r GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LITOSTROJ A leto XII. LJULJANA, MAREC 1971 ŠTEVILKA 3 Resna prizadevanja naših komunistov OB IZVOLITVI ŠTEFANA PRAZNIKA ZA NOVEGA SEKRETARJA TK ZVEZE KOMUNISTOV LITOSTROJA SMO GA NAPROSILI, DA BI NAM ODGOVORIL NA NEKAJ VPRAŠANJ. L Kakšna naj bi bila po vašem mnenju naloga organizacije zveze komunistov v podjetju 'n še posebej, kakšno vlogo naj bi imel tu sekretar organizacije? Osnovne smernice in naloge komunistov so začrtane v pro-ZKJ in v stališčih prve Konference ZKJ. V okviru teh nalog pa so naloge komunistov tudi specifične glede na položaj 'n naloge delovne organizacije, v kateri delujejo. O vrsti nalog, ki stoje pred ^nšimi komunisti, je spregovori-,a konferenca v začetku febru-aria in se kažejo v njenih skle-T??n. Osnovna naloga, ki jo je tu-O' konferenca nakazala, je kre-Mev in razvijanje idejno-politič- ^ iti* A11 Ul 1 a L, ti V a' ' ' UAJ 1J _l 11 . AA namo doseči le z večjo aktivnostjo vsakega komunista. Za dosego večje aktivnosti se mo-namo posluževati vseh že dose-daj uveljavljenih oblik delovanja 7" bolj dosledno kot dosedaj mo-anno dati možnost aktivnega sodelovanja pri oblikovanju in re-aiiziranju stališč vsakemu komunistu tam, kjer je za to naj-Doli zainteresiran. . Organizacija ZK mora prizadevanja komunistov usmeriti v eševanje problemov, ki nam jih narekujejo poostreni pogoji go-Podarjenja, pri tem pa ne smemo gledati le dva koraka pred eboj, temveč se zavzemati za dolgoročnejšo orientacijo in pro-pamiranje. Naloga organizacije )e tudi, da sprejme program in ga Uresničuje. Tak program bo or-šnnizacija sprejela v mesecu btarcu, s tem pa si bo zadala °snovne smernice svojega dela. Naloga sekretarja kot vsakega mana ZK je po mojem mnenju, da uresničuje smernice programa organizacije v okviru pro-sfarna ZKJ in smernic višjih °rganov ZK. Pri tem je naloga iekretarjaj (ja skupno s sekretariatom koordinira delo vseh °blik delovanja. Podrobneje pa s° te naloge zajete v statutu organizacije ZK. ■ Smo v času stabilizacije, a tudi v času devalvacije. Po ocenah strokovnjakov sodeč bo-hio morali tako posamezniki kot vsa družba krepko prijeti za delo. Kako bodo nove me-re in ukrepi v gospodarstvu Uplivali na položaj našega Podjetja z ozirom na celotno Jugoslovansko industrijo? j Vsi ukrepi načrta stabilizacija gospodarstva niso še poznani, . endar nam že do sedaj sprejeti n uveljavljeni ukrepi kažejo ?recej jasne cilje, ki jih ho-®mo doseči. Seveda bo te cilje možno doseči z večjo vlogo go-?Podarstva in seveda večjim pri-^adevanjem nas vseh. Devalva-11)a dinarja, katere osnovni cilj m izboljšanje naše zunanjetrgo-'nske izmenjave v našo korist, V Je zmanjšanje uvoza in pove-dhje izvoza — bo dosežena le ta- krat, če bodo izpolnjeni vsaj v večji meri pogoji za dosego tega cilja. Samo devalvacija ne more dati rezultata, če proizvodnja ne bo omogočala večji izvoz in zmanjšan uvoz. Zato menim, da čakajo najodgovornejše naloge prav neposredno gospodarske organizacije. Trenutno so podjetja, katerih proizvodnja zahteva precejšen uvoz, v težkem položaju, moram reči, da to velja tudi za naše podjetje. V letnem programu je bil namreč predviden uvoz kar v višini 50 milijonov din in to je več kot 10 % realizacije. Devalvacija pomeni 20 % povečanje tega zneska, kar ni malo in to občutno povečanje stroškov posega v naš dohodek. Za ublažitev devalvacije mora- mo seveda na vseh področjih do- “ v. .. A.AAAAU. -J ..A. A A,, A. aaa.A .‘ PrpV ^ ^ '"VHio moramo čimprej prebroditi s povečano aktivnostjo komunistov pri razvijanju idejno-politične vloge. Pri tem se moramo posluževati oblik, ki bodo pritegnile vsakega komunista, ne moremo dovoliti, da nas dogodki prehitevajo in da včasih razpravljamo o stališčih potem, ko so ukrepi za rešitev problema že sprejeti. To ustvarja nehomogenost, močno je oslabela odgovornost glede na uresničevanje sprejetih stališč, čemur je treba posvetiti več pozornosti, predvsem pa večkrat ukrepati proti neodgovornim. 4. V našem časopisju sila radi razpravljamo o pomembnosti tega, da so vsi člani delovnih organizacij pravilno in pravočasno obveščeni. Kakšno vlogo naj bi za člane zveze komunistov imelo obveščanje pri ustvarjanju pravilnega gledanja na tekoče probleme? Pogoj za razvijanje idejno-politične vloge je pravočasno odkrivanje nasprotij in zavzemanje stališč in smernic, da bi le te odpravili, zato pa je še kako pomembna pravilna in pravočasna obveščenost. Tudi pri nas je obveščanje še vedno problem, predvsem pa pravilno obveščanje. Vsekakor nam precejšnje možnosti nudi ravno naš tovarniški list — časopis, teh možnosti do sedaj žal nismo povsem izkoristili. Za pravilno vzdušje v kolektivu je zelo pomembna hitra in pravilna obveščenost, odpravljati moramo tako imenovano obveščanje preko vogalov — rekla — kazala — to pa bomo dosegli le s hitrim obveščanjem kolektiva o raznih ukrepih in smerni- Pisali so Delo je dne 4. marca objavilo vest z naslovom »Ribičič končal obisk«. Med drugim beremo v časopisu tudi to, da je predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič pred povratkom v Jugo- Montaža preoblikovalnih strojev za oblikovanje pločevine Potrebni ukrepi NOVI SEKRETARIAT ORGANIZACIJE ZK LITOSTROJA JE PRIČEL AKCIJO ZA UBLAŽITEV POSLEDIC DEVALVACIJE IN ZA STABILIZACIJSKE UKREPE ZNOTRAJ KOLEKTIVA, NE DA BI ČAKAL NA OBLIKOVANJE PROGRAMA ORGANIZACIJE ZK, ZA KATEREGA JE DALA SMERNICE TUDI MINULA KONFERENCA. MED RAZPRAVO V SEKRETARIATU SO OMENILI MOŽNOST, DA BI ZMANJŠALI NEGATIVNI VPLIV SPREMENJENIH POGOJEV ZA PODJETJE. PRIŠLO JE TUDI DO KONKRETNIH PREDLOGOV, KOT SO NPR. ZMANJŠANJE STROŠKOV, ZAOSTRITEV DELOVNE DISCIPLINE, RACIONALIZACIJA PROIZVODNJE ITD. TU GRE ZA ISKANJE NOTRANJIH REZERV, KI NAJ PRISPEVAJO K REALIZACIJI UKREPOV DRUŽBENE IN GOSPODARSKE REFORME. Med ukrepe, ki naj pri nas zagotove štednjo, sodi tudi potrebna kontrola pri poslovanju z materialom, zmanjšanje izmečkov, skrčenje števila pooblaščencev, ki smejo podpisovati režijske naloge itd. Pri takih, povsem konkretih ukrepih naj bodo nosilci akcije za dosledno realizacijo predvsem člani zveze komunistov. Ne kaže zapirati oči pred pojavi neracionalnega izkoriščanja časa, kot so zamude na delo, predčasni odhodi ter podaljševanje odmora. Priča smo točenju alkoholnih pijač, kjer jitpvsi vam vodstvom delavci mnogokrat ne ukrepajo dovolj strogo in so včasih celo sami »potrošniki«. Ob opazovanju odpisov, ki jih potrjujejo samoupravni organi, ne najdemo primerov sankcij do tistih, ki poslujejo premalo odgovorno. Rešitev vseh problemov je v naših rokah, v rokah vsega kolektiva. Vsak dan bolj ugotavljamo, da je pri nas še mnogo področij in delovnih mest, kjer bi se dalo marsikaj prihraniti. Sestanki oddelkov organizacije ZK, kjer razpravljajo o stabilizacijskih ukrepih in posledicah devalvacije, nudijo številne možnosti za kritično presojo o tem, kako delamo in poslujemo in za to, da tako rekoč najprej pometemo pred svojim pragom. Sklepi sekretariata ZK o nalogah komunistov pri izvajanju ukrepov povsem konkretno zavezujejo člane tudi glede tega, da v določenem roku poročajo o realizaciji nalog. Prvi sestanki v mesecu marcu so že nakapali kvalitativne spre-; netil tič jxa vajeni aeiovnem področju, kjer komunisti žive in delajo. Take možnosti sprememb so v administrativnih službah prav gotovo drugačne od onih v proizvodnji ali tehničnih službah. Nato so člani kritično obravnavali konkretne primere in pojave in že s tem pričeli široko akcijo za odkrivanje rezerv in odpravljanje negativnih pojavov. Glede na to, da smo komaj na začetku leta, lahko trdimo, da smo s tem pričeli še o pravem času. k. v. VVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVCVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVVV-vVVVVVVVVV cah. Komunisti bi morali biti nosilci teh prizadevanj! 5. V zadnjem času odhaja vedno več naših strokovnjakov in dobrih, sposobnih delavcev na delo v tujino. Kako bi po vašem mnenju lahko zajezili ta preliv strokovnjakov, ki jih naša industrija še kako potrebuje? Pri obravnavanju tega pereče--ga vprašanja se največkrat ustavimo ob nagrajevanju in pri tem trdimo, da so naši strokovnjaki ter delavci premalo plačani. Menim, da se ne smemo ustaviti le pri tem, temveč se je treba vprašati, kako več ustvariti, šele nato bodo delavci in strokovnjaki bolje nagrajeni. S parolami ne bomo zmanjšali odlivanja delovne sile, ampak le z boljšo organizacijo dela — večjo produktivnostjo ter ekonomičnostjo proizvodnje. Velikokrat so vzroki odhodov navidez prav malenkostni in to zaradi medsebojnih odnosov, nepravilnega vrednotenja dela in podobno. Menim, da še vse premalo cenimo vrednost prispevka posameznika, ve- o nas... slavijo sprejel direktorja Renaulta Pierra Dreyfusa in se z njim pogovarjal o razširitvi sodelovanja med to tovarno in Litostrojem. likokrat pozabljamo osnovna realistična načela. Ne znamo ne zahtevati ne dati. O zajezitvi je težko govoriti, vendar pa bi marsikateri primer lahko rešili ter omejili odhode. Menim pa, da bo določeno prelivanje delovne sile vedno — zavedati pa bi se morali, da so to naši ljudje in da se bo marsikateri prej ali slej vrnil v domovino. Treba bi jih bilo zaposlovati njihovemu znanju in izkušnjam primerno. 6. Mnogo članov samoupravnih organov je obenem vključeno tudi v organizacijo zveze komunistov. Kakšno vlogo naj bi po vašem mnenju imeli člani zveze komunistov kot člani samoupravnih organov v podjetju? Vloga članov ZK v samoupravnih organih se mora odražati predvsem v vsebinski krepitvi samoupravljanja. Komunisti bi morali biti nosilci naprednih stališč in se odločno zavzemati za dosledno izpolnjevanje sklepov samoupravnih organov, kar morajo pokazati tudi na delovnih mestih. Pri sprejemanju sklepov se morajo zavedati, da so ti rezultat predhodnega temeljitega preverjanja in da predstavljajo optimalne rešitve določenih vprašanj. Zavedati se moramo, da samoupravni organi niso le CDS in UO podjetja, temveč da so to vse oblike samoupravljanja (sveti enot, komisije in podobno). Prav tem oblikam moramo v bodoče posvetiti več pozornosti. Naš barometer Verjetno še marsikomu brne v ušesih tiste besede o srečnem in uspehov polnem novem letu. Toda če pogledamo na koledar, se šele zavemo, da smo že sredi marca. Kako je s srečo, je težko kaj reči. Glede uspehov pa vemo, da so odvisni predvsem od našega dela. Zato poglejmo, koliko smo napravili v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Poglejmo najprej na barometer. 5 | B 5 $ S' S S s S Ki s 8 8 R 8" 5' Pripombe k pravilniku V Litostroju smo mladi kritično obravnavali obstoječi pravilnik o dopolnilnem izobraževanju. Zato smo v mesecu februarju posvetili večjo pozornost smernicam in določilom za izdelavo novega pravilnika. Naš pogled bomo uperili v pokončno črto »16,66 % — februar«. Tisti črni stolpiči, ki to črto presegajo, so dobri, onih pa, ki so se ustavili pred njo, ne štej-mo med naše uspehe. Zopet sta nekoliko zaostali skupna in blagovna proizvodnja. To moramo poudariti, čeprav bi se lahko izgovarjali na kratek februar, ali pa na občutno zvišanje plana za Finančna realizacija — fakturirana Blagovna proizvodnja — skupna — finalizirana — odpremljena — avtomobili — finalizirani — avtomobili — odpremljeni Osebni dohodki — izplačani leto 1971 in da so letošnji odstotki potemtakem mnogo težji. Oboje je res. Toda tudi naše želje, potrebe in zahteve so vedno večje. Njihova uresničitev pa je odvisna od teh presnetih odstotkov, ton in dinarjev. Torej smo vsestransko zainteresirani, da bi bili črni stolpiči čim daljši. Poglejmo, kakšen je njihov številčni odčitek: % % 104,49* 16,18 97,89 14,31 92,61 12,17 122,70* 16,13 163,75* 36,38* 136,24* 30,27* % % 104,09 16,20* Pregled je napravljen enako kot odčitki iz barometra. Tako so v zadnjem stolpcu navedeni odstotki izpolnitev celoletnih planov, v predzadnjem stolpcu pa izpolnitve dvomesečnih kumulativnih planov. Zadovoljivi rezultati so označeni z zvezdicami. In kako bo konec marca? V. N. Svoj prag bom pometel (O. Dolenc) Menimo, da smernice in določila za pravilnik o izobraževanju, vzgajanju in usposabljanju delavcev v TZ Litostroj zajemajo bistvena stališča mladih do izobraževanja. Pravilnik o izobraževanju, vzgajanju in usposabljanju delavcev naj predvsem jasno opredeli naloge: — Strokovnih služb Ugotavljamo, da je bilo spremljanje dela posameznika v času šolanja in njegovega uvajanja na novem delovnem mestu občutno premajhno ali premalo učinkovito. Tako se po končanem šolanju in vstopu na delovno mesto človek znajde v različnih situacijah z mentorji ali brez, v bolj ali manj sprejemljivem okolju in podobno. Prav tako ugotavljamo, da je potrebno posvetiti več pozornosti kratkoročnemu, srednjeročnemu in dologoročnemu planiranju kadrov. — Samoupravnih organov in družbeno-političnih organizacij Samoupravna organizacija naj ima bistveni in končni vpliv pri izbiri kandidata, katerega prošnjo za dodelitev ugodnosti naj med drugimi argumentira predvsem strokovna služba s posebnim poudarkom na plan kadrov. Neustrezna se nam zdi praksa, da se po sklenitvi pogodbe o štipendiranju ali dajanju posojila na podlagi pravilnika še razpravlja npr. o skrajšanem delovnem času, študijskem dopustu, o nadurah itd. — Delovne organizacije kot štipenditorja ali posojilodajalca Delovna organizacija naj se v večji meri obveže, da bo zagotovila štipendistu ali posojilojemalcu ustrezno delovno mesto, kjer bo le-ta lahko uveljavil svoje sposobnosti. Naše stališče je, je treba štipendista ali posojilojemalca zadržati z ustrezno perspektivo in pogoji dela in v manjši meri z obveznostjo vračanja štipendije ali posojila. Zavedamo se, da sam pravilnik ne more zadovoljiti vsem ciljem in potrebam, zato bo p° sprejetju pravilnika o izobraževanju, vzgajanju in usposabljanju delavcev potrebno prizadevanje vseh strokovnih in družbeno-političnih faktorjev za čiru doslednejše izvajanje politike izobraževanja, ki naj omogoči hitrejšo rast produktivne sposobnosti podjetja in družbe v celoti- K. M. Trojna zmaga Alpine - Renault na rallviu Monle Carlo 71 To je bila parola, ki sem jo lahko neštetokrat prebral na reklamnih plakatih v Parizu in jo videl napisano ob razstavljenem športnem avtomobilu ALPINE-RENAULT v mnogih avtomobilskih salonih po vseh večjih mestih Francije ob svojem obisku v februarju pri RENAULTU. Tovarna RENAULT me je v tistem času povabila še z drugimi svojimi propagandisti iz vse Evrope na štirinajstdnevni posvet o propagandi v letu 1971. V predzadnjem številčnem stolpcu so navedeni odstotki izpolnjevanja dinamičnega plana. Orientacijska vrednost za zadovoljive rezultate je 100 odstotkov, v zadnjem stolpcu pa izpolnitev celoletnih planov, orientacijska vrednost za dobre rezultate po dveh mesecih pa znaša 16,66 odstotka. Da Renaultovi avtomobili dobro vozijo, je znana stvar. Od ostalih rezultatov pa prijetno preseneča visok kazalec odpremljene blagovne proizvodnje. Žal je to le prehoden pojav, saj več ne moremo odpremiti, kot finaliziramo. Zato se ponovno znajdemo pri nasvetu: bodimo pozorni predvsem na skupno in blagovno proizvodnjo. Proizvodov odpremiti ne bo težko. Še lažje je izstaviti račune (fakturirati). In ko priteče v blagajno denar, lahko izplačamo osebne dohodke. Te medsebojne odvisnosti smo navedli namenoma. Kajti četudi so tako razumljive in preproste, se bomo z njihovo stvarnostjo letos še mnogokrat srečali. Jugoslovansko gospodarstvo je namreč letos v poudarjenem objemu stabilizacijskih ukrepov. Sicer pa, vsak dober gospodar mora nenehno skrbeti za Talni transport Turbine Črpalke Žerjavi, reduktorji Hidravlične stiskalnice Cementarne Strojni deli Diesel motorji Orodje PE FI — skupno Jeklena litina Siva litina Specialna litina Zvarjenci Odkovki PE Pl — skupno Kisik in drugo Podjetje — skupaj svoj stabilen (trden, uravnovešen) položaj, če to poudarjamo ali ne. Toda to bi zahtevalo že posebno obravnavo. Kot vemo, veljajo odčitki iz barometra za celotno podjetje. Odčitujemo le nekaj kazalcev, pedvsem tiste, ki so že v nekaj dneh dostopni za minuli mesec. Čeprav nekompletni, nam vseeno podajajo grobo sliko o izpolnjevanju naših letnih planov. Škoda, da ne moremo zajeti v naš pregled tudi planiranih stroškov. Ti so namreč zaradi tehničnih ovir dostopni šele nekoliko kasneje, ko mi že čitamo gornje podatke. So pa stroški tista postavka v naših obračunih, ki nam povzročajo največ glavobola. Prav gotovo se razumemo: ni vseeno, če veliko naredimo z velikimi ali manjšimi stroški. Vsak podatek, ki smo ga odčitali iz barometra, pa bi lahko razčlenili in ga prikazali za posamezne proizvodne enote. Takšen pregled bi bil preobširen. Zato smo se odločili rajši le za en kazalec, to je skupno proizvodnjo in rajši njo razčlenili po vrstah proizvodov. Tako opredeljen pregled izgleda takole: % % 111,75* 9,43 47,82 4,29 81,26 16,30 129,49* 18,52* 103,51* 4,67 148,22* 38,73* 65,16 11,17 117,77* 8,15 180,00* 30,60* 100,49* 12,75 90,34 14,72 89,97 14,64 139,85* 22,70* 91,66 14,91 101,45* 16,24 94,82 15,42 122,92* 20,01* 97,89 14,31 Naši pisani druščini pri Renaultu niso prikrivali veselja nad tako veliko zmago na letošnjem rallyju Monte Carlo — prva tri zaporedna mesta v generalnem plasmaju, skupaj pa 5 avtomobilov ALPINE-RENAULT med prvimi desetimi je zares lahko zavidanja vreden uspeh za vsakega proizvajalca športnih avtomobilov. Prva etapa našega dela je bila posvečena ogledu proizvodnje tega maloserijskega avtomobila, ki je bil zaradi odličnih mednarodnih uspehov ta čas glavni medij dobre reklamne akcije obeh podjetij. Omenjam obe podjetji, kajti Alpine je Renaultu enakovreden partner s popolnoma neodvisnim kapitalom in lastno direkcijo, vendar z močno tehnično povezavo med obema hišama. Tovarno ALPINE vodi 48-letni Jean Redčiš, nekdanji rally vo- zač na takrat popularnem »4 che-vaux«, s katerim je prav v Alpah dosegel najlepše uspehe; od tod tudi ime ALPINE. Direktor Redčiš je po povezavi z Amčdčom Gordinijem, znanem po že nekaj zelo uspelih priredbah Renaultovih avtomobilov za športno in rally vožnjo, prepustil tehnično vodstvo prav njemu. Renault je s tem dobil jamstvo za odlične izvedbe športnih avtomobilov, ki že nekaj časa uspešno zmagujejo na vseh večjih rallyjih po svetu. Naj novejši obrat tovarne ALPINE-RENAULT stoji v predmestju prijaznega normandijskega mesteca Dieppe, kakih 200 km severozahodno od Pariza, ob Atlantiku. V avli upravne stavbe, ki je prislonjena ob dolge montažne hale, smo se najprej srečali 's prototipom ALPINE 3000 nekdanjega zmagovalca Niim-bergringa. Po stenah so okusno razporejene odlične, zelo dina-mične barvne fotografije iz raznih časov in z raznih tekmovanj, ki te mimogrede seznanijo z zgodovino in uspehi vozil, ki so prišla iz te tovarne. Tovarna je razdeljena v tri dele: prvi j® namenjen tekmovalcem in njihovim specialnim vozilom; med našim obiskom je bil tu velik vrvež, kajti tekmovalci z rallyja Monte Carlo in strokovnjaki so demontirali, pregledovali in natančno merili vse važnejše del® avtomobilov. Posebne analize s® delali v specialnih laboratorijih, ki so na koncu te hale in so opremljeni z vsemi najnovejšimi elektronskimi merilnimi aparati. Tako je za konjičke tekmovalnih ekip res odlično preskrbljeno, p® tudi morebitne napake se sproti odstranjujejo. V drugem delu smo videli, kako izdelujejo ročno vsak del plastične karoserije. Za to uporabljajo posebne lesene modele, na katere lepijo v raznih smereh tanke plastične lističe; tako nastajajo posamezni deli karoserije, ki jih nato posušijo, zgladi)'0 in prebarvajo. Tretji del je namenjen montaži; na trakovih se počasi pomikajo posamezni deli, ki jih pridne in vešče roke sestavljajo v av-1 tomobil, katerega čaka na koncu še vrsta natančnih kontrol, preden je nared za kupca. Vsak dan narede tako od tri do pet avtomobilov — kako malo je to, lahko vidimo v primerjavi z Renaultovo tovarno v Flinsu, kjer narede dnevno 1600 vozil. V Dieppu izdelujejo dve različni varianti teh hitrih in na pogled prijaznih športnih vozil. Razih kujeta se le po kubaturi in moči motorja. Karoseriji sta popolnoma enaki. To sta ALPINE 1300 S in ALPINE 1600 S. Iz tega vidimo, da sta to dva posebej prirejena motorja Renaulta 12 in 10 TS. Zasnova vozila je klasična. Motor je pritrjen na jekleno šasijo zadaj; ta je vdelana v plastično školjko in nanjo je privita plastična karoserija. Navedel bi nekaj tehničnih podatkov obeh vo-(Nadaljevanje na 5. strani) ALPINE-RENAULT 1600 S Modernizacija podjetja - biti ali ne biti (dve koncepciji — ali več — o modernizaciji) NOBENO PREPRIČEVANJE O POTREBI MODERNIZACIJE DOSLEJ NI MNOGO ZALEGLO. VLADALO JE PREPRIČANJE ALI SAMOZADOVOLJSTVO, DA STVARI NISO TAKO HUDE, KOT TO PRIKAZUJEMO, TER DA SE DA TUDI TAKO ŽIVETI, KAJTI S takšno ali podobno opremo da živi danes še mnogo PODJETIJ, MORDA TAKO V VZHODNIH KOT ZAHODNIH DRŽAVAH. BILO JE POTREBNO, DA SMO DOŽIVELI UDARCE S TRŽIŠČA SAMEGA, DA SMO SE ZAVEDELI, DA NISMO SAMI SEBI NAMEN ter da odloča o tem, kaj in koliko dela bomo imeli, nekdo drug — in to je tržišče, ce bo tržišče ocenilo, DA NISMO VEC NA VIŠINI PROIZVAJALCEV TOVRSTNE INDUSTRIJSKE OPREME, DA SE NE MOREMO VZPOREJATI Z OPREMO Naše konkurence oziroma da smo izpadli in zaostali V SPLOŠNEM NAPREDKU — TEDAJ NAS BO TRŽIŠČE ZAPUSTILO IN BREZ MILOSTI PREŠLO K DRUGIM PROIZVAJALCEM. Naenkrat smo odkrili, da vse naše tovrstne debate in želje po Modernizaciji, kaj in kje moder-Mzirati, niso več naša notrajna zadeva, ki nikogar ne briga in ne bi imela povezave »z zuna-niim« svetom. Odkrili smo, da je Problem naše opremljenosti vzroč-no povezan s tem, ali nam bodo naši naročniki zaupali ter bomo založeni z delom — ali ne. Če Po bomo založeni z delom, potem Pe bo mogoče niti pokrivati tekočih stroškov režije in vzdrževanja, da ne govorimo o plačah. Modernizacija, torej odloča o našem »biti ali ne biti«. Ne smemo pozabiti, da služijo Ptrditvi zaupanja, ki ga ima naročnik v našo sposobnost, da Pam poveri naročilo za izdelavo 'P dobave nekega industrijskega °bjekta, dobre projektivne rešit-ye in komercialni pogoji samo kot stopnica za detajlni ogled in Pretres naših možnosti. Naročnik za takšne velike vrednosti ni ena Sama oseba, temveč ima v ta na-Pren angažirane strokovnjake in svetovalce, ki so tako izvežbani, Pa že v kratkem obhodu podjet-,a- točno vedo, kaj lahko izdelajo. Takšen strokovnjak ugotovi ze na daleč letnico obdelovalnega stroja, vč, kakšno točnost so ime-p takšni stroji pred 40 leti in ve *udi, kakšno točnost ima lahko j takšen stroj po 40 letih dela. 2 takšne ocene dobi naročnik ,° Pas globalno oceno, ki je pod-!aea njegovemu zaupanju v na-So sposobnost, na osnovi česar j odloči, ali nam bo naročilo Pal ali ne. Pri vseh vrstah naše proizvod-Me temu še ni tako. Ponekod jPiamo še vedno monopoln po-02aj. Vendar dolgo ne več. S podjetji z vzhodnih državah :6 ne moremo primerjati. Tam velja princip vodenega centralističnega socialističnega gospo-Parstva, kjer podjetje posluje s stroji, kakršne ima, in dobiva Plansko dodeljeno delo. Predstavlja samo delček v mehaniz-jPu celotnega gospodarstva ter lahko nekaj časa tudi ne obratu-I6' kar pa delavcev ne prizade-M3- Vodstvo takšnega podjetja jP°ra oblikovati svoja proizvajalca sredstva glede na plan, ki Fa dobi odrejenega, in sicer ta-T0 tehnološko kot tudi po kapa-pjteti. Glede na to zahteva nove r troj e od centralne odministraci-v- Vrednost proizvodnje in dobi-;ek jih ne zanimata, kajti odgovorni so samo za rok in količi-110 po planu. Koncepcija plansko-organizaci j ske modernizacije Ma tej miselnosti bazira kon-P®Pcija plansko-organizacijske Modernizacije. Njen miselni me-P.anizem poteka na naslednji na-Sln: dajte nam program, po možnosti petletni in na tej podlagi Potno sestavili tehnologijo, ki bo "Mrezala sodobnemu razvoju, in Plono zasedbo. Ta miselnost av-oniatično uhaja samo k reševa-Pl|t kapacitete in izpolnitvi planskih obvez, nikakor pa ne h kvarteti tega izpolnjevanja. Jasno Mora biti vsakemu, ki pozna in-Postrijsko psihologijo: planske oveze prihajajo kampanjsko — ato sestavljajo plane enkrat let-I1 o ali v okviru daljšega razdob-a; kvalitete pa ne moremo reše-ati enkrat letno, temveč stalno in neprenehoma, to je kontinu-arno. Ta koncepcija izhaja iz miselnosti, ki je v nas trdovratno zakoreninjena na osnovi desetletne prakse. Vrti se v tirnicah, ki ki jih zastavljajo višji organi, ter hoče na vsak način izpolnjevati naloge, ki jih nekdo v svoji vsevednosti sestavlja in razpošilja nižjim organom v podjetjih. Ta ni poznal kreativnosti v podjetjih in ni predvideval tržiščnih situacij, kot smo jim na žalost izpostavljeni danes ter zahtevajo hitro reagiranje vodstev v podjetjih samih. Sedaj ni nikogar več, kateremu bi lahko hitro referi-rali ter čakali na to direktivo kot rešitev. Takšno rešitev poiščejo, sprejmejo, najdejo in izvršujejo danes lahko samč sama podjetja. Poslovne zahteve tržišča na naše gospodarstvo so dandanes velikanske. Skoraj čudno je — in to je gotovo ogromna zasluga samouprave v vseh delovnih enotah naše družbe — da so se vsi ti ljudje, ki so se doslej gibali v miselnosti dirigiranih podjetij, sploh tako hitro znašli in to celo brez večjih pretresov. Priča smo, kako hitro se naše tržišče spreminja — in temu spreminjanju se morajo podjetja prilagajati. Ker je naše tržišče zelo majhno — in še celo manjše kot vsa država, ker smo si morali danes priznati — in proti temu se borimo —, da predstavljajo republiške meje včasih skoraj nepremagljivo oviro — so posledice teh nihanj še mnogo bolj občutne, kot bi sicer bile, če bi bilo tržišče veliko in prostrano. V takem malem prostoru se vsak investicijski ali tržni val izredno močno pozna. Prav tako usihanje. Tako imamo priložnost videti, da se mora celo serijska industrija čez noč pre-orientirati na drugačne artikle, da ostane pri življenju in da si zagotovi bodočnost. Še mnogo težji je položaj za industrijo, ki proizvaja cele industrijske naprave individualno, to je za vsakega naročnika posebej in prilagojeno njegovim specifičnim okoliščinam. Tako je razumljivo, da med našimi petsto turbinami ni bilo primera, kjer bi lahko dobavili že izveden agregat ter ga takšnega izročili naročniku. Imperativ, naj strožja zahteva vsakega individualnega proizvajalca je, in to velja za vso industrijo sveta, ki dela v pogojih tržnega mehanizma — pa naj bo socialističen (to je samo naš) ali kapitahstičen — da je zelo prožen in prilagodljiv, da lahko obdeluje kakršenkoli objekt iz svojega precej pisanega programa ali pa izven njega, da se lahko čez noč preorientira na povsem novo področje, da pa razpolaga s tako univerzalnim strojnim parkom, ki je zmožen hitro, kvalitetno in ceneno rešiti vse probleme. Vsa velika podjetja z individualno proizvodnjo na svetu so danes takšna. Nihče ni ozko specializiran samo na eno stroko ali področje. Če so to velike — integrirane tovarne (v konzorcijih ali drugače), je še zlasti njihova proizvodnja izredno pestra. V obdelavo dobe od svojega cetralne-ga projektivnega biroja, kar jim ustreza glede na proizvajalne možnosti — in to v. Evropi celd brez meja. Samo ob sebi je pri tem razumljivo, da mora biti njihova proizvodnja konkurenčna, to je da deluje z nizko ceno. S tem je povedano: delati mora čim hitreje, s čim manj odpadka in čim bolj kvalitetno. Z drugimi besedami sledi iz tega, da mora biti njegova oprema na vsakokratni konici tehnike. Da to doseže, mora stalno in kontinuirano iskati nove proizvajalne možnosti in sredstva in analizirati njihov vpliv na svojo ceno. Takšne analitične ekonomske prikaze izdelujejo tudi sami MARKO KOS proizvajalci obdelavnih strojev. Preko zmanjšanja obdelavnih časov in povečanja točnosti obdelave se odločilno vpliva na konkurenčni položaj podjetja. Takšna zmanjšanja časov so majhna in počasi napredujejo, redko so spektakularnega obsega (kvečjemu na ozobljenju), vendar pa so znak konstantnega napredka. Koncepcija tržno-funkcionalne modernizacije Takšen analitični postopek je bistvo koncepcije o tržno-funk-cionalni modernizaciji. Modernizacija mora biti funkcionalna, to je da vpliva na ceno proizvodnje in s tem na tržiščni položaj podjetja — nikakor pa ni sama sebi namen. Spremljati mora smer razvoja posameznih strojev in njihov delež pri zniževanju cene, kar je njena osnovna naloga. Poleg tega pa je vzporedno tudi njena namenska naloga, da proučuje kompleksne tehnologije po proizvodnih vejah ter uvede nove tehnološke postopke in naprave, ki predstavljajo izrazito poceni- tev. Tak primer je bil pojav ni-triranja, ki je omogočil nenadno znižanje cen zobniških prenosnikov. To nalogo mora opravljati vzporedno z iskanjem in analizami projektive. Analiza cene se ne sme ozirati na zasedbo ter dvomiti vnaprej o tem. To je stvar poslovanja podjetja, ki mora razpoložljive kapacitete prodati. Vsekakor pa ne smemo računati s polno zasedbo, ker ni realno niti ne smejo biti zasedeni stroji več kot 70 %. Vedno naj bodo na razpolago montaži, da vskočijo — a montaža ne sme stati niti uro, kajti montaža diktira dobavni rok. Zastarele stroje srečamo zato tudi v modernih individualnih podjetjih. Seveda ne v serijski proizvodnji, ki ima verižni proces, tam ne sme biti noben člen slaboten. Če pa imamo v individualni industriji nek star stroj, je vedno bolje, da čaka ter je na razpolago v primeru potrebe ali ozkega grla, kar bo več kot poplačalo njegovo čakanje. Seveda je tudi pri tem važno vprašanje prostora. Pri uvajanju novih obdelovalnih strojev poznajo v svetu tri dobe; kritično dobo ali dobo odpora, dobo sprejemanja ali ak- ceptiranja in dobo vključevanja. Tega bi se morali tudi mi zavedati in ne biti sentimentalni, ko se instalira nov obdelovalni stroj in so ljudje proti njemu kritični (ali proti vodjem, ki so ga naročili). Razcvet podjetja in modernizacija Ni razcveta podjetja brez modernizacije — a tudi obratno. Vendar je prvo imperativ, drugo je pa seveda finančno vprašanje in kot tako tudi pogojno rešljivo. Dejstvo je, da akumulativnost, to je koliko dobička prinaša, za visi, — če pustimo vprašanja tržišča in njegovih pojavov ob strani — od povprečne zastarelosti podjetja. Lahko jo primerjamo z rodnostjo trte. Tako je pri povprečni starosti obrata med petim in petnajstim letom včasih treba pri kontinuarni modernizaciji stisniti pas in za kako leto počakati in to brez škode. Pri večji zastarelosti pa akumulativnost tako pada, da je vsako čakanje samouni-čevanje. Tudi trto je treba zamenjavati, sicer bomo na vsem lepem brez pridelka. To so zakoni, mimo katerih je nemogoče iti. V gospodarstvu so še drugi zakoni razvoja in nenehnega napredka tehnike, ki zastarevanje pospešujejo. V takšnem položaju se prično medsebojno različni vzroki prepletati in funkcionalno povratno delovati. Znano je, da sta cena in rok v obratnem sorazmerju: čim krajši rok lahko dosežemo in nudimo, tem boljšo ceno bomo na tržišču dobili. Velikokrat je odločilen samo kratek dobavni rok, da bi dobili naročilo. Važno je, da kupec opremo dobi ter jo takoj izkoristi. Mnogokrat se izplača oziroma povrne kupna cena v celoti samo v tistem času, kolikor prej je dobil opremo. Če so proizvodna sredstva sedaj zastarela, bodo roki, ki jih lahko brez rizika nudimo, dolgi. Zato bo morala biti tudi naša cena toliko nižja, da bomo atraktivni. Vse to kaže, da se akumulativnost manjša, čim slabše smo opremljeni. Dejstvo je, da smo bili pretekla leta mnogokrat prisiljeni odpovedati se investicijam v modernizacijo, ker je družba potrebovala našo akumulacijo na drugih točkah. Pričakujemo, da nam bo morala družba v današnji težki situaciji pomagati s krediti. Plačali jih bomo vendarle sami — čeprav počasneje. Vendar bomo s tem dobili možnost popraviti našo konkurenčnost in reputacijo kot moderno opremljeno podjetje, zlasti na tujih tržiščih, kjer smo takšen glas danes skoraj že nevarno omajali. Praviloma bi morala biti industrija individualne velike industrijske opreme najakumula-tivnejša veja sploh. Hkrati je tudi najzahtevnejša — in sicer zaradi svojih visokih kadrovskih zahtev. Vsi kadri, ki tu sodelujejo, v proizvodnem procesu, od projektantov in konstruktorjev, delavcev-specialistov, do izkušenih monterjev in preizkuševalcev zahtevajo izkušnje in tradi- cijo. Zato se med proizvajalce industrijske opreme težko prebijejo mlada gospodarstva. Tega bi se morali zavedati. Nemški minister Schiller je ob otvoritvi velesejma v Hannovru 1970. leta pozval industrijo, da naj ostane slejkoprej težišče ustvarjalnega dela nemškega delavca, kot enega najbolj izkušenih na svetu, na posamični proizvodnji industrijskih dobrin, kajti na tem področju je mnogo težje kot v množični industriji pridobiti znanje, ki lahko poganja samo iz tradicije. V srednjeročni razvoj Slovenije smo zapisali, da je treba do skrajnosti izkoristiti prednosti, ki jih je dala lega in zgodovina naši republiki v primerjavi z ostalimi področji Jugoslavije. Ni zastonj tako visoko cenjen slovenski delavec v vsej zahodni industriji. Dober gospodarstvenik bi moral znati ta dejstva dobro vnovčiti. Modernizacija — teamsko delo Pri analizi modernizacije in njenih smeri ne smemo nikoli pozabiti, da je to izrazito teamsko delo, pri katerem mora sodelovati čim več strokovnjakov. Nihče si ne sme domišljati, da vse ve. Zato se je potrebno posvetovati in dopolnjevati. Osnova napredka mora biti dialog. Ne samo v družbenem življenju, tudi v podjetju pri oblikovanju profila proizvodnje kot zmožnosti podjetja navzven je potreben predvsem dialog. Če je projektiva pripravila osnutek razvoja po posameznih področjih, in sicer tako z območji parametrov posameznih naprav, do kamor naj bi segel naš akcijski radij, kakor tudi začrtala obdelovalne stroje, ki so potrebni za ta cilj, je treba pribiti, da je to osnova za dialog. To je optimum razvoja, ki smo mu tehnično in strokovno kos. Preura-njeno je to označiti za megalomansko. To kaže samo nepoznavanje procesa oblikovanja politike. Vsakemu osnutku je treba očrtati meje, pogoje, smeri in tempo. Pogoji so tehnološki, smeri komercialne in meje finančne zmožnosti podjetja oziroma kreditov, ki odmerjajo tempo celotnemu procesu modernizacije. Ugotoviti je na žalost potrebno, da je partnerjev za takšen dialog, ki bi se ga lotili z vso strokovnostjo, zagnanostjo in konstruktivnostjo, zelo malo. Pasivistična koncepcija S tem v zvezi pride do neke miselnosti, ki bi morala zanimati sociologa in ne tehnika. Imenujmo jo izolacionistična koncepcija. Doma je pri ljudeh, ki se v današnjih konfliktih ne znajdejo ter se izraža v njihovi želji, da bi skrito preživeli te hude čase, bili zato skromni in zadovoljni ter varčevali in si pritrgovali oziroma obstali pri nizkih osebnih dohodkih ter se s tem rešili. Ta miselnost je nevarna, ker meni, da je sedanje stanje samo začasno in pričakuje rešitev od nekoga, ki ga pa nikjer ni. Takšna miselnost je v svojem bistvu reakcionarna. Ta miselnost žrtvuje naše najboljše ljudi, kajti izhaja od povprečnih in plašnih ter temelji na uravnilovki. Jasno je, da ne pelje drugam kot v propad. Kajti zakoni tržnega socialističnega gospodarstva so preveč strogi — in, če hočete, tudi kruti. O tem se ne smemo slepiti. Niti sebe niti druge. Pred temi zakoni se ne more skriti v senco noben kolektiv. In čakati do zadnjega na mestu, dokler mu ne bo segla voda že do grla. To je vsaj lahkomiselno, če ne rečemo destruktivno. Potrebno se je osvestiti in odločno pričeti z analizo položaja in iskanjem rešitev. Vsekakor pa še danes, dokler je čas. Deli kondenzatorja za termo elektrarno Šoštanj v izgradnji Dvajset let dela godbenikov GODBA LITOSTROJA PRAZNUJE LETOS 20-LETNICO SVOJEGA OBSTOJA. OB TEJ PRILIKI ŽELIMO ČLANOM KOLEKTIVA OPISATI NJENO RAZVOJNO POT. V Sloveniji in še posebej na ljubljanskem področju se je v povojnem obdobju, v letih 1949 in 1950, začela intenzivno razvijati kulturna dejavnost. Med najbolj aktivnimi je bil takratni krajevni sindikalni svet Ljubljana, ki je dal tudi pobudo za ustanovitev litostrojske pihalne dikalna podružnica s pomočjo članov kolektiva te probleme v dobršni meri le rešila. Iz leta v leto so glasbeniki vidno napredovali ter v dvoranah in na prostem prirejali samostojne promenadne koncerte. Prav tako so sodelovali na raznih tekmovanjih godb v Sloveniji in iz- Zaslužena priznanja litostrojski godbi godbe. Svet je navezal stike z upravnim odborom sindikata, ki mu je takrat predsedoval tov. Jože Merjasec. Le-ta je bil nad predlogom o ustanovitvi godbe navdušen, za pomoč pa je naprosil še dva člana upravnega odbora sindikata, tov. Jožeta Curka in Franca Kranjca ter pravnika Janeza Premrla. • Odbor sindikata je od tedanjega direktorja tov. Pečarja dobil delno finančno pomoč. Direktorja so seznanili tudi s sklepom KSSA o odstopu lastništva nekaj pihalnih instrumentov sindikatu Litostroja. Tedaj, ko smo imeli že nekaj starih instrumentov, je bilo potrebno poiskati vodjo in učitelja godbenikov, dobiti prostor za praktični in teoretični pouk, kupiti notni material in seveda pridobiti čimveč godbenikov. Za vodjo oz. dirigenta so izvolili Lean-dra Pegana, ki je bil do tedaj dirigent pihalne godbe Spodnja šiška. Že kmalu nato je ugotovil, da so bili vsi instrumenti zelo slabi in skoraj neuporabni, pa še dovolj jih ni bilo. Tov. Leander Pegan je kot dirigent pokazal mnogo zanimanja za čimprejšnjo ureditev vseh problemov naše godbe. Vsa svoja poznanstva je izkoristil za to, da je poiskal še preostale potrebne instrumente. Prostor, ki je bil namenjen za začetne urice pouka godbenikov, so našli v zadružnem domu v Guncljah. Žal je bila ta soba brez vrat, oken in poda. V teh poznih jesenskih dnevih leta 1949 so bili godbeniki naše godbe skorajda samo iz vrst mladih dijakov IKŠ Litostroj. Po skupinah instrumentov so organizirali posamičen pouk. Da bi čimprej obvladali tehniko in znanje za skupen nastop pri godbi, so fantje neutrudljivo vadili skoraj vsak dan. Februarja 1950 so godbi dodelili prostor v dvorani IKŠ v Guncljah. Tu je bila tudi prva skupna vaja celotne godbe. Prvega maja 1950 je godba v zgodnjih jutranjih urah na proslavi zmage v Šentvidu in lito-strojskem naselju zaigrala nekaj maršev. Ob tej priliki je pihalna godba dobila tudi svoje prvo ime »Mladinska godba Litostroj«. Od tedaj naprej so začeli intenzivno vaditi tudi bolj zahtevne skladbe, kot so npr. koncerti in druga dela resne glasbe. Dober glas o naši godbi se je razširil daleč naokrog. Naši glasbeniki so sodelovali ob raznih kulturnih prireditvah v Ljubljani in zunaj. Če so hoteli napredovati, je bilo nujno potrebno nabaviti boljša glasbila, uniforme in notni material. Žal denarnih sredstev ni bilo dovolj na razpolago. Poudariti pa moramo, da je sin- Žene, ki imajo do svojih mož dolžnosti, imajo do njih tudi pravico. Koran ven nje. Godba je dosegla tudi prva mesta, za kar je prejela pohvale, diplome in plakete. Sodelovala je na pomembnih večjih prireditvah, kot je bila npr. obletnica bitke na Sutjeski, raznih republiških in občinskih ob- Naši ekipi pokal Že lani je naša rally-ekipa z Renault-Gordinijem 8 in Renaultom 8S sodelovala na več domačih tekmovanjih in se s trudom, vendar uspešno prebijala v sam vrh tega športa pri nas. Na 3. zimskem rallyju Titovo Užice, ki je bil od 12. do 14. februarja tl., je naša ekipa že osvojila prvo večjo lovoriko: pokal za 3. mesto, med posamezniki v razredu do 1300 ccm pa 2. in 4. mesto v zelo močni konkurenci. Kdo so ti naši vozači, ki drve po ledenih, zasneženih, makadamskih in gorskih cestah za kar najboljšo uvrstitvijo? Renault-Gordini 8 vozi Aleš Pušnik s so-vozačem Elgecem; vozač Renaulta 8S je Voje Čuček s partnerjem Janezom Milavcem. V razgovoru mi je Voje Čuček povedal nekaj zanimivosti z zimskega rallyja Titovo Užice. Proga je bila dolga 1020 km, od tega je bilo 300 km makadama. Večina proge je bila zasnežena in na ovinkih ledena. Tu so mi pomagale le Dunlop ježevke, pravi Voje, ter rutina in stabilno vozilo. Na zasneženem makadamu je vožnja zelo neprijetna. Optično se zdi cestišče ravno; to pa je le krinka za luknje, v katerih si je precej tekmovalcev poškodovalo karterje in so morali odstopiti. Previdno, srečno in brez okvare sem prestal tudi to pre-skušnjo, kajti ravno tu je od 126 prijavljenih tekmovalcev odstopilo kar 30. Zelo zanimiva, predvsem za gledalce, je bila ob koncu spretnostna vožnja po Užicu. Končno uvrščenih je bilo 88, kar je zelo dobro za tako težavne pogoje, v katerih se je tekmovanje odvijalo; kaže pa tudi, da se rutina tekmovalcev, kvaliteta avtomobilov v posameznih razredih in tehničnih pripomočkov vidno dviga. Zato, je zaključil Voje Čuček, bi bilo treba misliti na to, da bi se naša ekipa povečala še za kako vozilo in da bi dobili izdatnejšo tehnično pomoč, kar bi nam v nadaljnjih tekmovanjih prineslo še boljše uvrstitve. Gotovo bo naše bralce zanimalo kaj več o tekmovanjih na ral-lyjih, novem načinu točkovanja in sploh o tehniki vožnje. Zato naj pišejo na uredništvo časopisa in naši tekmovalci jim bodo v tej rubriki radi odgovarjali. Naslednje večje tekmovanje za našo ekipo bo beograjski sejemski rally aprila tl. med jubilej- Billi m -1 // w Pokal, ki ga je osvojila naša ekipa lisi! isrf ..... % 18. iSM : letnicah ipd. Ne smemo pozabiti, da je Litostrojska godba s svojimi programi nastopala tudi izven naših meja. V preteklih dvajsetih letih je bilo mnogo težav predvsem za radi nenehnega odhajanja godbenikov. Največ jih je odšlo iz objektivnih razlogov, t. j.: odšli so k vojakom, nekateri so se pre selili, drugi so prenehali igrati iz zdravstvenih razlogov ipd. To se nam je ponavljalo iz leta v leto, pa tudi dandanes imamo podobne težave. Razredčene vr ste naših glasbenikov moramo vedno znova dopolnjevati, a za ta del glasbene dejavnosti zanimanje iz leta v leto bolj pojema. Lepo in prav bi bilo, da bi se mlajši člani kolektiva Litostroj vključevali v godbo in tako nadaljevali dvajsetletno tradicijo Z aktivnim udejstvovanjem v na ši godbi dobijo glasbeniki solidno glasbeno izobrazbo, teoretično pa se izpopolnjujejo v glasbeni šoli Šiška. S pomočjo te postajajo naši godbeniki vse bolj strokovno zreli. Kljub opisanim težavam nam je z velikimi napori uspelo obdržati precejšnjo kvaliteto in strokovno raven na področju glasbene dejavnosti. Naj zapišemo še to, da v po častitev našega jubileja v bližnji prihodnosti pripravljamo koncert za člane kolektiva Litostroj in ši šenske občane. Štefan Jurak Novi izprašani gasilci med praktičnim delom Delavni gasilci Dne 20. 2. 1971 je bil v Litostroju občni zbor prostovoljnega gasilskega društva Litostroj. Udeležba na občnem zboru je bila zadovoljiva. Pozdravili so ga tudi predstavniki vseh gasilskih društev na območju občine šiška, tajnik izvršnega odbora sindikata tov. Kocjan, referent CZ, upravnik za vojaške priprave in zastopnik občinske gasilske zveze. nim X. mednarodnim salonom avtomobilov. Dobra uvrstitev na ših tekmovalcev bi bila hkrati tudi odlična afirmacija za naše podjetje. Zato jim želimo kar največ tekmovalne sreče! iv. • m . 1 O delu gasilskega društva Litostroj je govoril njegov predsednik Vlado Mlinar. V svojem poročilu je podal pregled o uspehih društva v preteklem letu. Društvo je imelo 27 praktičnih gasilskih vaj, ki so bile v več obratih tovarne. Priredili so tudi predavanje o gasilski preventivi, v PA pa so vse zaposlene seznanili z delovanjem gasilskih aparatov, tako da lahko delavci sami pogasijo začetni požar. Naše gasilsko društvo je sodelovalo tudi na republiškem tekmovanju industrijskih enot v Mariboru, v veliki praktični vaji v sklopu tabornikov in civilne zaščite ter na gasilski paradi ob proslavi stoletnice obstoja gasilstva na Slovenskem. V letu 1970 je v podjetju prišlo do enajstih manjših začetnih požarov. Škoda pri teh požarih je bila zaradi takojšnje intervencije gasilcev in delavcev k sreči le minimalna. Lahko trdimo, da smo preprečili večmilijonsko škodo. Na zboru so mnogo govorili o tem, da je nujno potrebno, da se v gasilsko društvo vključi čim več mladine. Starejši člani gredo v pokoj, nekateri zapustijo tovarno, tako da se število operativnih članov iz leta v leto manjša. Za udeležbo na raznih tekmovanjih pa morajo biti člani-gasilci mlajši, saj praktične vaje zahtevajo zdravega in spretnega gasilca. Prav tako morajo biti pri gašenju požarov udeleženi mlajši člani. Upravni odbor društva je v lanskem letu poizkusil pridobiti nekaj mladincev iz proizvodnje, toda uspelo jim je dobiti le enajst novih članov. Med drugim so nameravali organizirati tečaj za novodošle izprašane ga- silce, vendar jim to ni uspelo, ker je bila udeležba na predavanjih tako majhna, da so bili prisiljeni tečaj ukiniti. Na vprašanje, zakaj se mladi nočejo udeleževati gasilskih vaj in predavanj, so dobili zelo čudne odgovore. Videti je, da za našo mladino gasilska služba ni interesantna. Da bi društvo pomladili, so na občni zbor povabili tudi predstavnika mladinske organizacije, toda le-ta se sestanka sploh ni udeležil. Tajnik izvršnega odbora sindikata tov. Kocjan je v svojem govoru poudaril, da je ob tako uspešnem delu gasilcev kar presenečen. V poročilih je opazil, da so člani kolektiva za humano or- Naša ekipa po tekmovanju, ko je zasedla tretje mesto ganizacijo, kot gasilska služba prav gotovo je, pripravljeni žrtvovati tudi svoj prosti čas. Pripomnil je, da je od litostrojske mladine pričakoval večjo aktivnost. Na koncu govora je poudaril, da so naši gasilci pri svojem delu vse preveč skromni. Na občnem zboru je bilo govora tudi o poklicnih gasilcih našega podjetja. Po navodilih občinske gasilske zveze le-ti ne smejo biti udeleženi pri tekmovanju industrijskih gasilskih enot, kljub temu, da so ti gasilci vključeni v razna društva po terenih. Zaradi tega nismo mogli zbrati potrebne desetine gasilcev za udeležbo na republiškem tekmovanju v Trbovljah. Žal tudi v samem podjetju nimamo dovolj gasilcev, ki bi bili sposobni udeležbe na takem tekmovanju. Uprava podjetja nam sicer vedno in povsod pomaga, toda mislimo, da to ni dovolj. Tudi osta; li forumi v podjetju bi morali imeti več razumevanja za gasilsko preventivo po obratih. Inšpekcijska komisija, ki si je ogledala podjetje v preteklem letu, je tudi ugotovila, da v obratih ne upoštevajo gasilske preventive. Na koncu je tajnik društva Ciril Venika v imenu UO izrekel dr. Edu Tepini zahvalo za njegovo požrtvovalno delo v društvu. Boljše možnosti za oddih IZVRŠNI ODBOR: TUDI REKREACIJSKA DEJAVNOST JE ENA IZMED TISTIH PODRO ČU, O KATERI MORA PRI SPEVATI SVOJO BESEDO SINDIKAT. Te besede so bile izrečene na seji izvršnega odbora sindikata Litostroja, na kateri so sklenili, °a bodo žgočo problematiko rekreacijske dejavnosti letovanja elanov kolektiva, rekreacijski oddih in gradnjo rekreacijskih objektov v Litostroju čimpreje raz-Smili tudi v svoji organizaciji. . Do razprave o rekreacijski delavnosti je prišlo že na samem občnem zboru sindikata, ter se le nadaljevala na nadaljnjih sejah 'Zvršnega odbora. Že samo dej-stv°, da je rekreacijska dejavnost y Litostroju iz leta v leto v slab-yem položaju narekuje, da novi •zvršni odbor sindikata posveti temu problemu mnogo več po- preskrbeti vse podrobnosti kot so: gradbeno in lokacijsko dovoljenje, načrt in maketa objekta ter preučitev možnosti za dotok sredstev. Predvidevajo, da bo gradnja končana 1975. leta. Pokrito balinišče Predvidevajo, da bi že v letu 1971 uspelo delovnim balinarjem z malo denarja ter predvsem z udarniškim delom pokriti štiri-stezno balinišče, ki že obstaja ob naši restavraciji. Prvi fazi, ki zajema izgradnjo stebrov, na katere bi namestili kovinsko streho, bi se v letu 1972 pridružila druga faza, zaprtje prostorov ter zasteklitev in v 1973. letu dokončna notranja ureditev. Balinarji bi s tem objektom ne pridobili samo podaljšane sezone na vse leto, pač pa tudi možnosti za organizacijo večjih tekmovanj ter s tem večja finančna sred- V; ; ^ . f Na M., :V r f &na ij;; M-r Kalu 7- l*. Sorška plcMtina - Kohla TOLMAČENJA. re projektiraua \ luMica A\CL La.jM.Cir (%)ot*■* + **+« prcdi-ialtAuz sealeŽMiCCC Ata Kobler variomtna. ryuiw s povezavo Ji? z//ur plaMtMf (§)■>.....o MozmosI povezave Primor^ k e s tmi/Ptse*- V _ MU Koblv Ht Sorški pl. \ Cr'"šVrAA -i jmvcarske pr o p S e =76 U/llnilC V „ M®^žtl,llil!IA --------.v-r' ..._ Aj TR™V/P0DBR#0 /f'v /ELCZNISKA & J/ r°STAJA Z % ^ PETROVO BRDO Meri&r z°rnosti kot do sedaj. Na eni iz-jbed sej je bilo pretreseno kom-PJetno področje dejavnosti tako obstoječih klubov in sekcij, ki Zlvotarijo v podjetju, nadalje pre-Vehtivno rekreacijsko okrevanje. Počitniški domovi in splošna rekreacijska dejavnost članov kolektiva. Iz splošne razprave je izvršni odbor sklenil, da izdelajo perspektivni program razvoja te delavnosti s posebnim planom iz-gradnje rekreacijskih objektov ?a petletno obdobje. Na predlog Komisije je izvršni odbor sprejel Predlog izgradnje rekreacijskih objektov. Predlog zajema izgradilo rekreacijskega centra Lito-slr°j, razvoj planinskega centra ha Soriški planini in razvoj po-oitniške dejavnosti na Jadranu. Rekreacijski center v Litostroju , Petletni razvojni program re-kreacijskih objektov v okolici to-varne predvideva izgradnjo telo-vadnice, balinišča, kegljišča, mi-ni golfa ter prostora za družbene organizacije in šahovsko sobo. Telovadnica v okviru izobraževalnega centra (IC) , V predlogu izgradnje je pred yidena gradnja objekta v bližini Šolskega centra, v katerem bi bi-‘ Poleg osnovne telovadnice še Pod tribunami za gledalce pomožni prostori — telovadnice za ostale športne dejavnosti ter prostori za mladinsko dejavnost, kot h- Pr. mladinski klub. Ob objek-m bi zgradili tudi malo zimsko Kopališče s toplo vodo in tuši. objekt bi služil v dopoldanskem oasu izobraževalnemu centru. Popoldne ter v večernem času pa rekreativno dejavnost ostalim clanom kolektiva. Za uresničitev programa so "Stanovih iniciativni gradbeni od-0r, čigar dolžnost je v letu 1971 / H. MAStIM stva, ki bi omogočala popolno osamosvojitev te vrste dejavnosti in njen nadaljnji razvoj. Iz dosedanjih sestankov pa je razvidno, da se bo pri gradnji balinišča in kegljišča vključila tudi naša restavracija kot zainteresiran član za povečanje svojega prometa. Avtomatsko kegljišče Zaradi dosedanjih izkušenj lahko trdimo, da so kegljišča eden od najbolj donosnih virov za naša gostišča in hotele ter najbolj donosen športni objekt. Znano nam je, da je postavitev takega kegljišča precejšnja investicija, ki se jo da izpeljati v okviru močnega organizacijskega zaledja, kot ga imamo mi na eni strani kot podjetje in na drugi strani v okviru močne gostinske dejavnosti, kakor je naša restavracija. Sindikat in komisija za rekreacijo sta mišljenja, da je realno pričeti z delom po planu izgradnje, ki predvideva leto 1971 za pričetek del na ureditvi gradbenega in lokacijskega dovoljenja in načrtov. Plan izgradnje je predviden do leta 1975. Mini golf Bolj družabni kot rekreacijski objekt je mini golf, čigar idejni vodja in pobudnik izgradnje naj bi bila mladinska organizacija oziroma mladi Litostrojčan. Namen izgradnje ni samo izgradnja mini golfa, te priljubljene panoge med našo mladino, pač pa prostor, kjer naj bi se ob prostem času zbirala naša mladina, kjer naj bi si rekreirala duha in misli ob igranju in poslušanju priljubljenih melodij iz njihovih plošč. Izgradnja objekta ne bo terjala visokih denarnih vsot, pač pa le nekoliko dobre volje ob skupnem delu za postavitev objekta. S pobiranjem minimalne vstopnine bi lahko mladina reševala tudi finančni problem svoje organizacije. Torej, mladina, izkaži se! Šahisti in družbeni prostori Ob rekonstrukciji naše restavracije, ki je predvidena za leto 1971 in predvideva tudi ponovno prekritje velike dvorane in nadzidavo ostalih delov restavracije, računamo na svoj košček tudi športniki Litostroja. Z odobre-njem delnih sredstev za rekonstrukcijo na delavskem svetu podjetja je bilo poudarjeno, da bo del prostorov namenjen tudi za rekreativno dejavnost in delo družbenih organizacij. Predvidevamo, da bodo merodajni či-nitelji upoštevali dane izjave ter nam dodelili vsaj dve nekoliko večji sobi, kjer bi dobili svojo prvo šahovsko sobo tudi naši šahisti. Soriška planina — planinski rekreacijski center Soriška planina, naš zimski in letni planinski center, mora dobiti nov izgled in novo razsežnost v nadaljnjih petih letih predvidene izgradnje rekreacijskih in počitniških objektov. Iz razprave na izvršnem odboru sindikata, kjer je sodeloval tudi predstavnik uprave iz področja počitniških domov, je razvidno, da je Soriška planina interesantna tako v zimskem kakor letnem obdobju. Če upoštevamo dejstvo, da so poleg uprave interesenti za ureditev Soriške planine še sindikat, planinsko društvo s svojimi sekcijami in komisija za rekreacijo, je možnost realizacije programa real- izgradnje toliko večja in nejša. Kaj nameravamo graditi? Že v letošnjem letu bomo adaptirali leseno zgradbo s tem, da bomo z razširitvijo pridobili nekaj nujnih prostorov kot so sanitarije in bife. V spodnji zgradbi, kjer so ležišča, je predvidena zamenjava notranje opreme, ki bo vplivala na boljše počutje gostov. Dosegli smo neprecenljiv uspeh že s tem, da smo odkupili zemljišče v izmeri 20.000 m2, kjer bomo lahko še gradili. Na pobudo komisije za rekreacijo pa je pri planinskem društvu formirana komisija za izgradnjo vlečnice na Lajner. Načrti za vlečnico so bili že izdelani v mariborski Metalni na podlagi večletnih terenskih meritev v zimi, o debelosti snežne plasti na posameznih mestih, kjer bo potekala bodoča trasa. Komisija je pričela z delom o pripravi detajlne dokumentacije in tehnologije. Delo bo slonelo predvsem na prostovoljni bazi tako za zemeljska kot ostala dela. Razveseljivo je dejstvo, da se je mladina našega izobraževalnega centra s svojimi učitelji prostovoljno prijavila, da formira na Soriški planini svojo udarno brigado. Sindikalna podružnica pa bo skrbela za nujni dotok ostalega dela finančnih sredstev. Planine za morje Dosežen je sporazum o zamenjavi počitniških kapacitet med podjetjema Brodogradilišča Split in Litostrojem. Sporazum sloni na čisti zamenjavi kapacitet planine za morje. V programu je predvideno, da bo podjetje Bro dbgradnje iz Splita postavilo v prelepem zalivčku pri Makarski, kjer imajo že kupljeno zemljišče, poslopje hotelskega tipa. Naša skrb bo le, da že v prihodnjem letu zagotovimo na Sorici temu ustrezne kapacitete. V nadaljnjem razvoju je predvidena gradnja počitniškega naselja, ki pa bo služilo tudi zimski počitniški sezoni. Z dograditvijo kapacitet pa se odpira tudi nadaljnja možnost zamenjave s podjetjem Ulja-nik iz Pule. »TRIM« v Litostroju Tekmovanje za vsakogar, ki ga uvaja komisija za rekreacijo pri sindikatu. Kaj je TRIM? Trim je preprosti način zbiranja telesne kondicije. Za kondicijo ni potrebno aktivno sodelovanje v katerem koli športnem klubu, temveč se lahko udejstvuješ sam v družabnem krogu ali s prijatelji in si tudi sam izbiraš športne aktivnosti. Svojo kondicijo si lahko kontroliramo s pomočjo predložene kondicijske Spirale, na kateri je 100 polj. Polja izpolnjujemo na način, kot jih predvideva časovna tabela posameznih panog, če na primer hodiš eno uro, če kegljaš eno uro, če igraš namizni tenis pol ure ali pa na primer igraš nogomet četrt ure, smučaš četrt ure, si pridobiš pravico za izpolnitev enega polja. Da izpolniš Spiralo, je treba precej udejstvovanja, saj moramo izpolniti kondicijsko Spiralo v petih mesecih. Komisija je postavila rok od marca meseca do septembra, ko bo obletnica tovarne. Izpolnjeni kartonček je potrebno poslati v sindikat, vsak udeleženec, ki izpolnjuje Spirale, prejme značko »TRIM«, ki jo v tem letu predstavlja nova značka podjetja. Istočasno pa bo v septembru veliko nagradno žrebanje vseh udeležencev »TRIM«. Merila pri tem niso znanstveno natančna, saj gre predvsem za to, da bi dobili ljudje aktiven odnos do športa, da ne bi bili samo gledalci. Kontrola je potrebna, saj bi varal sam sebe, kdor bi pri zapisovanju aktivnosti goljufal. V. M. TROJNA ZMAGA (Nadaljevanje z 2. strani) zil, ki sem jih zabeležil ob obisku v tovarni, čeprav nam jih je tehnično vodstvo le skopo odmerilo. ALPINE 1300 S ima štiritakten štiricilindrski vertikalni motor 1296 ccm, ki ima pri 7200 obratih/min 132 KM S.A.E. in doseže naj večjo hitrost 215 km/h. Motor je hlajen s tekočino v hermetično zaprtem krogotoku. Mazanje je urejeno z oljno črpalko pod pritiskom. Ima oljni filter in hladilnik olja. Menjalnik ima 5 sinhroniziranih hitrosti za vožnjo naprej in eno za vožnjo nazaj. Pogon je na zadnja kolesa z dvema polose-ma, neposredno povezanima s kardanom. Sklopka je enokolut-na z blažilcem sunkov. Električna napeljava je 12-voltna z alter- Hidravlicni sistemi j ,^-i v, . , i/i | , g: ; || „ ' < j Jt *' *T < "Ti i » ’ m I is * i A • .ytiš Dodatek k članku »Hidravlični sistemi«, ki je izšel v »LITOSTROJU« št. 2/71. Slike prikazujejo stroje, pri katerih so uporabljeni hidravlični sistemi za pogon in regulacijo. Slike niso bile objavljene v prejšnji številki zaradi pomanjkanja prostora. natorjem, saj je vozilo oboroženo s 6 močnimi žarometi, od katerih sta dva jodova. Vzmetenje je zelo športno — zato trdo. O tem sem se tudi sam prepričal, ko smo se ob koncu ogleda tovarne lahko spustili v dir z eno takšno ALPINO. Vsa štiri kolesa so posamič obešena. Spredaj ima dva blažilca, zadaj pa kar štiri. Vse štiri zavore so kolutne z dvojnim neodvisnim zavornim sistemom. Ročna zavora je na zadnja kolesa. Zmogljivost rezervoarja za gorivo je različna — od 38 do 791, po želji. Za porabo goriva se pri takšnih športnih avtomobilih ne vprašuje, zato zanjo tudi nismo zvedeli. Avto je dolg 385 cm, širok 152 cm in visok komaj 113 cm. To zadnjo mero občutiš predvsem, ko se »bašeš« vanj, vendar pa potem zelo udobno skorajda ležiš v njem, tako da hitrosti sploh ne občutiš. Edino, kar me je motilo, je ozek prostor med komandnimi pedali. Vozilo tehta brez goriva samo 650 kg. ALPINE 1600 S se razločuje le po močnejšem motorju, ki s 1565 ccm in pri 6000 obratih/min razvija 138 KM S.A.E. in ima največ j o hitrost 220 km/h. Ves preostali tehnični koncept je enak kakor pri 1300 S, le da je skupna teža praznega vozila nekoliko večja (680kg). Vendar ta močnejši motor še »navijajo«; povečali mu bodo število obratov, saj je v primerjavi s 1300 kubičnim to kar skromno. Cena teh ročno izdelanih avtomobilov je seve zelo visoka in se giblje kar med tremi do štirimi Renaulti 16 TS. Pred odhodom so nam pokazali še dva »novinca«, na katera so zelo ponosni in od njiju tudi mnogo pričakujejo. Prvi je srebrna športna limuzina 2 + 2, ki bo doživela svoj krst marca na ženevskem salonu avtomobilov in ima že 1600 kubični motor z nekaj več konjskimi močmi in vrtljaji kot ALPINE 1600 S. Drugi je dirkalni enosed formule Renault, ki naj bi se pojavil na tekmovanjih leta 1972. Iztok Vrčon > PRIŠLI V FEBRUARJU 1971 Zaradi izpolnitve delovnih mest: FI Monterji: Mirko Merhar, Karel Gubič, Milan Kocjančič, Jure šajatovič, Andrej Videnič, Nedim Zulčič, Anton Oblak; strugarji: Marko Gale, Polde Žnideršič, Franjo Špehar, Franc Kozlevčar, Mitja Sumljak; ključavničarji: Bela Bačič, Tine Petan, Srečko Mesarič, Slavko Lazar, Srečko Šinko; zarisovalec Peter Strban, navezovalec Feliks Novak, obrat, električar Janez Kozjek, vrtalec Silvester Kel-gar, rezkalec Anton TomaŠek, ročni brusilec Jože Rupak, skladiščnik Marija Hrastovec, snažilka Terezija Kuhelj, električar Branko Movre. MO Ročni čistilci: Peter Zajc, Dragutin Trokicič, Djordje Surdulovič, Mile Bje-lovuk; modelni mizarji: Miroslav Plešec, Stane Perhaj in Rihard Dimnik; jedrarja Ivan Strnad in Edvard Strajhar, železo-krivec Radovan Stevanovič, delovodja Ingo Dolinar. VET Strojni ključavničar Zdenko Kovač, električar Turk Mitja, transportna delavca Jože Lazar in Alojz Zmrzlak. PK Konstr. ključavničarji: Stanislav Bratuš, Branko Mihelič, Mile Milovac, Dušan Volk; kovač strojni Viktor Levičar, obl. varilec Ivan Habjan, navezovalec Jože Palčar, pleskar Karol Kopušar. KS Tečajniki: Marjan Baloh, Stanislav Meglič, Jože Mrle, Bogomil Majcen, Die-vad šubašič, Osman Šabič; pripravniki: lože Vajdič, Brane Gradišar, Anton Ver-derber. ZSE Snažilke: Jožica Vrhovec, Terez j ia Barbič in Ljudmila Novak. DR Kuhinjska delavka Ivanka Nikič. LINT Korespondent Vlasta Lovrič. Kon. s. Blagajnik Marko Fric in prodaj, rezervnih delov Franc Oven. TPD Samostojni tehnolog Ivan Mlinar. PTO Referent za dok. Marija Belopavlovič. SK Vodja OK. Pl dipl. ing. Josip Kesič. PRA Skladiščnik Iztok Juvan. FRS Fakturist Jasna Fine. EAS Luknjačica Katica Plemelj. ODŠLI V FEBRUARJU 1971 FI Ivan Dolinar, Zdravko Hribernik, David Bogataj, Anton Valant, Ivan Stra-dovnik, Ivan Hribernik, Vlado Krčmar, Bogo Pirc, Franc Trček, Marko Teskera, Srečko Gianini, Janez Koželj, Marjan Pirc, Zdravko Kanazir, Fedor Krivorotov, Mile Petkovič, Boško Marušič, Ivan Božič, Ciril Kregar, Bojan Božiček, Tomaž Zupanič, Anton Dornik, Mile Bačičin, Bojan Kuder, Zdravko Tomažin, D j oko Babič, Tomaž Kalin, Leopold Gobec, Franc Podbevšek. MO Milan Jovčič, Nedeljko Krpelj, Andrej Štamcar, Alojz Bonča, Boris Oman, Halil Šestan, Slobodan Todič, Alojz Mohorčič, Azim Redžič, Nedjo Kojič, Ciril Stenko, Rudi Grum, Mirko Tratar, Albin Rače vi č, Jože Novak, Jože Bovhan, Julij Turk, Momčilo Milivojevič, Rade Mihajlovič, Franc Žvipelj, Alojz Potisek. VET Jože Burgar, Živorad Milosavljevič, Milan Furar, Borivoj Seat, Marjan Kolar, Ljubo Jačimovič, Dušan Vuleta. PK Jože Kolenc, Metod Pucelj, Viktor Levičar, Matevž Mramor, Zaim Bečirovič, Stane Burkeljca, Janez Pirnat, Anton Hrastovec, Andrej Vargek, Franci Zavodnik, Petrovič Ljubiša, Jaroslav Andrič. TSS Radomir Maksimovič, Vasja Ukmar, Branko Koprivnikar. Kom. s. Marija Alič in Danica Novak. PRB Metod Pavlin, Milka Zupanič, Nada Odeb. PTO Marija Zorc, Silvester Blatnik. PA Silvo Škufca. KS Janez Šmitek, Milutin Panič in Nedeljko Prtija. ZSE Gergina Miloševič, Franc Bon, Ivanka Fink, Gorica Banjačkovič. EAS Bernarda Sečnik. Taj. dir. Reja Marija. DR Nežka Zupančič. TPD Peterlin Jože. SK Andrija Sijak. NB Franc Cimperman. ZAHVALA Ob smrti moje matere Marije Popovič se zahvaljujem sodelavcem iz FI za izrečeno sožalje in podarjeni venec. Jože Popovič ZAHVALA Zahvaljujem se sindikatu Litostroja, sindikalni podružnici ter gasilcem za pomoč, ki so mi jo nudili v času moje bolezni. Jovan Perič UPOKOJENI Iz mehanske obdelave v PE FI je odšel v pokoj sodelavec Stane Samarin. Dolgoletnemu sodelavcu — v Litostroju je bil od 1. 3. 1949 do 2. 4. 1971 — želimo še veliko vedrih let. Pred kratkim je šel v pokoj naš sodelavec Andrej Štamcar. V livarni jeklene litine je bil zaposlen kot prevoznik od 1. 8. 1960. Mirno in lepo naj uživa zasluženi pokoj. In naši smučarji? Mestna zveza za telesno kulturo, Ljubljana, se nam je v letošnji sezoni predstavila v neverjetno delavni, tehnično in organizacijsko zreli obliki. S pomočjo mladih organizatorjev kluba Snežinka je pripravila dvoje izredno uspelih smučarskih tekmovanj, in sicer občinsko prvenstvo občine Šiška 13. februarja in mestno prvenstvo Ljubljane 6. marca. Ker so se obeh tekmovanj udeležili tudi člani našega kolektiva, naj kratko poročamo o njihovih uvrstitvah. Prvo tekmovanje je bilo na neprezahtevnih progah smučišča v Martuljku, kjer se je v čudovitem sončnem vremenu zvrstilo skoraj 108 tekmovalcev, med njimi tudi 10 Litostroj čanov. Slednji so se v posameznih sarostnih skupinah zvrstili takole: Člani III. kateg.: 3. Ludvik Šarf 7. Tone Erman Člani II. kateg.: 10.—12. Marijan Klemen 17.—18. Silvo Beguš, st. 23. Marijan Pirc Člani I. kateg.: 2.—3. Ivan Klemenčič in Janez Kalan 4.—5. Lojze Rupnik 8. Janez Hafner 18. Silvo Beguš, ml. Ivan Božič, monter v montaži PE FI, je odšel v pokoj 25. 2. 1971' V Litostroj je prišel 30. 4. 1950. Dolgoletnemu sodelavcu želimo prijeten pokoj. S planinci na ples Na mestnem prvenstvu v Kranjski gori pa se je kljub mrzlemu vremenu in ledenim progam zbralo čez 300 tekmovalcev-sindikalistov. Seveda je bilo med njimi nekaj znanih imen iz vrst nekdanjih tekmovalcev, kar pa ni motilo prireditve, kvečjemu ji je dalo še večji mik. Od skupno 20 nastopajočih Litostrojčanov so se uvrstili: Marija Oberstar na 11. mesto v III. kategoriji žensk. Milan Keber na 4., Tone Erman na 18. in Janez Jenko na 21. mesto v III. kategoriji moških. Oton Bolha na 30., Marijan Klemen na 50., Silvo Beguš, st. na 51. in Stane Šmid na 55. mesto v II. kateg. moških. Ivan Klemenčič na 15. ter Janez Langenvalter na 36. mesto v I. kateg. moških. Ostali so bili diskvalificirani ali pa so odstopili, pri čemer je treba povedati, da je bila proga zlasti za I. starostno kategorijo moških v resnici težka. Vesela litostrojska smučarska druščina se sedaj pripravlja nd IX. tovarniško srečanje, ki je predvideno za 26. in 27. aprila na Soriški planini. Takrat bo šlo spet zares: Za najboljšega v teku, v veleslalomu, v skokih — za »Zlato smučko 1971« — za najboljšo ekipo, prehodni pokal... Pripravljeni? Že dolgo pred napovedanim datumom so z oglasnih desk in propagandne omarice Planinskega društva ob vhodu v tovarno lični plakati z znano rdeče-belo markacijo oznanjali, da za pra- znik žena planinci pripravljajo ples. V soboto 6. marca se je tako v slavnostno okrašeni restavraciji zbralo kar lepo število mladih in starih — vsi pa nabrušenih peta. Ob zvokih veselih planšarjev so se potem zavrteli, da /f bilo kaj. Izvoljena je bila kralji' . ca srčkov s spremljevalkama, izžrebana tri omizja in vsi nagrajeni s primernimi darili. Srečelova je bilo kar prekmalu konec, nageljni pa so ostali še za ponedeljek — tako je bilo vsem prav. Tudi ta prireditev je pokazala, da so litostrojski planinci sposobni organizatorji. (ETO) Anekdota Na seji sekretariata ZK se j® upravnik DR Anton Robežnik razhudil nad točenjem alkohol' nih pijač v podjetju ... »Nelojalna konkurenca«, bi lahko rekli. 58. . 59... SMUK! ETO Poškodbe v februarju V februarju smo imeli v podjetju 44 poškodb, od tega 3 na poti v službo in iz službe. V MO je bilo 22 poškodb, v PK 4, v FI 12, v VET 2 in v sektorjih 4 poškodbe. Zaradi poškodb smo izgubili 535 delovnih dni, 167 v MO, 15 v PK, 179 v FI, 54 v VET in 120 delovnih dni v sektorjih. Oči si je poškodovalo 18 delavcev, telo 2, prste rok 11, ostali del roke 4, noge pa si je poškodovalo 9 delavcev. Največ poškodb je bilo v četrtek 9, sledijo ponedeljek in torek 8, sreda 7 ter petek in sobota s 6 poškodbami. V mesecu februarju so bile 3 poškodbe manj kot v istem mesecu lani. Služba varstva pri delu ČLOVEKinDELO Strokovno šolanje v Renaultu Ko so se lani spomladi začeli kazati prvi obrisi sodelovanja z režijo RENAULT, je bilo treba brž pripraviti tudi predloge za specializacije tistih naših sodelavcev, ki bi bili predvsem v prvi razvojni stopnji močneje udeleženi. In ker je izbira kadrov ter strokovno usposabljanje Pač nujno začetek pri takem postopku, sva bila s tov. A. Režkom Predvidena, da se najprej seznaniva z metodami selekcije in z načini strokovnega izobraževanja. Vse te specializacije so urejene s tripartitno udeležbo, tako da prispevajo svoj delež TZ Litostroj, Renault in ASTEF, to je franco-ska tehnična pomoč. Ta sicer ni Pretirano radodarna s prispevkom za^ vzdrževanje štipendistov, zato pa nudi zelo pestre možnosti ^a obiske kulturnih prireditev v Parizu in daje na razpolago kar 7°0 FF, to je 1.526 ND za nakup literature, če se stažist pač hoče Potruditi, da svojo strokovno literaturo izbere, jo predloži ASTEF-u v odobritev in nabavo ter jo seveda potem sam embali-ra. pripelje na postajo in v domovino. Uspeh vsake specializacije je v veliki meri odvisen od tega, kaj znaš videti in koliko želiš videti. Lahko rečem, da sva prinesla Polno vrečo prav koristnih podatkov in gradiva. Vodja naše šolske delavnice, Prof. Anton Režek se je seznanil z njihovim strokovnim izobraževanjem: učnimi programi, metodami in z opremljenostjo delavnic. In po pravici povedano je kaj videti. Seveda so tudi prilike pre-Cei drugačne. Samo pariška tovarna RENAULT šteje 11-krat Več delavcev kot naša, vsi francoski obrati skoro 30-krat več. lam je izrazito serijska proizvod-nia, pri nas individualna. Zato je razumljivo, da izobrazi njihova industrijska šola skoro tolikšno število mladih kvalificiranih delavcev kot naša IKŠ. čista proizvodnja sloni skoro v ce-'oti na priučenih delavcih, skoro izključno iz sev. Afrike, črncev ln iz južne Evrope. Naj pri tem 0Inenimo, da so na treh čisto različnih mestih pohvalili naše delavce kot najboljše med vsemi, tako po zanimanju za delo kot Po vestnosti. Kvalificirani delavci so tam razvrščeni v tri kategorije: Pi, F? in P3 (professionnel), po naše H1 * * * S se reklo K, VK in vrhunski K delavci. Vsi ti so zaposleni le Pri vzdrževanju, popravljanju =trojev in druge opreme ter v Prototipnih delavnicah. Tovarna sama jih usposablja a določen kovinarski poklic, re-Jhio za strugarja, rezkalca ipd. 'f državnih vajenskih šolah pa PL pripravijo bolj za splošno •rabo«, zato pravijo v tovarni, ?a znajo taki fantje vse in nič L zato jih tudi ne vzamejo kar tako v službo (kljub spričevalu), aihpak jih po večini uvrstijo kar svojo šolo, kjer morajo še eno leto prebiti v šolskih delavnicah, ^a se dodobra usposobijo za tak Profil kvalificiranega delavca, a°t ga sami hočejo. Med tem ča-f°!n so pa vendar plačani kot K delavci. p Njihovi »IKŠ-ovci« so vsi iz ariza in pri sprejemu celo pa-R°< da nimajo več kot uro vož-do šole. Tedensko imajo 40 tk .h ur pouka, od tega 13 ur 36 * * * 10°rije. Med temi urami so tudi Ure telesne vzgoje in obvezno P° eno uro plavanja v zimskem bazenu, skladno z veliko plaval-l° akcijo francoskih oblasti, ki zahtevajo, da mora znati vsakdo Plavati in vidijo v plavanju sploh Lajboij skladen in celovit šport. sak učenec mora voditi svoj sebni notes, v katerega mora Proti zapisovati prejete ocene in Plati staršem redno v podpis, francoski šolarji imajo sicer P četrtkih prosto, toda učenci lfr,t i°* vsak dan po osem ur, J"1 njihovi bodoči kolegi v to-(jPrni. Sobote so proste. Opoldne PPijo v šolski menzi kosilo za aihen denar (kakih 7 ND). str °-a ni v skrbeh in v zadregi s n r.°]L Imajo 60 stružnic, 40 rez-. ainih strojev in nekaj brusilnih Vrtalnih strojev. Sedaj uvajajo eksperimentalni program za strugarje in rezkal-ce, ki naj bi trajal namesto treh le dve leti. Za skrajšanje govorijo seveda v glavnem ekonomski razlogi (tudi tam!), proti pa strokovni oziri in seveda njihovi učitelji praktičnega pouka, ki se boje, da jih v takem času ne bodo mogli vsega naučiti. Tovarna sama pa spet zagovarja skrajšanje s svojimi razlogi: po novem morajo vsi učenci do 16. leta hoditi v šolo in so torej že toliko starejši, zrelejši in sprejemljivejši za pouk kot prejšnji 15-letniki in če bi sedaj spet še vedno tri leta hodili v šolo, vmes še kako leto zamudili, bi bil potem star 20 let in tedaj ga pobere vojska za dve leti in po vsem tem bi dobila tovarna delavca šele po 6 letih in še tedaj bi že mnogokaj pozabil. Strokovno izobraževanje odraslih Francozom in še posebej Renaulte vcem v čast je treba priznati, da imajo zlasti to področje izredno razvito. Vsako leto se po tej poti strokovno usposobi blizu 300 delavcev. Tečaji trajajo približno 6 mesecev (za varilce 4 mesece, za vrhunske pločevi-narje-zarisovalce ali za ključavničarje, ki bodo popravljali komplicirane stroje, pa recimo 18 mesecev) . Iz vrste priučenih delavcev na traku odbere)o sposobnejše (s testi sposobnosti, in s preizkušnjo znanja), potem pa sledi pol leta zgoščenega strokovnega pouka, večinoma v delavnici pod vodstvom učiteljev praktičnega pouka. Teorije je le 8 ur tedensko. Tečajnike ves čas vzdržuje Ministrstvo za delo, med šolanjem dobivajo celo plačo, ne sicer velike, pa vendar. Po šestih mesecih postane kvalificiran delavec prve stopnje (po njihovo Pi). V začetku od njih ne zahtevajo polne proizvodne norme. Za odrasle je uvajalni rok 3 mesece, za mladino pa menda 6 mesecev. Čez nekaj let se lahko spet prijavi v tečaj za VK delavca. Tudi tedaj ga čakajo sprejemni izpiti in potem trdo delo in končna preizkušnja. Menda je na prvi stopnji 94 % uspešnih, na drugi pa 75%. Za tretjo stopnjo, lahko bi rekli za vrhunskega delavca ni treba več tečaja. Komisiji mora predložiti le vrhunski izdelek. Zanimivo je tudi, da izdelki tečajnikov ne služijo uporabnim namenom, ker bi to baje oviralo metodične interese pouka. Za strokovni pouk v osnovnem tečaju imajo še starejše stroje, medtem ko je v tečaju za VK delavce videti le najmodernejše stroje, ki jih večkrat nima niti proizvodnja. Uspeh in obseg strokovnega izobraževanja odraslih pri Renaultu sloni seveda na dokaj ugodnejših pogojih, kot so pri nas. Kandidatov ne vprašajo za dokončano osemletko, pokazati morajo le zadostno osnovno znanje in sposobnosti. Učni program je razbremenjen vseh splošnih predmetov, delajo le tiste računske naloge, imajo toliko risanja in tehnologije, kot jo potrebujejo neposredno za razumevanje posamezne lekcije. Tej strogi racionalnosti, in kajpak tudi večji resnosti ter zavzetosti starejših tečajnikov se je treba zahvaliti, da lahko delavcu v pol leta dajo toliko strokovnega znanja kot redna šola v treh letih. Izrazili smo boječe pomisleke, češ da dobi tako formiran delavec premalo splošnega znanja, da mu je potem zaprta pot k nadaljnjemu napredovanju in da je končno le samo nekakšen živi stroj, strežnik mehanske naprave. Zagovorniki izobraževanja od raslih pa so nama odgovorili: »Ni res. Naši absolventi imajo trenutno res nekaj manj znanja, toda pridobe si ga lahko na večernih tečajih, in poleg tega: ali veste, da tudi učenec z IKŠ pozabi 80 % svojega znanja in da je med njimi komaj 20 % takih, ki imajo voljo do napredovanja v stroki? Pri nas pa je ugotovljeno, da recimo od vseh absolventov strokovnega izobraževanja odraslih iz 1. 1964 ni niti enega, ki bi ostal pri osnovni kvalifikaciji, vsi so si pridobili višjo kvalifikacijo, nekateri so postali skupinovodje, nekateri celo delovodje.« Večerno izobraževanje Izraz je malce netočen, čeprav res večina tečajev poteka v zgodnjih večernih urah, ampak za popoldansko izmeno je npr. organiziran pouk v opoldanskih urah. Ta pouk je po številkah brez dvoma najmočnejši. Samo pariška tovarna Renault v Billan-courtu ima recimo 8.000 vpisov, 5.000 slušateljev. Pouk poteka v 250 različnih tečajih in na njih predava 180 profesorjev, večinoma strokovnjakov iz tovarne. Na razpolago imajo 72 učilnic. Tudi honorarji profesorjev niso ravno V dvoje (O. Dolenc) od muh. Za eno učno enoto, ki traja 75 minut, dobijo okrog 9.000 starih din (na državnih šolah samo polovico tega). Na tej večerni šoli dobiš praktično možnost, da se izpopolniš in naučiš vsega, kar ti je potrebno za delo in napredovanje v podjetju: tehnični predmeti vseh vrst in stopenj, matematiko, komercialna znanja in seveda znanje jezika, predvsem francoščine za vse tuje delavce. To tako imenovano večerno izobraževanje ima pri Renaultu že prav dolgo tradicijo (začelo se je že L 1920) in se še kar naprej nezadržno krepi. Očividno so tudi slušatelji vedno resnejši, če naj verjamemo podatkom, da je znašal še pred dvema letoma osip 50 %, letos pa je padel že na 35 %. Tudi število uspešno opravljenih izpitov je lepo, saj znaša 75 %. Ekspanzija, nezadržna rast, položaj prvega proizvajalca in prvega izvoznika Francije zahteva poleg vseh drugih tudi zadostno število primerno usposobljenih kadrov. Poleg klasične oblike izobraževanja mladine napravi zlasti močen vtis zelo razvejan sistem strokovnega izobraževanja odraslih in nenavadno pester program večernega izobraževanja. Mirko Hrovat Dr. Ljubo Dorem Bolezen našega časa Krčne žile, kot pravimo po domače motnjam krvnega obtoka v spodnjih okončinah, so v naši republiki zelo pogostne in predstavljajo hud problem za zdravstveno službo in posebej za paciente. Letošnje leto naj bi bilo začetek organizirane kampanje za ublažitev in zdravljenje te bolezni posebej v naši republiki. V zvezi s tem bo letos kongres za medicino dela mednarodnega pomena, kjer bodo obdelali prav to temo. Po naj novejših statističnih podatkih boleha v Jugoslaviji najmanj dva milijona prebivalstva zaradi sprememb na ožilju spodnjih okončin, kar povzroča motnje krvnega obtoka. V naših specialističnih ustanovah in inštitutih za medicino dela so ugotovili, da od tega števila odpade okrog 70 odstotkov na delavke oziroma delavce zaposlene v in- dustriji, posebej če njihovo delovno mesto zahteva stoječe delo. S svojo boleznijo je vsak paci- ent nehote postal član velike družine bolnikov, ki trpijo za motnjami obtoka v spodnjih okončinah. Predvsem si nismo še na jasnem, kako preprečiti nadaljnje naraščanje števila bolnikov s to boleznijo, kako obvarovati že naše otroke, da ne bodo trpeli zaradi istih težav. Raziskave na tem področju se nadaljujejo. Naše farmacevtske tovarne zelo intenzivno delajo na tem problemu, seveda v najtesnejšem sodelovanju z znanimi jugoslovanskimi in tujimi strokovnjaki s tega področja medicine. Preučujejo najrazličnejše vplive na bolezen, ki jo označujemo kot cirkulacijsko pretočne motnje v spodnjih okončinah, načine in možnosti preprečevanja in posebej zdravljenja te bolezni. Da bi se kar koli doseglo na tem področju, je nujno potrebno poleg prizadevanja strokovnjakov v naših zdravstvenih ustanovah in farmacevtskih tovarnah tudi disciplinirano sodelovanje bolnikov. To vsekakor ni samo medicinski, ampak tudi hud socialno ekonomski problem moderne dobe, problem, ki zahteva sistematično teamsko delo, entuziazem strokovnjakov in prizadevnost bolnikov. Raziskave in statistična obdelava motenj obtoka spodnjih okončin so pokazale, da se v Jugoslaviji odstotek bolnikov, ki bolehajo za prevarikoznim in va-rikoznim sindromom, giblje med 10 in 20 % in sicer med 30 in 70 letom starosti. V nekaterih tovarnah v Sloveniji so v zadnjem času strokovnjaki našli tudi do 50 % članov kolektiva, ki so prizadeti zaradi motenj obtoka v spodnjih okončinah in potrebujejo zdravljenje. To je vsekakor zelo zaskrbljujoče poročilo. Ta bolezen, ki jo nekateri imenujejo minus varianta pokončne drže človeka, je torej resnična in potencialna nevarnost za vse ljudi. . Statistika je pokazala, da so motnje obtoka v spodnjih okončinah bolj pogostne pri osebah, ki dalj časa stojijo in sicer zaradi delovanja sile teže, da je invalidnost zaradi te bolezni večja, kot sicer mislimo in da zaradi te bolezni izgubimo najmanj toliko delovnih ur kot pri gripi. Člani delovnih kolektivov v tovarnah, posebej tam, kjer proizvodnja še ni na zadostni tehnični ravni, morajo zaradi narave svojega poklica pretežni del delovnega časa stati. To velja tudi za delavce v kmetijstvu, gradbeništvu, komunalnih podjetjih itd. Če še navedemo, da so ogrožene osebe, o katerih smo pravkar govorili, nepoučene o vajah, ki jih je potrebno izvajati v odmorih na delovnem mestu, da bi se preprečile motnje obtoka v spodnjih okončinah, potem je jasno, da je ta problem v naši državi še vedno na mrtvi točki in da ga je potrebno čim prej aktualizirati. Zato mora zdravstvena služba, posebej služba medicine dela, bolj spremljati pojave motenj obtoka na spodnjih okončinah, saj bi pravočasni ukrepi in zdravljenje gotovo pozitivno vplivali na izboljšanje stanja pri nas. V takih pogojih in pri takih poraznih rezultatih bi zdravstvena služba morala določiti organizacijo dela kot tudi strokovni profil zdravnikov, ki bi teamsko obdelovali bolnike s prevarikoznim in varikoznim sindromom (zdravnik splošne medicine, der-matovenerolog, kirurg za ožilje itd.). Ko se je davni prednik današnjega modernega človeka postavil na zadnje noge in začel uporabljati sprednje kot bodoče roke, nikakor ni mogel predvidevati, kakšne posledice bodo in koliko jih bo. Ena od nezaželenih je poslabšanje krvnega obtoka v spodnjih okončinah, ki se pogosto zaključi kot bolezen z imenom krčne žile, krtice ali strokovno varice. Ta bolezen sodobnega človeka sodi med najbolj razširjene nasploh. Po podatkih različnih avtorjev zboli za njo več kot polovica vsega prebivalstva, čeprav so podatki dokaj različni, glede na starost opazovanih skupin, njih poklice, življenjske navade in druge okoliščine. Za razumevanje nastanka motenj v obtoku in razvoja krčnih žil si moramo najprej priklicati v spomin znanje o normalnem krvnem pretoku. Vemo, da kri proti periferiji poganja srce s svojo močjo. Potem ko le-ta prepoji tudi najbolj oddaljene dele telesa, odda snovi, ki jih kot potrebne nosi s seboj in sprejme od celic vse tisto, kar jim je odvečno ali škodljivo, začne pot nazaj proti srcu. Od najtanjših žilic, lasnic ali kapilar proti debelim in debelejšim se t. im. venska kri zbira in usmerja proti srcu. To omogočajo posebne zaklopke, nameščene v notranjosti ven. Sila, ki poganja kri, pa prihaja z več strani; pritisk nove krvi, ki prihaja, gibanje mišic ob venah (posebno pri delu), utrip žil odvodnic, ki se prenaša na v bližini potekajoče vene, vsrk s strani srca in še drugi. Iz povedanega je razumljivo dvoje; da bo odtok toliko težji in počasnejši, kolikor se kri zbira in odteka iz srca bolj oddaljenih delov telesa, kot je to prav primer s spodnjimi okončinami. In drugič, da bo kri zastajala in bo odtok oviran, če katerikoli od sistemov, ki sodelujejo v odtoku, odpove. Če pa pride do zastaranja krvi v spodnjih okončinah, če je torej odtok oviran in počasen, sledijo najrazličnejše spremembe predvsem na teh mestih, a pozneje lahko tudi drugod. Ravno to vidimo pri krčnih žilah, posebno če so močneje razvite. (Nadaljevanje prihodnjič) FZAA/CELJ' Z £ -Z DAV A/A J 7£ KOA/£C AlAUC£f" „ SAA/O HAAG SE SE staBU-/z/eaht Poteh ^zeh tazoj ata delo/" Z, k VZACfV STARILIZAC/JA k /HA PA JO Z JE (/OD'* ' n Tegale bom pa jaz stab/j-izikAl TALE SE JE PA DOBRO S TA BUJE/ k A L / Izbrane misli Lačnemu težko dopoveš, da je preobilje škodljivo. Kitajski pregovor Kadar govorite z žensko, poslušajte predvsem njeno govorico oči. Brežina Ženska nas mnogokrat vzpodbuja k velikim dejanjem, a kasneje nam onemogoči, da bi jih storili. Dumas j Ženska nikoli v taki meri ne očara moškega kot takrat, ho ta pričakuje slabo, a dobi dobro. J Dvom v žensko iskrenost naredi iz nje hinavko. Field Vino zmoči grlo, a izsuši denarnico. Holbein Cesarec Ženske si večkrat predstavlja- ] jo, da so se zaljubile v nekega moškega, a v resnici so samo zasovražile njegovo ženo. Guitry i Na pomoč! Izgubili smo podpis k sliki! Avtorji treh najbolj duhovitih podpisov bodo nagrajeni. (Podpise pošljite na uredništvo časopisa do 10. aprila.) IZBRANE MISLI Izkušena ženska spozna tudi tisto, kar ostane moškemu vedno skrito. Cankar Ženska je lahko prijateljica moškemu samo po naslednjem vrstnem redu: najprej znanka, nato ljubica, a šele nato prijateljica. Čehov Krepost, ki jo moramo vedno stražiti, ni vredna pozornosti, ki ji jo posvečamo. Goldsmith »Oče,« vpraša sin očeta, »iz česa pa so naredili prvi zvočnik?« »Kaj ne veš, tega? Iz ženskega rebra vendar!« Časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni urednik dr. Branko Vrčon — Odgovorni urednik Pavel Perko — Tehnični urednik Estera Lampič — Tel. uredništva 56-021 (h. c.) int. 246 — Cena posamezni številki v prodaji 0,50 din — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska tiskarna ČZP »Primorski tisk« v Kopru mi ?gm9 I