nabave< samo nakupe in prodaje, ki se vrše po javni dražbi, kar je očito pogrešno in nasprotuje predpisom člena 86 zakona o državnem računovodstvu, pojasnjuje generalna direkcija posrednjih davkov na podstavi člena 43. zakona o taksah: Vsi nepo- srednji nakupi iz trgovine kakor tudi ostale nabave — nakupi —, ki se iz-vrše brez javne dražbe, niso do 2000 dinarjev zavezani taksi post. 24. taksne tarife; za vse neposrednje nakupe preko tega zneska kakor tudi za nabave po javni dražbi brez ozira na njih vrednost, pa se mora pobirati taksa te tarifne postavke. mesfsmmmsmaetmaamaaia *UDDHA< t............... IZZ3 Cktertaimii Izvoz in uvoz. Francoski promet. Uvoz tekom devetih mesecev tekočega leta je dosegel 29 milijard frankov in 42,740.000 ton. Izvoza je bilo v istem času za 30,650.000 ' frankov in 21,241.000 ton. Lanski promet iste dobe je znatno prekoračen. Izvoz krompirja in sadja v Nemčijo. Mnoge nemške tvrdke so pričele povpraševati po krompirju v Jugoslaviji; nekatere žele tudi uvoza jugoslovanskega sadja. Letos je krompirja in sadja v izobilju in tako se na nemška vprašanja lahko po voljno odgovori. vano poskusi, da se tudi pri lokomotivah konstruira turbina namesto dosedanjih parnih cilindrov. Ti poskusi so se posrečili in je nedavno tvrdka Krupp-Essen izdelala prvo turbinsko lokomotivo, s katero so se delali več časa poizkusi in ki je dala izvrstne rezultate. Na tej lokomotivi se zbog štedenja pare prištedi za 20 do 80% premoga v sorazmerju z običajnimi lokomotivami. Povečanje moči za vlačenje in štedenje so danes najvažnejši problemi strojne tehnike. Kruppova lokomotiva je dosegla tako eno kakor drugo, kar pomeni nov korak naprej v razvoju parnih lokomotiv. Kako spoznamo kakovost kave? Ali je kava dobra, spoznamo najbolje, ako vržemo nekoliko zrnjev v kozarec, napolnjen s čisto vodo. Ce padejo zrna na dno, je to dokaz, da je kava dobra in zrela; če plavajo po vrhu, pomeni, da zrnja niso zrela. Pri tem se lahko tudi prepričamo, ali je kava barvana. Barvana kava ima neprijeten duh in je lahko škodljiva. Zato se priporoča, da vsako kavo pred praženjem operete, potem pa posušite in šele nato pražite. Pri pra-šenju je treba paziti, da se ne opraži preveč ali prehitro. Med praženjem moramo večkrat vzeti kavo od ognja, jo mešati in pustiti, da se malo ohladi. Ko postanejo zrnja svetlo rjava, je kava opražena. Preveč kave naenkrat ne praži, ker se izdiši. Raditega je priporočljivo, da jo vsakokrat zmeljete le toliko, kolikor jo ravno rabite. Ukrepi italijanskega ministrstva gledo izdelovanja moke in kruha. — Z ozirom na velik porast cen za moko in kruh je italijanski minister narodnega gospodarstva razposlal prefektom daljšo okrožnico, v kateri pravi: Znane so razmere žitne aprovizacije za tekoče _leto, tako pravi okrožnica. Slaba domača letina, ki jo opazujemo letos tudi v izvažajočih deželah, je vzrok podražitve žitne cene in s tem tudi kruha. S tem vprašanjem se je pečal tudi ministrski svet na svoji zadnji seji in je izdal tozadevno naslednje ukrepe: Odstotek presejane moke se bo moral zvišati, t j. od sedaj naprej se bo morala uporabiti pri izdelavi kruha vsa moka, ki jo vsebuje žito. Vlada hoče in zahteva, da se vsa moka, katero je možno pridobiti iz žita, uporabi pri izdelavi kruha. Sedaj se pri mletju žita odstranjuje običajno precejšen odstotek moke samo radi tega, ker je bolj temna, čeprav je zelo dobra za prehrano. Uporaba žita na način, ki ga ukazuje vlada, predvideva izdelavo tipa moke, ki bo nastal — poleg višjih vrst najfinejše moke — iz mešanice že imenovane črne moke s svetlejšo. Tako bo mogoča izdelava ljudskega kruha, katerega obliko bodo določala krajevna občinska oblastva in ki bo, v kolikor se tiče prebave in hranilne vrednosti, ravno tako dober kot je beli kruh, čeprav bolj črn. Da ne bo pri izdelavi nove vrste kruha nikakih zlorab, je smatrala vlada za potrebno, da določi meje, katerih ne smejo prekoračiti izdelovalci moke in kruha. Ljudski kruh ne bo smel poleg drugih prepovedanih snovi vsebovati po odstranitvi sedijevega kloruza 1.20 'A pepela, ravnotako ne bo smela suha snov vsebovati nad 0.70% celuloze. Moka za izdelavo ljudskega kruha ne bo smela imeti več kot 1.15% pepela, za izdelavo belega kruha pa 0.70% pepela in 0.20% celuloze. Analitična kontrola bo poverjena le onim zavodom, ki bodo najbolj j pripravni za tako delo, za katero bodo : tudi jamčili. Ljubljanska borza. Dne 22. oktobra 1924. Blago. Les: Škorete, 13 mm, polna I mera, paralel, in sicer: 600 kosov od 30 cm širine, 600 kosov od 32 cm, 600 kosov od 33 cm, 600 kosov od 36 cm, fco meja 790 Din, deske III., 20, 25, 30, fco meja 530 Din den., smrekovi, jelovi hlodi, 4 m dolž., 30 do 60 cm prem., zdravi, fco naklad, post. bi. 300, orehovi krlji, od 2 m naprej, od 40 do 80 cm prem. prsne mere, zdravo blago, fco nakl. postaja za 100 kg, 5 vag., den. 100, bi. 105, zaklj. 100; črešnjevi krlji, od 2 m naprej, od 40 cm naprej prem. prsne mere, zdravo blago, fco nakl. post. za 100 kg den. 105; oglje la, vilano, fco meja den. 114. — Žito in poljski pridelki: Pšenica dom., fco Ljubljana, den. 380, bačka, par. Ljubljana bi. 435; koruza bačka, par. Ljubljana, bi. 335, koruza bačka, v storžih, fco Šid, bi. 127.50; oves bački, par. Ljubljana, bi. 320; laneno seme, fco Ljubljana, den. 675; pšenična moka »0< bas. bačka, fco Ljubljana, bi. 620. — Stročnice, sadje: fižol rib-ničan, očiščen b/n, fco Postojna tran. bi. 610, fižol ribničan, orig., fco Ljubljana, den. 460, fižol prepeličar, očiščen, b/n, fco Postojna trs. bi. 575, fižol prepeličar, orig., fco Ljubljana, den. 460, fižol mandolon, orig., fco Ljubljana, den. 350, fižol rujavi, orig., fco Ljubljana, den. 350. Vrednote. 7% invest. pos. 1921 62, Celjska posojilnica den 209, Ljubljanska kred. banka, Ljubljana den. 220, bi. 231; Merkantilna banka, Kočevje den. 122, bi. 127; Prva hrvatska štedionica, Zagreb, den. 919; Slavenska banka d. d. Zagreb bi. 92; strojne tovarne in livarne d, d. Ljubljana den. 130, b. 149; Trbov. prem. dr., Ljubljana bi. 450; Združ. papirnice Vevče", Goričane in Medvode d. d. Ljubljana bi. 120; 4K% zast. listi Kranjske dež. banke bi. 17; 4^% kom. zadolžnice Kranjske dež, banke 89. Tržna poročila. Uršulinski sejem v Celju dne 21. t. m. je bil boljši od lanskega leta. Trgovcev je prišlo na sejem zelo mnogo, manj povoljen je bil obisk kupcev. Opaža se splošno pomanjkanje denarja. Okoličani so pripeljali letos na sejem zelo malo živil, kakor krompirja in zelja. Na ži- Zlatorog terpentinovo milo, ponujajte svojim odjemalcem in bodite prepričani, da jih bodete dobro postregli! Razno. Carinski ažijo mesec oktober t. 1. na Španskem. — Carinski ažijo, ki se pobira v mesecu oktobru 1. 1., znaša v primeru, da s« carina plača v srebru ZSSR, da odgodi ratifikacijo angleško-sovjetske pogodbe. vinski sejem se je postavilo 26 parov volov, 83 krav, 5 telet, 3 konje, 4 drobnice in samo 6 svinj. Cena živine je bila sledeča: Pri volih žive teže kg 13.10 do 14.50, pri kravah in teletih 10—12 Din. Stare krave so se prodajale kg po 8 do 8.50 Din. Kolonijalni trg (Zagreb). Tendenca, na svetovnem trgu se pretečeni teden ni spremenila. Sladkor nekoliko pada, cene drugih predmetov pa so trdne. Pri nas je položaj isti kot v inozemstvu z edino razliko, da devizni tečaji nekoliko vplivajo na razvoj cen. Pri sladkorju še ni gotovo, da se cene ne bodo dvignile. Kakor hitro se bodo tovarne sporazumele, se lahko računa z gotovostjo na povišek cen. Tudi nadaljnjo padanje cen ni izključeno. Na trgu kave je bila tendenca v pretečenem tednu izredno čvrsta ter so cene poskočile za nekaj šilingov. Ako se tečaj dinarja ne bode nadalje dvigal in ako nastopi preobrat v tendenci dinarja na njegovo škodo, se mora računati z nadaljnjim porastom cen. Cene rižu so v inozemski valuti poskočile. Amerikanska mast je poskočila vsepovsod in tudi pri nas. Cene fco kolodvor Zagreb tco embalaža so sledeče: kockasti sladkor 15, osješki sladkor v glavah 14.75, rafin. kristalni sladkor 13.50, nerafinirani kristalni sladkor 13.25, kava Rio navadna 24.50, Rio pri-ma 45, Rio extra 46, Fraga Special 47, Centralamerika prima 45.50—46, a la Portor-ico 45.50, Salvador 64, Caracas 65, Portorico boljša 74, riž Burma 7.75, 800 B 11.25, laški Gigante glaziran 9.75, amer. mast v sodih & 50 kg 32.25, & 170 kilogr. 32.10, namizno olje prima, v sodih h 50 kg 25.25, v zabojih & 2 posodi ^ 25 kg 25, olje Shogu v železnih sodih 25, čokolada Maner 98 ena petinka 52, francoska ena petinka 55, cacao holandski v sodih a 50 kg 25, v paketih & 5 kg 27, pol kilogr. 30, cimet 40, holandska kumna 30, poper Singapore 28, čaj Cey-lon 72, Ningchov 44, Monino 54, mandlji 46, rozine v zabojih a 10 kg 24, paprika prima huda 40, secunda huda 25. Dunajski živinski sejem (20. t. m.). Dogon 2687 glav, od tega domačih 900, iz Madžarske 1043, iz Češkoslovaške 110, iz Jugoslavije 406, iz Rumunije 150 in iz Nemčije 78. Ker je bila ponudba manjša, so cene volom poskočile za 1000 do 1500 aK pri kg žive teže. Ostale cene nespremenjene. Notirajo za kg žive teže v tisočih aK: voli 13.5—21 (21.5), biki 14 do 18, krave 13 do 17, slaba živina 7 do 18. Cene na Norveškem. Indeksne številke na Norveškem so znašale koncem julija t. 1. (koncem avgusta t. 1.) za veletrgovino 263.9 (256.6), za detajlno trgovino 266.4 (259.4) in za preživljanje 249 (253). _____________ GOSPODARSKE PRILIKE V NEMČIJI V MESECU SEPTEMBRU T. L. Začetkom meseca septembra t. 1. je bilo življenje v trgovskih, industrijskih in bančnih krogih precej živahno. Vendar se pa nade, katere so se stavile glede porasta kupčij na sklepe londonske konference, niso izpolnile. Gospodarski krogi so še nadalje rezervirani in čakajo na dotok iz odobrenih inozemskih kreditov. Cene. Pomanjkanje kreditov in likvidnega denarja se jako občuteva. To je tudi glavni vzrok za stagnacijo kupčij. Dasi vse stremi za tem, da se cene v Nemčiji splošno znižajo, vendar se je moralo koncem mesece septembra t. 1. ugotoviti, da se je preživljanje zopet podražilo. Zaradi primerjanja navajamo cene v veletrgovini po predvojnih cenah leta 1913 in po stanju cen v mesecih avgustu in septembru t. 1. Cena posameznim blagovnim skupinam leta 1913 = 100: 1. Premog, železo, kovine, stavbni material, olje, leta 1924: avg. 132.08, sept. 133.54, zvišano za 1.1; 2. tekstilno blago, 1. 1924: avg. 241.03, sept. 245.45, zvišano za 1.8; 3. kože, leta 1924: avg. 95.15, sept. 103.19, zvišano za 8.5; 4. žito, moka in krompir, leta 1924: avg. 83.08, sept. 96.50, zvišano za 16.20; 5. meso, ribe, mast, mleko, sladkor, leta 1424: avg. 100.46, sept. 108.25, zvišano za 7.8; 6. povprečne cene vsega blaga, 1. 1924: avg. 123.25, sept. 129.05, zvišano za 4.7. Premog. Na Westfalskem se je položaj nekoliko izboljšal. Kriza še traja, pričakuje pa se znižanje cen tekom meseca oktobra t. 1. Posebno se insistira na znižanju železniške tarife, ki naj omogoči izvoz na Holandsko in v Švico. Dasi se je delo v nekaterih rovih ustavilo, vendar se produkcija v ostalih rovih zvišava. Povprečna dnevna produkcija se je v mesecu septembru zvišala od 285.444 ton na 303.397 ton. Tudi v Gornji Šleziji kaže produkcija v mesecu septembru napram produkciji v mesecu avgustu znaten napredek. Največ premoga se izvozi na Češkoslovaško in v Avstrijo. Stanje produkcije briketov v Srednji Nemčiji je povoljno. Kalijeva industrija. Stanje je povoljno. Promet v državi in izvoz v inozemstvo stalno rasteta. Preje odpuščeni de- lavci se v nekaterih tovarnah vračajo na delo. Železna industrija je polagala velike nade na sklepe londonske konference. Živahnost prvih dni je kmalu pojenjala. Trg je popolnoma mrtev. Domači kupci so rezervirani, ker pričakujejo znižanje cen vsled pocenitve premoga in znižanja železniških tarif. Poleg tega so vplivala na zadrževanje naročil tudi časopisna poročila, da bo država prevzela urejevanje cen življenjskih potrebščin. Ta poročila je vlada pozneje dementirala. Produkcija se ni zvišala, ampak preje zmanjšala. V krogih veleindustrije se trdi, da donaša vsaka produkcija izgubo. Tako se je prodajala tona paličnega železa po 120 mark, tovarno je pa stala 130—150 mark. Opaža se stremljenje, da se fabrikacija zniža na obseg nujne potrebe, da se tako preprečijo nadaljnje izdatne izgube. V izvozni trgovini je položaj neizpre-menjen. Nemško blago je še vedno v svoji ceni nad svetovno pariteto. Dokler nemška industrija ne bo razpolagala s cenenim kreditom, ji ne bo mogoče tekmovati z inozemstvom. Stavijo se velike nade na zvišanje izvozne trgovine, ko se realizirajo obetani inozemski krediti, poceni premog in zniža železniška tarifa. (Konec sledi.) Dobava, prodaja. Dobave. Vršile se bodo naslednje ! ofertalne licitacije: 27. oktobra t. 1. pri ; upravi Stalne vojne bolnice v Ljubljani | glede dobave živeža in drugih potrebščin (pogoji itd. na vpogled pri upravi te bolnice). — 11. novembra t. 1. pri ravnateljstvu drž. železnic v Zagrebu glede dobave tekstilnega materiala. — 13. novembra t. 1. pri ravnateljstvu drž. železnic v Ljubljani glede dobave delov za vzdrževanje signalov ter glede dobave predmetov za signalne in varnostne naprave. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. (Št. 10.495.) Državna borza dela v Mariboru (18. okt.). Od 12. do 18. oktobra t. 1. je bilo pri tej borzi 105 prostih mest prijavljenih, 200 oseb je iskalo dela; v 63 slučajih je posredovala bor-i za uspešno in 9 oseb je odpotovalo; od 1. januarja do 18. oktobra pa je bilo 6170 prostih mest prijavljenih; 8345 oseb je iskalo dela; v 2796 slučajih je borza posredovala uspešno in 1321 oseb je odpotovalo. — Delo iščejo: 24 hlapcev, 6 oskrbnikov, ekonomov, 1 gozdar, 19 viničarjev, 3 rudarji, 2 vrtnarja, 1 kamnosek, 7 kovačev, 4 železostrugarji, 2 kleparja, 16 strojnih ključavničarjev, 2 mehani- ka, 2 monterja, 4 elektrotehniki, 5 sedlarjev, 3 tapetniki, 28 krojačev in šivilj, 2 modistki, 9 peric, 8 čevljarjev, 3 brivci, 17 pekov, 1 pivovarilec, 1 slaščičar, 5 mesarjev, 16 natakaric in natakarjev, 7 hotel, sobaric, 7 zidarjev, 2 slikarja, 2 tesarja, 14 slug, 57 tovarniških in pomožnih delavcev in delavk, 3 kurjači, 22 trgovskih sotrudnikov, sotrudnic, 5 kontoristk, 1 kočijaž, 2 pisarniški moči, 1 hišnica, 119 gospodinj, kuharic, služkinj, sobaric, varušk, postrežnic, 2 učiteljici, 10 vzgojiteljic, 34 vajencfev in vajenk. — Delo je na razpolago: 80 hlapcem in deklam, 3 viničarjem, 2 majerjema, 200 rudarjem, 1 vrtnarju, 1 steklarju, 1 monterju za uredbo parne kurjave, 1 ključavničarju, 4 cirkularistom, 1 usnjarju, 4 čevljarjem, 4 krojačem, 1 slaščičarju, 1 slugi, 1 pisarniški moči (moški), 26 vajencem, 1 učiteljici, 2 vzgojiteljicama, 2 varuškama, 3 izdelovalkam kravat, 1 konto-ristki z znanjem srbohrvaščine, 1 šivilji, 2 raznašalkama časopisov, 10 tovarniškim delavkam, 5 .postrežnicam, 10 kuharicam, 17 služkinjam, 3 gospodinjam, 1 fotografski vajenki. nnnn nnnn nnnnnniuinn Važno za trgovce! Izšla ie za navadno leto 1925, ki ima 365 dni. Velika Pratika je najstarejši slovenski kmetijski koledar, ki je še danes najbolj vpo-števan in zahtevan od vsake slovenske rodbine. Stane v nadrobni prodaji Din 5*-. Trgovci dobe pupust tako, da je teden zaslužek zaslguran. Naroči se pri: 1 tiskarna in litografiji umet- g niški zavod v Ljubljani, Breg št 12 | uuuu uuuuuu uuuu mttm 7 Veletrgovina kolonijalne špecerijske g ; HA VELIKO! i: I* Priporočamo: galanterijo, J aegarice, potrebščine n ■ ~ Čevljarje, sedlarje, rinčiee, i S podloge (belgier), potreb. " ■ iilu la krojače ia šivilje, ■ ■ gambe, sakanee, vezenino, i j svilo, tehtnica decimalne * ■ || ■ ia balančae najceneje pri } Ivan Jelačin * josip peteunc 3 ■ Ljabljaaa, 8t. Petra aasip 7. S aiiHiiinniHiiHiHf Ljubljana Zaloga sveže pražene kave, mletih dišav In rudninske vode ToIm ta solidna postrežba Zahtevajta ceniki Pristopajte kot Slan k društvu »TRGOVSKA AKADEMIJA«! TEODOR KORN UUBUANA POLJANSKA CESTA ŠT. 3. Krovec, ttaubenl, galanterijski In okrasni klepar. Instalacija vodovodov. • ; ;: Naprava stalovodov. — Kopališka In ! klosatna naprava. ; Izdelovanje posod iz pločevine ; ; I za flrnež, barvo, lak In med •; vsake velikosti, kakor tudi po* ;j : sod (šknlle) za konserve. ; j prodaja PREMOG lz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premo-flovnikov za domačo uporabo, kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo Inozemski premog In koks vsake VTste In vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni češkoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete. Naslov: Prometni zavod za premog d.d.v Ljubljani Miklošičeva cesta št. 15, II. nadstr. X. V1CEL Maribor, Glavni trg 8 trgovina a hišnimi po^ebSčinami emajlirano, pločevinasto in ulilo posodo, porcelanasto, kameni* nasto in stekleno robo. Na debelo 1 Na drobno I t* tf I TISKARNA MERKUR LJUBLJANA Simon Gregorčičeva ulica sl lS iiimmiimiiiiiiiimmmiimiiimtnnmu Tiska časopise, posetnice, knjige, brošure, letake, cenike, pravila, lepake, vse trgovska in uradne tiskovine itd. v eni in v veC barvah Lastna knjigoveznica BiHimuiiiiiuiiiiiiii:niHuumHiinHmi ; Telefon it 333 ■ Rofem pri polt. ček. Mvo4a ||=|||=|||=lll=||| = |||= It. 13.101 I ILf nlblf anska kreditna Centrala: LJUBLJANA, Dunajska cesta PODRUŽNICE: AGENCIJA.: Logatec last n a ■ 5 Delniška glavnica: H Din 50,000.000 -S He/ervnI zakladi ca u Din 10,000.000*- Brežlce Celje Črnomelj Gorica Kranj Maribor Metkovlč Sarajevo Novi Sad Split Ptuj Trst MK* banica | ■ Brzojavni naslov: S BANKA LJUBLJANA g Telefon št. 261, 413, g 302, 503 In 504 g PRIPOROČA ZA VSE V BANČNO STROKO SPADAJOČE POSLE Lastnik ln lcdajstelj: »Merkur«, trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Odgovorni urednik F. JERAS. Tisk tiskarne »Merkur«, trgovsko-industrijske d. d.