ICTORY
W
tniitiv itatii
An * It STAMPS
AMERIKANSKI SLOVENEC
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico_od boja do zmagel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV, DRUŽINE V JOL1ETU; P. S. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
'(Official Organ of four Slovenian Organizations)
STEV. (NO.) 22	CHICAGO, ILL*, TOREK, 2. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY 2, 1P43_____LETNIK (VOL.) UI,
TEKOM 23 DNI PREPOTOVAL 14,000 mu
VESTI 0 DOMOVINI
V HITLERJEVI POSLANICI. NI BILO GOVORA 0 MIRU
Hitler v svoji poslanici ob nazijski desetletnici opozoril Nemčijo, da preti Evropi nevarnost pred "poplavo iz srednje Azije." —^Dvakratni britanski napad na Berlin.
Med svojim potovanjem obiskal predsednik afriško mesto Casablanca, nato republiko Liberijo in končno Brazilijo. — V Braziliji konferiral s predsednikom Vargasom.
NEVZDRŽNI RUSKI USPEHI
Tekom enega samega dne napredovali za 35 milj.
London, Anglija. — Ruske čete prodirajo na Kavkazu s tako hitrostjo, da so tekom! enega samega dne, namreč v nedeljo, napredovale za celih 35 milj, kakor se je objavilo v sovjetskem poročilu v ponedeljek. V nedeljo je padlo Rusom v roke mesto Maikop, a prihodnji dan so že ogrožali mesto Krasnodar. Maikop je, bilo edino oljno ležišče, ki so ga Nemci zasedli na Kavkaza, in tako so zdaj izgubili zadnje zaupanje, da bi mogli dobiti iz Rusije kaj tega dragocenega kuriva.
-o-
SOLE V N. Y. ZAPRTE ZA TEDEN DNI New York, N. Y. — Da se prihrani na kurilnem olju, so se šole v tukajšnjem mestu zaprle v petek in ne bo pouka do 8. februarja. Namesto tega bodo odpadle velikonočne počitnice v aprilu.
proti nevarnosti podmornikov na Atlantiku.
Na poti iz Brazilije se je Roosevelt ustavil tudi v Trini-dadu, v britanski zapadni Indiji, na to pa odletel v Florido, od koder je nadaljeval pot v Washington z vlakom.
P0L02AJ V JUGOSLAVIJI POSTAL SE BOLJ ZAGONETEN
dočim se o Mihajlovičevih čet-nikih že dalje časa ni nič slišalo.
Po raznih znamenjih bi se moglo ugotoviti, pravi časnikar, da partizanska in četni-ška skupina zastopata takore-koč dva svetova, vzhod in za-pad. MihajloviČ je v zvezi z Londonom ter z jugoslovansko vlado tamkaj, dočim stoje partizani pod vplivom Moskve. MihajloviČ je lojalen kraljevi dinastiji ter hoče upostaviti po vojni zopet tako Jugoslavijo, kakor je bila prej, dočim se Ribarjevi partizani bore, da se ustanovi federativna Jugoslavija po vzorcu Švice.
Vlada v Londonu seveda drži bolj z Mihajlovičem kakor z Ribarjem, vendar pa, kakor se je izvedelo, je dala Mihaj-loviču naročilo, naj skuša priti čim najboljših odnoša-jev z drugo skupino, zlasti še, ko Ribarjev vpliv narašča ter prestopajo k njegovi skupini baje celo iz Mihajlovičevega tabora. ,
Bern, Švica. — Kakšen je j pravzaprav položaj v Jugosla- j viji, je čimdalje težje točno j ugotoviti. Da ste tamkaj dve struji, ki se borite proti nazi- j jem in fašistom, je znano, ni pa dognano, kaki so odnošaji med obema strujama, namreč med partizani in med Mihaj-lovičevimi četniki.
Po nekem članku, ki ga je spisal te dni ameriški časnikar | Paul Ghali, bi se sklepalo, da: stopa MihajloviČ v ozadje in da prihajajo partizani kot bo-j jevna skupina na vrh. 0o takega vpliva so se partizani že prikopali, da imajo zasedenih kakih 11,000 kvad. milj ozemlja, raztezajočega se južno Od Zagreba . do Sarajeva in za-padno do dalmatinske obale. Na tem ozemlju so proglasili lastno vlado s sedežem v Bihaču, kateri stoji na čelu Ivan Rtbar, vojaško vodstvo v njej pa imata dva moža, katerih imena sta Tito in Nad ž. Ta skupina, pravijo, se prav učinkovito bori proti nazi jem,
"Amerikanski Slovenec"
DELA ŽE
52
LET ZA SVOJ *
NAROD V AMERIKL
KUPUJTE VOJNE BONDEI
Predsednik se vrnil domov - Rusija ogroža Evropo: Hitler
Washington, D. C. — Po
23 dnevni odsotnosti se je predsednik Roosevelt v nedeljo zvečer zopet vrnil domov v Belo hišo. Med to svojo odsotnostjo je prepotoval, in sicer po zraku, okrog 14,000 milj.
Glavni predsednikov cilj, ko je pred dobrimi tremi tedni odpotoval v vsej tajnosti iz Amerike, je bilo afriško mesto Casablanca, kjer. se je, kakor že poročano, vršila med njim in Churchillom ter vojaškimi štabi Amerike in Anglije desetdnevna konferenca glede strategičnih načrtov za ofenzivo v letošnjem letu. Na svojem potu iz Afrike pa je predsednik obiskal tudi afriško re-
J>ubli*o Uberijo.^jist^ioyU^j
no svoječasno od osvobojenih ameriških zamorskih sužnjev, nakar je letel prekp francoske pristaniške trdnjave Dakar* v zapadni Afriki, nato pa je krenil preko Atlantika v južnoameriško republiko Brazilijo.
V brazilskem mestu Natal, ki je najbolj vzhodna točka na južnoameriškem kontinentu, je predsednik pristal zadnji četrtek zjutraj in se tamkaj sestal z brazilskim predsednikom Vargasom ter imel z njim konferenco na neki bojni ladji Zed, držav, ki je stala zasidrana v pristanišču tega mesta. Kakor se je uradno objavilo, so se na tej konferenci razpravljali rezultati razgovorov v Casablanci, ter se sestavljali načrti za boj
NABOR SE VRŠI TUDI ZA MORNARICO
Washington, D. C. — S tem ponedeljskom je stopil v veljavo novi naborni sistem, po katerem se bodo jemali moški potom prisilne vojaške službe tudi v mornarico, k marinerjim in k obrežni straži. Doslej so se potrebe po moštvu v mornarici krile le potom prostovoljnih priglasitev. Ker se od zdaj naprej nabor moških vrši istočasno za vse panoge vojaške službe, ne bodo vpoklicani moški vedeli več za gotovo, kam bodo prideljeni, ali v armado, ali v mornarico, ali kam drugam. Vendar pa se povdarja, da se bo, kolikor bo mogoče, upoštevala želja^" posameznika. Ker stavi mornarica višje zahteve za sprejem kakor armada, je morala armada nekoliko zvišati kvalifikacije, da bo enotni sistem deloval, vendar pa bo kljub temu pozneje lahko vpoklicala take, ki so bili pri tem skupnem naboru proglašeni manj sposobnim.
o
PO 200 TON BO LETELO PO # ZRAKU
London, Anglija. — Direktor neke družbe za izdelovanje aeroplanov je zadnji petek napovedal, da se bodo po vojni gradile take leteče ladje, ki bodo tehtale po 200 ton tier bodo lahko nosile po 100 pot- i nikov ob hitrosti 300 do 400 milj na uro.
-o--
20 ODSTOTKOV ZALOG PRIDE V ANGLIJO IZ
AMERIKE Birmingham, Anglija. — Minister za produkcijo Lyttel-ton se je zadnji petek izrazil, da je Britanija odvisna za 20 odstotkov svojih vojnih zalog od Amerike. V tem je vključena tudi obleka za vojaštvo.
PO KAT. SVETU
—	Valcartier Camp, Que.— Nedavno ste se tukaj darovali dve popoldanski maši za vojake, in sicer prvikrat. Udeležba pri njih je bila sijajna; prisostvovalo je na tisoče vojakov in tudi 50 štabnih častnikov.
—	N.ew York, N. Y. — Neki monakovski list je objavil, da vojnim ujetnikom v Nemčiji ni dovoljeno, da bi šli v kako cerkev. Vendar pa se' je že prej poročalo, da jim je dovoljeno, prisostvovati bogoslužju, ki se vrši v ujetniških taboriščih.
—	Washington, D. C. — Vladna tiskarna je natiskala že nad milijon in četrt izvodov knjižice, v kateri so odlomki iz sv. pisma novega zakona, izdane v obliki mašne knjižice. Namenjena' je za vojake.
PREDLOG ZA EftOTMI ZAKON O POROKAH
Washington, D. C. — Senator Capper iz Kansas je pred kratkim stavil predlog za a-mendment k ustavi, po katerem bi" lahko kongres sprejel zakone glede porok in razporok, ki bi veljali za cele Zed. države. ToČasno ima vsaka država posebej pravico, da lahko sprejema svoje lastne zakone v tem oziru.
London, Anglija. — V svoji poslanici, ki se je prečitala v Berlinu zadnjo soboto, ob 10. obletnici, kar so naziji prišli na čelo vlade v Nemčiji, je Hitler posvaril Nemčijo, da je njena naloga, boriti se brez popuščanja, češ, da je od nje odvisno, da reši evropski kontinent pred šužnostjo, ki bi mu grozila v slučaju ruske zmage.
Kakor se je objavilo, ni mogel Hitler priti osebno v Berlin, češ, da je zaposlen na fronti, in njegov govor je pre-čital propagandni minister; Goebbels. Ravno isti čas pa so [ prileteli nad Berlin britanski; aeroplani, da se je moral go-j vor čitati med bombardira-; njem. To je bil drugi britanski napad na prestolico v enem dneva; prvi se je izvršil dopoldne, ko je začel svoj govor Goering in se je moral njegov govor tudi prekiniti zaradi tega za eno uro.
Pričakovalo se je, da bo Hitlerjeva poslanica vsebovala! kak predlog za mir; bila pa je nasprotno dokaj bojevita in se | je v njej povdarjalo, da se bo Nemčija borila do prihodnjega 30. januarja — do zmage. V nasprotnem slučaju, je posvaril Hitler, bo povodenj iz srednje Azije preplavila Evropo, kakor so jo svoječasno Huni.
0
70 USLUŽBENCEV SE ZASTRUPILO Z JEDJO
Chicago, 111. — 70 uslužbencev United Airlines, po večini žensk, je zadnji petek popoldne nenadno zbolelo par ur potem, ko so imeli svoj o-bedVv Restavraciji glavnega poslopja družbe na 5959 So. Cicero Ave. Od teh jih je moralo biti 52 odpeljanih v bolnico. Dasi pa je bil prvi napad prav resen in so se pojavili pri prizadetih notranji krči z bljuvanjem in diarejo, vendar se je pozneje poleglo in ni bilo hujših posledic ter so žrtve po večini še isti dan zapustile bolnico. Zdravstveni department je vzel vzorce vseh jedi, ki so se servirale prizadetim, da ugotovi, kaj je povzročilo ta napad. Mnenje prevladuje, da ni šlo za nika-ko dejansko zastrupljenje,
marveč so bjle vzrolc • bakterije.
O
NEMŠKI DRŽAVNI ZBOR OSTANE
London, Anglija. — Po nemškem radio se je v petek objavilo, da je nazijska vlada izdala odredbo, s katero se življenje sedanjega nemškega državnega zbora podaljša za
štirrleta, namreč do 1947. 'j_
Državni zbor je bil prej nefcn-ški parlament, ki je imel pravico, sklepati zakone, toda ob semnjem času nima drugega opravila kakor, da se zbere, kadar ima Hitler kak važnejši uradni govor.
Italijanska hrabrost in visoka kultnra: z moderno opremljeno vojsko gredo proti neoboroženim slovenskim kmetom in kmeticam. To je italijanska "ofenziva"!
Moderno opremljena vojska proti neoboroženim kmetom
(Izvirno podtalno poročilo iz Slovenije).
Polhovgradec: Od 18. do 26. jul. so Italijani v mestu ustrelili 9 oseb, v vasi Belca pri Dvoru pa so zažgali 6 hiš. Tomišelj: Dne 25. jul. so Italijani ustrelili 12 ljudi, ki so jih partizarii izvolili v vaški sovjet. Listo z imeni so partizani pri umiku pustili v občinski pisarni.
Radohova vas: Dne 29. jul. je na progi med Rožnim dolom in Uršnimi seli eksplodirala mina. Proga je bila pokvarjena v dolžini 30 metrov. Zato so Italijani zažgali Birč-no vas in Stransko vas, iz Ra-dohove vasi pa so odpeljali 35 moških. Tu ni skoraj nobenega moškega več. Na poljih nihče ne dela.
Borovnica: Dne 2. avg. sta bili požgani vasi Breg in Pa-ko.
Gabrje pri Dobrovi: — je bilo (ponovno bombardirano. Promet po Polhovgrajski dolini je nemogoč, ker Italijani streljajo na vsakogar, ki se pojavi na cesti.
Grosuplje: Dne 2. avg, so Italijani celo uro streljali s topovi iz Grosuplja v vasi Gabrje in Nova gora. Pričeli so tudi selitev prebivalstva iz Gro-suplja, Šmarja in okoliških vasi.
Stara vas pri Grosupljem: 8. avg. so Italijani odpeljali naslednje moške in fante: Kocjan Jože, Strubelj Janez, Podržaj Tone, Maketerjeve fante, Rome Stanko, dva Ten-galjčeva in učitelja. Odpeljali so tudi večino mož in fantov iz vasi Mali vrh, Veliki vrh in Razdrto, skupaj okrog 80.
Golo: Italijani so ustrelili 8 oseb iz Golega, 5 iz Zapoto-ka in 6 iz Visokega, češ, da so podpirali partizane. Govori se, da so partizani sami ustrelili svojega komisarja dr. Anton Zupančiča, advokata iz Ljubljane, Dr. Zupančič je bil doma iz Iga.
Preserje: Italijani so določili rok od 10 dni, v katerem naj se domačini vrnejo iz gozdov; sicer bodo izvajali repre-salije. Ljudje se skrivajo^ v o-koliških gozdovih, hranijo se z nakradenim krompirjem. Več ljudi se je vrnilo, med njimi Polde Kovač iz Preserja; Italijani so ga odpeljali, njegovo hišo pa zažgali.
Rudnik: Italijani so zahte-, vali od župnega urada družinske pole za vse tiste družine, i katerih fantje so pobegnili v i gozdove, na občini pa so po-. brali sezname takih družin. -o-
-	Obletnica pokoljev v Novem > Sadu
i London, 25. januarja (Ra , dio prejemna služba) — Lon-
-	donski radio je o priliki oblet nice pokoljev v Vojvodini po^
svetil posebno oddajo spominu na one strašne dni, ko je madžarsko vojaštvo, podpirano od madžarske manjšine, zakrivilo v Novem Sadu enega najbolj zverinskih pokoljev, kar jih pozna zgodovina. Od 21. do 25. januarja leta 1942 je bilo takrat poklanih v vsej Vojvodini 30.000 Srbov. Od 38.000 do 60.000 jih je bilo izgnanih v Srbijo ali pa razpršenih po koncentracijskih taboriščih na Madžarskem.
Madžari so polovili otroke nedolžnih srbskih meščanov in jih skupaj z materami in očeti odgnali na zamrzlo Donavo; tam so prebili led in vse nesrečneže pometali v vodo, tako da jih je reka odnesla pod ledeno skorjo . . . Otrokom so razbijali glave v prisotnosti mater, ki so se zaman zaganjale naprej, da bi jih branile.
Pokolj je prenehal šele 25. januarja, ko je bilo ubitih 5.-000 žen in otrok.
V	Starem Baceju so pognali v Tiso 1.000 žen in otrok.
V	starem Baceju so pognali v Tiso 1.000 žen in otrok.
Radio London je zaključil: "Spominjajmo se teh žrtev in njihovih krvnikov, madžarskih barbarov."
o
Nemci prevzemajo vodstvo vo" jaških operacij na Hrvaškem
in v Bosni Uraden nacističen razglas v Jugoslaviji
Bern, 25. januarja (NYT)] — Danes zvečer je bil objavljen naslednji razglas, dajoč prvo uradno nemško poročilo
0	novi ofenzivi čijčenja na o-zemlju Jugoslavije:
"Ozemlje, ki se nahaja med rekama Sava in Drina, itali-jansko-nemško demarkacijsko črto in Bihačem, bo od danes naprej nemška operativna zona. Vse orožje v posesti prebivalstva tega ozemlja, mora biti takoj izročeno lokalni oblasti.
/Od danes naprej bo na tem ozemlju vsakdo, ki bo obdržal kakršnokoli orožje, kaznovan s smrtjo. Občine bodo kolektivno odgovorne, ako bodo njihovi člani skrivali ali dajali zaščito upornikom."
Razglas se zaključuje z. naslednjim :
"Načelniki posameznih občin bodo odgovorni zato, da objavijo to povelje z lepaki in bodo morali skrbeti zato, da lepaki ne bodo odstranjeni. Vsako občino, v kateri bi bili lepaki poškodovani ali odstranjeni, bo zadela težka kazen.
-o-.-
BARAGOVIH PRATIK NI VEČ!
Cenjene čitatelje prosimo, naj za Baragovo Pratiko za leto 1943 ne pošiljajo naročil več, ker je vsa razprodana in z njo ne moremo postreči več;
1	Vzemite to na znanje!	,
PODOBNO KAKOR AMERIŠKE WAAC
Tudi v Indiji j« ustanovljena ženska pomožna armada, Id j« nekaj slič naga kakor WAAC v Ameriki. Slika kal« eno nje članic v uniformi, katere, del je izredno dolgo in široko krilo.
t	9
AMER1KANSKI SLOVENEC
UNDAUNTED, <5 RASI DMA AKSRS HASTENED T&WARD THE BURNING SUPERSTRUCTURE. * "YOU'LL BE KILLED i" YVETTE SCREAMED.
0ljT THE CAPTAIN WAS NOT TD dE:FOUND ON DECK— AND THE 9*»DGE'WAS • AFIRE.
gI DON'T EXPECT TO LIVE FOREVER,' CALLED BACK JAUNTILY«
Torek, 2. februarja 1943
AMERIKANSKI SLOVENEC
Prvi in najstarejši slovenski The first and the Oldest Slovene list v Ameriki.	Newspaper in America.
Ustanovljen 11» 1891	Established 1891
Izhaja vsak dan razun nedelj, po- Issued daily, except Sunday, Mon-oedeljkov in dnevov po praznikih, day and the day after a holiday.
Izdaja in tiska:	Published by:
EDINOST PUBLISHING CO. EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave:	Address of publication office:
1849 W. Cermak Rd., Chicago 1849 W. Cermak Rd.f Chicago
Telefon: CANAL 5544	Phone: CANAL 5544
Naročnina*	Subscription:
Za celo leto-$6.00	For one year ________$6.00
Za pol leta--- 3.00	For half a year____3.0C
Za četrt leta-----1.75	For three months________1.75
Za Chicago. Kanado in Evropo:	Chicago, Canada and Europe:
Za celo leto_$7.00	For one year__$7.0C
Za pol leta_ 3.50	For half a year_ 3.5C
Za Četrt leta--2.00	For three months_ 2.0C
Posamezna številka _ 3c	Single copy____3<
Dopisi važnega pomena sa hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide lisL — Za zadnjo številko * tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo na vrača.
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _
P. A.:
SKOZI NASE PRAV DOMAČE "SPEGLE"
Naj kdo zagovarja papeža kakor hoče, naj razlaga njegove besede kakor mu drago, nihče ne more izbrisati vtisa — milo rečeno! — da je vsak njegov govor namreč papežev, nekaj takega kakor tista "prerokovanja" nekdanje grške Pitije, ki so bila tako sestavljena, da je moralo končno priti ven njej v prid. Nekdo jo je na primer šel vprašat, če naj udari preko velike reke in napade močnega soseda na oni strani. Dobil je odgovor: Ce prekoračiš reko, boš uničil veliko kraljestvo. Ves vesel se je lotil dela, prekoračil reko in napadel močnega soseda. Toda sosed se je postavil v bran in napadalca pošteno zmikastil. Ves razočaran se je napadalec spravil nad Pitijo in ji očital krivo prerokovanje. Pitija je pa dejala: Saj si res uničil veliko kraljestvo. Jaz sem ti to napovedala, nisem pa dostavila, če bo uničeno njegovo kraljestvo ali — tvoje Saj tega me nisi vprašal. Seveda je mož z dolgim nosom odšel.
nekako tako Pitijo imajo mnogi tudi Pija Dvanajstega — in so imeli pred njim njegove prednike. Govore in govore, tudi pišejo, toda vse je zavito v neko meglo, iz katere pri najboljši volji ne moreš razbrati, s kom prav za prav papež — drži F Mi bi pa le hoteli, da bi se visoki mož vsaj enkrat popolnoma jasno izrazil, da bi svet vedel, pri čem je...
To govorjenje nestrpnega sveta je jako značilno. Odvadil se je namreč segati stvarem do korenin in vse gleda le od vrha. Ob vsakem dogodku, ob vsaki dnevni dogodivščini, je treba hitro povedati, če si "za" ali si "proti", ne smeš si vzeti časa, da bi pogledal do dna in poiskal vzroke. Ce si skušaš izgovoriti to pravico, si že pokazal, da si — ne-utralen, kar ni končno nič drugega ko to, da si "proti". Svet nima časa čakati na tvoje "analiziranje", brž brž se moraš odločiti in s prstom pokazati, kje stojiš.
Cerkev, z drugo besedo, papeštvo ni nikoli tako ravnalo. Nekateri imenujejo to "papeško diplomacijo", drugi "vatikansko dvoreznost", tretji še kaj hujšega. V resnici pa ni nič drugega ko globoka zavest, da Cerkev ni muha-enodnevnica kot je sto drugih ustanov na svetu, ampak sega iz večnosti v večnost. Zato papež ne operira s trenutnimi konstelacijami — tudi sto let je končno komaj trenutek ! — ampak operira z idejami, z ideologijami. Nekdo, ki ni preveč blizu kakega papeža, je nedavno pisal:
"Kristus je dejal: Kar pride iz človekove notranjosti, to omadežuje človeka. — Pa se mi zdi,'da v pridigah ne ču-jem dostikrat, morda nikoli, da bi se kaj prida poudarjal ta Kristusov izrek."
Škoda, če kdo tega ne opazi. Še bolj škoda, če se res ta Kristusov izrek v pridigah ne poudarja. Vsekako se dovolj poudarja v vseh izjavah papežev. Tisto, kar prihaja, iz človekove notranjosti, so njegove misli, mnenja, mišljenje, ideje — ideologije.
S temi operira papež. Če bi kritični svet bolj iskal teh reci v, papeževih izjavah, bi hitreje zvedel, s "kom papež drži". Nerodnost je pač v tem, da smo se preveč navadili na osebno sovraštvo do Hitlerja, Mussolinija in takih tičev, dočim, na preganjanje ideologije, ki je te divjake rodila, vse premalo mislimo. Če bo njiva ostala prav tako obse-jana, ne boš uničil vse ljulike na njej, ako s korenino vred izdereš njen največji "mušter".
^ Kako prav ravna papež, ko tako dela, nas lahko pouči naša lastna zadrega. Poglejmo torej sami sebe in prav skozi dbmače "špegle".
Drug za drugim pravimo in zatrjujemo, da smo pripravljeni na "slogo" — če ste le tudi drugi pripravljeni... In dostavljamo: Seveda na slogo med ljudmi, ne pa med ideologijami. "Čeprav sta katoličan in socialist skupaj sedela v Clevelandu, sta se vendar ločila eden kot katoličan in drugiikpt. apcialist." ,
F^! Torej ideologieno nismo skupaj prišli in ne mislimo priti. "Sloga" se torej ne krši, ako kdo tudi sedaj še piše po krščansko in če drug še piše po socialistično. "Slo. ga" se niti s tem ne krši, če eden še vedno pobija krščanstvo in če drugi še vedno pobija socializem kot — po njego-
vem prepričali ju — napačno ideologijo. Sloga se krši takrat, kadar {točimo po imenih v nasprotnem taboru, pa naj ta imena že nosijo ljudje, ali društva ali papirji. In zlasti se sloga krši, kadar imenoma in s prstom kazaje podtikamo drugače mislečim nepoštene namene, jim jemljemo dobro ime in tako dalje. "Podtikamo*, sem rekel. Ako imamo pa nepobitne dokaze za tako obdolžitev in se nam zdi zares potrebno, da pridemo s tem v javnost radi javne koristi, tedaj niti v tem slučaju ne kršimo sloge. To je ideološka stran vseh naših "kompromisov" in le če smo zmožni biti "anali-sti" namesto golih propagandistov, se bomo znali in mogli izogibati nadaljnjih razdorov. Ne moremo pa pričakovati, da bi "Ave Maria" nehala braniti vero in da bi jo "Proleta-rec" začel priporočati.
Mi smo ločeni v dva tabora vse preveč po imenih, po osebnostih, po fizični razcepljenosti, namesto da bi bili ločeni le po ideologijah. Zato je takoj veliko pohujšanje med nami, če kak socialist, piše v katoliški list, pa magari da se verske zadeve še dotakne ne. In zopet — če kak katoličan piše v socialistični list, pa čeprav piše v vsem drugem, samo o socializmu Jn o brezverstvu ne. Prišlo je do tega, da mora biti socialist daleč proč od katoličanov in vsega katoliškega, ker je že samo njegovo ime tako tesno združeno s socializmom. In prav tako narobe. Duhovnik je duhovnik, zato mora biti pri nekaterih ljudeh vedno "proč ž njim", čeravno je drugače "fest fant". Posebno pa — seveda — velja to o papežu. Saj niti nimamo časa, da bi zares pogledali, kaj je povedal, če je kdaj kaj spregovoril. Dosti je da vemo: Papež je govoril. Dovolj: zanič je in amen! 2e vemo, da ni za nas!
Ni povsod tako. Resni Amerikanei (tudi slovenski so vmes vsaj tu pa tam), ki sicer niso krtoličani, najdejo v papeževih besedah večinoma prav premisleka vredne misli in ideje. To je ena plat.
Druga je pa ta: Norman Thomas je prav gotovo mnogo bolj znan socialist v Ameriki kot kdorkoli, ki je prijadral sem izpod Triglava. In ta Norman Thomas piše kak dolg članek v "Commonweal" — katoliški list!!! In ta katoliški list en teden naprej opozori svoje naročnike, da jim bo naslednji teden prinesel nekaj izpod Thomasovega peresa!
^ To naj bo povedano pa tudi za tiste, ki mislijo, da če so socialisti, ne morejo in ne smejo nikoli napisati članka ali dopisa, da ne bi udarili po katoličanstvu. Prav tako bi na katoliški strani že lahko nehali vzgajati necerkvene rojake z obtoževanjem "naših brezvercev", pa bi rajši bolj krepko poskusili z dobrimi zgledi!
RAZMIŠLJANJE O TEM IN ONEM
Ogles'oy, 111.
Rojaki se gotovo še dobro spominjate, kako ste prišli sem v Ameriko iz stare domovine. Bili ste v skrbeh, kako vas bo nova dežela sprejela, ker niste znali njenega jezika in ste prišli med tuje ljudi. Vem, da je bilo vsakemu težko, in da se je vsak zelo razveselil, ko je srečal prijatelja, o katerem je vedel, da mu bo pomagal v vseh ozirih.
Pred nekaj časa so prišli Fr. Kassovic iz starega kraja na faro sv. Roka v La Salle, 111. Tudi oni so se morali podati na rajžo v novo domovino, med tuj narod. Slovenci v tej okolici smo jih sprejeli med nas
s toplim srcem.
#
Stojimo pred vrtom krasnih cvetic vsake vrste in jih občudujemo. Rastejo lepo v miru in blizu ena druge. Svoj lepi duh dajejo vsakemmu človeku, ki jih poduha. Ali nismo tudi posamezni ljudje in po-
TARZAN (634) SKRBNA ŽENA
samezni narodi kakor te rože na vrtu? Samo, mi smo malo več; mi imamo pamet, ki razume, srce, ki čuti, in dušo, ki ne umre.
Tudi sonce ne sije samo za en narod, luna pa za drugi.
Po vsem tem se izkaže, da smo vsi na tem svetu bratje in sestre, cvetice iz istega vrta, ali istega cvetičnega venca življenja. Vsi imamo enega Očeta. Ta oče nam je življenje dal. On bo pa tudi to zlato nit življenja pretrgal, kadar bo naše delo dokončano na tem svetu. Kadar bodo ljudje to iz-poznali po celem svetu, bo veliko trpljenja izbrisanega. - '
Pred kratkim je umrl v New Yorku Nikola Tesla, čarovnik elektrike. Major Fio-rello H. La Guardia pravi: "Nikola Tesla bi bil mogel nakopičiti stotine milijonov dolarjev, postal bi bil najbogatejši človek v tej deželi, na vsem svetu, ako bi bil stremel za bogastvom. UmrJ je reven."
Koliko je takih ljudi na svetu, ki bi dali vse, kar jim je mogoče, da bi pomagali ljud-
stvu, pa nič nazaj zahtevali, še hvale ne, kakor Nikola Tesla? Mislim, da bo takih ljudi prav malo.
Kako žalostno je, ko vidimo nekatere ljudi, kako grabijo iz tega sveta, kakor da bodo živeli vekomaj. Njihov živ-ljenski princip je zlati cekin. Nismo nič prinesli na ta svet in nič ne bomo odnesli; le kar smo dobrega ali slabega storili, to pojde z nami.
Nikola Tesla je veliko dobrega naredil na tem svetu, da bomo mi drugi bolj uživali življenje. Za hvalo in čast mu ni bilo.	m
Vsi ne moremo biti kakor Nikola Tesla, vsak človek pa lahko po svojih možnostih veliko dobrega naredi.
Ann A. Svazich.
BRATJE IN SESTRE!
Chicago, 111.
Ameriški Slovenci nismo mogli preslišati obupnega krika titmirajočega ^slovenskega naroda doma. Z n.iim nas prosi rešitve in pomoči v svoji strašni nesreči. Sam je popolnoma zasužnjen, pa ne more za svojo rešitev in svojo bodočnost ne govoriti, še manj pa delati.
Kot eno samo slovensko sočutno srce smo se zato zbrali v Clevelandu na Slovenskem narodnem kongresu po svojih 521 delegatih in delegatinjah, kjer smo si izvolili Slovenski ameriški narodni svet ter mu naložili veliko in težko nalogo, da vse poskusi, vse žrtvuje. vse stori, kar je le v človeških močeh, da ga rešimo in izbojujemo boljšo in srečnejšo bodočnost, kakor pa je bila njegova preteklost.
Ali to delo je ogromno. Nešteto težav bo treba premostiti in premagati mogočne sovražnike — tudi med zavezniki in lastnimi ljudmi — če bomo hoteli uspeti.
Člani Slovenskega ameriškega narodnega sveta se tega dodobra zavedajo in^so pripravljeni storiti vse, da bodo to svojo nalogo tudi dobro izvršili. Vendar je pa jasno, da bo SANS kos tej nalogi le s pomočjo in sodelovanjem prav vseh ameriških Slovencev. Samo če se bomo vsi združili, vsi delali, vsi žrtvovali in vsi pomagali, moremo upati na kak uspeh.
Zato je SANS na svoji prvi seji dne 22. decembra v Chi-cagu sklenil, da bo izvedel mogočno organizacijo slovenskih podružnic v vseh naših naselbinah sirom po Ameriki.
Vsako naše ' .uštvo, pa naj je že kakršnokoli, lahko postane podružnica, Če tako sklene na društveni seji ter prijavi svoj pristop administrativnemu uradu v Chicagu. Nad dva tisoč imamo v Ameriki slovenskih društev. Kako mogočna bo naša organizacija, če se priglasijo vsa! Koliko se bo dalo doseči z njihovim sodelovanjem! Kako silno delo bomo lahko razvili za namene in cilje Slovenskega ameriškega narodnega sveta!
SANs se zato s tem obrača do vseh naših društev po celi Ameriki ter jih lepo vabi, naj se takoj v tem mesecu že priglasijo za naše podružnice.
Podružnica se ustanovi, če društvo na redni mesečni seji
sklene, da postane podružnica SANS-a. Ko je redna društvena sejakončana, se naj prične seja za organiziranje podružnice, in sicer takole:
1)	Najprej si izvolite odbor, in sicer predsednika, tajnika in blagajnika za podružnico ; ti uradniki so lahko tisti, ki take posle opravljajo že pri društvu; lahko pa si tudi izberejo druge člane, če tako hočejo.
2)	Določijo si pobiranje mesečnih ali kakršnihkoli prispevkov za SANS; to je prepuščeno podružnicam samim, da si uredijo, kakor hočejo in kakor je primernejše krajevnim razmeram.
3)	Določijo si čas in prostor za seje svoje podružnice. Prav je, če se take seje vsaj za začetek vršijo vsak teden ali pa vsaj dvakrat na mesec; obe tajništvi, politično in upravno, bosta morali vsaj za začetek nalagati podružnicam toliko dela, da bodo tedenske seje nujno potrebne.
4)	Takoj po seji naj podružnični tajnik sporoči upravnemu uradu Slovenian American National Council, 3®35 W. 26th Street, Chicago* 111., ustanovitev podružnice z imeni in naslovi vseh njenih uradnikov.
Podružnica- se smatra za ustanovljeno takoj čim jo je društvo sklenilo. Pravila za podružnice se že pripravljajo in podružnice jih bodo dobile, čim bodo tiskana.
Bratje ! Sestre ! Naša lepa domovina pod Triglavom se podira. V strašnem trpljenju nam morijo in pobijajo slovenski narod. Kri teče v potokih po slovenski zemlji. Ka-menu bi se smilil siromak v tistem trpljenju. Pa se ne bi nam? ! V celi svoji 14001etni zgodovini še ni preživljal tako strahotnih dni, kakor jih preživlja danes. V teh svojih strašnih mukah pa vidi samo eno svetlo točko, ki ga tolaži z iskrico upanja — to smo mi ameriški Slovenci. V pismu, ki sraft) ga dobili ravno te dni iz domovine, pišejo: "Edina svetla točka v naši noči trpljenja je to, da imamo vas tam v Ameriki!"
Da,^ bratje in sestre, svetla točka svojega trpečega naroda smo! Ali bomo res tista svetla točka? V Clevelandu smo na kongresu to tako jasno in krasno pokazali, da se nam je začudila cela Amerika, naša vlada in vsi, ki so to videli. Tudi narod v starem kraju je za to zvedel.. To moramo tudi ostati s svojimi velikim skupnim, organiziranim delom v Slovenskem ameriškem narodnem svetu.
Zato pa sedaj skupaj! Vsi v podružnice, ki iih naj bo v kar največjem številu! Se v februarju in marcu jih moramo dobiti nad dva tisoč! Ali jih bomo? Samo malo dobre volje je treba, pa jih bomo.
Naprej! Naprej po poti, ki smo jo v Clevelandu nastopili! Naprej do zmage! N.aš narod mora biti rešen! Izbojevati mu moramo rešitev in lepše dni po tej vojni, pa naj nas stane še več denarnih žrtev, še več našega dela! Srce' k srcu ! Roko k roki! In tudi žep k žepu, pa pojde!
Kazimir Zakrajsek, tajnik.
DOGODKI
med Slovenci po Ameriki.
Ameriški slovenski naraščaj
Ely, Minn. — Župnik Rev. Francis Mihelčič je tekom zadnjih par tednov krstil v cerkvi sv. Antona pet majhnih a-meri5kih Slovencev in eno majhno Slovenko. Dečki so sinčki naslednjih družin: Mr. Joseph Kobe, Mr. Joseph Go-dec, Mr. John Mehle, Mr. Steve Skube in Mr. Albert J. Veranth; deklica pa je hčerka družine Mr. Joseph Pish-ler.
Nagla smrt rojaka
Brooklyn, N. Y. — Dne 23. jan. smo pokopali rojaka Franjo Erbljača, 352 W. 22> St., New York City. Delal je na jugoslovanskem konzulatu v New Yorku. Pred par dnevi je šel zjutraj, predno je šel v svoj urad, k zdravniku; v veži pri zdravniku pa se je zgrudil in je bil na mestu mrtev. Pogrebne obrede je opravil tukajšnji slovenski župnik Rev. Pij Petrič, pokopan pa je na Calvary pokopališču. Pokojni je bil doma iz Primorskega, 61 let star in še samski. Pogreba se je udeležilo veliko njegovih rojakov in drugih ; iz Washingtona je bil tukaj Dr. Vladimir Ribič. N^j v miru počiva! — Anton Anslo-var.	;
Star 93 let
Manistique, Mich. — Rojak Geo. Stefanec, ki je umrl dne 13. jan. in je bil najstarejša oseba v tem okraju, je bil ob smrti star 93 let in tri mesece. Vse drugo je bilo priobčeno v dopisu zadnji teden. — A. K.
SRCE MI KRVAVI
Srce mi krvavi za te, o domo-movina mila,
Soseda dva okruta sta te na križ pribila,
Pribite so na križ tudi moje želje, nade,
In upanje, da še kedaj bi videla svoje drage. i
Srce nam krvavi za vse, kar si imela,
Kar si imela, pa sovražnika sta vzela.
Solnčni hribi, rožnate doline
So se s solzami in krvjo zalile.
Srce nam krvavi za vas, o bratje mili,
Ste tudi vi se za domovino bili.
Ste živi še, <— ali mrtvo je srce;
To le Bog vsemogočni ve.
Srce nam krvavi vsem, rojaki dragi,
Zato zatekajmo se vsi k Devici blagi!
Saj tudi ona dosti je trpela,
Ko Sina mrtvega si je v naročje vzela.
Mary M urn,
West Allis, Wis.
(Metropolitan Newspaper Service)
=
Napisal: Edgar Rice Burroughs
RMH
HUNTING TAR2AN, YVETTE MET <2RANNV AKERS, WHO EXPLAINED: "WE MUST CET TWE CAP' •DUN'S KEYS TO FREE HfM ! r
Iskajoč Tarzana, je Yvette naletela na starico Granny Akers, ki je rekla: "Moramo dobiti kapitanove ključe, da rešimo Tarzana!" _ . ____
Toda, kapitana ni bilo mogoče najti na krovu in most je že gorel, vesti > „_	_______j
Neustrašeno je starka Akers stopala proti gorečemu mostu. "V smrt greste!" je za vpila Yvette.
Ne pričakujem da bi vedno živela!" ji je Granny odvrnila brezskrbno.

! DR.JOHN J.SMETAN41
> <
» Pregleduje oči in predpisuje očali. < | 23 LET IZKUŠNJE J
OPTOMETRIST i 1801 So. Ashland Aveno*
TeL C?nal 0523 ► Uradne are: vsak dan ^ < i zjutraj do 8<30 rvečer	tj
Torek, 2. februarja 1943_
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 8
==—
NEDELJSKI KOTIČEK
J. M. Trunk: TEDENSKI KOLEDAR
7.	Nedelja — 5. po razgl. Goap.
8.	Ponedeljek — Janez iz Mate.
9.	Torek — Ciril iz Aleks.
10.	Sreda — Skolastika. .
11.	Četrtek — Lurška Mati Božja.
12.	Petek — Valentin-Linc. r. dan.
13.	Sobota — Jordan, z v.	r.
PRVA NEDELJA V FEBRUARJU
"Ljubiš namreč vse, kar je, in ničesar tega ne sovražiš kar si ustvaril, ker iz sovraštva nisi ničesar ustvaril ali napravil (Modr. 11,25)".
"S peklom strašijo . . " tako slišiš prav mnogokrat, in slišiš od takih, ki so se baje vsega strahu pred peklom iz-nebili, in ti hočejo dopovedati, da je strah pred peklom votel in prazen. Bodi previden. Ali so tako morda odpravili pekel, ker so se iznebili, vsaj kakor se bahajo, strahu pred peklom? Bodi uverjen, da bodo prav ti trepetali, ker zdaj govoričijo, da je strah pred peklom prazen strah. Ne podaj se. Pekel je in pekel bo ostal. Pri strahu pred peklom moraš biti oprezen, ob enem pa te mora prešinjati trdno prepričanje, da ti nisi bil ustvarjen za pekel. Tako prepričanje te bo navdajalo s srčnostjo in zaupanjem. Naj je deset peklov, ti nisi bil za pekel namenjen. Ta zavest te more obvarovati pred peklom, golo tajenje pe-
kla nikoli ne odstrani. Pekel ne ugasne, in če vsi ljudje pekel tajijo.
Premisli in preudari, da boš korajžen pri vsem prav svetem strahu pred peklom.
Pekel pomeni sovraštvo. "Poberite se izpred mene . . " to je povedano po človeško, ker le tako besedo razumemo. Ali more Bog sovražiti? Na sebi ne more, če pa za padeš sovraštvu božjemu/ ni Bog kriv tega sovraštva, le ti moreš tako sovraštvo zakriviti. Bog te je ustvaril po svoji podobi, in ustvaril te je zavoljo sebe in za svojo večno Čast. Nemogoče je toraj, da bi te Bog sovražil. Na sebi je vsako tako sovraštvo nemogoče. In vendar Bog zavržene sovraži! Odkod to? To ne izhaja od Boga in iz Boga, sovraštvo se poraja v zavrženih samih. "Dam ti v roke ogenj in vodo . . izberi!" Izbereš ogenj, sovraštvo-, sam si kriv, ker si tako zbral, Bog pa ni izbiral, izbral te je le za — ljubezen.
BARAGOV SVETILNIK
Promotor.
Spet pri "Blažetu in Nežici."
Vsaj eden je, ki rad prebira ta poglavja o Blažetu in
Nežici. Te dni je pisal, naj mu Svetilnik pošlje naslov teh dveh mladih Slovencev, češ da jima bo voščil za god — N,e-žici 21. januarja, Blažetu 3. februarja . . . Zanimiva domislica ! Namesto naslova, ki ga res ne vemo — upamo sicer, da sta oba s Slomškom vred v nebesih — pa dajmo danes nekaj napisati o Slomškovih vzgojnih načelih, ki jih je najti v njegovi knjigi o "Blažetu in Nežici."	t
Slomškov zadnji in najvišji cilj, na katerega naj bosta u-smerjena um in srce mladega človeka, je Bog. Razmerje do Boga ožarja vse drugo: razmerje do bližnjega, do sebe, do zunanje narave.
Slomšek ve: Človek je družabno bitje in brez družbe ne more živeti. Zato pravi: "Vesela družba je velik dar božji" — če je seveda .poštena in dostojna. Tako naj bi bili otroci vedno veseli, pa pošteni in dostojni družabniki." • "Druge opravljati boli, sam sebe hvaliti smrdi." *
"Ako ti kaj zamrzi, tiho deset odštej, prej ko kaj rečeš. Tako se jeza ohladi in sovraštvo ugasne."
"Kdor o drugih preveč po-zveduje, rad samega sebe pozabi."
"Ne bilo bi prav, lepo pisati, doma pa nesnažno imeti".
Take in podobne nauke dobivajo otroci iz knjige o "Blažetu in Nežici."
Ljubezen in usmiljenje pa mora človek imeti tudi do zunanje narave, zlasti do živali in rastlin. Poslušajmo izreke, ki se na te reči nanašajo.
"Tudi živina mora svojo pravico imeti. Konj pravi: V breg ne tiraj me, navzdol ne jezdi me, po ravnem goni me, v hlevu ne pozabi me!"
"Ljudje z ljubo živinico grdo ravnajo, ki pogosto prav ne spoznajo, k čemu jo je Bog u-stvaril. Zivinica je božji dar, božja stvar."	,
"Tudi drevce živi kakor malo dete. Več od zlata in srebra — nam drevje dobrega da."
"Drevje, božjo stvar, Bog živi; usmiliti se nam mora, ako smo otroci božji."
"O nikar me ne olamaj, hočem ti sladkega sadja dati", kliče sadno drevo porednemu paglavcu, ki mu s kamenjem in palico lomi vejice.
Glede na družabno plat človekovega bitja je Slomšek vedno in povsod spoštoval in učil spoštovati — avtoriteto. Bil je prepričan, da brez avtoritete ni mogoč družabni red, zlasti pa ne vzgoja.-Z druge strani je pa obsojal hlapčevsko suž-nost, ki kvari značaj, goji ne-zaupnost do oblasti in iz hlapčevskih sužnjev dela goljufe, ki svoje predstojnike in gospodarje opeharijo, kjerkoli se prilika najde. Prevelika strogost pri vzgoji in pouku več škoduje kakor koristi:
"Učitelj, ki svoje šolce po trinoško strahuje, je toči podoben, ki mlado setev pobije; njegova setev dobrega sadu ne obrodi."
- Tudi samostojnost je treba vzgajati v mladini. Zato pravi Slomšek, da je lepo in pametno, če starši kako reč prepustijo otrokom, da se sami u-kvarjajo ž njo. Velikega vzgojnega pomena je na primer, če otrok sam vsadi ali cepi kako sadno drevesce in ga neguje kot "svoje"; ali pa dobi v dar kako žival, ki z njim odrašča in je "njegova". Otrok ima 9 tem veliko veselje, pa tudi svojo skrb, ki ga
potem spremlja v življenju. *
Veliko so že pisali o tem in razglabljali, v koliko bi Slomšek utegnil biti podoben , drugim takratnim velikim evropskim zgojiteljem, na primer francoskim in italijanskim. Da ima za svoj narod podobne zasluge kot na primer Pesta-lozzi za svojega, to vsak rad prizna. Ugibljejo le, pri katerem tujem takratnem vzgojitelju se je izšolal, da je mogel
RAZNO
Nora ladja letalonosilka, ko j« bila nedavno slovesne spuščena t vodo iz ladjedelnice t Camden, N. J.
potem biti tak velik učitelj svojemu lastnemu narodu.
To so kajpada zanimive stvari, toda mi se vanje ne bomo spuščali. Eno vsekako prav lahko ugotovimo: Popolnoma samonikel, originalen, Slomšek seveda ni bil, toda vse, kar je učil, je znal prikrojiti za tedanje domače razmere ali razmerice, če hočete, da ^e bil v resnici ves kot zrasel iz svojih domačih tal. Kar je zapisal, morda ni vse zrastlo naravnost iz njegove glave in njegovega srca, toda zapisati je znal tako, poviti v take besede, navezati na take okoliščine, da je vsakemu domačemu človeku naravnost v srce govoril^ pa tudi naravnost v njegov razum. Vse v njegovi učni knjigi, pa prav tako v vseh drugih njegovih spisih, je praktično, iz življenja vzeto. Učenost in modrost, ki bi bili nad glavami preprostega slovenskega ljudstva tedanjih let, tega ne najdemo v njegovih poljudnih spisih. Čemu tudi naj bi bilo drugače ?
Nedeljske šole s priročnikom "Blaže in Nežica" so imele čudovit uspeh. Razmeroma v kratkem času so se mladi ljudje veliko naučili. Vzrok je pač tudi v tem, ker je učence in učitelje vodila ljubezen in vnema do pouka. Lenuhov in porednežev v nedeljskih šo-.lah niso trpeli, ker niso bile obvezne. Vsak je lahko prišel in se vpisal, a potem je moral tudi vršiti svojo dolžnost kot učenec, sicer so ga izključili, kar nikakor ni bilo častno. Kdor je imel količkaj čuta za svojo čast, je gledal, da ni prišlo do tega..To je veliko pomagalo do dobrega uspeha.
Kot'dekanijski šolski nadzornik je imel Slomšek dovolj prilike, da je spoznaval po-
manjkljivosti tedanje ljudske vzgoje in izobrazbe, pa je s to knjižico podal ljudstvu, duhovnikom in učiteljem izbor-no sredstvo, da se je ljudska omika in izobrazba kmalu dvignila na precej višjo stopnjo.
Tako je Slomšek v resnici ustanovitelj slovenskega mladinskega slovstva. Sicer je res bilo že prej nekaj mladinskih spisov na slovenskem književ nem trgu, toda v pravem pomenu je šele Slomšek pokazal, kako je treba pisati za mladino. In je modro računal: Med starejšimi ljudmi jih je bilo malo, ki so znali čitati in pisati. Staro djrevo se da težko upogaiti, na foiadih sloni bodočnost. V mladini je bilo tre-bo vzbuditi veselje do knjige in izobrazbe sploh. V tem tiči Slomškova nevenljiva zasluga za slovenski narod!
"Svetilnik ni nič omenil pretekli teden, da je 19. januarja letos minilo 75 let od Baragove blažene smrti." Tako se glasi kritika od nekod. Mea culpa! Toda gotovo ste vsi brali v januarski Ave Mariji na strani 20 prelepo pismo, 75 let staro, ki opisuje zadnje trenutke Baragovega svetega življenja. Ako pa le niste, vzemite takoj v roke omenjeno številko lista "Ave Maria" in počasi ter s premislekom preči-tajte. Ne pozabiti, da praznujemo 75-letnico Baragove smrti celo leto, ne samo en dan v tem letu. V tistem pismu je pa bogastva ne za en dan, ne za eno leto — za celih sto let!
Poročajte takoj o vseh dogodkih v "A. S.", ki se dogodej v vasi naselbini!
MAGNETNA GORA
Poznate pravljico o magnetni gori ? . . .
Gorje ladjici, Jtatera se ji med vožnjo približa. Z vso silo jo ysavlece k sebi, ipritegne nase sleherni del železa, vsako sponko in kaveljček in sploh vse, kar drži ladjo skupaj, dokler križem po morju ne plavajo razbite deske, igrača valov in viharja.
Pravljica živi!
Magnetna gora priteza življenjske čblničke, ki kakor barčice plavajo po morju čar-sa, jim vzame vse, kar je železnega, vse, kar je trajne vrednosti, izžame jim poslednjo kapljo krvi, kajti v krvi je tudi železo. In morje premetava razbitine. -
Poznaš pravljico o magnetni gori?
Pravljica živi in magnetna gora je — zlato.
-o-
SPREJEMA SAMO POHABLJENE
Neki James P. Golden, Brooklyn, N. Y., je pohabljen vsled otroške paralize, preživljati pa je moral poleg sebe tudi ženo in štiri otroke. V ta kih okoliščinah je siromak le ta 1929 izgubil svoje delo. Ker vsled svoje pohabljenosti ni moge.1 dobiti drugega dela, je začel svoje lastno podjetje za pošiljanje pisem, ki je polagoma iz nič tako naraslo, da odpošlje sedaj 140 tisoč pisem na dan in prinaša $2,000 dohodkov na teden. Vsa ta leta Golden drugim ni dal dela, kakor pohabljencem, kot je on sam. Sedaj ima 110 delavcev, izmed katerih jih več kot polovica ne more hoditi brez bergelj.
SLOVENSKA DEPUTACIJA PRI HON. SOMNER-WELLESU
PSI ZA VPREGO
20 ŠKOFIJ NA ŠPANSKEM BREZ ŠKOFOV
Poročilo !ž Vatikana naznanja, da je bilo na Španskem, odkar se je tam končala državljanska vojna pa do sedaj, dvajset škofijskih mest praznih. Pred kratkim je Vatikan imenoval za Španijo pet novih škofov. To dejstvo je pomembno in znači, da se je Sveta Sto-lica končno sporazumela s špansko vlado, in da bo še o-stalih p e t n a jst izpraznjenih škofij v kratkem dobilo nove škofe. Ker je španska vlada hotela imeti svoje prste vmes pri nastavljanju novih Škofov, Sveta Stolica se pa tudi ni mogla odreči svojim pravicam, je bilo precej težavno priti do sporazuma.
-o-
IZMENJEVANJE DELNIC NI VEČ ŽIVAHNO
Od leta 1914 promet z delnicami na newyorski menjalnici ni bil še nikdar tako mrtev, kakor je zdaj, oziroma kakor je bil v teku leta 1942. Celo leto je bilo izmenjanih le 121 tisoč delnic. Leta 1941 je bilo izmenjanih nad 170 milijonov delnic, leta 1940 pa celo nad 207 milijonov.
-0-
PUNA NE PRIMANJKUJE
Blizu Longview, Texas, ima Rogers Lacy plinski vrelec, ki lahko producira 25 bilijonov kubičnih čevljev naravnega plina na dan. Ne več kakor čert milje od tam ima vlada svojo veliko cev, ki je speljana povrh zemlje od tam pa do Norris City, 111. Da bi odpo-mogel pomanjkanju koriva na vzhodu, je dal Lacy na razpolago ves plin, ki ga njegov vrelec proizvaja. "Vlada naj plača za ta plin kolikor -sama hoče, ali ga naj pa vzame zastonj, samo da bo komu v korist," je izjavil Lacy.
Dne 15. januarja je sprejel državni podtajnik Hon. Som-ner Welles v svojem uradu v državnemu Departmentu de-putacijo SANS-a, ki mu je prinesla resolucije, ki jih je sklenil Slov. narodni kongres v Clevelandu 6. dec. 1942. Izročila mu je tudi posebno spomenico o slovenskem vprašanju naroda doma.
Hon. Somner Welles je de-putacijo sprejel zelo prijazno in z vidno naklonjenostjo. Pazno je poslušal, kar mu je deputacija povedala. Prav enako prijazno jo je tudi odslovil, se ji zahvalil za obisk in jo prosil, da še pride.
Ta sprejem pri državnem podtajniku naše vlade je brez dvoma velik zgodovinski dogodek, ki ima zelo velik pomen, kakor za nas ameriške Slovence, tako tudi za slovenski narod doma. Zlasti na tri stvari naj opozorim:
1.	Ta sprejem je nekako priznanje naše vlade velikega dela, katerega smo se ameriški državljani slovenskega rodu lotili s svojim kongresom' in s svojim SAKS^om. S tem je naša vlada priznala naš i SANS za zastopnika in glasnika ne samo nas ameriških drr žavljanov slovenskega rodu, temveč tudi slovenskega naroda doma, ki ves zasužnjen in za svojo rešitev in za svojo bodočnost ne more ne govoriti, še manj pa delati, samo boriti se more kot lev junaško proti svojim zavajevalcem. S tem pa vrši tudi veliko delo sodelovanja s skupnimi vojnimi napori Zaveznikov za našo skupno zmago. Ta sprejem je pečat naše vlade na vse to naše delo.
2.	Zagotovilo je naše vlacfe USA, da se bo zavzela za slovenski narod v domovini, da bo mogel na strašnih razvalinah svoje vničene Slovenije začeti novo narodno, gospodarsko in kulturno življenje v lepšo bodočnost, kakor je bila njegova preteklost.
3>. S tem sprejemom je pa dala naša vlada tudi veliko priznanje onemu velikemu de-Ju, ki -sfrno ga ameriški Slovenci izvršili do sedaj tako Častno za razvoj, za procvit in blagostanje te naše velike nove domovine USA, vbodisi s svojimi umskimi zmožnosti, bodisi s svojimi žulji, od Barage pred sto leti do danes. Hon. Somner Welles je namreč v svojem govoru povdaril, da ameriška vlada ve, da je mali slovenski narod dal Ameriki veliko velikih mož, ki so si stekli velike zasluge za A-meriko. Amerika jim je za to delo hvaležna.
Zlasti te tri stvari so gotovo velikega pqmena za nas državljane slovenskega rodu tu v Ameriki, pa tudi velikega, morda še večjega pomena bodo za slovenski narod doma, da smo tolikega svojega uspeha lahko veseli.
Ameriški Slovenci smo zato hvaležni državnemu podtajniku Hon. Somner Wellesu za ta sprejem, posebno pa za njegovo zanimanje za nas, ki ga je deputaciji tako jasno pokazal.
Svojo hvaležnost bomo pa brez dvoma pokazali najbolj s tem, da bomo v prihodnje še raje in še več War bondov pokupili in vsikdar z oiavduše-njem sodelovali pri vseh naporih naše države za našo skupno zmago.
o-
CTOKi BUY
UNITED STATES
WAR
^BONDS
? AND
I STAMPS
POSLUŠAJTE
jugoslovanski radio program, ki se oddaja vsako nedeljo od 9. do 10. ure zjutraj preko radio postaje WGES v Chicagi.--
Michael Trinko in Sinovi
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
Pleskarji in popravljači ometa in sten.
2114 W. 23rd Place, Chicago Telefon Canal 1090
Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, se vam priporočamo, da daste nam kot Slovencem priliko in da vprašate nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste potem delo tudi drugam. Za pleskarska dela jamčimo.
teh časih se pravi biti brez zveze s svojirp narodom.
MARIN KLARICH & SON
GENERAL CONTRACTORS and BUILDERS
Gradbeni podjetniki in gradbeniki
Mi prevzemamo vse vrste
dela. gradimo nove stavbe, kakoršnega koli obsega. Sprejemamo velika dela kot grajenje večjih poslopij. šoL tovarn, ali kakršnekoli. Obenem sprejemamo 1 u d i manjša dela. kot popravljanje hiš in drugih poslopij. Za nas je vsako delo in naročilo dobrodošlo.
Nasvete, proračune in načrte dajemo na željo brezplačno.
Čemu plačujete visoke najemnine. Dajte si postaviti lasten dom. lastno hišo, kar napravimo vam mi xa smer. no nizko ceno.
Pokličite nas na telefon
Calumet 6570 or 6509
MARIN KLARICH & SON
V svojem lastnem uradu
3050-3052 So. Wallace St., Chicago, Illinois
LETALONOSILKA SPUŠČENA V VODO
Ameriika armada vaiba posebne vrste psov za vprego, s katerimi prevaža transporte preko severnih zasneženih pokrajin. Gbrnja slika je bila vzela na takem vežbališču, ki se nahaja nekje v New Hampshire.
Torek. 2. februarja 1943
TBEBUSNIKOVE ZGODBE
Spisal Janko Mlakar
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
Kranjsko-Slovenska Katoliška © Jednota
Najstarejša slovenska podporna organizacija
v Ameriki... Posluje že 48. leto. Članstvo: 38,000.	Premoženje: $5,000,000
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŽA 127.24%
.._
Če hočei dobro tebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljB, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JKDNOTI, kjer se lahko zavaruje! za tmrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti.
K. S. K. JEDNOTA sprejema moške In Ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vnte certifikate sedanje debe od 9250.00 do 55,000.00.
K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov in sirot Ce ie nisi (lan ali članica te mogočne in bogate katoliške podporna organizacije, potrudi se in pristopi takoj.
Za pojasnila o zavarovalnini in za vse druge podrobnosti
se obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev K. S. K. Jednote, ali pa na:
l	GLAVNI URAD
(7 351-353 No. Chicago Street, Joliet, Illinois
ponesrečiš na njih in trajen spomin v po-vestnici slovenskega hribolaztva ti je zagotovljen. Posebne slave seveda si ne pridobiš s tem, kajti slavna ponesrečenja se začenjajo šele v višini blizu 3000 m.
Kmalu potem ko zapusti vlak vipavsko železnico, prižvižga v kratek predor, menda samo zato, da pride na nasprotni strani zopet ven. Tu zagledamo iznova Ca-ven in Veliki rob, ki sta nam predstavila svoja strma rebra že poprej v Prvačini.
Nato se poslovimo od Vipavske doline in se zopet podamo pod zemljo. Ko pa pribr-lizga "lukamatija" iz predora, začne sopi-hati na ves glas, kajti naslednja postaja Rihenberg leži 56 m višje od Prvačine.
Kolodvor stoji na lepem bregu, katerega so morali nasuti. Globoko pod njim leži v Branici vas Rihenberg. Ravno nasproti se pa šopiri na strmem griču grad istega imena.
Tu se poslovimo tudi od Trnovskega gozda. Toda komaj predrdramo dva kratka predora, že zagledamo Hrušico s
strmim Nanosom. *
* * *
Spominjam se še dobro, kdaj sem Nanos prvikrat videl. Nastopil sem ravno službo i v Postojni. Otatov Jože me je prijazno sprejel na kolodvoru in mi takoj pokazal Nanos.
"To je naš Triglav," rekel je ponosno. "Glej, da se kmalu seznaniš z njim P
Jaz sem pa dolgo odlašal s tem obiskom, kajti Nanosovih 1200 m mi je bilo veliko premalon Slednjič sem se pa nekega jutra vendar-le spravil na pot.
Stopil sem tja do Razdrtega in zlezel kar naravnost na strmi rob, ki se dviguje nad vasjo. Tam ležem na mehka tla, odložim suknjo in kolar ter iščem po zemljevidu vasi in sela, ki so se belila na lepi planjavi pod menoj. Naenkrat začne vse plesati; plesale so mimo mene njive, gozdovi, vasi in naposled pripleše tudi Postojna.
"Počakaj še malo," mislim si, "da pride na vrsto tudi tvoje stanovanje; potem lahko stopiš kar noter in se vležeš na posteljo."	I
Naenkrat se mi pa vse to skrije v nekako meglo, omahne mi glava in — zaspim.
Zbudi me šele solnce, ki me je začelo neusmiljeno žgati. Ura je bila nekaj črez deset; imel sem torej še dosti časa do noči. Zato začnem premišljevati, kaj naj uči-nim slavnega.
"Naj grem li na najvišji vrh Nanosa," vprašam se.
"Ne, to stori lahko vsaka šleva. Narediti moram kaj takega, kar še ni napravil nihče. Kaj, ko bi preplezal vse stene do sv. Brica?"
Ta misel mi je ugajala silno. Bila je gotovo jako pametna, kajti te neumnosti gotovo še ni nihče zagrešil.
P.oberem torej suknjo in se zapodim z neznansko gorečnostjo v skale. Kolar in zemljevid sem seveda pustil na tleh; samo pozabil sem jima .naročiti, naj prideta za menoj.
Prijetnosti tega plezanja ne bom popi-saval. Kdor jih pa hoče okusiti, naj gre kak soparen dan v juliju na Nanos in naj se plazi po stenah proti sv. Bricu. Porok sem mu, da v drugo ne bo šel več.
(Dalje prih.)
NAROČITE
IN	•
ČlTAJTE
lepi zanimivi slovenski družinski mesečnik
"NOVI SVET"
ki prinaša vsak mesec zanimivo in zbrano čtivo za ameriške Slovence.
Stane letno samo $2.00. Za Kanado in vse ostalo inozemstvo $3.00 letno.
Naročnino sprejemajo lokalni zastopniki, ali pa jo pošljite direktno na:
IZREDNA PRILIKA
za ljubitelje slovenske knjige
5 t ^^
ZA SKORO POLOVIČNO CENO
Slovenska knjiga je zdaj čezdalje bolj redka	ijj
prikazen. V domovini jo zatirajo naziji in faši-	S
sti. Tu v Ameriki se izdajanje slovenskih knjig	8
ne splača. Naša knjigarna ima na roki še nekaj	S
izvodov raznih knjig. Kot novoletno darilo na-	\ šim naročnikom navajamo tu sledečo zbirko:
1.	"NA NEGOTOVIH POTIH", krasna povest iz ameriškega življenja. Broširan sešitek,
112 strani, stane.............................................. 30c Kh
2.	"ANDREJ IN NJEGOVI ZLOČIN", zanimiv igrokaz v treh dejanjih................................- 30c ^
3.	"SREČNI BODIMO", spisal Franc Bernik, jako poučijiva knjiga .....................i.............. 50c
4.	"ENA BOŽJIH CVETK", 416 strani obsegajoča zanimiva povest.....................................$1.00 gj
5.	"VRTEC", trdovezani letniki 1911; '14; '16; '17; '21 in '22. Vsak letnik vsebuje krasne spise, pesnitve, itd. Ta knjiga je zlasti pripravna za mladino za učenje čitanja sloven-
ščine ............................................................... 75c |
£	Skupna vrednost za vseh pet knjig........$2.85	jfl
ŽJ Zdaj dokler ta zbirka ni razpro- A ^^ J* A	Ž
S . dana jo dobite za samo................ ^H *	«
||g S POŠTNINO VRED.
Ker je na roki okrog 50 izvodov teh knjig, naj	&
| K se tisti, ki jih želijo požurijo z naročili. Z naročilom	mi
£ pošljite potrebni znesek v Money ordru ali čeku in	KŠ
S pošljite na:	K
I KNJIGARNA AM. SLOVENEC i
ii 1849 W.
Cermak Road,	Chicago, Illinois S
UPRAVA "NOVI SVET"
184C W. Cermak Rd., Chicago, Illinois
VI SE UČITE ANGLEŠČINE -VASI OTROCI PA SLOVENŠČINE
iz Dr. Kernovefa
ANGLESKO-SLOV. BERILA
"ENGLISH-SLOVENE READER"
kateri se sedaj prodaja po zni- d* C) A A žani ceni, samo------------
Naročila pošljite na t
AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 W. Cermak Rd.,	Chicago, Illinois
vse vrste točno in lično izvršena izdeluje naša tiskarna za organi-' zarije, društva, trgovce in podjetja. Mi izdelujemo lepe tiskovine v ve£ barvah. Dajte vaše prihodnje naročilo za tiskovine nam in prepričajte se o naši tozadevni postrežbi.
TISKARNA AMERIKANSKI SLOVENEC
1849 WEST CERMAK ROAD,	CHICAGO, ILLINOIS

AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran 4
KAKO SE JE TREBUSNIK VOZIL V TRST.
"Pravim, pravim, kaj, grad in Kostanjevica se vidita? Kako je pa to mogoče; saj je Grad vendar na Bledu, Kostanjevica pa na Dolenjskem. Pravim, pravim, lansko jesen sem tam kupil zelo vredno dva para volov." «	-r
"Ne bodite no neumni, stric," vpila je nad njim Ivanka, ker je vlak z neusmiljenim hrupom ropotal črez premene na goriški kolodvor; "saj imajo tudi v Gorici svoj grad, Kostanjevica je pa grič s frančiškanskim samostanom."
Gorice si nismo ogledali, ker nas ni hotel vlak čakati. Obiskali smo samo častite očete frančiškane in to kar med potjo. Sprejeli so nas jako prijazno, toda ne v samostanu temveč — v griču pod njim.
Komaj smo namreč zapustili postajo, že smo se izgubili v predor pod samostanom.
Da si pa vendar nekoliko ogledamo Gorico, popeljemo se malo okrog mesta, potem jo pa krenemo naravnost proti vipavski železnici. Srečamo jo blizu Št. Petra in se za izpremembo peljemo malo proti Vipavi.
Trebušnik pa začne prav nemirno gledati skozi okno na obe strani, ker smo se ustavili v Volčji dragi, ki je prva postaja vipavske železnice. Ko pa kmalu potem zagleda Gradišče, in se pripeljemo v Prva-čino, hotel je na vsak način izstopiti.
"Pravim, pravim," sopihal je; "mi se ne peljemo prav. Ta železnica drži v Ajdovščino."
"Kam pa drugam," pripomni mu Ivanka silno resno. "Tam pa počakamo, da zgrade železnico v Postojno, potem se pa potegnemo naravnost v Trst."
Jaz sem pa imel veliko opraviti, da sem obdržal moža v vozu, tako neznansko je silil ven. Umiril se je šele; ko smo onkraj postaje zapustili vipavski tir in krenili na novo železnico. Tu smo morali takoj zopet skozi par predorov, kar je Trebušnika slednjič popolnoma prepričalo, da se pelje prav, posebno ker smo obenem tudi zapustili lepo Vipavsko dolino.
"Pravim, pravim," godrnjal je, "sedaj pa vidim, da se peljem prav, ker ne vidim drugega kakor gore, predore in mostove. Kdaj bodemo pač iz teh hribov ven?"
Mož je namreč mislil, da je onkraj Vipavske doline noter do Trsta sama planjava, posuta z mesti in vasmi, sredi vrhov in vinogradov. Namesto tega so se mu pa pokazali poraščeni vrhovi Trnovskega gozda, češ, tudi mi smo nekaj; pridi le gori in videl boš dovolj planjev.
Vrhovi Trnovskega pogorja sicer ne dosegajo višine 1500 m, toda vsled svoje lege so razgledne točke prve vrste. Ako se po-vzpneš nanje, razprostirajo se pred teboj vse nedogledne pokrajine od sivega Triglava do sinjega Jadranskega morja. Kako krasno nasprotje, na eni strani snežh^ razriti grebeni Julijskih planin, na drugi pa neizmerna morska gladina! Majhen trud, s katerim poležeš na Caven, Veliki rob ali Mrzovec, se nikakor ne more primerjati s krasnim razgledom, ki ga dosežeš na tako lahek način.
Pot skozi košate gozde je nad vse prijetna in zdrava. Ako pa zaničuješ kot hud hribolazec lepa pota, splezaš lahko na vrh po strmih golih stenah, katerih se tudi tu ne manjka. Morda se ti celo posreči, da se
Tiskarska dela
mmmiM
J. M. Trunk
Prt nas pravimo komu, ki je prebrisan, bister, razborit, da pokaže figo, kjer je nihče ne bi pričakoval, "romel". Ni hudobije poleg, ker pri hudobiji bi bil kdo zvit, lisjak. "Ti roj mel ti", pravimo, "pa me je speljal na led!"
Harlal Rommel je pokazal1 pete, in to je za njega slabo, | za Angleže pa jlobro. Pa ka-! že ta "romel" pete že skozi mesce, in Angleži ne morejo priti do teh pet. "Tu se bo u- i stavil, tam bo počakal, zdaj bo prišlo do odločilne odločit-! ve . . . " tako in enako se jet glasilo, ampak Rommel je ro- j mel, Angleži so postavili ka-; none, Rommela pa ni bilo. Obiti so ga hoteli angleški "romli", ki se tudi razumejo i na to romelsko robo, naznani-' li so, da ga bodo ujeli v past, ko so pa past zadrgnili, se je ! ta romel izmuznil, mreža je bila prazna* v pasti je bilo le nekaj dlake, lisica pa kaže pete še naprej.
Ali ni tudi pri krvavem vojskovanju nekaj špasa? Tudi 1 Rusom je vzelo sapo, ko so tam pri Stalingradu nastavili i past, pa so se nemški "romli" izmuznili, da so Rusi pozabili zapreti usta, tako so jih ti romli namazali.
Ne pričakujte preveč in prehitro, nemški in tudi italijanski "romli" niso od včeraj. *
Slovenski narodni kongres . . he . . he . . Dobro, da i je bil in bil baje sijajen. He . . he . . saj niste včerajšnji zaj- j j ci.
Zadnjič je bila prilika in | priložnost, da se je zbralo ne-
kaj pod palec, in stranka je glavno, vse drugo je šmorn, in zdaj je zopet vojska in nova prilika in priložnost se nudi. Ampak vsi ljudje niso na glavo padli, in radi zadnje prilike #re zbadanje .naprej še po dvajset letih, toraj je tre^ ba previdnosti pri novi priliki, ker ljudje so le tudi briht-ni, in že prej so neki kosma-| tinski kosmatini pričenjali z nekim skupnim delom, ko ni šlo za kongres, le za dan ali dneve je šlo, in zdaj ne bo šlo in ne pojde drugače radi iz-premenjene mentalitete, da vštimamo vse na neko skupno : in narodno stran, ker strankarska stran je prenevarna. In tako je prišlo do skupno narodnega amerikansko slovenskega, k vsi sreči ne kranjsko-slovenskega kongresa. Hvala samemu Bogu, da je prišlo do j take skupnosti, da nihče ne more nergati in nobena stranka ne more izrabljati.
Seve tiste strankarske žilice ni mogoče pomiriti in zdaj po kongresu žilica noče mirovati, in udarja hudo v javnost, j Kar je bilo storjenega pri kongresu od stranke, naše stranke, je comme il faut, je vse first class, kar je prišlo od druge strani, ne rečem stranke, je bolj second class, mnogo je tudi last class. Saj znate čitati med vrstami, ako citate komentarje ali spomine na kongres in vam dejstvo kongresa ne zatemni možganov.
Slovensko amerikanski kongres, dober je bil in dobro, da je bil, drugače pa . . . he . . . he . . . kongres.