St. 20. Vtorek, četrtek in to-boto itbajn in velja v Mariboru brez poiilja- nja na dom za ved leto 8 jj. — k. pol lota 4 V sobota 48, februarja. IV. tečaj. 1874. četrt •20 l*o pošti : aa vse leto 10 gr. —k „ pol leta četrt uu SLOVENSKI NAROD. Oznanila: Za navadno triatopno vmto aa plačuje : 6 kr. če se tiaka lkrat, Skrati Škrat. veče piBmenke se pla-čigejo po prostoru. Za vaak tisek je plačati kolek (atenipelj) ta 80 kr. n )> >> m !> M Vredniitvo in opravniitvo je na stolnem trgu (Domplats) hiš. it. 179. Rokopisi se ne vračajo, dopisi naj se blagovoljno frankujejo. ljubljanski program. III. —p. 8 Hrvatske 10. febr. [Itv. dop.] V poprejSnjib dveh sestavkih smo razkazali ena sali. In zavolj tega se tudi ne smatramo obvezane po Ida bodo kakor trohica med zobmi nemške čeljuge ob-tej pogodbi, ampak popolnoma svobodne za samostalno viseli. Politikar mora hladokrvno računiti. Ne simpa-politično akcijo. Kaka bo ta naša politična akcija od tije, ne antipatije ne smejo odločivne biti, ampak le seh mul, to smo povedali v ljubljanskem programu. —'koristi. Razum mora govoriti, srce molčati. Ljub-Skušnja je po raznih eksperimentih učila, da Ijanski program je gora, do ktere se more le preko- kost in skupnost materijalnih in dušnih koristi jugosla- razni narodi habsburške monarhije humanitarno državne račenjem nižeših gričev priti. Slovenci morajo preko-venskih narodov. Naj zdaj še pokažemo, da imamo namene ne morejo niti pri centralističnem, niti pri du- račiti poprej grič zedinjeno Slovenije, Hrvati grič rein-Jugoslavoni tudi enake in obče politične koristi, ki valističnem ustroji našo monarhijo doseči, ampak samo tegrirane troedino kraljevine, turški Slovani grič tur- nas na naše zedinjenje napotujejo. po federalizmu, in v ta federalizem hočemo mi Jugo- Tisti socijalni ustroj, ki ga dnn denes „državo" slaveni kot politična enota stopiti, imenujemo, ima v prvi vrsti nravstvene, humanitarne Važno, prevažno vprašanje je to: kako se ima svrhe. Država, ktera je te svrhe v drugo, v tretjo, ali politično zedinjenje Jugoslovanov habsburške monarhije v zadnjo vrsto postavila, ali morebiti celo zanemarila,'izvesti ? — Ljubljanski program pravi, da v okviru zgrešila j« svojo nravno pot. Njene ustanove niso več habsburške monarhije. Ali v okviru Ogerske krone, ali kći (kitt) za državotvorne elemente, ampak verige so, v okviru cislajtanske Avstrije, ali neodvisno od obeh in ki državotvorne elemente silom v eno skupino vežejo, neposredno z dinaatijo samo ? — vse to je denes še To je tisti skok, po kterem se pravna država pretvori popolnoma odprto vprašanje. Po tem, da se je vpotrebil škega jarma. Kar amo tukaj pitali, pisali smo gledaje na faktične razmere in presdarjaje politične koristi Jugoslavenov. v policijsko državo. Mi Jugoslaveni habsburške in turške monarhije smo videli vse do denes v obeh teh državah nam nasproti samo policaja, ki se nam tudi tačas žugajočim prstom grozi, kader celo brez državne pripomoči za nravstveno-humanitarnimi nameni težimo. V tem policijskem državnem postopanji nasproti nam jo bil do sedaj tudi dokaz zlobe. Beseda zloba je trda beseda, pa mi si ne moremo kaj, ka je ne bi opotrebili: resnična je I — V nas Jugoslavene je prodrla zavednost, da nas hote Turki, Magjari in Nemci samo kot „gradivo" rabiti, iz kterega bi ti ti .gosposki" narodje za sebe gizdave palače gradili. Dokler nara ta od dana na dan živeje prihajajoča zavednost ni naše tožno situvacije razsvetila, bili smo zadovoljni, kakor je n. pr. nemo blago (živina) zadovoljno, ki ne ve, da ga gospodar zato pita, da ga bo pitanega mesarju prodal. Od tistega trenotka pa, ko se je zavednost našoga potisnjenega stanja v naši duši probudila, postali smo i v turški in v habsburški monarhiji malkontenti. — Jugoslaveni turške monarhije so silom podjarmljeni, ali boj med njimi in Osmani, dasiravno že blizo pet sto let nepretrgoma trpi, še ni do kraja dognan. Bojna sreča počela se je v naših Časih zmerom odločneje na slaven sko stran nagibati, in čas ni več daleč — gotovo ga bo še denes živeča generacija doživela, — da bo turški blisek nazaj čez Helespont potisnen. — Mi Jugosla veui habsburžke monarhije se o duvalističnem preustro j i v a n j i naše monarhije nismo za svet praiali, kakor b se bili morali, nam se je euostalno že gotovi duvalizpm v potrjenje predložil! Res je, naši zastopniki so ga onstran in tastran Sotle odobrili in potrdili — bog jim plati! — in sicer samo iz tega razloga, ka ne bi pro tivnega mnenja zdražbe dolali. S tem svojim postopanjem zgubili so zaupanje svojih volilcev, ki oe je v po slanih jim nezaupnicah in protestih jasno in javno oči tovalo. Hrvatski, srbski in slovenski narod ni nikol duvalizma pripoznal, pa ga tudi Še denes no pripozna Dokaz temu so resolucije slovenskih taborov, sklepi po litičnih društev, in izjave vseh neodvisnih naših časo pisov. Duvalizem Btoril so je brez našega sodelovanja proti naši volji, proti našim duševnim, materijalnim in političaim koristim: in to je, zavoljo česa ga za nas kot pravoveljavno ustrojstvo habsburžke monarhije in thesi ne pripoznavamo. Ml v Beust-Andrašijcvi pogodbi vi dinio redivivum foedus Arnulfo-Szoltanum, ki je bil ■voje tetivo v prvi vrsti proti nam Slavenom nategni Mi Jugoslaveni te pogodbe nikakor podpisati ne moremo ker bi podpisavši jo, sumi Bebi smrtno obsodbo podpi Dopisi. zraz .habsburška monarhija", bi se moglo misliti, da se ima jugoslavensko edinstvo kot tertium coordinatum vzporedni i Avstriji i Ogerski; - vendar pa ta izraz, poleg našega ne merodajnega mnenja, logično ne izključuje, da bi se jugoslavensko edinstvo moralo n. pr. okviru ogerske krone v ožjem smislu izvesti ; Če bi se namreč ta pot kot krajša, in kot bolj oportun pronašla, nego celo samostalna pot. Okvir ogerske krone mogel bi se kot sigurna etsppa do zaželeue končne samostalnosti v potrebiti. Raz vi tek vsake ideje gre le korak za korakom, ne pa skok na skok. Da so se glede tega z izrazom „habsburška monarhija* vrata politične akcije tako na široko odprla, ima na eno stran svoje dobro, na drugo stran pa tudi svoje zlo. Mi vemo, da je ravno zavolj tega izraza debata v ljubljanskem jugoslavenskom shodu najbolj trda bila. Veliki del hrvatskih in srbskih velmožev je v Ljubljani predlagalo, naj se v programu izreče, da Jugoslaveni habsburške inonarkije se hote v okviru o g c r b k e krone v eno politično iiulividualiteto zediniti. Ljubljanski očetje so se pa ki e tega predloga tako vstra-Šili, da se je ta njih strah v poštev vzeti moral, in tako je pri končni redakciji programa ta pasus i/ostal. Morebiti se je s tem tudi kakšni secesiji koren odseči hotel. Ali je tako pametno ravnano bilo, to je denes težko reči. BodočnoBt bo pokazala, aH ni morebiti bolje bilo, da se jena ravnost reklo : Jugoslaveni habsburške monarhije hote v eno politično zvezo stopiti, ter kot politična individualiteta v okvir federacije oger-skih ali podonavskih narodov stopiti. — Kar se v programu ni izrecno reklo, to se še more v spomenici reči, ktera se bo na temelji tega programa izdelala. Faktum je, da so se Magjari manje sovražni pokazali ljubljanskemu programu nasproti, nego Nemci. Iz celo zanesljivih ust ve pisatelj tega, da jo bivši ban Rauch odličnemu slovenskemu rodoljubu in poslancu kranjskega sabora po prilici mesec dni pred svojim odpustom glede ljubljanskega programo rekel : D.is Laibacher programm bat einen gesunden kern in sich, aber — je dostavil — die Slovenen werden dem MrazoviČ aufsitzen." — Tukaj na Hrvatskem smo tega prepričanja, da bi bil ljubljanski program, če že ne drugo, vsaj odločnejo lice dobil, če bi se ga bili mladi Slovenci obilnejo udoležili. Pokvarjeno sicer še nič ni, zamujeno pa tudi še ne, dokler spomenica, ki bo programov komentar, še ni proglašena. Naj bi to jugoslavenski odbor v Ljubljani resno praudaril. Prva skrb Slovencev naj bo, da prej ko preje z Nemci likvidirajo, drugače se jim zna zares pripetiti. Is Kranja, 10. febr. [Izv. dop.J (Politično društvo. — Vodnikova beseda) V zadnjem listu .Slovenskega Naroda" oglasil se je iz Gorenjskega nek dopisnik, ki ima precej zlato upanje , da so bode z enim taborom vsem napakam v okom prišlo, ki imajo svojo korenino deloma v nemarnosti birokacije, deloma pa v domišljeni varnosti narodnih krogov in pomanjkanji narodne zavesti med ljudstvom. Po mojem prepričanji en sam tabor nima dovolj vapeha, ako so ne podpira z drugimi postavnimi pripomočki. Pri taborjih se sicer za trenotek vname srce našega kmeta za narodno reč. Ako se pa nič več na stori, izgine po malem. Pri taborjih govore navadno zato odločeni govorniki, čeravno se vsacemu deležniku dovoli, svojo misel povedati, vendar je težava za kmeta, da bi brez vaje znal svojo misel povedati ogromni množici nasproti. V domačem krogu političnega društva pa si lahko to vajo prilasti. Prt društvenih shodih v pozameznih krajih, ki se veliko lože čestokrat skličejo nego taborji, pa se sleherno politično vprašanje na drobno pretresujo in še le s tem se dovolj razjazni politični razgled in vtrdi značaj. S premiiljavnnjom raste prepričanje in s prepričanjem 8amosvest. Da se doslej le malo hvalijo vspehi društva .Slovenija", krivo ni društvo samo na sebi, ampak apatija, ki je nekaj časa morila duhovo ljubljanskih krogov. Ako pa politično društvo marljivo spolnuje svojo nalogo, kaže se veselejši sad. V političnem druitvu pridejo doslej neznane moči na površje, kar je posebno pomenljivo za volitev. V političnem društvu je prilika dana v debatah in govorih vaditi se, in vsako koristno misel zbuditi, ki bi brez tega prej ko ne za vselej zaspala. V društvu goji se čut narodne edinosti. Da bo tabor imel zsželeni vspeh, treba je da se ljudstvo v malih shodih in v političnih društvih na to pripravlja. Mi priporočamo toraj rodoljubom na Gorenjskem, da nemudoma snujejo v različnih krajih n. pr. v Kranji, Radolci, Kamniku politična društva. — Kar zadene razsodbo gorenjskega dopisnika o birokraciji, mu dajemo v celem prav, vendar se najdejo tudi hvalevredne izjeme. Pri c. kr. sodoijskem uradu v Kranji je ravnopravnost začela prav lepo razcvetati se, največ zasluge čestitamo gospođu zemljišču 'mu buk-vovodji Dragotinu Pec-u. Konečno še nekaj v Vodnikovi besedi v Kranji. 5. t. m. zvečer se je v za to kinčani Čitalnični dvorani zbralo obilo deležnikov ; med gosti zagledali smo nekaj narodnih županov in duhovnov iz okolice, potem c. kr. okr. poglavarja. Pri tej besedi smo se prepričali marljivosti naših domorodcev in domorodkinj. Naj pred so se skazali domači umetniki v muzikalnom kvin- 1812 tetu, igranem od gg. Pec-a, Praprotnik-a, Cibin-n, Raćič-a in Hubeny-a. Na to jo gosp. dkd. Belan Poznik govoril o zaslugah Vodnika , kot pesnika, boritelja za narodno pravico, huditelja ideje zedinjenja, časnikarja, arheologa in učenika slov. mladine. Prvi del govora o pesmotvorih sploh in posebno Vodnika , opiral se je na klasike različnih narodov , v drugem delu je govornik navduševal poslušalce za idejo zedinjenja , mimogrede obračal pozor na žalostno osodo francoskega naroda, ki je djansko pokazal, da se ideja zedinjenja Slovencev da izvršiti. Tretja točka programa bil jo igrokaz Trstenjakov „Vodnik v Olimpu." Vsakdo je moral občudovati gosp. Pec-a, v kterem je nevajeno oko res zagledalo ranjcega pesnika. Da je g. Šavnik prestavljale Jenko-ta izvrstno dovršil svojo nalogo, to se že razume. Po krasnem razsvitu se je pesniška grupa k koncu igre pokazala, in tudi rajska podoba Turnogradske — „Franja Jugovič-eva." Gospodje kakor gospe in gospodične, vse se trudi na narodnem polji; posebno hvalo pa zaslužite gospodični Jugovič-evi Franju in Katiuka, res pravi izgled drugim Slovenkam ! H koncu programa jo igral g. Hubenv na gosi i h Havserjev solo, kterega je spremljevala Katinka Jugovic. m V Gorici. 9. februarja. [Izv. dop.] (Dalje.) Bahajo se nadalje laški poslanci s tern, da so leta 1861 poslali v državni zbor dva Slovenca, Goriupa in Cer-neta, čeravno so imeli oni večino v deželnem zboru. Ali tudi ta koncesija je le na videz. Treba je pred vsem opomniti, da deželni zbor mora izvoliti poslance za državni zbor iz dotičnih skupin in ne iz celega zbora. Dež. zbor goriški voli dva državna poslanca, enega iz sredo poslancev velikega posestva in drugih, druzega iz sredo poslancev občin. Leta 1861 sta bila izvoljena Goriup iz prve, Dottori iz druge skupine. Dottori pa se je poslanstvu odpovedal z izgovorom, da ne zna nemškega jezika, kteri bi bil potreben za državnega poslanca. Volil je tedaj dež. zbor vdrugič, pri kteri volitvi ni dobil noben poslanec večine glasov, in vrh tega se Doljak odpove poslanstvu. Pri tretji volitvi dobita Ris-mondo in Cerne vsak po 8 glasov, a nobeden večine; tudi pri četrti volitvi ne dobi nobeden večine glasov in šli so k ožji volitvi med Černetom in Rismodo. — Večino glasov dobi zadnji. Pa tudi Rismondo se izgovarja s tem, da ne zna nemškega jezika in se odpove Časti državnega poslanstva. Ker so se bili odpovedali že trije izmed laških poslancev, ni bilo drugače, kot Slovencu glas dati, ker v dotični skupini ni bilo več laških poslancev za ta posel količkaj sposobnih. Na tak način je prišel Cerne v državni zbor leta 1861. Iz VBega tega sledi, da tudi to ni bilo za Slo- vence nobena koncesija, ampak da sta bila tistikrat dva Slovenca poslana v državni zbor, ker tega posla ui hotel sprejeti od laške strani noben poslanec. Za i/govor sta imela dva laška poslanca neznanje nemškega jezika; ako se pa pomisli, da v letu 1861. je bil še preživ spomin na laško vojsko leta 1859, v kterem je bila Avstrija zgubila Lombardijo, in v kojem je bil sedaj propali Napoleon izrekel, da Italija mora biti svobodna tujcov celo do jadranskega morja, menim da pravo zadenem, ako trdim, da bi znal biti skriti vzrok odpovedi časti državnega poslanstva za Lahe ta, da so se bali kompromitirati so Italiji nasproti, kteri po njih upanju bi imela biti v kratkem pridana tudi goriška grofija. Iz tega se vidi nadalje, da iz vsega svojega prekanjenega ravnanja hočejo Lahi še gotov denar kovati, češ da vse to so jo godilo iz ljubavi do Slovencev, in da jim morajo torej slednji biti še hvaležni. Tudi ti dogodki so nahajajo v zgorej omenjenem poročilu. Trde laški poslanci, da v tisti dobi so bili dovolili Slovencem primerno zastopstvo v deželnem odboru. Da tudi to ni ros, razvidA se iz sledečega: dež. odbor se je bil leta 1861 v seji 11. aprila tako izvolil: Doljak, Pajer, Deperis in Wiukler so bili odborniki, torej trije Lahi in le en Slovenec, in če prištevamo še deželnega glavarja, kteri je predsednik odbora, sedelo je v goriškem deželnem odboru 4 Lahov in le en Slovenec. Da tako zastopstvo ni bilo po nikakem primerno za Slovence, kterih ste na Goriškem fl/,, med tem ko jo Lahov le '/a* to j° očividno. Pa tudi če se jemlje ozir na število poslancev dež. zbora, ni bil tak zastop primeren, ker med 21 poslanci bilo je 7 Slovencev i'1 14 Lahov, torej bi morala vsaj dva odbornika biti Sloveuca, da bi se zamoglo to zastopstvo primerno imenovati, in to tem več. ker s preč. nadškofom je bilo slovenskih poslancev 8 med 22. Tudi ta koncesija je bila tedaj le bosa, in je lo prazna hvala. Ravno tako, ako ne še hujše Be godi 4. koncesiji, to je, da so Lahi priznavali enakost slovenskega jezika. Ta enakost je bila tako izpeljana, da je bil uradni jezik v deželnem zboru in odboru le laški ; v laškem jeziku so se pisali zapisniki in poročila deželnega zbora; v laškem jeziku so se razpravljale in sklepale vse postave, v laškem jeziku so so reševalo vso vlogo in dopisovalo se je vsem ura>lom le v laškem jeziku. Evo enakost slovenskega jezika R laškim ! V tej reči nahajamo en sam izjemek, da je odbornik VVinkler smel začenjati slovenskim strankam slovensko dopisovati, kar se je pozneje razširilo tudi na županije. Tako tedaj tolmačijo Lahi enakopravnost jezikov, in se potem še s tem bahati drznejo! (Dalje prih.) Iz Zagreba , 15. feb. [Izv. dop.j Dasiravno jo Listek, Razgovori. I. Ko je Šafnfik v slavenskih starožitnostih naštel našega naroda kreposti in čednosti, nikakor ni pozabil niti slavenskega plemena velicih grehot in hib, mej kterimi posebno považuje premajheno čislanje samega sebe in domačega svojstva ter preveliko hrepenenje po vsem, kar je nedomačegn, kar je tujega. Slavenski največji narodni greh je od nekdaj bil premajhen slavenski ponos, premlačno narodno čutje. Jezil.', običaje, svojovlad, izročila staroslavna, pesništvo, vse je bil Slaven sposoben za tujstvo zameniti, zdaj laže zdaj teže, kdaj z lepa, kdaj z grda, tu kesnejo tam hitreje. Iz te neodpustne slepote, iz tega nedostatka vsega narodnega ponosa je Slavenom izrastlo premnogo bridkih a zasluženih nezgod, ako niso morebiti izrastle vse, kar so jih koli pretrpeli od početka do denašnjega dneva. Izkušnje, posebno kader so bridke, modre um, in slavenske izkušnje so bile tako grenke in trpke, da trp-kejše niso mogle biti. Ako bi Slavenov ne bilo te izkušnje izpametovale, ne bilo bi jim že nikakor pomagati. A vendar so jih izvedrile vsaj po nekod in po nekoliko, posebno v zadnjih časih. Začela se je mej njimi čislati svojina, začelo so ceniti svojo pesništvo, svoji običaji in zlasti svoj jezik. Odprle so se jim oči ter vnel trud, obraniti slavenstva, kolikor ga šc ni utonilo. Iz blata so vzdignili pohojeno slaveuščino ter izkušnjo narediti prestol, na kterem bi gospodovala mej njimi, a to po pravici, ker jezik najožo mej sahoj druži sinove enega rodu ter značajno loči narod od naroda. Bistroumni slavenski učenjaki so se pogrezoili v globo-čino krasnega svojstva naše besede, premišljali so njen ustroj, nasledili nje trdne zakone, po kterih se na vnenjo stran odlikuje od Borodnih jezikov a v svojih mejah vendar tudi loči narečje od narečja. Ustanovili so torej njene granice, izruvali, ali vsaj izruvati poskušali mnogoletni plevel, zaBejan i/, tujih razorov. Slavenskoga jezika velikanski oklep, rje in prahu poln, vzeli so iz temnega kota v roko in ga neutrudno gladili, da bi mu zopet zabliščalo prvotno lice. Njthovo delo ni bilo zastonj. Seme je ozelenelo, samo stoteri sad obetaje. Nikakor ni po slepem naključji, da se jo Slaven moj vsem drugim preiskovanjem najpoprej in tudi naj-krepkeje poprijel bnš jezikoslovstva, v kterem je korenit, kakor do zdaj ne še v nobenem znanstvu. Živa potreba in dobro jo bilo, da so jo tako zgodilo. Nekak notranji nagib sam, nekaka dušna žeja nas jo k temu gnala, kakor žene talent žeja k bistremu studencu. Avstrija za nas inozemstvo, vendar je faktično še zmerom toliko vezilnih niti, toliko doticajev javnega življenja med nami in Avstrijo, da avstrijske politične promene niso samo , ka hi no za nje zanimali, kakor se n. pr. zanimamo za ministarske krize v Rumunski ali kjer si bodi drugod, amp'ak avstrijske politične promene imajo tudi nek Btvaren vpljiv — morebiti voči vpljiv, nego si ga kdo misli — na naš domači politični razvitek, u to je, zavolj česa pozornim okom spreraljavamo pota, po kterih koraka zverižena politika v Avstriji. Mi Slaveni habsburžke monarhije stojimo tako, da imamo eno ramo na Avstrijski, drugo na Ogerski strani. Kdor je dobil udarec po desni rami, ta ga čuti tudi v levi in narobe, in to je za nas Hrvate en razlog več, zakaj politično gibanje v Avstriji tako pazljivo motrimo. — Kakšna bodo dela novega ministerstva, to se bo , se ve da, še le pokazalo. Kot prikupljiv prognostikon se pri nas ima to, da je novo ministarstvo obljubilo 19. članek decembrovke iz dosedanjo pismene oblike v dejanje prevesti. Slavenske narodnosti — tako mi tukaj sodimo — bodo na dobičku ; sicer si pa nikakor ne prikrivamo, da bo — ne mara — ob enem svoboda kolikor toliko zgubo trpela. Ne da se tajiti, da so nemške zmage na Francoskem in inavguriranje cezarizma na Nemškem povod dale, da je skoz celo £vropo neka mrzla sapa vleči začela, pri kteri človeka, boječega se za svobodnostni duh, kurja polt spreleta. Reakcijonarni elementi so se naenkrat povsod in tod grdo razrogačili. Stranke, ki so se do sedaj vedno poniževale, začele so kaj drzno svoje glave na viške vzdigovati. Ljudje , ki so do sedaj s krinko pred obrazom okoli hodili, razkrili so se, ter jih ni več ne sram, ne strah se v pravej podobi pokazati in javno za reakcijo delovati. — Če bo ta splošna prikazen tudi v naši monarhiji svoje žrtvo zahtevala, niso na tem ne naše svobod-nostne ustanove , no njih poraba, pa tudi ne novo avstrijsko ministarstvo krivi, ampak to, da io nismo dosta jaki, ka bi se mogli tem vpljivom odtegniti, ali jim zoperstati, ter jih premagati. Sicer pa morebiti tudi nikjer drugej ni toliko skritih reakcijonarnih elementov, ki samo na »qua data" —čakajo, kakor ravno pri nas v habsburžki monarhiji, ta in onstran Litave, Božo daj, ka ne bi bilo tako I — Toliko glede nastopa novega Avstrijskga ministerstva , kakor pri nas o njem in o občej situvaciji mislimo. Rogoborenje med našimi političnimi strankami je po padu Raucha precej svojo ostrine in trpkosti zgubilo. Kaj no bi 1 Predmeta , zavolj kterega ju med strankami naj veča gonja, najveće pipanje in trganjo bilo : Raucha, tega ni već ! — Banovanje moralo se mu je pa vendar hudo prikupiti, kajti denes stanuje kot „raz-ban" v bauskem dvoru, ter so nikakor ne da iz njega veo. Nazadnje no bo drugo preostalo, nego z loparjem i III i m umu « i Hfcil^rt i—ifci m »Hin i i Pfci^bMI Možje, kt< ri so so trudili z našim jezikom, ti so nas prvi sešteli ter vsemu svetu glasno povedali, koliko je otrok naše matere; oni so prvi pokazali, kako neizmerno je še emirom slavensko drevo, čo tudi mu je že toliko vej suhih odletelo. Ti možje bo zopet obudili sveto iskro s'aveiiBkcga čutja v mrzlih slavenskih prsih, in zato njih imenu ostane večja slava v naši zgodovini nego da hi z mečem pomagali zopet osvojiti, kar je nekdaj bilo našega, a kar smo pozneje izgubili po svoji in po tuji krivici. Da to velikansko in težavno delo zdaj še ni dovršeno, temu se nikakor ni čuditi, ker so je pričelo stoprv z našim vekom. Da se junaškim Agamemnonom primesi in časi postavi po robu več nego Bamo edou grbast Tersit s hripavim grlom, kdo bi so o tem hu-doval ? Treba je tudi Termitov, čo v drugo ne, vsaj v to, da mej ozbiljni posel pride časi kaj veselosti in šale. Ako začno preošabno kričati po taborji, najde se Odisej, kteri na grbava pleča palico tako trdo položi, da bodo po preprostih licih teklo solze, debele kakor grah. In baš mi ubogi Slovenci, ki nikoli nismo imeli svojega carstva na zemlji niti ga ne bodemo, če si ne vem koliko prizadenemo, zatirani in tujcem pokorni, od kar se naše ime čita v zgodovini, živoči mej Nemci in Vlahi, kteri so nam oboji že toliko odtrgali bratov 7 f\ "T-, ga ven iztirati. Narodnjaki niso s tem zadovoljni, da se je Rauch samo razbanil, oni zahtevajo, naj se zdaj šo tudi pred kazneno sodnijo postavi; ter nato ženejo da naj so vso tiste njegove civilne pravde revidirajo^ ktore si je on tečajem Bvojega banovanja tako rekoč kot stranka in ob enem naj viši deželni sodnik sam sebi prisodil bil. Cujo se, da je on v strahu, ka se to ne bi vresničilo, ves svoj imetck na svojo gospo prepisati dal. će mu bo to lo kaj pomagalo, razžaljena pravica zahteva vsakako svojo pomiritev!— „Mlađega" bana še zmerom ni v Zugreb. Svet je že začel naslućivati, ka se je morebiti „sknjal." Sumnjivo jo to vsakako, da ga tako dolgo v Zagreb ni. Tudi stari banovi doglavniki, po „Zatočniku" i Bauchovi „doušnikitt so še zmerom na kormilu. Zakaj se ž njihovim odstranjenjem tako dolgo odlaša? Zakaj se z naimenovanjem novih doglavnikov tako dolgo zateza ? Kaj ae pa že zopet godi za kulisami ? Politični razgled. Njegovo veličaBtvo je imenovalo predsednika najviše sodnije Ant. pl. Schmerlinga za predsednika gosposke zbornice za dobo sedanjega zasedanja. Hohenwartova okrožnica do deželnih predstojnikov ni nikjer t veseljem sprejeta. Istina je, da bi tako okrožnico laho razposlalo vsako mini9terstvo. Za nas je okrožnica samo v toliko zanimiva, ker tirjaje da morajo uradniki stati nad strankami, da morajo spošto vati postavo in njeno avtoriteto, dokazuje, da temu do zdaj ni bilo tako. Praktično vrednost pa jej moramo vsako odrekati, dokler n. pr. v Mariboru sedi okrajni sodnik Ribič, ki je rekel , da so postave glede ravnopravnosti samo pesek, ki se ima posipati v oči „Blovenske kanalije." Sliši se na dalje od ministerskih namenov, da se bode odpravil časnikarski kolek, kar bi minister stvu pridobilo prijaznost novin , in pa kolek pri želez niških potnih kartah, kar bi ministrom pridobilo ljubezen nižih stanov. „Novice" pišejo o slov. drž. poslancih: Naši poslanci gredo v državni zbor in to vsled adrese deželnega zbora, ker kdor je šel v delegacijo, ki je določevala državne stroško, mora dosledno „ad hoctt iti tudi v državni zbor, ki določuje dohodke, iz kterih se plačujejo stroški. Nihče ni nikoli o tem druzih miBli bil, in to tem manj, ker državnopravna opoziciju v vsem solidarno ravna in si je pri razhodu iz Dunaja obljubila, da se v razgovor sopet snido na Dunaj i. „Slov Gospoda" je popolnoma si prisvojil naš nasvet o postopanji slov. državnih poslancev in tudi on od šestero štirskih odločno tirja, naj gredo na Dunaj, da ko nečno zvemo, pri čem s ..o. Poljski listi poročajo iz čeških virov, daje gotovo, ka se bode Avstrija skušala sprijazniti z Rusijo To se sicer nikakor ne sklada z Beuetovo okrožnico do avstrijskih zastopnikov pri tujih vladah, v kteri trdi, da ostane avstrijska zunanja politika nespremenjena; a Beust sam menda ne stoji prav varno. Beustov novinar Warrens je zgubil vso zvezo z vladnimi krogi, tako da je moral ustaviti svojo »Correspondenz'1, kar se nam vsakako zdi pomonljivo. Srbske vladne novine „Vidov dan" dokazujejo, da so mora Bosna združiti s Srbijo , ker je od tega združenja odvisna prihodnost ne le Bosne, ampak tudi Srbije same. „Vidov dantt trdi , da bi tudi Turčija in Evropa vsled tega zedinjenja bila na dobičku, ker bi to bilo poroštvo, da so vzhodne dežele ne bodo drugje tirjalo in drugam oddajale. Vladnemu srbskemu listu je to vprašanje moralično že rešeno, dejansko pa se bodo in se mora v kratkem rešiti. Francosko narodno zastopništvo je vse volitve potrdilo in pri volitvah iz Elzasije izreklo svoje žive simpatije za to deželo. Zapisniki kažeje, da se je prebivalstvo prav živo udeleževalo volitev. a/7 zapisanih je volilo. 16. t. m. so je imela konstituirati nova vlada, ki bode imela nalogo v imonu narodnega zastopništva dogovarjati se z Nemci glede prihodnjega miru ter ga skleniti ako bo kazalo, ali pa vojsko nadaljevati, ako bo treba. Slednjega se menda ni več bati. Ljudstvo je poslance živahno pozdravljalo s klici : Živela republika. Sicer bode začasnega pomirja v kratkem konec in Bismark ga hoče le onda podaljšati, ako dohode dovolj poroštev, da se gotovo sklene mir. Zadnja pošta poroča, da se je pomirje podaljšalo za 5 dni in zatorej na tako kratek čas, ker se Francozi na jugu močno oborožujejo in ker so sklicali novake za leto 1872. — Gambetta je zbolel. Trdnjava Belfort je kapitulirala. Posada sme oditi z orožjem in vsem imetkom. Napol eonov oklic je v pruskem taboru zbudil nevoljo, ker tam menijo, da kot vojni jetnik ni imel pravice do tacega koraka Razni* stvari. * (Deželni odbor kranjski) je v poslednji svoji seji sprejel podobo rajneega dr. L. Tomana, ki jo je izvrstno malal naš rojak g*p. Franke v Benetkah in deželi v dar poslal. Odbor je skenil, da so zahvalno pismo pošlje gosp. Franketu in mu izreče radostno priznanje za res mojstersko sliko. — V tej seji jo došlo odboru pismo štajarskega deželnega odbora, v kterem se mu naznanja , da na Stajarskom zidajo veliko norišnico, ki bodo prihodnje leto dodelana in bodo imola za 400 norih prostora, ter nm prijazno ponuja, naj bi tudi kranjska in koroška dežela svoje nore pošiljala v to prostorno norišnico, ki bode, kolikor mogoče, kakor za svoje lastne bolnike, tako tudi za druge stavila nizko plačilo. Štajarski deželni odbor piše v tem pismu, da tako bilo bi pomagano kranjskemu, pa tudi štajarskemu deželnemu zakladu. — Naš deželni odbor glede na velike stroške, ki so načriani za novo zidanje norišnice kranjs'e in njono vzdržanjo in glede na premajhni kapital, ki ga dozdaj ima dežela naša za to napravo, je radosten sprejel to ponudbo ter jo bode krepko zagovarjal v prihodnjem deželnem zboru, da odstopi od svojega prejšnjega sklepa zidati novo norišnico. — Na prošnjo nekega malega posestnika, da bi se mu iz zaklada dijaških ustanov posodilo na njegovo zomljiščo 200 gold., je deželni odbor v načelu sklenil, da so na zemljiščina posestva iz imenovanega zaklada no morejo dajati majhna pos jila. — Prošnja mnogih vasi iz Bohinjske doline zarad novega tira ono ceste, ktera pelje zdaj čez Babno goro, je deželni odbor izročil cestnemu odboru radoljškega okraja, naj hitro o tej zadevi odgovori. — Davkarskim občinam žužemperškega okraja, namreč: Smuke, Rebra, Goronjega Križa, in Valične vasi, kterim jo 2. julija in 15. avgusta 1. 1. toča in vihar polJBke pridelke pokončala in tudi veliko druge Škode naredila, je deželni odbor dovolil iz deželnega zaklada podporo 500 gld. za semen8ka žita in zadruga semenska sadeža. — Za pokončanje 2 steklih psov jo deželni odbor podelil premiji po 10 gld., za eno volkuljo pa postavno atrelnino 25 gld. in za 3 volkove strelnino po 20 gold. * (Kranjska spraha.) Vsakdo bi mislil, da je ni več, pa veleslavni c. k. deželni vladi v Ljubljani gre zasluga, da jo je zopet eskamotirala na beli dan. V Laibacherci, št. 36, so namreč bere črno na belem, da 6 razpisanih štipendij dobe „der krai-nerisehen Sprache kundige Studirende." Da moehte man tiroleriseh vrerden ! — r.— (Kupčijska in obrtnijska zbornica ljubljanska) prav skrbno špoga nemščino, kar je tem bolj čudno, ko so vsi družabniki toga zavoda narodnjaki, na uovo potrjon predsednik gosp. V. C. Su-pan, podpredsednik gosp. J. Horak in tajnik gosp. Mur-nik, bivši vrednik Novicam, sodaj pa celo državni poslanec, tedaj sami domačini, ćuli smo žo trgovce zaradi tega se pritoževati in jako radovodni smo zvedeti vzrok tej prikazni, ktera bi se dandenes ne smela nahajati, dandenes, ko no velja le z besedami, ampak tudi z dejanji narodnosti vsigdar iu povsod delati široko gaz. * (I z Postojno) se nam pišo, da tamošnja čitalnica napravi zopet na 19. t. m. veselico z godbo, petjem, tombolo in z predstavo šaloiger: „Zakonske nadloge* in „Živomrtva zakonska". — Potem bode ples. in zemlje, ki smo torej najbliže pogubnega brozna žo od nekdaj, baš mi so moremo hvaležno ponašati, ker smo blagodejne svetlobe jozikovo modrosti najpotrebnejši vseh Slavenov, da smo res tudi obrodili dva največjih slavenskih jezikoslovcev: Kopitarja in Miklošiči). Vidi se, da jo šo zmirotn resničen stari prigovor : bog pride pomagat, kador in kjer je pomoči najbolj treba. Tako na priliko bi si stvar „žalostno-vesol" mislil mož iskrenega slavonskega srca, kteri bi živel samo v knjigah in znanstvih, no oziraje so okrog sobe, kaj se godi na levo, kaj na desno. Mislil bi res pošteno, a tudi motil bi so — pošteno! Trud slavenskih jezikoslovcev izvestno ni izgubljen ; a da bi njih duševni dobitki že bili občo blago vseh tistih dvonogih slavenskih žival, ktero ne orjo z drevesom, nego s peresom, to je zmota ! Tega zdaj še ni, in koliko let mine, pred DO to pride ? Svet je drugačen v mislih kake brezposleno ali predobrohotno glave, drugačen v goli roBiiici. Kakšen je v resnici, kar so doBtaje te stvari, o kteri so mo-nimo, hočemo pregledati in odkrito povedati. Ker svet rajši umeje krivo nego prav, zdi se nam treba, najprvo izreči, da čo se je prej prevaževalo, kako draga in svela bodi svojina Slavenu sploh, nikdo ni hotel zahtevati, naj bi so Slaven zaprl, s kitajskim zidom ogradil vsemu, kar so prod njim tujci iznašli in dovršili. Samo glupost moro tako misliti, no vedoč, da poleg druzih neumnosti zahteva s tem, naj bi Slaven knjig ne tiskal, nego samo pisal, ker jo tisk tuja iznajdba. Omika je, kakor ostrostolp ali piramida. Po-klada bo skala na skalo, da zidanje rasto in se naposled konča v nedozirni višini. Ako bi se hotelo postaviti toliko posameznih ostrostolpov, kolikor je v enem posameznih skal, nobeden se ne bi dovršil. Tako je tudi omika, će premišljamo poseben razdelek premnozih znanstev, to \idimo. da na ramena predniku stopa naslednik, a temu zopet njegov naslednik, dokler zidanje vrha no doraste. Nič drugače se ne uči narod od naroda. Poslopja nobeden sam ue začenja od tal zidati, nego treba je, da si osvoji, kar so pred njim dognali drugi, ter da potem nadaljuje ondi, ker so se oni ustaviti. Tako so delala vsa ljudstva, in bilo bi smešno, ako bi Slaveni i/.kušali drugače. Hotoli smo tedaj samo toliko reči, da narod, ako želi narod ostati, uikakor ne smo odreči, kar ima prasvojega. Saj se ve, dajetoprasvojino treba najprvo dobro poznati, do ktere stopinjo se mi Slovenci šo nismo popeli. Torej dajati in jemati je narodu. Kropkejai, darovitejši narod je več dado nego prejmo, šibkejši več prejmo nego dade. V ktero teh vrst mi Slaveni spadamo, določi bodočnost. Kakor torej narodovo delo v omiki prejme nekoliko lica od VBega, kar se jo do- vršilo pred njim, tako jo treba, da temu licu delajoči narod iz sebe doda šo to, kar ima sam on značajno posebnega. Tukaj nikakor nočemo dokazovati, da čo Slaveni, kterih narečja niso dalje drugo od druzega, nego so razna grmauska, žole kedaj krepko seči v zgodovino svetovne omike, potrebujejo najprvo enega pismenega jezika, čegar knjige, ako tudi natisneno v izkrajnjih Rrbskih ali slovenskih mejah, čitale se bodo tako ob črnem morji in pred kitajskim obzidjem, kakor v Zagrebu, Pragi in Ljubljani, — tega zdaj ne bodomo dopovedovali, ker ta misel je že izrečena, torej stara, kar svedoČi, da se je tudi potrebnost jela žo čutiti; a za-molčati vendar ne moromo, kako živo smo tudi mi uverjeni, da to je edini pot, po kterem Slaven v ogromnem što vilu stopi v vrsto druzih kulturnih narodov, in če si ne izbere tega pota, da bodo kriva zopet samo njegova čudovita slepota, ktera mu jo žo toliko nesreč nakopala na glavo. Mi bi rajši videli, da se zgodi to denes nego jutri ; a ker znani slavenski razpornosti izvestno mino leta in leta, prodno zas'ie, ako že kedaj zašije solnco tega velicega dneva, kteri je vreden, da bi ui ga tako hrepeneče želoli, kakor si jo Izrael želel spasitelja, ne ostajo nam drugo, nego da tej misli ne damo zaspati in jej nnkopavamo cesto, kar nas jo koli Slavenov, posobno mi Slovenci. Tako ne bodenio koristili samo občemu slavenstvu, koristili bodemo tudi vsak posamezni rod sobi! K. * (Moravsjka Matica) v Brni je na svitlo dala knjigo znanstvene vrednosti: „C i z i slova ve s 10 ▼ a n s k f c h rećech. Sepsal An t. Matzenauer (profeBor na realki v Brni) Sešit I." Kadar bodo delo dovršeno, o njem kaj več spregovorimo. ♦(Strašna nesreča.) Na jnžoo - francoski železnici med Masilijo in Nico se je 6. t. m. 900 centov smodnika vnelo. Samo prva dva voza ^ta ostala nepoškodovana. Vsi drugi vozovi so zdrobljeni. Ljudi je 60 mrtvih, če/ 100 pa raujenib. * (H u d a zim a\ V Pragi so opazovali v noči med 12. in 13. t. m. 24 stopinj, v Cvitavi pa celo 29 stopinj mraza. Tedaj zima, da drevje poka. l.i-inu-H vrednistva. Gosp. Alojzij Jurinec v Banovcih pri Ljutomeru : „Vienac" izhaja podporom ilirske Matice pod vred-ništvom znanega pisatelja Perkovca vsako soboto eno veliko polo v Zagrebu in velja po pošti prejeman za vse leto 7 gld.. za pol leta 3 gld. 50 kr. Naročnino posilite .administraciji Vicnca v Zagrebutt ali pa g. Ivanu Perkovcu. Dunajska borsa 17. februara. Enotni dri. dolar v bankovcih . . . 58 fl 90 kr 1360 drž. posojilo.......95 „ — . Akcije narod, banke..... 7 „ 19 „ Kreditne akcije........251 „ 80 „ Enotni drž. dolg v srebru .... 68 n „ London...........128 „ 65 „ Srebro...........121 „ — „ Napol............. 9 „ 88 „ Priporočilo. Ćastitemu občinstvu naznanjam, da sem špecerijsko p roda j a Inico ^šent. potersko predmestje, hiš. št. 18, pred mesarskim mostom) ,.pri mornarji'* zopet od J. Strcelba naiaj prevzel, ter l novim raznim blagom pomnožil, in sem v stanu vsem na roćilom in vprašanjem postreči. Posebnega oz'ra je »redna moja prodajal niča, ker je z novim friinim blagom saloiensv kakor: z sladkorom, kavo, rajzem. z oljem raznih vrst mijlo, svečami, žganjem, špiritom, rumom, tudi s« pri podpisanemu dobi raznovrstna barva, žeblji, stirski brusi itd. po najnižji ceni. Z nado, da bom vsakemu po njegovi želji postreči mogel, se priporočam slavnemu občinstvu. •Josip Leveo, (1> kupec. Pontini-jeva lekarnica „pri zamorcih" v Borici (v Kaštelu), Glavna zaloga vsakovrstnih vnanjih zdravil, zdravniškega orodja iz guttnpcrche, kilnih prevez itd. Edina zaloga pravega PaglianO-vega sirupa iz Florencije, Moli ove Seidlitzove stupe, meli-sovca beneškega, in Dehautovih kroglic iz Pariza. Krepilna tekočina (Restitutions- Fluid) \ za konje, ozdravi vsako zvinjenje in ohrani konje močne in čile do poznih let. — Zdravilna živinska štupa za konje, krave, J vole, ovc*1 itd. (2) #ftvfrsj*_eeo \ i n (»»rajska posestva v srenji Gabernik hiš. št. 2, 13, 14, ktero ima 23 oral zemljišča, in ono v Kolperku, hiš. št. 20, ktero ima okolo 6 oral zemljišča, oboje poleg gorenje Pulskave okraja slovenje*bistriškega, se prostovoljno prodaja, ali pa tudi zameni za hišo v mestu Mariboru ali Gradcu. Natančneje so iz\e pri lastnikih Pavi in Amalija Mihe lak (1) h. št. 101 v magdalenskem predmestji v Mariboru. t Podpisani javljajo prežalostno vest, da je sin, odnosno soprug in brat gospod Bera. ar* dL Zaratile, načelnik železniške postaje v Lipovini na žakanj-zagrebški progi 10. februarja 1 »71. leta v Vrbovcu na Hrvaškem v 26. letu svoje starosti za pljučnico umrl. — Ki ni, i so blagemu spominu vseh znancev in prijateljev priporoča. Jurij in Ana Zarnik. stariši; Sidonija Zamik, rojena Kovač, soprugn; Marica Zarnik, sestra; Matija Zarnik, kaplan na Blokah in dr. Valentin Zarnik. boocipijent v Mariboru, brata. i Prosimo pozor! Že mnogo let sku.šen najboljši pripomoček fj za kašelj, hripavost in suha usta pri govorjenji, je gumi s sladkorjem. I/, tt-ga narejene gumi-bonbone, škatl|ico za 20 kr. prodaje (4) P. Kolleliiig v Mariboru. T. Rochel & Comp. v Gradcu. Razpisana služba. Vkupna služba mežnarja in organista pri farni cerkvi v Žavcu v Savinaki dolini se od 1. maja t. 1. provizončno oddaje. Prosila se naj do 20. marca t. 1. pri ondotnern cerkvenem predstojništvu pismeno /a-njo oglasijo, kjer se tudi navadni dohodki te službe zvedo. (2) Na tisoče ljudi ima zahvaliti svoje lepe lase edinemu, najzanesljivejšemu in najboljemu pripomočku za lasno rast (haarwuoh s in ittol). Ni je stvari, ki bi lase na glavi bolj branila in v raste nji podpirala, m kakor po vsem svetu tako ?nnnn in sloveča, od mediciničnih nvtoritet preskušenn, z najsijajnojšimi i;i čudovitimi vspehi kronana, od Nj. c. kr. apostoljskegu veličastva cesarja Fra oz a Jožeta I. avstrijskega, kralja ogerskega in češkega itd. z izključljivo c. kr. privilegijo za vos obseg c. kr. avstrijskih držav in vseh ogerskih kronovin s patentom 18. novembra 1865, št. 15.810,1892 odlikovana Resedina pomada za kravžljanje pri ktero redni rabi se celo najbolj gola mosta na glavi popolnoma z lasmi obrastejo, sivi in rudeči lasje dobo temnejšo barvo ; ona lasna tla čudovito okrepča, popolnoma in v malih dneh odpravi vsakojak oprhljanje in luskinama, za vselej in v kratkem ustavi izpadanje las, dajo lasom naravno svetlobo, lasje dobijo in jih brani, da v pozno starost ne osive. Zarad svoje jako prijetne vonjave in krasne zunanjo oblike je poleg vsega kinč najfineji toa letni mizi. Cena ene steklice s podukom (v 7 jezikih) I gld. 50 kr.. s poštnim pošiljanjem 1 gld. 60 kr. a. v |sV Prodajalci dobe dostojne odstotke. ~^sHg Fabrika in glavna centralna razpošiljavna zaloga za drobno in debelo pri Karlu Polt-u parfumeur-ju in lastniku većih c. kr. privilegij na Dunaji, Hernals, Annagasse 15, v lastni hiši, kamor naj so pošiljajo vsa pismena naročila, in kjer so naročila iz provinc za poslan gotov denar ali proti poštnemu povzetju najhitreje izvršujejo. (9) Glavne zaloge so edino pri gospodih: Viktor GrablOVVltz. lekarju „tuni Mohren" v Gradcu, Murvorstadtplate; na daljo pri Eduardu Mahru, Matija Furstov sin, diiavu i »kemu kupcu v Ljubljani, trgovec z niraberikim blagom v Beljaku in A. Hudelist v Celovcu. V It Kakor pri vsakem izvrstnem fabrikatu, poskušajo io tudi pri tem žo ponarejanja in pnčenja t* D« torej prosimo, naj bo kupci obračajo lo na gori omenjene zaloge in naj pravo Kesedino po-\M mado za kravžljanje ud Karla Poba na Dunaji izrecno zahtevajo, kakor naj tudi pazijo na gori tiskane marke. f*d*t«li in vredrik Anton 'P'omA'i '.t»**"iki T>r. Jor.fi Vošfajah fn riruvt Tinkar tuduaril .1* rtAcblti