95 stopinj. \ • ^ijQiL-.-. 'J~.¦-^iiŽo ,, • . j 33"TvrdkalNWS7MAZZp Zaloga barv, firnižev "špiritov na debelo in drobno. i Zahvala. Povodom bridke smrti nasega nepozabnega Ivana Strukelj-a iz Kronberga se podpisane družine prisrčno zahvaljujejo vsem onim, ki so se udeležili pogreba. Posebno se zahvaljujejo veleuč. g. primariju drju Weinlechnerju, ki je v dolgi bolezni znal lajšati bolečine rajnkemu v smrtonosni bolezni, g. drju De Fiori-ju, preč. duhovščini, posebno preč. g. V. Vodopivcu, ki je pri obiskih tolažil bolnika in družino, zboru iz Lok in Ajševice, ki je pri pogrebu zapel ganljivo nagrobnico in vsem darovalcem vencev in šopkov. ^ Žalujoče družine: Štrukelj, Castellan, Zuccato, Drufovka, Slamič, De Bassa in dr. LmüVlildtü liöfjdölid üjldllUd NajveČje in najmodernejše urejeno zdravilišče v kraljevini SHS. SVETOVNI ZDRAVILNI VRELCI : „TEMPEL" „STYRIA" „DOMT" Zdravljenje vseh bolezni želodcain freves,niehurja,žulfnibkamnov, srca,ledvlc in jeter Sezona: 1. maja do 30. septembra. Glavna sezona: 15. junija do 31. avgusta. Cene zmerne. - Izven glavne sezone znatni popusti. - Svira vojaška godba.-Radio Največji komfort. - Prometne zveze zelo ugodne. - Na železnici izredni popusti. - Razpošiljanje mineralne vode. - Zahtevajte prospekte ! Ravnateljstvo zdravilišča. Pojasnila prebivalcem goriske pokrajine daje zastopnik tvrdke Temeljita izraba mleka doma, v m!e- karni in na planini je mogoča edino s pomočjo posnemalnika DIABOLO ki je prvovrsten švedski svetovni izdelek, trpežen. priprost. Cena od 4OO lir naprej. Plačuje SB lahho v obrohih. VeČletno jamstvo tovarne. Krajevni zastop- niki se iščejo. Ceniki in katalogi so brez- plačno na razpolago. KNUT JONSON, BOLZANO Vittorio Jonson - Gorica, Via Contavalle 4-II. in Josip Kovačič, trgovina, Idrija pri Bači 94 ZITZMANN & JEŽEK Tovarna orgelj, harmonijev in klavirjev, — ustanovljena 1. 1925 — Delo prvovrstno, po vsakem načrtu. Cene zmerne. Glasbeni svetovalec: Emil Komel, učitelj glasbe. OdliČne reference!!! GORICA - Corso Verdi štev. 30 STANOVANJE: Via Ponte Isonzo 17 [jubljanshe kreditng banke v Borici Corso Verdi „Trgov§ki Dom" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: LJubljanska bank« Delniäka glavnica Din. 50,000.000 Centrala L3UBL39NÜ Rezerve Din. 10,000.000 Podružnice in agenclje : Brcžice, Celjc, Crnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Novomesto, Ptuj, Prevalje, Rakek, Sarajevo, Slovenjgradec, Split, Trst. Sezonska ekspozitura: Kogaška Slatina. Vloge na knjižice po 4 %• Vloge v tekofcem računu lir ali dinarjev, (najugodncjse obrestne mere). Nakup walut, čekov, deviz in oblieg