PoStnim ptflbns t cutovlnt Leto XVIL, št« 7 Ljubljana, petek lo, januarja 1936 Cena t Din u pravmštvo; Ljubljana, tinaiijeva ulica «— reletoo tt. £122, S123, inaerauil oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ul tt. — Tel 3492, 2492, Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. LL — Telefon BL 2455. Podružnica Celje: Kocenova uSca St. 2. — Telefon St. 190. Kafium pri poŠt. ček. zavodih: Ljub* 3124. 3125, 31266. ljana SL 11.842, Praga Oslo 78JL80, Wien St 105.241. Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor; Gosposka ulica 11. Telefon SL 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon SL 65. Rokopisi se ne vračajo. Lahko in težko rešljivi problemi V življenju naroda se vsak dan pojavljajo razni veliki in mali problemi So vprašanja, M se me dajo rešiti preko noči, dočim je za rešitev mnogih, drugih oprašanj treba takorekoč samo malo dobre volje. V zadnjem času stojijo v ospredju težki gospodarski in socialni problemi- Nekateri med njimi, kakor n. pr. brezposelnost, kmečka razdolžitev. denarna in kreditna kriza, spadajo med one- M za nje niso našli ne drugod in tudi ne pri nas rešilnega recepta in uspešnega zdravila. Tu je mogoče delati samo korak za korakom in poedind ukrepi nosijo pogosto značaj eksiperiimenta. katerega rezultat v naprej ni znan. Iskanje resnice je težko- odločitve same še težje in dostikrat pri najboljši in najbolj pošteni volji vendarle pogrešne. So zopet vprašanja, ki so trenutno silno važna, za katera pa je pot vidna in so izven spora tudi sredstva za dosego uspeha. Tako vprašanje je n. pr. zadeva naročil za naše rudnike. Tu ni ničesar problematičnega. Tu gre le za spoznanje, uvidevnost in odločnost v obrambi ogroženega interesa prizadetih slojev. Tudi odgovornost za posledice je povsem jasna. Dočim so n. pr. pri redukciji uradniških plač v naprej znane koristi, M jih ima od tega državna blagajna, so socialne in gospodarske posledice za prizadete in vse naše gospodarsko življenje lahko zelo tepe. Pri naročilih za premog se nobene škode ni treba bati. Niti za državno blagajno, niti ta ekonomijo in varnost železniškega prometa in še manj seveda za prizadete kraje. Nasprotno, vsestranska korist je povsem oči vidna. Splošno mišljenje, da je temu tako je tako globoko ukoreninjeno, da se ljudem zdi skoraj nekoliko odveč organizirati med prebivalstvom kako posebno akcijo v prilog ogroženim rudarjem. Vsak človek misli, da v tem oziiru pač ni treba nikogar še prepričevati in da je dovolj, ako direktno prizadeti pojasnijo merodajnim stvarno stanje. Tudi med kulturnimi problemi ki jih je vse polno, imamo vprašanja, ki so zelo težko rešljiva. Ima™o pa tudi probleme, ki niso problemi, ker je mišljenje o njih povsem enodušno^in njih rešitev brez vsakih težav mogoča- Med te neproblemske probleme spada tudi zadeva monopolšzacije, odnosno unifi-kacije šolskih knjig. Z gotove strani se ta stvar sedaj razpravlja na način, kakor da bi Slovenci ne imeli druge skrbi od te in kakor da ne bi imeli večje težave, nego je ta, kako naj se prepreči naknadna izvršitev zakona o šolskih knjigah iz leta 1929. Mi smo že ponovno opozorili na način, kako se je izvršitev tega zakona do sedaj zadržala. Dokler so imeli v vladi besedo slovenski ljudje iz JNS, je zakon, ki ga niso oni napravili, ostal mrtva črka. Niti en korak za monopoliizacijo in unifikacijo šolskih knjig v tej dobi ni bil storjen. Monopolizacija šolskih zvezkov je bila na osnovi istega zakona sicer izvedena, toda tudi to se je zgodilo še pred prihodom JNS na oblast. Kaj je torej sedaj storiti? Ker so bili med tem razpisana natečaji za uni-fitiirane šolske knjige in prihodnje dni že poteče prvi rok, je edini praktični izhod iz zagate stari recept in doslovna uporaba sredstva »s potezo enega peresa« ter predala ministrskega arhiva. Ako si vlada, odnosno poedini njeni člani, o tem niso na jasnem, jih je treba o dosedanji praksi obvestiti Namesto tega pa naenkrat vidimo, da se dela iz vprašanja monopolizacije pravcat narodni pokret Na ljubljanskem magistratu so bili sestanki raznih inte-:nesirani'h organizacij, ki so blie gotovo poklicane še enkrat opozoriti slovenske merodajne faktorje na nujnost te zadeve ter jih zaprositi, da naj postopajo v tem pogledu po stari praksi. Gosp. dr- Korošec, ki je tako avtoritativen član sedanje vlade, je gotovo zadnji, ki bi zaprl ušesa pred to eno-dušno zahtevo, za katere rešitev v ostalem ni treba nobenega posebnega niti političnega, niti prestižnega napora. Nesumijivo bo tudi rad storil svoje, da se revidira i sam zakon. Saj bo s tem popravil odredlbo iz časa, ko so on in njegovi prijatelji sodelovali v režimu. Odobravamo tudi, da se n. pr. z depu-tacijo, ki gre v Beograd, ali pa pričaka g. ministra, kadar pride v Ljubljano, ta zahteva in prošnja še enkrat predloži. Do tu je vse u redu. Nerazumljivo pa se na zdi, zakaj so na sestanku na enkrat sklenili, obrniti se na povsem drugo adreso na naše občine, ki naj prično s peticijami. To znači celo stvar znatno komplicirati ali pa spraviti na slepi tir. Na ta način se namreč pojavlja vprašanje monopolizacije šolskih knjig, ki so jo do sedaj držali izven NOVA ABESINSKA OFENZIVA Na severnem bojišča so Abesinci izkoristili neugodno vreme, prešli zopet v ofenzivo in izvojevali lepe uspehe Addis Abeba, 9. januarja, o. Po vesteh ki so danes prispele v abesinsko prestolnico, so Abesinci na severu in jugu pričeli novo ofenzivo ter izkoristili nastalo deževje, ki je napravilo težke italijanske kolone skoro nepremične. Po prvih vesteh so se razvile hude borbe, v katerih pa so Abesinci na vsej črti zmagoviti. Ras Kaša in ras Sejum sta udarila z močnimi četami na italijanske postojanke okrog Makale in naglo prodirata v smeri proti severu. Italijani ue umikajo ter se obupno postavljajo v bran na malih, na hitro zgrajenih, a docela nezadostnih utrdbah, ki se ne morejo upirati navalu Abesincev. Na jugu je tudi ras Desta prešel v ofenzivo in navalil na docela iznenadene čete generala Grazianija. Po zadnjih vesteh iz Desija so abesinske čete zavzele vso pokrajino Tembien in so naletele na slab odpor italijanskih čet. V odseku Makale se Italijani v največjem neredu in paničnem begu umikajo, prepuščajoč Abesincem velikansko število tankov, težkih topov ter oklop-nih in tovornih avtomobilov, ki so obtičali v blatu in so postali za Italijane docela neporabni. Silni nalivi, ki še vedno trajarjo, so izpremenili vso pokrajino v eno samo močvirje, v katerem se težko opremljeni italijanski vojaki le s težavo gibljejo, dočim so jim bosi Abesinci neprestano za petami in jih nevzdržno pode pred seboj. Načrti za sedanjo abesinsko ofenzivo so bili izdelani že pred nastopom deževne dobe. Po nasvetu svojih vojaških svetovalcev je abesinski cesar pripravil za to ofenzjivo mnogo močnejše oddelke, kakor pa za prvo ofenzivo meseca decembra, zaradi česar so v krogih abe-sinskega vrhovnega poveljstva prepričani, da bo tokrat abesinska akcija na vsej črti uspela, zlasti, ker so Italijani zaradi prejšnjih porazov hudo demora-lizirani, sedaj pa zaradi deževja in slabe prehrane do skrajnosti izmučeni in onemogli, tako da na resen odpor niti ne morejo misliti. Deževje ovira tudi vsako akcijo italijanskega letalstva, ki bi bilo sedaj še edino uspešno orožje proti Abesincem. Tembien osvojen Berlin, 9. januarja. AA- Posebni vojni dopisnik DNB-ja poroča iz AcLdis Abebe: Najnovejša ofenziva Abesincev na severnem bojišču, ki traja že dva dni, je bila zelo skrbno pripravljena. Prednje bojne čete so ojačene z izbranimi strelci. Splošni napad se je začel 6. januarja. Zaradi hudega deževja Italijani niso računali z abesinskim napadom in se v začetku niso mogli upirati. Do 7-t. m. zvečer o Abesinci zavzeli skoraj ves Tembien. Abesinske čete prodirajo proti severu proti Abbi Addiju, ob enem pa pošiljajo močne čete proti Geralti, da pridejo Italijanom, ki imajo močno utrjene postojanke med Geralto in Makalo, za hrbet Na južnem bojišču se opaža živahno delovanje italijanskega vojaškega letalstva, na severni fronti pa zaradi slabega vremena ni moglo podpirati operaci j italijanskih čet. I Lunin mrk znamenje prelivanja krvi Pariz. 9. januarja AA. Agencija Havas poroča iz Addis Abebe, da je lunin mrk napravil v abesinski prestolnici globo:* vtis, ker je Po afbesansk". ljudski veri lunin mrk znamenje velikega prelivanja krvi. Mnogi Abesinci so včeraj trdili, da se je med mrkom jasno vMella silhueta judejskega leva, ki gro^i s šaipami. Kadar je mir, pravijo Abesinci, se judejski lev Pokaže saimo resno in- dostojno kakor poveličevanje cesarjeve moči, kaiiar ga Pa kdo napade, le strah '.n trepet sovražniku. Pred cesarskim gradom se je zbrala ve-liiika množica ljudi, ki &o pobožno molili. Pomirili s0 ee &e>le teda j, ko je bilo mrka toonec Uplenjena italijanska radijska postaja Addis Abeba, 9. januarja. AA. Hiavasov posebni dopisnik poroča: Uradno ja/vljajo, da so čete titaorarija Tafarlja prt Kere" bedi z uspehom napadle itatijamske oddelke. Izgube italijanskih čet so znatne MeOeuvre< pravi, da so popolnoma neosnovane vesti, po katerih naj hI sedanji manevri predstavljali prvo javno manifestacijo francosko-angleškega sporazuma o vzajemni pomoči Sredozemskem morju. Grčija naroča nove križarke Atene, januarja, o. Pod predsedstvo™ kralja Jurija je zasedaj danes vrhoivni vojaški svet, da v zv©zl s položajem na Sredozemskem morju takoj prouči ukrepe Za vojaško obrambo države. Sprejeti ao bHl važni sklepi, ki &e tičejo povečanja vojnega letalstva m zgraditve pomorskih in leto [s kih oporišč na grških ofokih Nadalje je bflo sporočeno na seji, da Je Grčija že naročila 6 velikih vojnih križar* v Ameriki, v Angtfijl pa večje število bnzoetre^. nih toPOV za modernizacijo grške vojne mornarice. Potrjujejo se v^stl, da Je An-Siija zagotovila Grči£ v to svrbo večje posojilo. Nezadovoljstvo v Italiji Rim. 9. januarja AA. Italijanski listi komentirajo bližajoče se velike manevre francoske mornarice. »Tribuna« pravi med dragim, da se v Parizu trudijo pokazati, da francoski pomorski manevri niso v nikaki zvezi s sedanjim političnim položajem, zlasti ne s položajem na Sredozemskem morju. Takšen demanti lahko vzamemo na znanje, toda italijanska javnost ne more tako lahko pozabiti ponovnih izjav o francoski pomoči, ki smo jih čuK v Londonu avgusta lanskega leta. ko so se zbirale britanske pomorske sile na Sredozemskem morju. Francosko in britansko pomorsk* gibanje nista v skladu s stališčem Društvi narodov, ki je izjavilo, da ne misli na to jaške sankcije. V borbi za petrolej Italija še vedno grozi s poostritvijo odnošajev v primeru razširjenja sankcij Dunaj, 9. januarja, o. »Reichspost« je objavila daljše porodilo iz Rima, v katerem pravi, da je sedaj po informacijah, ki jih je dobil njen poročevalec na najmero-dajnejšem mestu, vsa italijanska diplomacija zaposlena z akcijo proti prepovedi izvoza petroleja v Italijo. Tako je Grandi že o priliki svojega prvega obiska pri Ede-nu protestiral proti takemu sankcijskemu ukrepu. Prav tako je gotovo, da je tudi Mnssolini ob priliki svojih razgovorov z belgijskim in francoskim poslanikom v Ri-lu govoril o tem vprašanju. Italijanski zastopniki v Parizu in Londonu 90 dobili nalog, naj obvestijo obe zapadni evropski velesili, da je ostalo italijansko stališče glede razširjenja sankcij na petrolej neiz-premenjeno in da bodo nove sankcije povzročile takojšnjo poostritev diplomatskih odnošajev med Italijo in vsemi državami, ki bodo sodelovale pri petiolejskem em-bargu. Italijanska vlada je obveščena, da sta grška in turška vlada v inozemstvu naročili velike količine vojnega materijala, ker računata v primeru uvedbe petrolej kih sankcij proti Italiji z italijanskim vojaškim nanadom. Dobro poučeni krogi v Rriimu poudarjajo še vedno, da bo Otalija smatrala pefcro-lejske sankcije kot odločilno iz remembo celotnega mednarodnega političnega položaja. Razširjenje sankcij na petrolej tudi ne bo preprečilo ie napovedane nove ita- lijansko ofenzive proti Abesiniji. Kljub vsej ostri diplomatski taktiki, ki jo vodijo v palači Ohigi, pa je po mnenj« teh krogov še vedno mogoč izhod in preokret v sedanjem mednarodnem političnem položaju. Ameriški petrolej zaltalijo Rim, 9. januarja, g. Po zanesljivih Informacijah bo imela Italija za nadaljevanje abesinske vojne dovolj petroleja. Neka ameriška družba, katere ime skrbno prikrivajo, dobavlja Italiji trenutno 6000 ton petroleja na mesec. Ta družba ima razen tega v Neaplju v skladišču milijon sodov za primer, če bi bila proti Italiji odrejena zapora petroleja. Ta ogromna zaloga za sedaj Se ni prodana Italiji, temveč je še v privatnih rokah in bo ostala toliko časa, dokler zaradi zapore v Italiji res ne bi bilo nobenega petroleja več. -Vovi vrhovni poveljnik ameriške vojne mornarice Washington, 9. januarja, o. Dosedanji Podadmira] Arthur Hepborne je imenovan za admirala in obenem za vrhovnega poveljnika vseh ameriških pomorskih sil. njih sil. »JUTRO« št. 7. 2 »JUTRO« §t Z. Lavala čakajo nove težkoče v parlamentu Pred poslednjim zasedanjem sedanjega francoskega parlamenta — Možnost vladne krize Pariz, 9. januarja, d. Francoski parlament »e sestane 14. januarja k zadnjemu zase. danju v svoji zakonodajni dobi. Dne 31. maja poteče namreč sedanjemu parlamentu mandat in se morajo po zakonu vršiti volitve v novi pa rkiment najkasneje dva meseca pred potekom mandata 3tare poslanske zbornice, to je 31. marca. Predsednika vlade Lavala čakajo vsekakor v sedanjem zasedanju še hude ure. Radikalni socialisti namreč lahko vsak čas izsilijo krizo vlade in sicer v prvi vrsti z izstopom svojih zaupnikov iz Lavalovega kabineta, kar bi imelo seveda za posledico tudi demisijo cele vlade. Politično javnost zato vedno bolj živahno zanima, ali bo državni minister Herriot še nadalje podpiral Lavala m njegovo politiko, ki se je v splošnem pokazal« kot dokaj spretna. Čeprav bi levo krilo radikalne socialistične stranke raje videlo, da novih volitev ne bi vodil Laval, p« »e vendar splošno pričakuje, da Herriot ne bo izpremenil svoje dosedanje taktiike i Ti da bo teko iz notranje političnih razlogov še nadalje zastavlja:! ves svoj vpliv, d« ne pride do vlad- ne krize. Govori 6e celo, da bo širši glavni odbor radikalne stranke, ki se sestane 19 t. m., storil vst, da Herriot zopet prevzame predsedstvo stranke, ki ga je nedavno odložil. Važno vlogo pri presojanju položaja La-valove vlade igrajo seveda tudi zunanji dogodki, posebno ameriški nevtralnositni akt. ki utegne imeti še velik vpliv na skle. pe sveto Društva narodov in odbora osemnajstih. Skladnost angleške in ameriške politike v svetovnih vprašanjih bo nedvomno močno vplivala tudi na francosko stališče. ki ee v ostalem razlikuje od angleškega le še v taktik-. S svojim posredovanjem med 'Anglijo in Italijo si je Laval dosedaj vsekakor pridobil znatnih zaslug, da se je mednarodna politična napetost vsaj kolikor toliko vbh^h in da zlasti Italijani niso lok« napeli do skrajnosti, kar bi moglo :meti nedogledne posledice. Sicer je Laval ova politika v par1« m en tu že ponovno zadela na hud odpor, vendar se mu je dosedai še vedno no«reČ1'lo premagati vse težkoče. Ali mu bo to usnelo tudi sedaj, bo pokazal že najbližja bodočnost. „Obzerove" skrbi s pohorci ■»Obzoru« pohorska akcija ne da mirno spati in ne mine dan. da ne bi glodal te kosti. Tudi v svoji včerajšnji številki v daljšem članku polemizira s pohorci in se zlasti zalelava v dr Kramerja. Med drugim piše: »Pohorska skupina je bila vedno zelo aktivna ter razpolaga tudi z dobrimi zvezami. Možnost ima, da v mnogih listih propagira svoje cilje. Zlasti v zadnjem času razvijajo pohorci izredno agilnost. Mnogi so mnenja, da se razvijajo politični dogodki v korist pohorske akcije ter da bodo v kratkem zopet igrali važno vlogo v našem političnem življenju.« V zvezi s tem pravi »Obzor«, da je posebno zanimivo tudi pisanje »šefa slovenskih pohorcev ministra in senatorja dr. Kramerja«. »Obzor« citira posamezne odstavke iz članka dr. Kramerja v splitskem »Selja-Čkem kalendaru« in pravi, da razlaga dr. Kramer v njem idejne smernice pohorcev. Komentirajoč ta članek, pravi »Obzor«. da vodi dr. Kramer dvojno politiko takozvanega integralnega jugoslovenstva, eno za Hrvate, drugo za Slovence. Dr. Kramer bi moral kot ideolog integralnega ali čistega jugoslovenstva zastopati v Sloveniji isto stališče, kakor ga hoče izvajati s pomočjo hrvatskih pohorcev v hrvatskih krajih. In še eno: dr. Kramer ne dovoljuje niti enemu Hrvatu, da bi se vmešaval v slovenske zadeve. To je prav in dobro. Toda kako pride on do tega, da stalno rovari v naših hrvatskih krajih, čeravno so tudi zadnje volitve dokazale da so Hrvati odločno proti politiki, ki jo zastopa pohorska ideologija?« Tako oče »Obzor«, ki ga v zadnjem času zopet prav hudo tlači pohorska mora. Točne so njegove ugotovitve o aktivnosti in pomembnosti pohorske akcije. Tudi njegov strah, da bo- ta akcija igrala še veliko vlogo v našem političnem življenju, gotovo ni neupravičen. Zelo malo resni pa so njegovi poskusi, predstaviti hrvatski javnosti pohorsko akcijo kot dobro in koristno za Srbe in Slovence, a škodljivo za Hrvate. »Obzorovi« napori v tem pogledu samo dokazujejo, koliko resnosti in važnosti pripisuje tudi hrvatska javnost politiki realnega jugoslovenstva, kakršno zastopajo pohorci. Za svoje napade na pohorsko akcijo si je izbral »Obzor« krateh člančič dr. Kramerja priobčen v splitskem »Seljačkem kalendaru«. »Obzor« očita dr. Kramerja. da v tem člančiču ni objavil nobenega načrta za rešitev hrvatskega vprašanja. »Obzor« naj bo potolažen. I dr. Kramer i njegovi prijatelji imajo povsem realne in konkretne poglede na ta važni državni problem. In jih načelno prav nič ne tajijo. »Obzor« ima sleherni dan dvajsetkrat toliko prostora na razpolago, kakor ga zavzema dr. Kramerjev članek v »SeljaČkem kalendaru«, pa do današnjega dne o hrvatskem vprašanju v načelu ni niti desetino tega pozitivno povedal, kolikor stoji napisano v sami prvi pohorski deklaraciji. In »Obzor« naj bo kar zagotovljen, da pohorci tudi s podrobnostmi o rešitvi našega notranjega problema ne bodo izostali. Njihova akcija traja šest mesecev. Združena opozicija pa 6e že šest let pomenkuje, a ni našla niti najelementarnejše skupne osnove za pozitivno rešitev hrvatskega vprašanja. Pohorci pa bodo svoj predlog dali in se ne bodo držali druge meje in drugega okvira, nego življenjskega interesa naSe narodne skupnosti. Naravnost smešni so »Obzorovi« očitki dr. Kramerju. da je njegova politika druga za Hrvate in druga za Slovence, češ da smatra, da sme in mora kot Jugosloven uspešno delovati tudi na korist slovenstva, za Hrvate pa tega ne priznava. Seveda je narobe res in baš realno jugoslovenstvo daje vsako možnost, da se uveljavljajo v njem tudi vsi upravičeni kulturni, socialni in gospodarski interesi ne samo slovenstva, temveč v sna-ki meri tudi hrvatstva in srbstva. »Obzor« obtožuje dr. Kramerja, da ne priznava niti enemu Hrvatu pravice, se vmešavati v slovenske stvari, sam pa da stalno ruje po hrvatskih krajih. Dr. Kramer sigurno manj ruje po hrvatskih krajih, nego dr. Maček, ki je enako sin slovenskega očeta. Ne vemo. ali spada v to kategorijo tudi g. dr. Dežman. šef »Obozora«. Najmanj se je pa dr. Kramer branil, da bi se Hrvati vmešavali tudi v slovenske stvari. Nasprotno, dr. Kramer je s svojimi prijatelji Hrvati in Srbi potornik načela, da bomo našo skupno stvar dobro vodili le, ako se Slovenci, Hrvati in Srbi kot iskreni Jugo-sloveni skupno brigamo za naše življenjske interese in ako v tem pogledu Slovenci ravno tako skrbimo za hrvatske kakor Hrvati za slovenske stvari. V osemnajstem letu obstoja Jugoslavije bo tudi častitljivi oče »Obzor«, ki se v ostalem v svojih predalih stalno meša v slovenske stvari že moral pripustiti, da se jugoslovenski ljudje čutijo enako doma v Zagrebu, kakor v Beogradu, Skoplju, ali Ljubljani. Beležke Senzacija zagrebškega radikalskega dnevnika Poročali smo že, da je začej v Zagrebu izhajati nov dnevnik »Narodni list« kot službeno glasilo JRZ. V obliki senzacionalne vesti poroča včerajšnja številka novega lista, da bo6ta znana voditelja pri-bičevičevskega krila bivših f=amostojn.ih demokratov gg. Večeslav Vdlder in dr. Hinko Kri7rnan izstopila iz SDS in vstopila v HSS. Vodstvo pribičevičevcev bi prevzela gg. dr. Srdjan BudSlovenec« poroča 'z Sostrega pni Ljubljani, da je imela tamošnja skupina Jugoslovanske strokovne zveze sestanek, na katerem je sklenrfla s 16 proti 4 glasovom, da bo pri predstoječih volitvah nastopila s »Skupno fronto protd kandidatni Listi JRZ«. Sedaj vprašuje »Slovenec«, kdo je odgovoren za ta sklep, ker si je pridržalo vse politične ukrepe vodstvo JSZ, kn se mora sedaj izjaviti, ali je odobrilo sklep organizacije v So6trem ali ne. Narodni junak in sladkorni baroni »Domoljub« razmišlja o sladkornem vprašanju, ki tudi »trka na vrata« ter prihaja do zaključkov, da je pri nas »sladkor mnogo, mnogo predrag radi previsoke carine in državne trošarine. Vsled visoke carine, ki je skoraj dvakrat višja, kakor je cena v inozemstvu, so dobile naše tovarne monopolski položaj in tako dero narod. Držav« pa iz finančnih razlogov pro- Italija snuje blok proti Društvu narodov Priznanje Mandžurije naj bi služilo za zbližanje z Japonsko in ustvaritev bloka proti DN London, 9. januarja o. United Press poroča, da bo Italija v kratkem priznala novo mandžursko cesarstvo. Pred kratkrn je prispel v Tokio kot izredni zastopnik italijanske vlade bivgi svetnik pri italijanskem poslaništvu na Japonskem. Leon Wailkchott. Njegova naloga je pripraviti vse potrebno za priznanje Mandžurije, za ojačenje gospodarskega sodelovanja med Japonsko in Italijo in celo za ustanovitev zveze držav, ki so proti Društvu narodov. V tej zvezi na i bi bile predvsem Italija, Japonska, Nemčija. Mandžuriia. San Sal. vador in ve? drugih manjših držav. Tak razvoj n« diplomatskem področju. ki ga v zadnjem času forsirajo predvsem v Rimu, bi ne bil le velikega političnega in gospodarskega, nego tudi vojaškega pomena, ker bi prišlo vsekakor do vojaškega sodelovanja med omenjenima državami. Kar se tiče Italije in Nemčije, rabita v prvi vrsti 6 i rovin a. s katerimi razpolaga Mandžurija v zadostni meri. Pogajanja so baje že toliko nanredovada, da So nekatere italijanske paroplovne družbe sklenile vzpostaviti prometne zveze t DaUnim vzhodom. Tako bo parnik »Con_ te Verde« v kratkem pričel voziti na progi med Italijo in Japonsko. Odmev! Desbonsove izključitve Pariz, 9 januarja, p. Ra®sodha kasacij- skega sodišča v Pairzu, s katero je bila Potrjena odredba porotnega sodišča v Aixu o črtanju Do^bousa iz francoskega odvetniškega reda, je izzvala v vsej jav nosti veliko zadoščenje. Današnji listi so objavili o temi daljša poročila in članke. Kasacijsko sodišče je razpravljalo pod predseistvKe zbornice. Vprašanje pa je, »1 bo Ponovno sprejet. | Vse.kaikor je s tem za/Aej karnipanjo, ki so jo sprožili agenti pokroviteljev marsej-skih teroristov, češ, dia je Desbons postal žrtev izvrševanja svojega braniteljskega poklica, najhujša udarec. Raizsodba kasa cijskega sodišča je toliko bolj važna, ker se bo v kratkem proces nadaljeval in je bilo vsekakor potrebno, da se situacij«, še prej PoPolnoma razčisti. »Figaro« pripisuje raz&odbi velik p^ men in pravi, da je brez precedeota ▼ Franciji. »Jour« pravi, da iima. Doshoms Sicer pravico ponovno Zahtevati, da ga sprejmejo med odvetnike, toda vse kaže, da b* os til tudi taik njegov korak brez uspeha. Rojstni dan Nj, Vel. Novo vodstvo Mestne Pomorska konferenca na mrtvi London, y januarja, o. Pomorska razorožit vena konferenca &e je znašla na mri..«, točki. Ce se ne zgodi čudež, se lahko smatra, da se je že končala brez vsakega uspeha in da bo formalno odigodeiia za nedoločen čas. J apons.ka delegacija je danes taja vila, da Se ne more Pogajati niti o krvajitativn1 M ti o kvantitativni razorožitvi, dokler ne bodo sprejeti njeni predlogi, po katerih naj bi vse prizadete pomorske sile sporazumno iočije najvišjo mero tonaže za evoje vojne moraaTice. Ker ameriške Ze-di njene države še vedno odločno odklanjajo pariteto japonske vojne mornarice. Pomeni to konec konference. Zato tudi ne bo Prišlo do nadaljnje debate o izpremem- oah pomorskih gradbenih programov Ec-rni rezultati, ki ga Angleži še pričakujejo od konference, bi bil angleško-ameri-ško-firancosko-italijaJiski sporazum o omejitvi tonože posameznih ladijskf.h tipov. Japonci napovedujejo polom konference Tokio, 9. januarja, w. Japonski listi ugotavljajo, da je polom pomorske konference v Londonu neizogiben. List >N.iši Nišd« ugotavlja, da so Francijo,, Amerika, ItaiLija in Anglija prd pogajanjih, ki 6e tičejo kvantitativne razorožitve na morju, popolnoma apatične in je zaradi tega nemogoče oživiti umirajočo konferenco. Pogajanja za velika posojila Rusiji v Angliji in Franciji London, 9. januarja, o. »New Chronicle« poroča, da bodo v kratkem končana pogajanja o velikem posojilu Rusiji v znesku 20 milijonov funtov, ki bo v celoti porabljeno kot plačilo za angleški izvoz v Rusijo. Vlada, ki bo prevzela zanj jamstvo, bo jamčila tudi za 3 in pol odstotne obresti, dočim bo Rusija v celoti plačevala 6 do 8% Razlika v obrestih bo služila za delno kritje predvojnih ruskih dolgov. Pariz, 9. januarja, o. Nacianalisfcčai »Jour« objaVJa podrobnosti o kreditnih operacijah, ki jih pripravlja francoska vlada z Rua'j0. Rusija naj bi diobila 800 milijonov frankov posojija, ki pa ga ne bo izplačala državna konsignacijska blagajna* marveč ga bosta realizirala dva bančna koncema z jamstvom države. Rusija Se obvezuje, da bo v pe«i'h letih posojilo v celoti vmila. Posojilo bo realiziramo šele Po volitvah, ker pričakujejo zainteresira* ni krogt, da bodo pri prihodnjih volitvah zmagale jevlčarske stranke in da bo potem lažje doseči popolno jamstvo države. Rusija bo tudi to Posojilo porabila izključno za nakup blaga v Franci/ Gre predvsem za dobave vojnih potrebščin, zlasti tankov in topov ter raznih strvv'~v in elektrotehničnega materijala. Stavka v Buenos Airesu končana Buenos Aires, 9. januarja. AA Splošna stavka se je snoči končala. Oblast?: so stalno obvjadale Položaj in s0 posebno energično zatrle poizkuse stavkačev, da bi v predmestju Devot onemogočili promet. V prestolnici je sedaj zoPet mir ln red. Napad na radijsko postajo vLimi Lima. 9. januarja. AA. Preleklo noč je skupina 20 oboroženih in maskiranih lju- di napadla radijsko postajo v Limi. Napadalci so obvladali vse osobje postaje, vdrli v prostore za emisijo, iz katerih so odstranili dva napovedovalca in umetnike, nato pa so skoraj celih 20 minut dajali po radiu neugodne vesti za sedanjo perujsko vlado. Končno je prispela močna policijska patrulja ki je obvladala napadalce. Ukinitev cenzure v Španiji Madrid. 9. januarja, o. Danes opolnoči bo v Španiji ukinjena cenzura. Ukrep je v zvezi z obnovo ustavnega stanja in zagotovitvijo svobodnih volitev, ki se bodo -ršile prihodnji mesec. Pri zapeki, lenivem črevesju, odvišni želodčni kislini in zastoja žolča pomaga naravna FRANZ - JOSEFOVA grenčica. Ogl. reg. & br. 16485/96 glaša sladkor za luksus. S tem se je doseglo, da si danes niti srednji sloj ne bo mogel več nabaviti sladkorja, ki ni luksus, aimpak nujno potrebno vsakdanje hranilo. Proizvajalci sladkorne pese tožijo radi nizkih cen sladkorne pese, ki jih jim narekujejo sladkorne tovarne Med tem pa gre vsako leto v inozemstvo nad 100 milijonov dinarjev kot čisti dobiček — tujcu. Zato bomo za narodnega junaka proglasili vsakogar, ki se bi upal poseči v sršenovo gnezdo sladkornih baronov in daiti našemu obubožanemu narodu vsaj cenen sladkor.« Upamo, da bo poziv stare »Domoljubo-ve« grče zalegel in de bomo v kratkem slišali o narodnem junaku, ki 6e bo upal spustiti v boj s »sladkornimi baroni«. Razcep v ljubljanski JRZ Včeraj se je mudil v Ljubljani zaupnik Ace Stanojeviča in to tako verjetno prišlo dne se je v gostilni pri g. Derendi pod predsedstvom mestnega svetnika dr. Milana Koruna vršila konferenca članov JRZ, na kateri je dr. Marko vi £ obrazložil bistvo spora v Izvršnem odboru nove stranke. Večina prisotnih se je izjavila za stališče Ace Stanojiviča in bo tako verjetno prišlo do paralelne organizacije JRZ v Ljubljani. Iz srbijanske opozicije »Narod«, glasilo g. Ljube Davidovica, objavlja v svoji božični številki daljši uvodnik o političnem položaju in pravi med dnigim: Docela netočne so vesti, da bi se skupina Ace Stanojeviča približala izvemparlamentami srbijanski opoziciji. Dejstvo je, da med skupino Ace Stanojeviča in združeno opozicijo ni bilo doslej še rvikakih razgovorov, niti kakih drugih stikov. Tudi v odnošajih med posameznimi skupinami združene lzvenparlamentar-ne opozicije je še mnogo nejasnosti Dr. Dragoljub Jovanovid se je po svojih najnovejših izjavah javno izločil iz združene srbijanske opozioije kot posebna skupina, o kateri se sedaj trdi, da tvori skupno z dr. Mačkom nekako ožjo izvenparlamem-tarno opozicijo. Tudi vprašanje skupnega nastopa med srbijansko in hrvatsko opozicijo pri morebitnih bodočih volitvah do-sedaj še ni rešeno. Je vtiče v shod v Sarajevu Prijatelji bivšega ministrskega predsednika g. Jevtiča pripravljajo za nedeljo. 26 januarja, velik shod v Sarajevu. Na shodu bodo govorili poleg Jevtiča tudi binši notranji: minister in sarajevski ban Velja Popo-vič im še nekateri poslanci iz Jevtičevega kluba. Sarajevski shod bo prvi večji politični ravni nastop g. Jevtiča po lanskem kresnem polomu. kraljice Marije Beograd, 9. januarja, d. Danes na rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije je bila v dvorni kapelici na Dedinju služba božja. Prisostvovali so ji Nj. Vel. kralj Peter II., kraljica Marija, kraljeviča Tomislav in Andrej, knez namestnik Pavle, kneginja Olga, prin* cesa Elizabeta, kneževiča Aleksander in Nikolaj, dvorne dame in člani civiJ« nega in vojaškega doma Nj. Vel. kra« lja- Rojstni dan kraljice Marije so slo* vesno proslavili po vsej državi. Hiše po mestih in drugih večjih krajih so bile okrašene z državnimi zastavami. Dunaj, 9. januarja, a. Rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije so letos na Dunaju proslavili na posebno svečan način. Dopoldne je bila v srbski pravoslavni cerkvi sv. Save služba božja. Opoldne sta v prostorih našega poslaništva prirecH'a poslanik g. Nastasijevič in njegova soproga svečano kosilo, kn so se ga udeležili sestra Nj Vel. kraljice Marije, nadvojvodinja Ileana s svojim soprogom nadvojvodo Antonom, diplomatski zastopniki držav Maile amtante in Balkanske zveze, švedski poslanik v Beograd« Unden, bivši avstrijski poslanik v Beogradu v. Ploenies, vsi s soprogami, in še nekateri odlioniki. Dom za matere in deco v Zagrebu Zagreb, 9. januarja, o. Zagreb je danes na slovesen način proslavil rojstni dan Nj. Vel. kraljice z otvoritvijo doma za matere in deco, za katerega je dala pobudo Nj. Vel. kraljica, ki je tudi finančno omogočila njegovo ustanovitev. Slovesni otvoritvi so prisostvovali predstavniki vseh .oblasti in kot zastopnik Nj. Vel. kraljice general Staid. Zbrane odličnike je pozdravila soproga zagrebškega bana dr. Kostrenčiča, ki je orisala razvoj akcije za ustanovitev tega prepotrebnega doma ter se v imenu vseh mater zahvalila Nj. Vel. kraljici za njeno materinsko skrb za siromašne matere in deco. Dom je blagoslovil nadškof dr. Stepinac. Z otvoritvene svečanosti so bile odposlane udanostne brzojavke Nj. Vel- kralju in kraljici ter kraljevim namestnikom. Jugoslovenski študenti v Podkarpatski Rusiji Praga, 8. januarja, r. Iz Užgoroda poročajo. da se tamkaj mudi skupina jugoslovenskih visokošolcev, organiziranih v praškem akademskem društvu »Zadrugi«. Ju-gosloveni so gostje osrednje zveze podkar-patskega študentstva. Gostom na čast je priredil guverner Hrabar banket v hotelu Koruni. Popoldne je bila čajanka pri mestnem županu Dudašu, zvečer pa v hotelu Koruni svečana akademija. Po akademiji so juSoslovenski in podkarpatski študenti na skupnem sestanku sklenili, da bodo letos poleti priredili v Beogradu kongres slovanskega študentstva. Poleg Užgoroda so ;u-goslovenski dijaki posetili tudi Mukačevo, Svalavy in več gorskih vasi pod sedlom Volovcem. Zaroka na albanskem dvoru Tirana, 9. januarja. AA. Listi priob-Oujejo pod velikimi naslovi poročilo o zaroki princese San i je s knezom Abidom. Kralj Zogu dobiva nešteto brzojavnih čestitk. Prebivalstvo se v enodušnih manifestacijah pridružuje radosti svojega kraljevskega doma. Papagajska kuga na Dunaju Dunaj, 9. januarja. w. V eno izmed dunajskih bolnic so danes pripeljali moža, pri katerem s0 zdravniki ugotovil, papiga Jsko kugo Kakor pravijo, se je okužil ker ga je papiga polju bo va]a. >t knjig za 20 Din vam da edino Vodnikova družba hranilnice v Ljubljani Na včerajšnji seji novega uipna/vnega odbora Mestne hranilnice je bil za predsednika izvoljen g. dr. Kamušič, za podpredsednika pa g- Anton Rojina. V ravnateljstvo hranilnice so bili izvoljeni gg. dir. Tomaž Klinar, dr. Milan Koran, Albin Zajec, dr. Drobnič in dr. Žitlko. Povratek vojnega ministra v Beograd' Beograd, 9. januarja. P. Davi se je vrnil v Beograd mii i s ter vojske in mornarice general Peter živkovič. Odgoditev gospodarskega sveta Balkanske zveze Beograd, 9. januarja, o. Sestanek gospodarskega sveta Balkanske zveze, ki bi se moral sestati jutri, je odgoden do 17. t. m. Poslanik Girsa pri Benešn Beograd, 9. januarja. AA.. Predsednik češkoslovaške republike dr. Edvard Baneš je sprejel 7. januarja v avdienci poslanika češkoslovaške republike na našem dvoru dr. Vaclava Girso. Skrb Društva narodov za begunce ženeva, 9. januarja b. V ženevd je bU daivj objavljen osnutek, ki ho predložen svetu DN in s katerim se predlaga ustanovitev novega organa DN, ki naj i/ prevzel siknb za milijon nemških, armenskih in ruskih beguncev. Odbor za mednarodno Poimoč beguncev preidi'aSa obenem, naj se imenuje za vodjo Nansenovega urada v ženevi katerakoli odlična mednarodna osebnost. Za zaščito beguncev iz Nemčije naj bi bil imenovan še po&eben odbor. Angleška letala za Španijo Pariz, 9. januarja, g. Na letališču v P«r-pignanu so dopoldne zasilno pri-sitala tri angleška joj<3ška lelaila najnovejšega tipa. ki so določena za Španijo. Letada so morala pri-staiti zaradi neurja in bodo po zboujša-n-ju vremena nadaljevala pot v Španijo. Gandhi hudo bolan Bombay, 9. januarja, b. Vodja indjjakih nacionalistov Ga.ndh'. je re«no dbo]eg. Borba za bodoče nogometno prvenstvo Beograd, 9. januarja, p. Kakor znano je bil na poslednji skupščini jugosiovenskega nogometnega saveza sprejet nov sistem tekmovanja za državno prvenstvo. Pozneje pa so se pojavila med posameznimi klubi razna^ nasprotstva, zlasti med tako zvanimi li-gaši, ki so bili predvsem proti temu, da bi se prekinilo že pričeto tekmovanje za državno prvenslvo in takoj začelo po novem sistemu. V savezu se je znašla skupina opozicijskih kluhov, med katere spadajo Hašk. Concordia. Gradjanski. Hajduk in Ilirija. Njihovi zastopniki so se na sestanku v Zagrebu sporazumeli o skupnem stališču glede novega tekmovalnega sistema. Sklenili so. da se bodo udeležili izredne skupščine nogometnega saveza, če ne bodo izročeni na milost onim klubom ki se niso kvalificirali za ligo. Pričeto prvenstvo za 1936'37 nai bi se dokončalo z onimi osmimi klubi, ki so se kvalificirali v jesenskih izbirnih tekmah. Za novo prvenstvo, ki naj bi se pričelo jeseni, pa naj bi tekmovali poleg 8 starih ligašev. Še dva kluba ki bi si med podsavezi osvojila prvenstvo. Izredne skupščine pa se ti klubi ne r.odo udeležili, če bi imela nalog oziroma svrho, da se že sedaj pritegnejo k prvenstvenemu tekmovanju na dvomljiv način klubi, ki se niso kvalificirali, niti niso sposobni tekmovati med ligaši. Vremenska napoved Novosadska vremenska napoved za petek: zjutraj megla, podnevi lepo in toplo. Zagrebška vremenska napoved za danes-spremenljivo, oblačno, toplo ponekod vetrovno. Dunajska vremenska napoved za petek: »*e bistvene spremembe milega vremena. Morda manj oblačno, po dolinah marsikje megla. / t / Maši krapi iu Ifmlje O rasni estetiki našega naroda LJubljana, 9. Januarja. V Ljubljanskem frhrbu je te dni preda val bivši minister, ravnatelj Etnografske ga muzeja v Ljubljani dr. Niko Župan ič o rasni estetiki ljudstva pri Jugoslovenih Njegovo predavanje je bilo raz^rjena verzija govora, ki ga je imel lansko leto na internacionalnem kongresu za znanstveno proučevanje ljudskih problemov v Berlinu (Predavanje izide celotno v prihodnjem zvezku »Etnologa«.) Proučevalec antropoloških razmer na našem ozemlju je tu odprl nove vidike v antropologijo obnosno sosedno etnologijo Na nekaterih značilnih primerih iz narod ne poezije. Ljudskih pregovorov in rekov je pokaza], ^a ima tudi preprosto !jud stv0 v svojem estetskem pojmovanju ne katere izrazito rasne prvine. Tako na pr srbska narodna pesem o Marku Kraljeviču in hčeri arabskega kralja 8 svojo slikovito prispodobo odklanja ženitev med belcem In črnoPolto devojko. kar pomen;-ljudski rasno-estetski nagon ne dopušča mešanja med oddaljenimi rasami ter potemtakem v srednjeveškem srbohrvat skem i.iud«tvn ne bi bila mogoča zveza Otela in Desdemone. ki jo je tako mogoC no prikaza! Shakespeare Neka druga srbska narodna pesem gre še dal^e: Mu jo prekinp ljubezensko Vez z lepotico Urno-ko sporna. da ima modre o^i. Tudi v tem primeru se nazorno kaže ljudski rasno estetski instinkt. Predavatejj je nadalje navedel m,anj 'zrazite primere iz slovpn skega narodnega pesništva Značilno Je da na našem rasno tako mešanem oze-m-Lju ni vidnejših sledov rasne simpatije ali antipa"'je Predavanje dr. N. županiča so številni Poslušalci t-oPlo spreieli in klubov predsednik dir. Fr. Wjidischer se je z izbrani mi besedami zatirali] za poučna in mikavna izvajanja. Kočevska tvornica Triglav bo še obratovala Kočevje, 9. januarja. Zadmje dni so se tn širile vesti, da bo ustavila obratovanje kočevska tkaninska tvornica Triglav, ker je 3. t. m. zakup prenehal. Med lastnikom tvornice in zakupnikom so se zaradi tega vršila Pogajanja, ki so podaljšala Zakupno Pogodbo do m^eca aprila letos Da se Pa zagotovi stalen zakupii.k se bodo vršila nova pogajanja že 17. t. m. pri tukajšnjem sodi šču. Tako je upati, da se bo v tv0rnicj de. io vršilo nemoteno dalje in da bo s tem vsaj za nekaj časa še zagotovljen Zaslužek v tvornici zaposlenim de|avcem 'n uslužbencem. S tem so naši delavcii zaposleni v tem Podjetju, rešeni za nekaj časa moreče skrbi, da ne bodo v teh hudih gospodarskih časih naenkrat brez dela in kruha. Lani je bila v tvornici Triglavu stavka, zaradi katere So delavci izgubili lepe zneske na mezdi, ker se je precej dolgo zavlekla. Vendar so se Pa delavci in podjetje naposled Pobotali, da je tvornica Biiet začeja obratovati V teh hudih časih dela naš delavec pač tudi za manjši zaslužek. Ce se bori za svoje pravice, se le v toliko, da lahko preživlja sebe in svojo družino Ljutomersko pismo Zdaj, ko so prazniki za nami, lahko napravimo bilanco o njih. Pred vsem je treba ugotoviti, da so bili vsi naši smučarji razočarani, saj je sneg ki je zapadel tisti teden pred božičem, skopnel preko p-aznikov in zapustil le narasle potoke in mlake povsod. Bolj zadovoljni so bili številni šolski otroci, ki jih je agilno Kolo jugoslovanskih sester obdarilo za božič z obleko in obutvijo. V viničarskih hišah naših lepih goric je mnogo bede in Kolo jo skuše lajšati s pomočjo raznih faktorjev. Obdarilo je letos 217 otrok, med temi 60 z obuvalom ostale z oblekami, ki so jih zašile požrtvovalne sestre. Izdatkov je bilo okrog 9000 Din Nekaj blaga ie poslala banska upravo Tudi učenci meščanske šole »o imeli svojo božičnico: s prispevki pomladka Rdečega križa m s pomočjo banske uprave je bilo obdarovanih 33 otrok Za Silvester je prenehala poslovati po družnice Obrtne banke na novega leta dan pa smo dobil' novi hotel g Seršena ki so ga otvorili z veselim rajaniem Staro leto 90 Ljutomerčam večinoma zakljjčiii v Sokolskem domu Burke »Teta na konju« je pripravila veselo razpoloženje Igra je uspela dt«v dobro za smeh sta skrbela predvsem Kik (br Martinak) kot imenitno ponarejena teta m Oiiigoi (br Vilar) Potem so se vrstili samospevi, šaljivi prizori in pesmi kvinteta. H »kler ni uspela alegorija zaključila sporeda Takoj po božiču se je pričela sez-ona občnih zborov ki se b" pri obilici društev zavlekla daleč v spomlad Prva je zborovale sadjarska podružnica k' se lepo razvija in pridno deluje p rtem pa so se sestali čebelarji katerih število se je nepričakovano podvoiilo Hude pritožbe ie bi lo čuti od njih zaradi vedno večjega navala tunh čebelarjev za jesensko pašo. ki zelo Škodi domač-Vn čeheWiem Precej zanmanja vzbujala dve polemiki ki sta zašli v časnike Prva je gospo darskega značaja in se tiče zašeitp imena ljutomerskega vinskega pridelka Nihče ne dvomi, da je Ijutomerčan tega potreben saj ga prodajajo povsod dasi je največkrat zrasel dileč od 'ititomerskih goric ki jih sosedni Ormožani n?zivojo v novejšem času ormoško-! jutomerske gorice češ da iih je največ v sodnem okraju Ormožu Vemo pa. da se upravne meje ne začnejo novsod po zemljepisnih in tudi gospodar skih deisMHh Fn0 teko deistvo ie to. da ima pretežni d"! l?utnmersta končali obe polemiki bomo videli v doglednem času. glede drugega vprašanja se samo bojimo, da ne bomo dobili ne bolnišnice, ki je še »bat na zelo dolgem koncu«, m ne zdravstvenega doma. marveč nazadnje res samo kak star nadušljiv avto z novo karoserijo za prevažanje bolnikov brez katerega si v ostalem ne moremo misliti dobro opremljenega zdravstvenega doma. Za zaključek še eno zdravstveno ki pa je v zvez* 7 našim grozdjem Neka posest-nica v naš? okolici ie že R let bolehala na revmatizmu in nobeno še tako močno »vraštvo« ji ni pomoglo Preteklo jesen pa je začela iesti grozdje v vel:kih količinah, čim ie začelo zoreti Snedla ie sicer skoro vso britev 7. novega nasada — trganja p* več ne čuri Grozdje ji ie pomagalo ToMko v premislek zdravnikom vinogradnikom *in ne ninosled vsem ki jih trga po udih in skleoih in ki se mažejo z mi 7vočn-h fuiih imen Matinejska premiera KINA UNION Po enotni ceni 4.50 Din za osebo! FILM V NAŠEM JEZIKU — posnet v najsevernejših delih Aljaske' — Prikazuje v zanimivih prizorih življenje Eskimov m njih borbo za obstanek! PRVIČ V UJLBL.JAN1! IGLU Premiera danes ob li 15. nadaljne predstave jutri ob 14.15. v nedeljo ofc JO 30 dop. in poslednrič v oonedeljek ob 14.15 uri V KINO UNIONU BBBBBBBBBBBROBBBSBBnaBRHEB Kako so bili filatelisti potegnjeni In tudi dvakrat oškodovani zaradi nepraviine vesti Ljubljana 9 |anuarja Za obletnico atentata v Marseillu so izšla kakor smo že takrat posebej poročali, posebne znamke- s sliko pokojnega kralja Aleksandra. Zbudile so velik interes in so bile zlasti po večjih mestih prav hitro razpio dane Ker pa ie dol ila tudi vsaka podeželska pošta nekaj »opolnih serij in se te niso povsod prodale, ie poštno ministrstvo te znamke potem obralo, da |ih proda pri filatelističnem šalterju na beograjski posH. Dne 29 novembra je izšla v dnevnikih naslednja notica: »Beograd, 28 novembra AA Ker vlada v filatelističnih krogih veliko povpraševanje po znamkah i likom blago pokojnega kralja Aleksandra 1 v admiralskem kroju ki so prišle v promet 9 oktobra 1935 je poštna uprava od posameznih pošl zbrala preostale količine in jih bo od 23 decembra dalje razprodajala pri posti Beograd I.< Z ozirom na to notico so mnogi naši filatelisti, ki si ob obletnici niso mogli kupiti znamk, pisali svojim prijateljem v Beograd, naj jim ta dan kupijo te znamke. Doživeli pa so neprijetno presenečenje. Neki naš prijatelj nam je poslal odgovor na svoje pismo ki se glasi takole: >Na vaše pismo sem poslal slugo na pošto. da bi mi kupil spominske znamke. Tam sem pa zvedel, da so listi zaradi tiskovne (!) napake prinesli datum 23. decembra, medtem ko je bila prodaja teh znamk že 2. in 3. decembra. Zato teh znamk na pošti nisem mogel več dobiti... Ker sem pa hotel, da bi Vi te znamke dobili, sem šel k trgovcu in ta mi je prodal 4 serije po 25 Din (nominalna ceDa je bila 15 Din za serijo). | Zelo mi je žal. da Vašega naloga nisem mogel izvršiti. Sluga mi je povedal, da je bila pošta polna na isti način prevaranih (!) zbiralcev znamk. Sicer pa se tu za te znamke tako trgajo, da jih niti trgovci ne bodo kmalu več imeli... Zelo se čudimo kako je mogla priti v javnost nepravilna vest. Razen tega je še nekaj zanimivo. Notica je bila izdana z datumom 28. novembra, tako da je bila lahko objavljena šele v številki od 29 novembra. Prvega je bil praznik, ko so bile pošte za pošiljanje denarja zaprte, drugega pa so se znamke že prodajale. Tako je bilo na- šim filatelistom popolnoma onemogočeno, da bi prišli do teh znamk Tudi če bi se bile prodajale kakšen dau kasneje, to ne bi nič pomagalo, ker je pač vsakdo računal, da ima do 23. decembra, to je do dne, ko se bodo znamke po oficielnem obvestilu prodajale, še dovolj časa. Nekaj pa bi rekli: če so tisti, ki so i*> slali notico Agenciji A vali zapisali res datum 2. in 3. XII.. pa so opazili napako, bi bili morali dati takoj v liste popravek, ta ko da bi izšel že naslednji dan. Zdi se nam pa, da je morala biti oddana notica v isti obMki kakor je izšla ker se drugače skoraj ne bi mogla vtihotapiti vanjo beseda »dalje«. Ce popravka ne bi bilo mogoče prinesti. bi se bila morala prodaja znamk odložiti na dan ko je bila napovedana, torej na 23 december Vsekako je za naše razmere značilno, da pridejo v časopisje potvorjene vesti, iz katerih utegnejo izvirati koristi za gotove ljudi, ki so bili pravilno obveščeni o tem, da se bodo znamke prodajale 2. in 3. de cembra. ne pa šele 23. Morda bi bila umestno, če bi tudi intervenirala Zveza filatelističnih društev Jugoslavije in storila vse, da se v bodoče take stvari ne bi mogle več ponavljati. Pri teh znamkah 60 torej naši filatelisti dvakrat oškodovani. Tisti, ki so znamke kupili na dan izida, so morali vzeti razen njih še neke dobrodelne koleke brez fran-katurne vrednosti, tisti, ki so hoteli znamke pozneje kupiti, pa so bili na prav čuden način potegnjeni za nos in znamk sploh niso dobili. DANES PREMIERA v najlepšem, najzabavnejšem filmu vesele ob 16., 19.15 in 21.15 uri! vsebine: F V,š « tA ^ M A L A MAMICA Sodelujejo 3 odlični komiki: _ , .. .T .____... „__. . . . , Otto VVallburg, Ernst Verebes, Dopolnilo: Najnovejši zvočni tednik ! Huszar Puffy Rezervirajte vstopnice v predprodaji ! Glasba: N. Brodsky KINO UNION, tel. 22'21 Prst je skrila krsto že ob pol treh popoldne so se zbirale tihe množice preteklo nedeljo pred Majdi-čevo hišo v Kranju. Vsak vlak je ta dan od jutra naprej pripeljal po nekaj Kome-lovih prijateljev, ki so prihajaM, da bi spremili ljubega tovariša na njegovi zadnji poti. Venec se je uvrščal k vencu: nepregledna vrsta žalnega zelenja, ki je govorila o nepregledni vrsti znancev, spoštovalcev in prijateljev — tako mlad je bil Kornel, pa že tako znan tn tako priljubljen. Zakaj se je moral tako zgodaj posloviti od njih, od domačih, od zaročenke, tako mlad mu je omahnil korak tik pred pragom vročega, naporov, dela ta uspehov polnega moškega življenja! Srebrnosiva krsta je stala v vestibilu. Du- hovščina je opravila svoje obrede, pevci so odpeli »Prijatelju v slovo«. Zarosile so se oči. Sprevod je krenil po tem božjem dnevu, v krotkem zimskem solncu, med hišami ta drevjem k zadnjemu domu. Pred krsto so stopali Sokoli in pevci, za krsto pa se je razporedila dolga veriga Kornelovih prijateljev ta znancev, od uglednih vojaških ta civilnih zastopnikov do preprostih someščanov in nameščencev tvrdke, katere solastnik je bil rajni. Povsod ob cestah, po katerih je šel sprevod, so se zbirale množice to a sočutnim molkom podčrta vale svečanost trenutka. Vedno dalje od doma, vedno bližje grobu! In kakor bi govorile hiše. ožarjene z mirnim večernim sijem: Kam, prijatelj Kornel? Cemu toliko ljudi s Teboj? Tolikokrat si nas prijazno oštail z očmi, ko si gredoč po cesti, dvignil pogled ta se ozrl skozi zrez dveh slemen proti goram! Ali se res ne misliš vrniti? Zakaj si tako tih in resen? Ali te res ne bomo nikdar več videli hiteti po ulicah med nami? Sprevod je zavil na pokopališče. Svečano so doneli glasovi svečenikov po mrtvaški kapeli. Pevci Akademskega pevskega zbora so odpeli Mendelsohnov Sreski načelnik Makar 50-letnik Danes praznuje 50-letnioo svojega rojstva g. Milan Makar, sedaj sreski načelnik v Rogatici v drkiski banovini. Rojen je bil v Metliki, gimnazijo je študiral v Novem mestu ta na Sušaku, pravno fakulteto pa na univerzah na Efcmaju in v Pragu Posvetil se je polrtično-upravni službi in »Beati mortui« — zadnji akademski pozdrav dragemu tovarišu na njegovi zadnji poti. Tovariš Joža VVilfan se je v ganljivem nagovoru poslovil od Tebe. Prst j^ zadonela na tvoji krsti in še enkrat se je oglasila pesem. pretresljiva žalosttaka >Clovek, glej«. Vrvi so se izmuznile izpod krste in črna zemlja je začela neizprosno pokrivati Tvojo rakev. Kadar bo prvič spet zapadel sneg, bo padel na svečo gomilo, voljan ta mehak kakor čista, bela pernica. Spomladi pa bo solnce iz Tvojega groba izvabilo rože, rdeče in modre, goreče in ljubeznive, kakor je bilo Tvoje srce. Vsak od nas pa je v svojem srcu ogradil prijazen, solnčen kotiček zate. Na njem bodo večno cvetele sinje spominčice _ ne sneg, ne solnča pripeka jim ne bosta mogla škodovati. Et erit in pace memoria tua! Prijatelj. je sluZboval odlično kvalificiran, v števibA krajih Slovenije, nazadnje mnogo let t Mariboru, kjer je bil načelnik sreza Maribor desni breg, od koder so ga pred nekaj meseci, kakor znano, premestili na sedanje službeno mesto v Rogatici. Kjerkoli j« g Makar služboval, povsod si je pridobil simpatije prebivalstva in pomnožil veliki krog dobrih prijateljev, ki si ga je bil ustvaril s svojim vedrim duhom, dobrim srcem in svojo odkritosrčnostjo že v dobi svoj Si gimnazijskih ki vseučiliških let Čeprav obhaja svoj žrv-Ijenski jubilej izven svoje ožje domovine, se ga s simpatijami in toplimi željami spominjajo premnogi njegovi prijatelji in znanci in širok krog javnosti, v kateri si je pridobil kot odličen uradnik velik ugled in nedeljeno sipoštovainje. Izpred sodišča Ljubljana, 9. januarja. Smola z revizijo 26-letni Radoslavi Severjevi se je pri Stolu sedmorice posrečilo doseči revizijo kazenskega postopanj«. ljubljanskega okrožnega sodišča g'ede obtožbe vloma in tatvine. Severjeva je od decembra 1934. do februarja 1935. pridno izmikala svojim poslodajalcem serijo najrazličnejših predmetov. Prišlo ji je vse prav, še najbolj pa gotovina. Bi*a je prvotno obsojena na 1 mesec in 14 dni zapora. saj je priznala tatvine, vendar je zanikal«, da bi bila vlomila v zaklenjeno omaro. To zanikanje ji ie služilo za pritožbo na stol sedmorice, ki je njeni pritožbi tudi u^idil in je maR kazenski senat ponovno pretresal njeno zadevo. Sodba sodišč* pa ji. n je i gotovo nepričakovano, ni prinesla zeželjenega izi- KINO SLOGA — TEL. 27-30 Roman o najbolj perečih vprašanjih življenja! Film erotike in razpaljenih strasti ! DANES PREMIERA ! Predstave ob 16., 19.15 ta 21.15 uri. Vsi hrepenimo po ljubezni! G. MACHATY tvorec nepozabnega filma 2>Ekstaza« pokaže danes svoj najnovejši in najlepši film: nocturno Na XV. slovanskem večeru jutri v soboto ob 20. na Taboru, ki ga prireja pod najvišjim pokroviteljstvom Nf. Vel. kralja J NAD Jadran, bo med koncertnim delom nastopila znana pevka go- spodična Jelka Igfičeva, ki je uspesno nastopala na koncertnih prireditvah državnega konservatorija in se je s tvoflmi uspei-nimi ulogami priljubila tudi obiskovalcem operete. Živalstvo v začetku letošnje zime Zanimivi pojavi in domneve o vremenu Radovljica. 9. jamuarja. Pretekla jesen je bila zelo mokra un nič prav ugodna za ona bitja, ki žive prosta v naravo. Marsikdo jih zavida za njih lepo življenje v prijetnih pomladanskih un poletnih dnevih, toda tem hujše je za oje po zimi. Ree, da so utrjena, toda podleže jo pa v izrednih prilikah. Lanska mokra jesen jih je bila nekoliko oslabila. Suh mraz ne škoduje toliko kakor mrzla mokrota. Hudemu deževju je sledliil visok sneg, ki je soraz-caerno zgodaj zapadel v pretekli iesem. 0 ev. Miklavžu je bilo na Gorenjskem v nižinah /4m snega, v plaininah je bila snežna odeja debela lHm. Ko je jelo sredi decembra ponovno močno snežiti, je bilo stanje »a divjad obupno. Voznika, laf ao prihajal z Jelovice, so pripovedovali o obupn' borbi, ki jo bori srnjad za obstanek ^me so kar izginile v debelem mehkem snegu. Dogodili so se billi primeri da 80 vozniki sme ujeli in jih odnesli pod soetoveje smreke, kjer se ie divjad vsai lahko nekoliko odpočila in poživela. Mnogo srn w prišlo v dolino v iarke. kjer is robida, feš je najizdaitnejša hrana aa srnjad v hudi zimski dob To pof so tudi gamei pribežali v nižje ležeče pečine Navadno pridejo v take kraje le leni. moSn- kozli, dočim ostala kozari ja koze * mladi8. dokle? le moreio ostaineio v vah. kjer se preje kakor * nižjih gozdovih pokažejo prekopine. V dolini Dtragi za be- gunjskim gradom je bvlo okoli 80 ornih planinskih gostov. Obupno je izgledalo tudn po polju. Jerebice ki so bile dosti dobro prebile jesen, so se stiskale pod kozolci, posebno tam, kjer so bih obešeni kakšni poljski prideMri. ki jih kmetje /aradi neugodnega jesenskega vremena niso mogli spravit na skednje. Pojedino so imele ujede, ki se niso izselile, ali pa se celo šele preselile 8 planin. Dočiim ujeda na kopnem jerebico le težko razloči, navadno le takrait. kadar se giblje, opaž v snegu plen ie na veliko razdaljo. Pa tudii dosti lažje vjame lačno io zimrzujočo ptico, če je sneg Veliilko škodo poljski per-jadi prizadenejo ropariee. med temi posebno domače mačke Kako se je divjad zbala sime. pa dokazuje dejstvo, da ee je v prvem snegu izredno mnogo zajcev pomaknilo iz »lammskib gozdov v dolino ne polja. To so opazovali pred božičem po vse i Gorenjski. Z zajci so prišle tudii lisice. Vprav takrat, ko ie bilo najbolj obupno, pa ee j« kar naenkrat orevrnilo vreme. Potegnil je topei jug un pričelo je deževati? V dobrih osmih dneh ie bilo kopno polje in rebra planin Le po gorskih dolinah se je obdržalo n*kai snega Gamsi in fudi srne so se pomaknile v vigjp 'ege Tode ne vse! Žal. da v Sašu prve zime nimajo srne lovo-pusta M^r^ikaU-Sn-a K''la nntrohns hrane, je dobila svmnČeno *rnje in rxvomala v Ljubljano ali pa celo t Čakovec. Mnogo srn so poslala tudi iz države. Letošnji primer je pokazal kaj jasno, da mora biti srnjad zaščitena tudi pred nevarnostmi. ki ji prete od strani človeka v taki nevarni dobi. Poleg ustreljenih srn pa so v nevarnosti tudi njih mladiči, ki so sicer zaščiteni pred človekom, ne pa pred zimo. Če bi bila zima ostala 6e nadalje taka. kakor je bila nastopila, bf bili poginili vsi mladiči, ki so ostali brez mater Odjuga. la je hitro nastopila, je bila to zimo izredno močna Menda ne pomnijo stari ljudje, da bi o novem letu lezli po kopnih cestah deževniki. Mnogo se piše in razpravlja o ti?m. d>a živali veokrai napovedujejo hudo zimo Kot tak znak smatrajo, če ima divjad že zgodaj, koncem jeseni ali v začetku zime. gosto in dolgo dlako, ali re živali. ki prespe zimo. zgodaj odidejo v brloge. Letos pravijo krznarii. da ie izredno dobra kožuhovina Kuna. ki ie bila ustreljena v začetku novembra, ie imela kožušček kakor v dragih letih šele koncem decembra ali sredi januaria toda kljub temu. zaenkrat vsaj. ni pričakovali kaj posebno hudega Morda ip priroda čutila prvi hudi zimsk; naval ki ga ie r>remaig?la nepričakovan« topla striii«? Neka i oo^ebnega /a letošnjo zimo ie tudi t>. da so vode že seda i precej toole Potok, ki m druga leta ta čas novorefno 1—3 itoo n že zamrzuie nonoči ima letne R—7 starini, f/p-to je pa važno vndn" r>r«b?v»lc<» Pri t 7ncr»- c'"x>d.n;h živalic z^čne primanjkovati ribam hrane in mnoge vrste 1 rib se poskniijejo po globočmah. Letos pa se to še ni zgodilo. Še takrat, ko je belo zanaj mraz. so bile ribe živahne in so ves oaa jedle kakor jeseni in poleti. Ko pa je deževalo. so bile še celo boij požrešne kakor kdajikoli v letu. Iz tega se da sklepati, da le bilo v zemlji in v vodi ves dosedanji z mski čas dosti toplote. Radovedni smo. kaj izpregovori 6t«rtai zima med svojim nadaljnjim kraljevanjem. Prihodnji dnevi so navadno najbolj mrzla in z^neženi. Od sv. Antona, ki ima svoj god 17. januarje, pa do sveSnice najbolj debelo zamrejo vode. Sv. Valentin 14. februarja pa je že prvi pomladim. Sv. Matija pa nas ra^adnr, odreš; vseh hudih zimskih neerei in nadlog. Toda do takrait smo Je daleč in ne smemo hvaliti dneva pred nočjo. — & da. Glasila se je na 3 mesece strogega zapora in povračilo prizadetim storjene škode. Dosegla je pač to, da je sodišče njeno dejanje »preimenovalo« iz kvalificiranega vloma v navadno tatvino. Ne sicer iz prepričanja sodišča, pač pa zgolj radi dvoma, aK je kradla iz zaklenjenih prostorov ali iz odprtih. Za vrečo fižola Gtadokrik Peter iz Horjula je priznal tatvino dveh mernikov fižola v vrednosti 150 Din pri Logarju Jakobu. Sodišče mu je prisodilo 3 mesece strogega zaipora t uporabo vseh možnih olajševalnih okol-nosti, ni pa moglo prezreti Gradolnikove nerodnosti, da je fižol prodal, namesto da ba ga bil sam pojedel. Dejanje torej vsekakor ni narekovata lakota, kar je zopet obtežilna okolnost, dasi bi bil Gradcrtnik morda rad primešal fižol« ješprenčka, če bi ga bil imel, in vse Skupaj raje sam pojedel kakor pa prodal. Danes matineja V KINU SLOGI! Ob 14.15 premiera po Din 4.50 KEN MAYNARD kralj kowbojev v napeti senzacionalni pustolovščini Divjega zapada TEŽKO OSUMLJEN Dopolnilo: Foxov zvočni tednik ta »Micky miška«. Prvič v Ljubljani! Vse po enotni ceni 4.50 Din! Susi Weber PRI MOTNJAH V PREBAVI, NAPIHNJENO STl, VZPEHANJU IN ZGAGI, povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čaše naravne FRANZ • JOSEFOVE g-renčice in zjutraj na tešč želodec isto količino. Prava - .HH5EFOVA voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja. »?> r«-e S t>r 904T4/96. je švicarska plesalka iz znamenite Hdlerau-Laxenburg. Njena učiteljica je bik poleg drugih tndi plesalka Rosalia Chk*dek, specializirala se je pa pri plesalcu Haraldu Kreutzbergu, Webrova je sodelovala pri gT§kih slavnostnih igrah r Si-rakuzaih, pred prihodom v Ljubljano, kjer nastopi 13. t. m. na plesnem večeru Katje Delakove v ljubljanski operi, je nastopala v Gluckovi plesni operi »La denza*. Domače vesti * Dobroti jivost Nj. Vel. kraljice Marije. Za pravoslavni božič je poslala Nj. Vel. kraljica Marija v otroški sanatorij v Sremskih Kamenicah za 37 bolnih otrok tri velike zaboje raznih jestvin, slaščic in igrač. Dobrodelna zadruga JuSoslovenk v Sarajevu pa je prosila Nj. VeL kraljico, da bi prevzela pokroviteljstvo nad to dobrodelno organizacijo. Nj. VeL kraljica je z veseljem ugodila prošnji in je dobrodelna zadruga 9. januar — rojstni dan svoje visoke pokroviteljice — določila za dan svoje slave. Pokrovitelj dobrodelne zadruge je bil prej blagopokojni kralj Aleksander. » Meštrovižev mavzolej v Otavicah. Mala vas dalmatinske Zagore Otavice bo postala kraj romanja vseh ljubiteljev umetnosti Ivana Meštroviča, zakaj tam bodo v kratkem dovršena dela na mavzoleju, v čigar kripti bodo počivali starši, najožji sorodniki in umetnik sam. Gradba je monu-mentalna, v bistvu pa zelo enostavna z jasnim obeležjem umetnikovega duha in njegovih posebnosti. * Novi prostori enološke postaje v Zagrebu, ki preiskuje vino in daje tudi koristna navodila vinogradnikom, bodo kmalu urejeni in se bo enološka postaja lahko v nje preselila že v drugi polovici februarja. Z graditvijo in ureditvijo novih prostorov so pričeli že leta 1931. a je bilo delo zaradi pomanjkanja denarja večkrat prekinjeno. Po preselitvi v nove prostore bo lahko zagrebška enološka postaja, ki je najstarejša in največja v državi, razvila večjo in še koristnejšo delavnost. * Podrnžnica Slovenskega čebelarskega društva Zakot pri Brežicah bo imela v nedeljo 12. t. m. ob 15. svoj redtni 0bčn" zbor v posebni sobi restavracije čebelarja g. >Ivana Zorka na postaji Brežice z običajnim dnevnim redom. Pol ure pred pričetkom zibora bo pri tajniku Vinku Grabnarju ml. ogled vsega čebelarskega orodja Ln priprav Za kuhanje voska, ki si jih je podružnica letos nabavila in dala iMela.'* pri domačih obrtnikih—čebelarjih Čebelarji iz Artič, Brežic, Bizeljskega. Čateža, Dobo ve, Krške vasi, Sromelj in Vldima, ki še niste člani naše podružnice, pridite na naš občni zlbor. » Razstava karikatur t Beogradu. V sredo popoldne je bila v umetniškem paviljonu v Beogradu otvorjena razstava karikatur. Otvoril jo je pisatelj Branislav Nušič, ki je mnogoštevilni publiki razložil razvoj umetniške karikature v tujem svetu in pri nas. Publiki je bil posebno všeč »muzej ošlšanega ježa«, ki kaže v karikaturah tudi naše politične osebnosti. Razstava bo odprta 8 dni. * Sadna razstava v Dubrovniku. Sadjarji iz dubrovniškega, kotorskega in barskega okraja so priredili v Dubrovniku razstavo južnega sadja in kultur. Razstavljenih je mnogo vrst južnega sadja v krasnih primerih. Za razstavo vlada veliko zanimanje in jo je že prvi dan obiskalo več sto ljudi. Ob zaključku razstave bodo izžrebane nagrade in razdeljena priznanja najuspešnejšim razstavljalcem. * Evropa-Južna Amerika v dveh dneh. Francoski konzulat v Ljubljani nam je po-Blal: S tem. da je francosko trgovinsko zra-koplovstvo dalo v promet nove zrakoplove, je zvezana Evropa z Južno Ameriko po izključno zračni poti. Od 5. t. m. dalje se pošta iz Evrope v Južno Ameriko in obramo prenaša po zraku. Pot na progi Evropa -Brazilija traja dva dneva, na progi Evropa - Argentina - Uruguay tri dni in na progi Evropa - Čile štiri dni. Francoske pre-koatlantske zračne zeveze so torej danes najhitrejše in številni zanimanci v Jugoslaviji, ki se že zdaj pri svojem dopisovanju z Južno Ameriko poslužujejo zračne pošte, bodo nad iemi novimi ugodnostmi, katere jim nudi francosko zrakoDlovstvo, veselo iznenadeni. večer 11. 1. 1936. NA TABORU. * Dva prirodna pojava sta v sredo sprožila zanimanje prebivalstva. Oblačno nebo je povečini Slovenije pokvarilo opazovanje vstopa lune v zemeljsko senco. Skoraj istočasno, ob nastopu mrka pa je lahen potres stresel površje zemlje, ki pa ni povzroč'1 nikjer posebne škode Nemirne zemeljske plasti So se jačje zdramile po severno vzhodni Štajerski im dalje gori mimo Gradca k Semmeringu. Primer bo gotovo doprinesel svoj del k študiju notranjosti zemlje, zato bi bilo prav, če bi prebivalstvo vselej točno obvestilo o načinu, nastopu, trajanju in ja-kosti potresa naš zavod za geodinamiko na ljubljanski univerzi * Poostrena kontrola mleka v Zagrebu. V zadnjem času so kontrolni organi tržnega urada v Zagrebu ugotovili, da je med mlekom, ki se prodaja v mestu, vedno več vode. Kontrola je zaradi tega poostrena in določene so za ponarejevalce mleka najstrožje kazni. Po kakovosti je mleko na zagrebških tržiščih tudi zaradi tega tako slabo, ker odpade komaj ena tretjina konzu-ma na večja mlekarska podjetja, dočim vse ostalo prodajajo razni mali prekupčevalci in sami producenti iz okolice. ♦ Beda ▼ Bosanski krajini. Gospodarske razmere v Bosanski krajini so težje od dneva do dneva. Od nekdaj so že pasivni okraji Grahovo, Glamoč, Ključ in Bosanski Pe-trovac in se je pomanjkanje hrane v vaseh teh okrajev kazalo že v jeseni, ker je suša na najnižjo mero znižala pridelek. Iz teh okrajev je hodilo mnogo sezonskih delavcev v razna mesta za zaslužkom, ki pa ga tudi zdaj ni več zaradi zastoja v lesni industriji in v drugih panogah podjetništva. V posameznih pasivnih okrajih ustanovljeni pomožni odbori se sedaj združujejo, da bi za vso Krajino izvedli uspešnejšo pomožno akcijo. Brez pomoči države in banovine pa vsi napori ne bodo imeli primernega uspeha. ♦ Tragedija begunea. V Petrovgradu se je obesil 42letni ruski emigrant Petrov, ki je bil baje inženjer in višji oficir nekdanje ruske zarske vojske. Več let je v Petrovgradu živel že brez posla. Nekdaj ga je vse mesto poznalo kot dobrega šahista. V zadnjih letih je kazal znamenja slaboumnosti in izdajal se je tudi za »ruskega prestolonaslednika«« * Židje v Splitu protestirajo proti angleški politiki v Palestini. Židje so imeli v Splitu zborovanje, na katerem so razpravljali o škodi, ki jo bo imel žigovski živelj v Palestini zaradi novih političnih in zakonodajnih ukrepov angleške vlade. Zborovalci so pozvali zvezo židovskih verskih otčin v Beogradu, naj tudi ona skliče tako protestno zborovanje. • Zagonetna smrt milijonarja. V Petrovgradu so našli mrtvega Gezo Ambrozija, indiustršjca, ki je veljal za najbogatejšega človeka v mestu in okolici. Tru plo je imelo na gLavi, vratu in prsih globoke rane od noža ali kakega drugega ostrega predmeta. Mogoče je, da si je Ambrozij te rane sam povzročil ,ravno tako pa je tudi mogoče, da ga je kdo napadel in umoril Ambrozij je bil velik čudak. Stanoval je v mali sobici, ki ni imela nobenega pohištva, razen preproste lesent postelje ln ki ni hila nikdar prezračena 2ena ga je že pred leti zapustila, ker ni mogla prenašati njegovega čudaštva in s ko posti. Star je trti blizu 55 let, a dadeč na okrog je bil znan kot ženskar in po-hotnež Za radii svoje strasti je imel že mnogo nepriflk in spopadov z moškimi, katerim je zapeljal ali pa napadel žene in sorodnice. Znano je, da so mu nekateri grozi*: z maščevanjem in zato domnevajo, da je obljubljeno maščevanje nekdo izvrši 1 Zaprli so nekega mladeniča, ki mu je tudi večkrat grozil, ker mu je ugrabil nevesto. Osumljen mladenič odJočno zavrača vsako krivdo. elitni kino matic a[ TEL EFON 21 — 24 SAMO SE DANES OB 4., 7 «4 in 9'4 ZVEČER Razkošni film iz burnih dni FRANCIJE! Mojstrsko delo tempa, lepe in napete vsebine KARDINAL RICHELIEU najženialnejši državnik vseh časov ! — V odlični interpretaciji naslovne vloge, velik umetnik C E O R G E A R L I S S DOPOLNILO: NOVI »PARAMOUNTOV ZVOČNI TEDNIK«. »MIKI POTUJE V AFRIKO« nomnhhp remierni rinoi u— Mešani zbor Zagrebških madrigali-stov, ki koncertira v Filharmonični dvo rani v ponedejjek 13. t m ob 20 si je izbral za svoj prvi koncertn nastoP v Ljub ljani spored, ki obsega dva dela- V 1. delu nas seznanja zbor z znamenitimi klasiki zborovega Petja. Izvaja se del Pasijona sv. Matevža, delo skladatelja ObreChta. Slavni Orlando Lassus je zastopan z enim zborom. Poleg njega Victoria in Schutz ter Mozart s tremi zbori: Quae rite, primum regnum Dei, Ave Maria in Adoramus te. V II delu pa so zastopani ra'zmi naV avtorji in sjcer Adamič, Dobro-nič. Dugan, Grgoševič in Odak z raznimi resnimi spevi. Zbor. ki šte% H pevk '.n Pevcev, vodi njihov umetniški vodja skla' datelj Mladen Pozajič. Zagrebšk-' madri-gajisti so izvrstna umetniška, skupina, ki v polni meri zasluft' vse naše zanimanje Ob čajne koncertne cene f>d 30 Dim nav z^ol. sedeži v Matični knjigarni. u— Jadranašice! Danes ob 14. se oglasite v lokalu. elitni kino matica Telefon 21 24 JUTRI PREMIERA VELIKE SENZACIJE ! Edinstveni film sezone TARZAN NEUSTRAŠNI Sodeluje: olimpijski plavač in skakač B U S T e R C R A B B e Film, katerega mora videti vsak! Film zabave, razigranosti in lepote. Predprodaja od ll. do pol 13. ure. Rezervirajte vstopnice! PREMIERNI KINO ♦ Tihotapljenje kave iz Zadra. Na lokalnem parniku »Vodice«, ki tvori zvezo med Biogradom in Šibenikom. so kontrolni organi zaplenili nad 100 kg kave. ki je bila skrita v kovčegih. Kava je vtihotapljena iz Zadra. Zaplenjeno kavo so oddali carinari-ci, redarji pa so zaprli štiri sumljive osebe. ♦ Mungo na otoku Braon. Na obali blizu Supetra na Braču so neki brodarji ulovili žival rumenkaste barve in koničastega aob-ca, katero so smatrali za neko vrsto kune ali pa vidre. Čudno žival so prinesli v Split, kjer je prof. Girometa ugotovil, da ne gre ne za kuno in tudi ne za vidro, marveč za munga. ki mu je domovina vzhodna Azija Še pred vojno so to vrsto sesalcev naselili na otoku Mljetu. da bi pokončala strupene kače. Živali so se tam razmnožile in kot zakleti sovražniki strupenih kač temeljito opravili svojo nalogo. Z Mljeta je bil mungo prenešen na Korčulo kako pa je sedaj prišel na Brač niso mogli ugotoviti 4 Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljublfane u— Proslava rojstnega dne Nj. Vel. kraljice Marije. Ljubljana je na prav dostojen način proslavila rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije. Z vseh hiš so plapolale državne zastave, ob 10 dopoldne pa je prošt Na-drah v stolnici daroval slovesno pontifikal no mašo. kateri je sledil »Tedeum« z molitvijo za kraljico. Na koru je sodeloval oddelek godbe dravske divizije. Razen številno zbranega občinstva so slovesnosti prisostvovali tudi ban dr. Natlačen, namestnik divizionarja general Jovanovič, general Popadič, župan dr. Adlešič s podžupanom dr. Ravniharjem, skoraj vsi tukajšnji konzuli ter predstavniki univerze in vseh državnih in samoupravnih uradov. Ob 9. je v pravoslavni kapeli v vojašnici Vojvode Mišiča prota Budimir daroval službo tožjo, ki so ji prisostvovali tudi vsi predstavniki oblasti. u— Predsednik senata v Ljubljani. S si- nočnim brzoviakom je dospel v Ljubljano predsednik senata g. dr. Ljubomir To-na-š;č. Njegovo bivanje pr,i nas je privitne ga značaja. u—XV. Slovanski večer JNAD Jadrana v soboto 11. t. m. na Taboru. Na koncertnem delu večera sodelujejo g. Jože Go st-č, ga. Katja Delakova, gdč.' Jelka Igjj-čeva in g. Uroš Prevoršek. Va/bila. s0 razposlana. Reklamacije se sprejemajo v društvenem lokalu v Tomanovi ulici št. 3. tel. 29—74. Prodaja vstop,? c istolam. Občinstvo prosimo, da se zbere točno in Polnošteviino do tričetrt 2.1. ure zaradi slavnostnega sprejema zastopnika pokrovitelja Nj. Vel. kralja. u— Pogreb Jožeta Bervarja. Včeraj popoldne so prijatelji in znanci spremili gledališkega vratarja Jožeta Bervarja na njegovem poslednjem romanju. Pred pokojnikovim domom v Gregorčičevi ulici so se zbrali mnogi, ki so bil: od blizu in daleč priče njegovega tihega, skromnega in nrav zato tako spoštovanja vrednega življenja Duhovniki frančiškanske župnije so na pragu opravili prve pogrebne molitve, pevci opernega zbora pa &o zapeli' v srce 6ega_ jooo žalostinko. Za vozom e krsto se je nato razvil sprevod, ki je zgovorno izpričal, koliko je imel Jože Bervar prijateljev in spoštovateljev v vseh krogih naše družbe. Za svoici ie med drugim stopalo ste. viino odposlanstvo obeh gledal!.šk:'h ansamblov, tehničnega osebja in drugih gledaliških nameščencev. — Pokojni BtrvaT, ki je bil v mlajših letih organist po raznih krajih Slovenije in je do konca dni živel za glasbo, je dosege! starost 66 let. Z njim je Ljubljana izgubila enega t; stih dobrih iiubeznivih, ustrežljivih ljudi, ki jih je rodila prejšnja doba in ki postajajo dandanes zmerom bolj redki. Zato m" bo naša javnost, zlasti naše Narodno g^dališče. ki mu je služil s tolikšno vdanostjo in ljubeznijo. za zmerom ohranila časten spomin. Težko prizadeti družini — en»'it2:i mojstra GoW;na — naše iskreno "^'alie. u— Predavate! tj ZKD boido prečava.li: pri Sokoflu v Mostah drevi ob 20. v So-kolskem dio.mu g. dr Brežntk o francoski reVoInCV 7. dfooozitfv! pri v S' ški rtrevi c/b 20 sr. dr. (VrrmMi T^rvo o temi: Polet v veeoljstvo (s slikami). u— Sokol Ljubljana—Šiška. Dr. Lavo Cermejj b0 predaval drevi ob 20. o temi. Polet v vesoljstvo. Po predavanju fi.mi »Grešna noč« Vstopnina 3.— Din. u— Bela kuga se glasi tema, o kateri Do razpravlja] v Društvu »Soča« v Ljubljani prihodnjo soboto 11. t. m. v salonu »Pri levu« zdravnik-specijalist, g dr. Jo sip Prodan. To predavanje, ki bo prv0 te vrste v »Soči« je za slehernega nele poučno, ampak tudi potrebno. Predavanj* se bo nazorno premočilo navzočim s slikami. Prosimo Vas, ne zamudite te izredne p?* like, ter pridite posjušatj polnoštevil-no, kajti to predavanje je tudi kulturnega in gospodarskega značaja za naš narod Vabljeni vsi to vsem prost vstoP. Prireditveni odsek u— Dvoje matinejskih premier v kinu »Union« in kinu »Slogi.« po izredno nizki enotni matinejski vstopnini Din 4.50 za osebo bo predvajal kino »Union« od danes naprej do vključno ponedeljka film »Iglu« ali »Večni molk«. »Iglu« je prvi originalni eskimski film, ter nam predo-čuje v zanimivih in zelo napetih prizorih težko borbo prebivalcev najsevernejše Aljaske za življenje in obstanek. Ves film, ki je zelo poučen in zato zlasti priporočljiv za mladino je izdelan v našem jeziku tako da je vsakomur razumljiv. Premiera se bo vršila v kinu >Union« danes, nadaljne predstave pa jutri ob 14.15 uri, v nedeljo ob 10.30 dopoldne rn poslednjič v ponedeljek ob 14.15 uri. — V kinu »Slogi« pa se bo predvajal v premieri edem zadnjih in najboljših filmov Ken Maynarda kralja cowbojev divjega zapada »Težko osumljen«. Vsi tisti, ki ljubijo in že dolgo niso videli senzacionalnih napetih filmov, bodo to pot prišli na svoj račun. Tudi ta film se predvaja prvič v Ljubljani in to istotako po izredno nizki vstopnini Din 4.50 na vseh prostorih. Predstave filma »Težko osumljen« se bodo vršile v kinu »Slogi« danes in jutri ob 14.15 uri, v nedeljo ob 10.30 dopoldne in poslednjič v ponedeljek ob 14.15 uri. Prijatelji filma bodo tedaj imeli za mal denar lep užitek in nedvomno si bodo oba ta programa ogledali najširši sloji občinstva u— »Doživetja in izkušnje na vrvi« je naslov alpinističnemu predavanju, katero bo imel alpinisti dr. Miha Potočnik pod okriljem > Skale« v torek 14. t. m. zvečer v dvorani Delavske zbornice. Kdo ne bi šel poslušat Gorenjca, ki v domačem jeziku pripoveduje o tem, kar je izkusil in doživel v naših gorah! Predavanje bo spremljalo kakih 100 diapozitivov, krasnih posnetkov naših planin. Ne zamudite tega večera! Vsakemu planincu bo žal, če bo izostal Vstopnice se dobe pri tt. >Alpina« in Kolb & I>redalifi. u— Še en pozdrav pomladi. Naši vreme-narji so zadnjič napovedali prihod novega mrzlega vala, a komaj je »Jutro« to prerokbo zabeležilo, je Slapar iz Št Vida na Šmarni gori našel veselo plahutajo-čega citrončka, ki je priletel v te čudne januarske dni, kakor da bi hotel pratikar-je postaviti na laž. u— Smučarski izleti v Avstrijo »Putnik« v Ljubljani priredi na pod'agi turističnih konvencij z Avstrijo izlet v Heiligeniblutt, v času od 1. do 8. februarja 1936. če se za izlet prijavi najmamj 10 oseb. Odhod iz Ljubljane, glavni kolodvor 1. februarja ob 9.47 Cena izleta, t. j. železniška vožnja, prevoz tja in nazaj, prehrana in stanovanje, avstrijski vizum 1.230 Din za osebo. Tekom zimske sezone so predvideni izleti še v Innerkrems za 1.170 Din to na Tur-racherhohe za 1.370 Dim. Prijave sprejema Putnik do 25. t. m. u— V kuratorii Mestne ženske realne eimnmsiie je bila izvoljena tudi gospa Dolenc Josioina. sonroga han«kega prosvetnega inenektorja v Liul liani ki je Hla že do =edai članica kuratorii* Njeno ime je v poročilu pomotoma izostalo. u— Prostovoljni davek za stanovanjske sobe in poslovne prostore po 1 Din na mesec je našel pri večini ljubljanskega prebivalstva ugoden odziv in je že prav lepo število hišnih gospodarjev prineslo na mestni socialno politični urad v Mestnem domu II. nadstr. nabrane vsote. Vse one gg. hišne lastnike, ki so davek pri svojih strankah pobrali in žele. da pride po nabrani denar pooblaščeni inkasant. prosimo, da sporoče to svojo željo mestnemu socialno političnemu uradu z dopisnico ali telefoni-čno. z natančno navedbo, kdaj in kam naj se pride kasirat. Ponovno izražamo nado, da ne bo nikogar, ki bi ne razumel sedanjih težkih časov in nam vrnil polo prazno. Vsem sedanjim plačnikom — darovalcem pa prav prisrčna hvala! u— fože Zdešar podlegel poškodbam. Včeraj smo poročali o nesreči cestarja Jožeta Zdešarja, ki ga je zasul plaz v Dvoru pri Polhovem gradcu. Dasi so ga mestni reševalci takoj prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki posvetili najskrbnej-šo pozornost, je Zdešar včeraj zjutraj umrl. u— Policija na drobno. Opravki policije kažejo v teh časih stiske in bede svojevrsten socialni značaj: kriminalna kronika beleži dan za dnem same primere majhnih tatvin, ki jiih največkrat zagre. šujejo brezposelni, aretacije kakšnih beračev, ki so bili svoj čas izgnani iz mesta, pa so se vkljub prepovedi vrnili, in kdaj pa kdaj še aretacije kakšnih sumljivih žeask. Takšno podobo kaže tudi bera teh zadnjih dni. Tako so zaprli nekega mlajšega brezposelnega delavca iz novomeške okolice, pri ka-t<*rem so našli dvoje posteljnih rjuh itn mm Zvočni kino Ideal mm Danes zadnjikrat ob 4., 7. in 9'4 ZV. SALVE SMEHA! HO R U K!! Voskovec in Verich, Helena Buscheva, Zvonlmlr Rogoz Smeh, veselje, zabava kot še nikoli! LE NEKAJ DNI! Hitite, da ne zamudite! e— V visoki starosti je umrla na Ostrož-nem preužitk-arica Terezija Žurajeva. Štela je 88 let. Blag ji spomin e— 168 novih potnih listov je lani izdalo predstojništvo mestne policije v Celju, vidiralo pa je 719 potnih listov. e— Kino Ur.ion. Danes ob 16.30 in 20.30 veletfijm »Poročna noč« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Maribor je slovesno praznoval rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije. Z državnih, samoupravnih im drugih javnih poslopij 60 plapolale državne zastave. V posameznih cerkvah so biLa cerkvena opravila. Ob 9. je bila v stolnici pontifikalna služba božja, ki jo je ob številni asistenci opravil škof dr. Tomažič. Poleg občinstva, ki je stolnico čisto napolnilo, so bili navzoči tudi vsi predstavniki mariborskega javnega življenja z mestnim poveljnikom generalom M. Milenikovičem na čelu. pa tudi vse nacionalne, narodno-obrambne, kulturne in gospodarske organizacije so bile zastopane. VELIKE KOLIČINE ODPADKOV odstranijo iz telesa z milim in zanesljivim delovanjem ARTIN-DRA2EJE dr. VVandera. Dobivajo se v vseh lekarnah v škatljicah po 12 dražej Din 8.— in v vrečicah po 2 dražeji Din 1.50 Ogl. reg. pod S. br. 22115/33. tri ženske srajce- ki jih je brez dvorna pobral o priliki kasnega nepovabljenega obiska. V Trnovem so aretirali brezposelnega pekovskega pomočnika z Iga, ker je v neki hiSi ukradel zimsko suknjo. Na ulici so pobrali neko bera-čico z Vrhnike, ki je hodila okrog z dveletnim otrokom in prosila za nabrane pare. pa se je v neki krčmi na-pila da je nazadnje omagala in obležala. Beračico so odpeljali v zapor, otroka pa izročili v Dečji dom. dokler se zadeva ne uredi Podobne usode je bdi neki berač z Gorenjskega. Prav tako bo moral pred sodišče mlad brezposel-nik, pri katerem so našli nekaj fig. ogrske salame in sira, oblečen pa je bil v črno obleko in lep siv plašč, ki ju je gotovo imel iz tatvine. V sredo je policija izvršila obsežno racijo po mestu im lokalih in pii tej priliki ie bilo aretiranih okrog 30 brezdomcev in prosjakov. . .............. ii in ■■■mu z. k. d. SAMO ŠE DANES ob l/2 3. uri popoldne velefilm nad velefilmi S E Q U O I A ELITNI KINO MATICA Iz Celja e— Na rojstni dan Nj. Vel. kraljice Marije so bili včeraj zjutraj v oPatijski, pravoslavni m ev'angc|ski cerkvi zahvalna obredi, ki so jim prisostvovali zastopniki civilnih in vojaš]*'h oblaste v in uradov, mestne občine, šoj, korporacij in društev in večje število občinstva. Vsa javna poslopja »o izobe ♦ -a državne zastave. I. akademski reprezentančni ples pod pokroviteljstvom rektorja ljubljanske univerze v soboto 11* januarja. — Celjski dom. — Sonny*jazz« e— Kdor še ni prejel vabila za I. aka- demski reprezentančni ples, naj ga dvigne v Uniomu jutri v soboto ves dan. e— Svetovno znani Praški kvartet (jprej Zikov)T ki ga sestavljajo gg. Viibald Švejda (I. violina), Herbert Berger (II. violina, Ladislav Čemy (viola) in Ivan Večtomov (čelo), bo komcertiral po daljšem pres'edku v torek 21. t. m. ob 20. v gledališču v Celju. Poleg Mozartovega kvarteta v A-molu bo na sporedu tudi znameniti Dvofakov klavirski kvintet, katerega klavirski part je v rokah celjske pianistke ge. Mirce Samctoove. Za koncert vlada v Celju že zdaj veliko zanimanje. Vstopnice so v prodaji v knjigarni K. Go-ri^arja vdove. e— Medvedovo dramo »Za pravdo in srceragu so se avstrijski šilingi ponovno podražuii itn noti-rajo sedaj 9.15—9.25. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih ši-lingi.ii po 9.19, v angleških funtih po 251.50, v grških bonih po 29.8750 m v španskih pe-zebah 6.75. Nemške kompenzacijske marke so se v Ljubljani. Zagrebu im Beogradu trgovale po 14. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v vojni škodi murna pri tečaju 355—356. Tudi v ostalih državnih vrednotah ni biilo prometa. Zaključek pa je bi f zabeležen v delnicah Trboveljske po 120. Devize Ljubljana. Amsterdam 2S72.43 - 2987.03 Berlin 1756.08 — 176y.K5, Bruselj 7J6.76 ■ 741.81, Curih 1424.22 — 1431.29, London 215.73 — 217.79, Newyork 4345.72 - 4382.0 J Pariz 288.82 — 290.2Og« po 270 — 280, »2< po 250 — 255, >5« po 230 — 235; otrobi: baškl po 110 — 115. + Bud|mpeštflnska terminska borza (9 t. m.). Tendenca slaba. Pšenica: za marc 18.09 — 18.10, Za maj 18.28 — 18.29; koruza: za maj 16.08 — 16.09. B0MBA2 4- Liverpool, 8. januarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za jan 6.06 (p ejšn-jfi dan 5.96). za julij 5.93 (5.84). iikolsfv** Iz našega Sokolstva Jubilej zveznega tajnika br. dr. Gradoje- viča. Te dni je slavil svojo 5deLnwx> tajiaiik Sa.'eza boutoia kraljevine Jugoslavije, vseučil. prof. dir. iVliihajlo (iradojevič. Jubmant spada med one sokolske boroe. ki so že pred ze-dunjenjem jugoslovanskega Sokolstva, še pred vojno, navezali bratske stike z ostalima jugoslovenskimi Sokoli v Slovenci ra Hrvatski. saj ie biil tedia.j tajnik Saveza Srpskih sokolskih dinuštev, ki je imel svoj sedež v Beogradu. V šokoistvKi inšpektor vrbasKe banovine br dr Tomo Tollazzi Kot gos;. Iz poročil, ki so jih podaji društveni funk «onarji. je razviuno neumorno stremjje. nje, ua bi društvo čam najbolj ustrezalo svojim nalogam m se pri tem ue tka tajiti, da dosega v posameznih panogah dru štvenega de.ovanja lepe uspehe V upravi ■Iruštva je nastalo med letom ve^ vrzeli ze v aprilu je zguibul© društvo sv0jegi< starosto br Petriča, ki je bil premeščen m Je od tedaj naprej vodil posle staroste njegov namestnik br Lpn^rčič Težav* zaradr ustalih sprememb So se ublažile s porazae,»tvij0 dela med ostale 61» ne upra ve V nov0 društveno upravo so bvll iz tirani: starosta br Lenarčič Ciril. na mestnik br Kune Stank0 načelnik Molk *io:zii -am Pabp«'fc Andrp.t načelniea " iemrnv namestnica ?,igon Nada prosvetar Gučefc Janez, tajnik Vrbovšek Jo«e, blagajnik Gogafe Vtadimir, statistl- kar Sartori Milan, gospodar Korenčan Franc; 6»ani uprave: Anžiček Anton, Blažen Davorin, Conra«ri:i Leopold, Jereb Boris, Jerman Remigij, s. Miselj Ema, Mi> silej Gvidon, šenica Viktor; namestniki: Hodnik Ivan, Hrtbal Franc, Lukančič Jakob, vet. Pavšič Marijan, PodJogar Alojzij, Verbič Avgust, Voljč Ignac; nadzorni odibor: De GJeria Anton, Petkovšek Anton, Tršar Gregor; predsednik častnega razsodišča: Bavdek Ivah. Nova sokolska knjiga. Jugoslovenska so-kolska matica v Ljubljani bo izdala za potrebe statističnih odsekov v župah ter za društvene in četne statističarje pomožno knjigo, ki bo vsebovala vsa navodila za vodstvo društvene in četne ter župne članske in naraščajske matice (katastra) ter za vse ! ostalo statistično delo po edinicah. Cona knjigi je določena 10 L>in in se jo naroča pri založnici. Otvoritev novega lutkovnega odra. So-Kolsko društvo St. Pavel pri Preboldu je otvorido sv0j lastnii lutkovni oder s predstavo igrice — »Gašperček čarovnik«. Pri vseh predstavah je Mla ne ravno mala dvorana polno Zasedena Po mladih in odraslih. Navdušen aplavz pa je pokazal, kako se je Gašperček že s prvim nastopom priljubil vsem. Seveia so se igralci Potru/Ji*, da so s kretnjo in b)^sedo podali najboljše V dvorani je vladalo skoraj slavnostno razpoloženje in vzorna tišina, ki so jo prekinjali edino spontani izbruhi veseiosti Oder je normalno velik z lutkami 45 cm, scenerija je lepa in razsvetljava krasna Oder je zgradil in režiral prvo Igro br Košutnik Silvo, ki je meseca avgusta posetil medžupni lutkovni tečaj v LJubljani. Enako zaslugo pa si je pridobil) tudi br Lojze Kovač iz Ljubljane, ki je s svojo prijaznostjo in bogatimi Izkušnjami krepko pomagal pri delu. Drobiž iz našega Sokolstva. Na berlinske olimpije bo poslal Savez Sokola na poziv Olimpijskega odbora 7 naraščajnikov v starosti 15 do 18 let skupno z 23 naraščajniki os'a lih športnih zvez. Vsi bodo kot gosli nemškega olimpijskega odbora mesec dni preživeli v Berlinu in si ogledali tudi druge kraje v Nemčiji — Za upravnika zvezne pisarne v Beogradu je bil glasom zadnje seje Izvršnega odtora poverjen poznani sokolski delavec in vodja bosansko—hercegovačkega Sokolstva pred in po vojni, Stevan Žakula. Brat Zakuia je bil daljšo dobo po vojni načelnik sarajevske sokolske župe in kasneje njen starosta Po svojem umirovljenju kot deželni šolski nadzornik se je preselil v Beograd kjer se je tudi nadalje posvetil so-kolskemu delu. — Sokolsko društvo Slavonski Brod si gradi svoi sokolski dom na otali Save v lepem parku kraljice Marije. Dru stvo Srebrenica v župi Tuzla pa je že otvo-rila svoj dom ob veliki udeležbi Sokolstva in prebivalstva iz svojega okoliša Ravno tako se je posrečilo društvu Berovo v župi Skoplje na skrajni bolgarski meji da ?i je postavilo svoj dom in ga pred nekaj dnevi otvorilo Zopot d rut o druStvo Begov lian v €upi rn7la je položilo temeljni kamen ! svojemu bodočemu domu - V letu 1936 j bodo vse sokolske župe priredile svoje žup j ne zlete, vršil s« bo dalje pokrajinski det X I Snbotiei, za leto 1987. pa se pripravljajo i* župe Niš, Skoplje, Cetinje in Kragujevac ter Užice, da prirede pokrajinski zlet v Skoplju. Omenjene župe štejejo danes skupno okrog 020 edinic ter obsegajo banovino moravsko. vardarsko in zetsko. i. »ui-caiska vaditeljska šola COS za članice traja na Slovaškem od 5. do 12. januarja in sicer za smučarke, ki primerno obvladajo vse panoge smučanja razen skokov. Moravskošlezijska iopa v Moravski Ostr.i-vi je nanagloma sklicala k posvetovanjem vse društvene starešine in načelnike. Povabilo je prejelo 50 edinic župe. ln odziv? Bil j'e izreden. Nič manj kakor 46 društev se je odzvalo nujnemu povabilu s 163 zastopniki. Vsekakor vzor discipline. Smučarske tekme COS bodo v sedanjem zimskem obdobju najbrž v oblasti župe Va-laške in sicer na vzorno urejenih pripravah v Franštatu pod Radhoštem. Zupa sama bo imela ravnotam konec januarja svoje župne smučarske tekme društev in okrožij. V splošnem je v imenovani župi gojitev zimskih panog telesne vzgoje zelo razvito in vzorno urejeno. V zvezi z reorganizacijo pojskega Sokolstva so se pojavile tudi vesti, da to spremenjena sedanja organizacijska stavba zveze. Znano je, da poljsko Sokolstvo ni razdeljeno na župe na sličen način kakor ostale slovanske sokolske zveze, temveč se deli na šest velikih okrožij, imenovanih dzielnice, ki so imele do sto sokolskih društev, združenih v mala okrožja po 8 do 16 edinic. Podoba je, da se dosedanja organizacija ni obnesla, zato bo prihodnja skupščina poljske sokolske zveze razmol rivala tudi o tem vprašanju. 0 svojem obisku Slovaški je razpravljala največja češkoslovaška župa Pipihova, ki leži v vzhodni Češki, na izrednem občnem zboru, kjer se je sklenilo, da pojde vsa župa kompaktno naprej v Košice, sedež vzhoduo slovaške sokolske župe in bi se tamkaj najprej vršila velika manifestacija češkoslovaškega bratstva, nakar bi se odprava razdelila v dve skupini. Prva bi obiskala Prešov, druga pa Spiško Novo Vas. Dalje je župa sklenila, da bo za članstvo do 32. leta udeležba pri izletu na Slovaško obvezna. Uspehi mladega pustolovca Ljubljana. 8. januarja. Sredi decembra se je pojavil na ljubljanskih ulicah mlad, simpatičen neznanec vitke postave, temnih las in oči, z neogibnimi očali na nosu in v pustem, dolgočasnem mestu je kmalu vzvalovilo okrog njega veselo, skrivnosti polno življenje. Neznanec, ki je po rodu od nekod iz mariborske okolice in ki je prišel pravkar iz jetnišnice, katere vrata mu je biJa nekaj dni poprej odprla amnestija, je kmalu razširil glas, da prihaja iz francoske tujske legije, da je križem preromal vso Afriko z Abesinijo vred, da se je nazadnje mudil v Zadnji Indiji, in njegove fantastične pripovedi o čudežnih, neverjetnih doživljajih so kmalu zbrale okrog njega velik krog lahkovernih poslušalcev, častilcev ln podpornikov. Romantični neznanec je še v mrzlih predbožičnih dnevih hodil okrog oblečen samo v lahko, svetlo, precej panošeno letno obleko, a položaj se mu je kmalu začel v strmi krivulji vzpenjati navzgor. Obrnil se je na neikaj znani h intelektualcev in našel se je ugleden profesor, ki je popotniku daroval svojo precej dobro ohranjeno obleko. Legionar je še tisti večer prodal obleko za 60 Din dalje, s tem skromnim kapitalom najel stanovanje in otvoril neke vrste pisarno, v kateri je zlagal zgovorna, pretresljiva pisma na vse mogoče instance in na dobre ljudi ter jih prosil podpore, prošnje bednih in potrebnih najdejo dandanes največkrat gluha ušesa, pisma tega prevejanca, ki je v resnici videl mnogo sveta in se naučil mnogo zvitih, učinkovitih prijemov, pa so skoraj brez izjeme dosegala uspeh. Ob dejstvu, da je govoril tri svetovne jezike, a da je že tudi njegov jezik sam zalegel za tri, je uspel, da so mu stotaki leteli na kup. Po ves dan je imel opravka v mestu, obiskoval je konzulate, banke, zdravnike, advokate, industrialce, trgovce, se sestajal z delavci in je iz dneva v dan postajal bolj popularen. Tam. kjer se mu je zdelo oportuno, se je zaupno izdajal za gorečega pripadnika tretje interna-cionale, govoril je o tem, da ima rendea vous z nekakšnimi mednarodnimi kurirji, ki pridejo z Dunaja ali iz Prage, a še rajši kakor puste politične konference je imel veselo družbo v krčmi ,kjer je rad dajal za pijačo, dokler je bilo kaj cvenka pod palcem. A Ljubljana je vendarle majhno mesto, več kakor kakšnih 14 dni tudi najbolj ra-finirani pustolovec ne more biti na delu, ne da bi izčrpal vse možnosti. Ko je začutil potrebo, da spremeni kraj in podnebje, se je spomnil bivšega jetniškega tovariša, nekega kmečkega fanta od nekod na Dolenjskem, s katerim sta v celici pogostokrat kramljala o čudežnih, prigodah v tujski legiji in ki mu je tisočkrat zatrdil svoje vroče koprnenje, da ha bil tudi sam deležen teh čudeš. Legionar je povabil fanta v Ljubljano, češ, da je namenjen proti Marseilleu, da se vrne v svojo četo, in je izrazil svojo pripravljenost, da fanta vzame s seboj. Fant je v resnici pregovoril svojega očeta, ki si je bil s trdim delom v Ameriki svoj čas prihranil nekaj denarja, da mu je dal tri tisočake na pot in je poiskal mojstra v Ljubljani. Od nekega znanca je ta izvabil še okrog 4500 Din in s svojim varovancem izginil v Marilbor, češ, da bosta tam najlaže opravila pri obmejnih oblasteh. Spotoma je iz fanta izmamil ves denar, ga v Mariboru popeljal v neko kavarno, si izposodil njegov boljši plašč, se opravičil za trenutek in na tihem odbite! čez mejo Za njim je ostala samo truma razočaranih obrazov in precej dolga, ki £bč bo nikdar poravnan. Elektrika v možganih Elektrode, oklopni kabli in oscilograf — Bobenček s fotograf-skim registrirnim trakom — Krivulje izdajajo delovanje naših ........................,■,■,■■■,■ , , mmmm......^ možganov V človeških možganih vzbuja vsak občutek. vsak refleks, vsaka misel električna dogajanja. To je že dolgo zrnano. Najprvo so takšna dogajanja ugotovili pri osebah z ranami v glavi, in sicer na ta način, da so jim električne toke odvedli neposredno z možganske skorje. Pozneje so ugotovili, da se dado ti možganski električni toki odvajati in registrirati tudi z lobanjskih kosti in kože na glavi. Seveda so potem dosti slabotnejš i. Na Dunaju je prof. E. F. Petrič (Pe-tritsoh), vodja laboratorijev za e'ektrično poročevalno tehniko na tehnični visoki šoli izvršil celo vrsto novih poskusov v to smer, in sicer s pomočjo aparature, ki jo je sam zgradil. Poskusna oseba sedi v omari iz debele železne pločevine, da je zaščitena pred motnjami. Na glavo ji pritrdijo elektrode, od katerih vodijo oklopni kabli možgansko električno napetost do ojačevalca Ta ojači slabotni tok za kakšnih 50.000- »««t«»»»»»«««M»«»■■«««»»♦«»«»» Letalske novote v Rusiji V Moskvi so te dni preizkusili zadmje novosti sovjetske letalske stroke, gumasto jadralno letajo, » planer olet« in avtomatski odpirač za padala. Gumasto jadralno letalo se da v nekoliko minutah sestaviti iz »klopljene gumaste vreče, ki se nato napihne z zrakom im pritrdi na trdo konstrukcijo trupa. Letalo tehta potem samo 42 kg, meri v dolžino 9 m in ima 9.5 m razpetine. Pianerolet je ogromen eaokrovnik s Širokimi krili in motorjem 100 k.s. Tehta 3000 kg, raizpetina mu je 28 m. Obtežitev na konjsko silo je rekordna, amreč 24.5 kg. S to obtežbo se letalo dvigne od tal. Ves tovor gre v debela krila, namesto blaga sprejme letalo lahko 1*6 potnikov. Avtomatični odipiTač za letala je preprost aParatek, ki odpre padalo Saim od se. be po 5 do 25 sekundah, kakor Letalec hoče. Posebno važen je za začetnike, ki prviič skakajo s padalom. Vse tri novote so se v poizkusih izbor-no obnesle. Carmen iz Toulouse 171etna Marija Lopezova, izredno lepa delavka tovarne smolk v Toulousu, ki so jo splošno imenovali »Carmen iz Toulousa«, je pred kakšnim tednom izginila. V spremstvu svojega zaročenca je obiskala neko plesno prireditev in se potem ni vrnila več domov. Njena mati je pozvala policijo na pomoč in ta je kmalu ugotovila, da je zaročenec, neki 2Š81etni zidar Pierre Cemmes, dekle prodal za 20 angleških funtov šterlingov lastniku neke javne hiše v Buenos Airesu. Cemmes je bil tako brezsrčen, da je lepo Marijo pripravil celo do tega. da je sama odpotovala v Barcelono, kjer naj bi jo sprejeli pomagači »kupca«. Seveda ni vedela, kakšna usoda jo čaka Francoske in španske obalsti so ukrenile vse potrebno, da bi dekleta rešile zle usode. krat in sedaj je tok dovolj močan, da lahko premika osoilografno napravo, na kateri je pritrjeno majhno zrcalce. Kakor se giblje oscilograf pod vplivom električnega toka. se giblje tudi zrcalce in odklanja svetlobni žarek, ki pada na vrteči se bobenček s fotografskim registrirnim trakom. Na traku se rišejo karakteristične valovite in presekane črte. S temi pripravami so nabrali že celo vrsto registracij električnih pojavov v mož- ganih, in sicer med duševnim in telesnim počivanjem poskusnih oseb, kakor tudi pri raznih miselnih nalogah (n. pr. računanju iz glave itd.). Krivulje so si med seboj zelo različne, razlike pa zavise od osebe, kako» od njenega dela. Počasi bodo skušali dobiti stalne, karakteristične krivulje za različna delovanja in različne misli, priprava bo postala tako beležnik skritih človekovih misli — če je to sploh mogoče. Posledice deževja v Franciji S e i n a je v Parizu prestopila bregove , " VbK*, ^**/. Preplavljena dolina B h o n e pri Torasconu Hauptmann bo le usmrčen JustiHkacija je samo preložena na 17« januar Svetovni listi so te dni zabeležili vest. da je justi/fifcacija Bruna Rjharda Haupt-nianna odigodena. Nekateri so to sporočilo tolmačili kot znamenje senzacionelne- Brusi zulccifi Filmska igralka Claudette Coifeertava je francoskega rodu — Poročno darilo v obliki barvila za lase Ameriška filmska zvezda Claudette Col-bertova, ki velja za najbolje oblečeno žensko v Holly\voodu. se je omožila s svojim zdravnikom dr. Pressmannom Oba sta oi-la že prej poročena Colbertova. ki šteje danes 2g let, se je imenovala ob svojem krstu Claudette Cau-choinova. Je torej Francozinja. A že v otroških letih se je s svojimi starši preselila v Ameriko. Zdaj živi že osem let v Holly-voodu in se je prvič poročila z Normanom Foslerjem. Ta zakon je bil dokaj nesrečen — vsaj za Fosterja. Pred pol leta se je moral ločiti, ker je lepa ženica, ki jo tovariši in tovarišice imenujejo samo »besnečo žatoc. v svoji srboritosti, ki jo sicer sama priznava, možu tako grenila življenje, da je začel zahajati rajši v družbo svojih prijateljev in popivati. Celo v Hollywoodu, kjer so marsičesa vajeni, so scene med obema zakoncema zbujale splošno pozornost. Nekaj časa po ločitvi je Claudette zbolela in zdravnik dr. Pressmann, specialist za bo- lezni v vratu, ji je z uspehom operiral ščit-ne žleze. Takrat sta se zagledala drug v drugega Dr. Pressmann se je čez nekaj časa dal ločiti od svoje žene. kar sja je veljalo kopo denarja, in te dni sta se s Claudetto srečala v mestecu Yumi v Arizoni, kjer se vršijo takšne »romantične« poroke, in sta se pač poročila. Medene tedne bosta prebila delno na Claudettini jahti, delno v gorah, kjer ima diva svojo posebno gorsko kočo. Ker je angažirana samo za štiri fiime na leto, za kar dobiva lep kup milijonov, bo imela veliko časa, da se podrobneje seznani s svojim novim možem. V Ameriki ie zbudilo veliko pozornosti »poročno darilo«, ki ga je poslal Norman Foster svojemu nasledniku. Poslal mu je namreč neko barvilo za lase s prijaznim pisemcem: »Danes imate šele 34 let in imate lepe lase. Ne bo pa trajalo dolgo, ko boste osiveli, saj ste se poročili z mično Claudetto. Priloženi preparat Vam bo tedaj prav dobro rabil.« ga preobrata v Hauptmannovi aferi, kar pa ni res. Hauptmann je bil minuli torek obveščen, da je njegova justifikaaja na električnem stolu preložena od 14. na 17, januarja. To sporočilo je sprejel obsojenec popolmoma mirno. Da &e bliža njegov konec v resnici priča tudi to, da so dovolili Haupmannovi ženi obiskati moža vsak dan. Usmrtitev Hauptmamna je dojočena torej za 17. januar ob 20. uri. Hauptmann se je v trenutku, ko So mu naznanili ju-st>fikacijo, smehlja] in izjavil, da se nadeja revizije obsodlbe. Dejal je tuidi. da ne bo sedel na električni stol. Mogoče je to izjavi] zaradi tega, ker So mu namignili njegov' branjtelji, da je pomilostitev možna še v zadnjem trenutku. Hauptmann pa bi moral v tem primeru podati PoPo'no izpoved svojega dejanja. Arletta Sta viška z otrokoma H /A v £ % :v M WM< Državni tožilec v procesu proti sokrivcem Staviskega je te dni zahteval eksem-plarično kazen za sotrudnike velikega sleparja, Arletto Stavisko pa je priporočil za milo kazen pod pogojem, da se bo posvetila izključno vzgoji svojih otrok Dr. Beneš na Mradčanlft Njegovo stanovanje obsega samo štiri sobe Iz Prage prihaja Poročilo, da se je nov«, prezudent CSR dr. Edvard Beneš te dni preseli] ra Ozerninove palače, kjer je dio-elej bival v prostorih zunanjega ministrstva, na Hiradčane. Za h. vanje so novemu državnemu poglavarju pripravili stanovanje v Terezijansikem krilu. Stanovanje dr. Beneša meji na prejšnje bivališče previden ta Masaryka. To stanovanje so pustili nedotaknjeno, kakor je belo ob Maisaryko-Vem odhodu iz njega. Novi prezdldiemt CSR je v svoji skromnosti zasedel stanovanje samo štirih sob. V njem je predvsem spaintaa s koPata ico velika stanovanjska soba, sailončak prazh dentove soproge Hane »n še ena spalnica s pritiklinami. Stanovanje ježi tik reprezentančnih prostorov v Matijevem trakta na idlrugem dvorišču Hradi6anov. Dr. Beneš si je pridržal za deloval prostor s&. mo eno sobo, katero so mu v ta namen preurediti i. Za to »olbo so prinesli pohi štvc iz CzernlnoVe palače, kjer je ftn^ dr Beneš svoj 6ed«?ž kot zunaii«. ministe*! Iz Caeminovo pailače so preSelffi na Hrad Cane tudi prezidentovo knjižnico. Potres — možitvenl posredovalec Usoda 21 letne Nancy Popeove, ki je po nepričakovanem naključju postala žena svojega bivšega svaka 21—letna Nancy PopeoVa. ki je biJa že pri mnogih odličnih londonskih priredit-vaaih odlikovana za svojo lePoto, je odpotovala te dni v Teheran, da bi se tam Poročila s S5-letnim angleškim konzulom Mestaihom. Pred 12 leti ee je Mestah kot po»iani-ški tajnik poročil z Nancyjino sestro Ma. ry. 2ivei je z njo naz&dlnje v mestu Queti v Beludžistanu, kjer ju je lansko leto obi" skaJa Nancy. Bilo je baš v tistih dneh, ko &e je zgodil strahoviti potres, ki je Samo v tem mestu v nekoliko trenutkih uničil 40.000 človeških življenj. Nancy je tudi doživela to katastrofo in jo opisuje sledeče; »Strašno grmenje me je prebolijo iz spanja. Soba se je zibala kakor ladja v vL harju. Vrglo me je s postelje. Videla sem še kako si je moj svak skozi razbitine »ob ne oprave krčil pot do mene, da bi ta®. Kako živi Masaryk Zdravje odstopivšega prezidenta CSR T. G. Masaryka je prve tedne Po odstopu nararvnost po voljno. Zaslužni •dtržavnlk se živo zanima za vse dnevne dogodke. Vsak dan mu morajo Po več ur Citati iiz knjig, in sicer uporabljajo za Stivo dieda prof. Nejedllyja in prof. Pekafa Italijanski prestolonaslednik v vojnem svetu Z Mussolinijevim dekretom je bil italijanski prestolonaslednik kot divizijski general imenovan za člana vojnega sveta. Pogled na jezero Ašangi Draginja v Asmari Posledica afriške vojne v italijanskem zaledju * oročevai!ec International New Service Poroča te Asmare: Asmara, ki je bila pred začetkom afriške vojne eno najcenejših me6t na svetu, se je sedaj pridružila najdražjim krajem Pod soncem. Pred tremi leti so bile cene še smešno i* zke Piščanca si dobil na pr za 2.50 Din, zdaj stane 50 Din. Bivanje v najboljšem hotelu je prej veljalo 40 Din dnevno, naj/bo'.jše meso je biilo po 50 Par kg, slugi comačinu j€ pilačail EvroPec po 5 Din na mesec. Zdaj se je vse to močno spremenil!©. Služabniku je treba Plačat« 400 do 500 lir. Najemnina v majhni hišici je b-?a prej mesečno 400 Din, zdaj znaša najmanj 750 «'r Hiš zdaj sploh ni mogoče kupiti, ker jih nihče ne Proda Poprej je živelo v Eritreji kaikšnih 4 do 5000 Evropcev, zdaj jdlh je mnogo več. Zaradi stanovanjske stiske se danes gnete-jo belokožci v tesnih bivališčih Za domačine. Tropska obleka je staila prej v As-inari 120 Din, sedaj je skoro nc dobiž. Delavcev ni dobiti niti za drag denar. Vsi so mara«: na vojno. Tako si na pr. ne moreš dati podiplatiti čevljev, če si jdh raztrgal V Asmari nj niti enega krojača. Hiše, ki so bile prej naprodaj za 25 tisoč lir, so poskočile v ceni na 100 do 1*500 tisoč Jir. italijanska vlada Pošilja sicer v Eritrejo velike zaloge živil, toda cene kiljruib temu ne padejo in naivijalcj bogata iz dmeva v dan na račun abesinske vojne. Greta Garbo boleha Po vesteh iz Stocklio^na j« Greta Garbo, ki živi od Janskega junija v svoji vjr pri Nykoepjngu, hiuid© zbolela. Več tednov jo je mučila trdovratna bolezen v vratu, ki se je začela z vnetjem. Nekaj dni Je i« !o s'anje filmske zvezdnice tako oPa-sno, da so se zdra,vr.!»'ki bali za njeno živ lenje. Potem je nastopilo izboljšanje, ki Pa še zik na vseučilišču na Malti z angle ščino. Ukrep se je začel -Izvajati na fakulteti za medicino in kirurgijo. Dediščina za oglase V Tene&seeju je umrl ameriški milijonar Joh. A. Drinkwaiter V svoji oporok-l je določil, naj se njegovo imetjie v znesku več milijonov dolarjev uiporaibi izključno za oglase v velikih ameriških listih, »in sj-cer naj tj inserati govore izključno o njegovih lastnostih in naj poudarjajo, da si je (imetje pridobil samio z og1^« v listih. Nora stava 23-letni ruidar Ciurcas, ki je bil zaposlen v rumunsken zlatem rudniku v Baja-maru, je sklenili s svojimi tovariSi stavo, da bQ jzi» ] na dušek vela/k kljen.< Kaznovana domišljavost Francoski advokat Desbons, ki je zaradi arogantnega nastopa pred sodiščem prQti sokrivcem marsejskega atentata v Aixu en Provence izgubil pravico izvrševati odvetniško prakso in je bfl dokončno izbrisan iz seznama advokatov ANEKDOTA Bocklin je bil redkobeseden človek in Je mrzil počastitve. Ko ga je curiška univerza 'imenovala za častnega doktorja, je pač prišel na gostijo, sedčl pa je za mizo mrk in mračen. Ko so mu slednjič namignili, da je čas, zahvaliti se Za počastitev, kL jo je deležem, je slikar Potrkal na čašo, vstal in rekel: »Gospoda! Izvolili ste rrce imenovati za častn e ga dok torja. Hvala!«. Nato je' izpraznil čašo in sedel na sto]. VSAK DAN ENA >Ce ne boste nehali kruliti tukaj na ul vas odpeljem na stražnico!« »Kad tam tudi lonulijo?« •c/ »JUTRO« St t Petek, 10. L 1936. Kulturni pregled Vladimir Bartol in njegov „A1 Ara£" V fcnjagl »Al Araf«, ki jo je poslala na novoletni trg založba »Modra ptica«, je n»ladi pripovednik dr. Vlad/mir Bartol &J:xFal svoja književna memibra disjecta v več n©velisti>čnih ciklov im ž njimi prvič ©rusal svojo literarno fiziognomij©. Obsežna zbirka na 3-28, straneh j« že sama po sebi uvaževanja vreden opus. O pisatelju vemo, da se je pričel pred leti oglašati v nekaterih slovenskih revijah, v mesečnika »Modra ptiOa< pa je zavzel med bele tr isti STedliščno mesto. Ze Bartol©va prva proza, spisana t preprostem in ponekod kar v mrzlem slogu, je imela v se- M neko izzivajoč© potezo in napadalen iaftfeek: nje težišče je bilo v intelektu, in« v emocijah. O pisatelju je bik) znano, se ibe/vi s psihologijo, razglablja nena-rodine pojave, ruje v podzavestnih teani-■nah, psihoanalitično razlaga sanje in erotične doživljaje, pSe filozofske članke. Prva njegova knjiga je drama >LoPez< (Izdala »Modra ptica«). Ta dramatski iz-:raa mlade upornosti se je na odru spremenil v komedij© naše majhnosti. Ni dosegel večjega uspeha, pokazal pa je tudi širšemu m« je dr Bar t©l preneha] biti t©, kar so mu nekateri očitali p© krivici: Ht3ra-ni outsider. Uvrstil Se je med izrazito sodobne slovenske prozaiste. S simh.>'",m svejegn »Al Arafa« je nakaza! pot v smeri, ki s© jo hod'".li. Poe, Dostojevskij, Nietzsche, veliki Zani-koval-ci in obenem m©čn? voditelji, ki niso hoteli stati ne med zavrženimi ne med izvoljenim! Nj'h©v svet je čl©vek s evo jimi večnimi protislovji ln neutešljivim hrepenenjem. —O. Iz zagrebškega pisma Zagreb, januarja. Z nam i zagrebški igralec, režiser in dramatik Tit© Str©zbr;h starih časih na dvoru perzijskega kralja Kserksa plemič Sataspes. Zameril se je bil nekoč vladarju in bil obsojen na smrt. Modni kralj pa je veli kaša pomilostil s pogojem, de ob-jadra tedaj znani svet — od obale Male 'Aznje p© Sredozemskem morju 6kozi »Za-padna vrata sveta«, sedanjo Gibraltargko ožino in okrog Afrike v Perzijski zaliv. Sataspes ie pripravil ladjico, naložiti hrane, se priporočil bogovom in odplul. Ko pa je ob ob«H sev Afrike prijadral skozi Zapadna vrata in uzrl pred seboj neizmerno gladino Atlantiika. ga je zagrabila groza. V strahu pred namiSljenimri nevarnostmi neznane razsežnosti? Oceana so mu popustili živci. skoSil je iz jadrnice in utonil. Kdo ne pozna Odisejevih blodenj, ko je dolga leta križa ril po dandanes razmeroma prav majhnem delu morja b: obliva Grčijo? In vendar, koliko domišljije, še več dragocenega gradiva klasične besede je nudilo obdobje, preden se je izgubljeni Aha-sver vrnil v naročje zvesti Penelopi. še v 13. veku je bila Zemlja neznansko velika, daljina Kina n. pr. čudežni paTadiž bajk. Zato ni čudno, da so Benečani verjeli slavnemu popotniku Marku Polu ko je na po-vratku iz obzidanega cesarstva pripovedoval, da je na lastne oči videl ogromnega ptiča, bi se je dvignil, obtežen s tremi slona v zrak. Prav taiko je ljudstvo slepo verjelo bajki o enonogih zamorcih na za-padni obali 'Afrike. Z lažnivci pa je obsu-lo raziskovalce notranje Afrike, ld so trdili, da so se srečali s človeku podobnimi opicami — gorilami... Po odkritju magnetnega tečaja naše Zemlje so morjeplovci na povratku iz severnih voda še dolgo pripovedovali o magnetnem griču nekje blizu severnega tečaja Vsaka ladja, ki zaide v ob moč j e vpliva skrivnostnega hriba, da ie izgubljena Nevidna sila povleče z ladje v^e kovinske oredmete Oropana vseh žebljev in vijakov iz lesenega trupa se ledja sesuje in s posadko vred potopi. .. Takšne in podobne domislice nekdanjtih popotnikov lci so videl? raj«tke ptice Južne Amerike brez nog drevesa na Javi. kjer ra sto rajčice. drevo v Indiji, ki tri metre in snaga im« vse tfogoJe, stanju včeraj: 2 C, zelo oblačno, mimo, snega v dolini ni. Pokljuka 8. januarja: —2 C, sneži, mirno, na Š) cm podlagi 10 cm južnega snega. Smuka prav dobra. Skakalnica uporabna. Gorjuše 8. januarja: sneži, severni lahek veter, na 10 cm podlagi 10 cm južnega snega. Smuka dobra. Skakalnica uporabna. Rateče—Planica po stanju včeraj: —1 C. barometer se dviga, pooblačilo se je, mirno. 15 cm srenja. Kranjska gora po stanju včeraj: —1 C, barometer se dviga, pooblačilo se je, mirno. 15 cm srenja. Vršič, Krnica in Tamar po stanju včeraj: 50 cm srenja. Mojstrana 8. januarja: južno vreme, megle se dvigajo, dežuje. Krma in Mnžaklja: 30 cm snega, smuka dobra. Koča v Spodnji Krmi v' soboto in nedeljo odprta Koča v Zgormi Krmi: 3o cm pršiča. Smuka prav dobra. Koča zaprta, ključ se dobi pri vodniku Lojze Rekarju v Radovni. Zelenica 8. januarja: —3 C. oblačno, sneži, severni veter, na 60 cm podlagi 25 cm suhega snega. Smuka prav dobra. Kofce 8. januarja: —2 C, novega snega 15 cm, 6neži dalje, smuka dobra. Velika planina 7. januarja: oblačno, megleno. severovzhodni veter, po malem sneži. Pohorje, Senjorjev dom po stanju včera]: —1 C, zelo oblačno, mirno. 30 cm srenja, grebeni brez snega, izleti nemogoči. l'cca po stanju včeraj: —1 C. zelo oblačno, mirno, 60 cm sreža. Smuka dobra. krog sebe vsakogar umori, pa čudežno drevo na Faroersdrih otokih rez katerega listje od časa do časa dežuje, so dolgo nudčtle ceneno gradivo človeški fantaziji. Z odkritjem Amerike in še kasneje ko ©o se pogumni možje spustili na širne ploščine oceanov krog in krog Zemlje, pa daleč v notranjost neznanih celin, so nov© nastale pri-n>d©p'sne vede vedno bolj spod mi kol! e tla domisl ji ji. Drevo spoznanja našega planeta je pogumno pognal© mogočne veje rn ne-ugnana radozna'ost človeškega uma je pre_ sadtila pokrajine vzdolž in počez Zemlie, z vsem njenim bogastvom njeno izgradnjo navzven in na znotraj v zgovorno besedo, na realna tla trskatrih knjig Medtem ko so naslajali in znova propadali mogočni imperiji, ko so iz neusahlih rezervoarjev evrazijskeg« zaledjfl poplavila divja plemena pokrajine starega sveta, se je obzorje človeškega duha zmerom bolj širilo. Daleč na oballe morja so pljuskali vaJovi svežih krdel Na rezveHmah stare moči in nomehkužene slave so nastajale nove države. vsak« ceNca za<* ie nosila in krepila v sebi isvoietvem nagon okrepiti živlienj iko s^mobitost na znotraj, razmakni in utrditi svoj po'ož«ri no zunaj. Ka' km"1" so W oflcvVa tekrrovatk iz^top^e države k; Hm Je prlrodna lebine oceanov že skoraj ni več gradiva domi^ ii.jf preprostega zemljama. Poleti v ledene pokrajine Arkfde in Ant_ arktide. rekordni letalski sprehodi krog in krog Zemlie so postali niče vi v primeri z neuionanim deistvom kako človek že razmišlja z viSinskimi izleti v stratosfero, z raketo ali čemerkoli posetitfi kak sosednji nlanet Izredna ie zasluga fiVnov ki iz dneva v dan predvajajo na platnu milijonom gledalcev življenje in nehanje vse-n<\ stvarstva na svetu. Priroda in človek sta si podala roke Poseljeni, po večini zgoščeno obdelani svet na ni človeku nikjer tolikanj priklenil nase ko* prav v Ev«©pi. Odkar so po razpadu umetnih državnih tvorb vstaile po vojni k svobodi nove države odkar ie za jezen vaH izseljevanja je Evropa primorana da se čim boli posveti «ami sebi iSfoč zdravilnega leka notranji prenatrpanost' svojih problemov. Učenjak in tehnik sta roko v roki v večini Evrope že pred vojno preiskala v zemlji in na njej vse možnosti čim širšega razvoja prehrana in zaslužku prebivalstva. Strokovni literaturi se je pridružila cela vrsta polznanstvenih, leposlovnih knjig, ki so v pesmi in prozi evekove-čile že sikoraijda sleherni kotiček domovine. V glavna meri je prav tiskana beseda, prepletena z zgovornimi slikami krajev in ljudi prinesla mnogim pokrajincm starega sveta nov vir dohodkov iz tujskega premete. Dandanes je zemljepisno obzorje našega človeka večje kot je bil kdajkoli poprej. Sola, radi©, brzojav, kino, knjige m ves dnevni tisk seznanjajo načitanega Zemljana z vsemi posebnostmi naiše premičnice. Le tako je mogoče, da duševno obzorje povprečnega človeka zmerom bolj posega v daljine, prej nedostopne pokrajine. Vse drugačen, razgaljen in resničen vstaja pred nami tuji svet, zmerom redkejši so kraii in ljudje, kamor še ni prodrl vsaj droben žarek vesoljnega obzorja čV>veške dejavnosti, h skromnega okolja domače vasi. odkoder se je naš človek prej le redkokdaj utrgal na romanja ali po opravkih, potuje danes po železnici m drugilh pro» metnih sredstvih d*leč po svetu Boj ra obstanek ie pognal liudi z rodne zemlje preko oceanov v široki svet. želja po odkrivanju lepote zemlie rn spoznavanja življenja ljudi pa je izvabila tudi našega človeka že v vse pasove zemeljske oble. 1 Zane Grey: 39 Teksaški jezdec >Tu nekaj ni v redu. A če ste res Duane, st« v prekleti kaši. Vsak norec to ve. — Torej namenoma?« »Da!« »Prijahali ste, da hi postrelili vse gnezdo? He? To je tista vaša streljaška norost! PočitJ moža, ki obljubil nagrado? Do Jeffa Aikena vam je bilo. jelite, da bi mu kaj naredili?« ^ »Ne!« je odvrnil Duane. »Vaš spoštovani sova-ščanjevso reč nekoliko napak razumel. Zdi se mi. da ni čisto pri svoji pameti«. »Nekdo izmed nas prav gotovo nI Torej trdftte, da ste Duane — Buck Duane, z vsemi svojimi dejan ji ?« v »Duane sem- A branim se odgovornosti za to. cesar našem storil. Zato sem tu. Videl sem lepak pred vasjo, na katerem se ponuja nagrada. Do današnjega dne se temu kraju se nisem približal na manj kakor pol dnevnega pohoda. Lepak me ob-dolzuje dejanja, ki ga nisem nakoli storil. Prijezdil sem semkaj, povedal, kdo sem in poprosil, naj pošljejo po Jeffa Aikena«. »In potem sle se usedli im dali temu staremu dedcu, da vas je ustrahoval z vašim lastnim samokresom?« je začuden vprašaj cowboy. »Tako je menda bilo!« je odvrnil Duane. »Nu, ta reč je prekleto smešna, če ste res Buck Duane«. Neki mož se je preril skozi krog. "Res je Duane. Poznam ga- Že nekajkrat sem ga videl. Na to. kar jaz rečem, se lahko zaneseš, Si- besrt Ali je zmešan aH kaj drugega, ne vem. Vem pa, da je pravi Buck Duane. Vsak, kdor ga je kdaj videl, ga mora takoj spoznati.« »Zakaj ste hoteli govoriti z Aikenom?« je vprašal cowboy Sibert. »Povedati sem mu hotel, da ndsem njegovi ženi ndkoh ničesar storil.« »Zakaj ?« »Ker sem nedolžen. Zato!« »Reciva torej, da pokličemo Aikena, ta pa ne bo verjel, kar pravite. Kaj potem?« »Če mi ne bo verjel — nu, tedaj je zame slaba. Potem sem rajši mrtev-« Sibert je posegel v kratki molk. ki je nastal po teh besedah. »To je prekleto smešno! Mislim, fantje, da je najbolje, če pošljemo po Jeffa.« »So že šli ponj! Takoj mora priti«, je rekel neki mož. Duane je štrlel za glavo nad radovedne obraze množice. Gledal je preko nje m medaljo. Tako je videl na njenem robu nekaj žensk. Nekatere so bile stare in so imele enako trde obraze kakor možje. A druge so bile mlade in zale, in tem sta se skoraj vsem zrcalila na obličjih razburjenje in strah. Plašno i'n sočutno so se ozirale na Duana, ki je z zanko okoli vratu stal sredi množice Ženske so bolj človeške kakor možje, je pomislil Duane. Sre. čaval je oči. ki jih je njegov pogled tako prikoval, da se niso mogle odtrgati. Samo stare ženske so bile v izražanju svojih čustev klepetave in glasne-Blizu topolovega debla je stalo vitko dekle v beli obleki. Duanov blodeči pogled je obvisel na njej. Njene oči so se trdno upirale vanj. Očividno je bila mehkosrčna deklica im mu ni privoščila, da bi ga obesili. »Tamle gre Aiken!« je nedno glasno zaklicali. Množica se je raztegnila in od vneme zacepetala. Duane je zagledal dva moža, ki sta stopala proti njemu. Prvi je bil človek močne rasti. V roki je držal samokres, in njegovo vedenje je razodevalo divjo odločnost. Cowboy Sibert je potisnil gnečo vsaksebi. »Stoj. Jeff!« je zaklical in stopil možu s samokresom na pot. Govoril je tako tiho, da Duane ni mogel slišati, kaj pravi, in njegovo telo je zakrivalo Aike-nov obraz- Ko so se stvari tako obrnile, se je množica raprostila, se spet zgrnila na kup, ki Sibert in Aiken sta bila zajeta v krog Mnogo teles se je pehalo in sililo naprej. Hripavi kriki so Se razlegali. Roke so segale in grabile. Spet je kazalo, da bo izbruhnil prejšnji neznani hrup. Bil je krik po ljudski sodbi, ki je bila že toliko tisočkrat poslovala na teksaških tleh. Sibert je zarjovel v temno-pritiska ječo trumo. Cowboyi okoli njega so zaman pehali in udrihali. »Jeff. ali me hočeš poslušati?« je hlastno vprašal Sibert in položil Jeffu Aikenu roko na komolec Aiken je hladno pokimal. Duane je bil videl videl že mnogo mož tako popolnoma obrzdan i h in v takih okolnostih kakor tega. Pzmal ie duha ki je navdajal Aikena Mož je bil bled kakor mrlič, hladen in brez strasti. Okoli ust mu je bila zarezana grenka črta gorja. Če je Duane kdaj čutil grožnjo smrti, jo je čutil zdaj. »Seveda je bo tvoja stvar«, je govoril Sibert. »A poslušaj me vsaj minutx>- Mislim, da ni dvoma o tem. da je ta človek Duane. Videl j© lepak na razpotju pred vasjo. In ti prijaše v Shirley. Pravi, da je Buck Duane im da išče Jeffa Aikena. Vse to je popolnoma jasno. Saj veš, kakšni so ti pretepači in kako radi iščejo prepira, A nekaj Se mi zdi čudno. Duane sode tule na klop in trpi, da mu stari Abe Strickland vzame samokres, in se mu dA ugnati v kozji rog. Se več: meni pravi, da bil rajši mrtev, če te ne bo mogel prepričati, da je nedolžen. Kakor sam vidiš, ni ne pijan ne prismojen. Ne zdi se mi podoben človeku ki, je prijahal semkaj, da bi prelival kri. Po mojem mnenju bi bilo najpametnejše. da poprej slišiš, kaj ti ima povedati-« Jeff Aiken je prvič uprl oči v Duana. »Čujte«, je resno izpregovoril Duane in čvrsto pogledal Aikemu v oči. »Res je. da sem Buck Duane. Nikoli v svojem življenju se nisem nikomur zlagal. Prisiljen sem živeti življenje izobčenca. Nikoli nisem imel možnosti, da bi bil zapustil deželo. Ubijal sem može, da sem si rešil življenje. Ženski nisem nikoli namenoma skrivil lasu na glavi. Danes se® prejahal trideset milj, samo da vidim, kako je s to nagrado, kdo jo ponuja in zakaj. Ko sem prebral lepak, mi je postalo do dna duše slabo. In tako sem zajezdil semkaj, da vas poiščem in vam rečem tole: Schirleya nisem videl prav do današnjega dne. Nezmisel je, da bi bil rnogel umoriti vašo ženo- Septembra meseca sem bii sto milj daleč na severu. ob zgornjem Nuecesu. To lahko dokažem. Možje, ki me poznajo- vam bodo potrdili, da nisem zmožem umoriti ženske. Niti sanja se mi ne, kako so mi mogli naprtiti takšno dejanje. Vse to so zgolj obmejne čenče. In niti sanja Se mi ne, kakšne razloge imate, da me delate odgovornega zanje. Vem le to, da nimate prav. In — vidite, Aiken — nesrečen človek sem. Zdi se mi, da sem malo manj ko strt. Nič več mi ni ne do življenja ne do česar koli. Če mi morete pogledati v oči, kakor mož možu. in mi ne verjamete — nu bogme, tedaj me ubijte!« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši zneseb za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—» Vsi osta!i oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—% Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« nsM * _ - odgovor, priložite 1*111 v znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po postni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tišoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. Beseda 1 Din. laseh 3 l. ca šifro ali lajanje .aslovs 5 Din Najm«";?! tnesek 17 Oln Samostojna natakarica lahko starejša, verz.ira.na prikupna, dobi takoj mesto. Nastov v vseh poslovalnicah Jutra. 703-1 Mlade inteligentne dame zaslužijo lahko mesečno Din 1.800 in več, pri zbiranju naročil na akmeine vsakemu potrebne knjige na obročno odplačilo. Ponudbe na ojfl. odd. Jutra r*xl »Zelo nujno«. r 7I16-' Službe išče Vsak. Deseda Vi p~r; davek Din, ta dajanje naslova 5 Din, najmanjS? tnesefa 12 Din. Brivski pomočnik t mojstrskim iizpitom, išče nameščenje. Kari VVeimann Novi Vrbae. 717-2 PoUk Beseda l Din. Javek S Dlo. za šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši tnesek 17 Din. Poučujem francoščino, nemščino, latinščino, italijanščino in glasovLT. Našlov v vseh poslovalnicah Jutra. 735-4 Nemščino od osnovnih začetkov do popolnega obvladanja poučuje prof. dr. Svoboda. Tavčarjevo 1. 708-4 Potniki Beseda I Din. davek « Din, ra lifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši tnesek 17 Din. Provizijskega potnika iščem; v poštev pridejo le oni, ki so že dalj 6a«a z uspehom izvrševali ta posel. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »A. B.c. 730-5 OIOIOIOIOBOIOIOIOIOIOIOIOIOIO DAME! Ako potrebujete zimski plašč, se Vam nudi sedaj ugodna prilika za nakup pri F. I. GORIČAH, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 kjer dobite gotove vrste že pod polovično ceno, na *vso ostalo zalogo konfekcije pa 30% popusta. Ne zamudite prilike dokler je zaloga! Ogled brezobvezen! CD C CD SC3 ■ G2 ■ CD H CZ) ■ CZ3 ■ C3 ■ O ■ CD BCD ICD BCZ3 ICD ■ CD Kapital seseda t um. javek ; _ tu. cr ilfro ali dajanj« naslova i Din. Najmanjši znesek 17 Din. Knjižice Zadružne gospodarske ban. ke, vsaki znesek, kupim in plačam takoj v gotovini. ADAMič, taetopoik »šte-dovne zadruge«, Ljubljana: Goepoevetaka 8. — Telefon 3&-86. 70MI6 Hranilno knjižico Banovinake, Oeijake d. 6 ter Savinjske posojilnice v Žalcu, kupim. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Gotovina ta kojc. 712746 Lokali Beseda 1 Din. davek 3 Dia. za ilfro ali dajanj, naslova i Din NalmaniM zoesek 17 Dia Gostilno v sredina mesta ali bVšžnJi periferiji vzamem v najem Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »16. februarja.«. 997-19 ««Ja l Din davek ' Din. tn ilfro ali dajanje .aatova Din Najmanjši nese H Dia Luksurjozna hiša krasna, i velSkim vrtam, sadovnjakom, bazeni za kopanje, z vsem kamfar. tam, s centralno kurjavo, električno in plinsko napeljavo, 15 minut od centra Maribora, krasna lega, radi preselitve naprodaj Dokazano stane hiša 1,100.000 dinarjev, naprodaj pa za 850.000 Din. Ponudbe pod »Luksurjazno« na ogl. odd. Jutra. 092-30 Vilo v Ljubljani z lepim vrtam, prodam pod ugodnimi pogoji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 71E-30 G. Th. Rotman: Kapitan Kozostreler gre v Ameriko Zanka se je bila namreč kakor krvnička vrv zadrgnila kapitanu okoli vratu, in zdaj je siromaku slaba predla. Pač res čudno se je zdramil iz nezavesti v resničnost! Obraz mu je posinjel, pot ga je polil in lasje so se mu naježill. Hvala Bogu, da je dosegel žepni ~ož. tfeseda > Jiu javek > uiu. ta šifro ali dajanje aaslova 5 Dia Najmanjši znesek 17 Oln. Šivalni stroj Singer, prodam radi odpo tovanja takoj za 780 Din, Vprašati na Vodnikovi cesti to. mL E4-2S Razno 2 Berkel tehtnici stroj za rezanje salam in pult za delikateso ter drugi predmeti naprodaj na Tyr-ševi cesti IE. 7HO-37 Telefon 2059 Suha drva, Jt\ premog. ^C Karbopakete w ^ dobite pn L POGAČNIK Bohoričeva ol. St 5 Stanovanje otitia Beseda I Din. davek 1 Oln. ta ilfro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši znesek 17 Oia. Stanovanje oddam takoj. Soba in kuhinja. Aleževčeva cesta -4. Ljubljana VH. 6TO-31 Trisobno stanovanje s kopalnico, oddam s 1. marcem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 814-31 V novi hiši oddam takoj dve stanovanji po dve sobi, kabinet, kopalnica t pritiklinami in vrtom. Ljubljana VH. Po-izve se Rožna ulica 27. pritličje. 377710-21 Trisobno stanovanje s kopalnico, oddnm s 1. marcem. Nasirv v vseh up slovalnioah Jutra. «14-S! nocj. i Din. Javek Un. za šifro ali Jajanje .asiova CHa Najmanjši znesek 17 Din Stanovanje 2 sob. sončno in lepo, z vsemi pritiklinami, iščem. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Lepo«. 722-31a Sobo odda Beseda 1 Din. davek i Din, v ilfro ali dajanje nasi. va S Oia. Najmanjši znesek 17 Din. Sobo prijazno in toplo, oddam z vso oskrbo. Stari trg 26, UL nad., levo, Staral. 754-28 Sobo strogo separirano, oddam v centru za eno ali dve boljši osebi z vso oekrbo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 720-33 Opremljene sobe poseben vhod, svetle, zrač. ne, z 3 ali 2 posteljama, lahko tudi g hrano, blizu bnamvaja, poceni oddam. — Sp. Šiška, Cerne tova 31. 723-23 Sončno sobo oddam gospodični a.li mlajšemu dijaku. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 706.23 Stanovanje oddam takoj. Soba in kuhinja. Aleše včeva c. št. 14. Ljubljana VIL 676-31 Trisobno stanovanje kompletno, v centru mesta, takoj oddam. Ugodna na .emnina. Beethovnova ul. 1S/TII (desno stopn.) vrata št. 14. 716-31 Dvosob. stanovanje oddam mirni stranki. Na skrv v vseh poslovalnicah Jutra. 713-31 Informacije Beseda I Din javek J t, in. tf šifro ali dajaoje naslova i Oia. Najmaniši tnesek 17 Dia V oglasnem oddelku »Jutra« naj dvignejo: Agilen, Božič 1995, Banka, Boljše mesto, Cisto, Cez dan odsotna, Delovna, Dobra moč, Dobra gopodinja. Doktor, Dom, Franja £>, Gotovina 36, Galanterija, Hitra gotovina, Kavcija, Kubancu, Kapital 200.000, Korenčan Janez, Komplet-na, Ljubljana ali bližnja okolica, Loterija, Ljubljana, Meiisto, Mikroskop, Možakar, Mladenka, Ne daleč, Natakar, Oskrba v hiši, Organizacija, taašte-ddona ali Kmečka. Parna pekarna. Popolna varnost, Perfektna kuharica. Pover-ljiv, Redka prilika. Samo. stalnost, Seno, Sobaric«, Sa mo starejša, Samostojna, Srečanje, Skromna in poštena. Samski, Stalno mesto, Simpatičen profesor. Srečke. Specijalna vina. Takoj, Točen. Ugledna, Usnje, Varno meeto. Vojna škoda. V Ljubljani. V mestu. Zavarovana gotovina. Zanesljiv plačnik. Zadovoljstvo, 50, 3000. POZOR! DANES SVEŽE MORSKE RIBE VSEH VRST KAKOR TUDI PRVOVRSTNA VINA PRI „ D V A RIB A R A" KERSNIKOVA UL. 5. (ZA SLAMICEM) INSERIRAJTE V „JUTRU41 Iz življenja na dežel? Z Jesenic 6— Kolo jugoslovenskih sester je 22. decembra na tožičnici v šoli obdarovalo čez 100 siromašnih otrok in žen. Najlepša hvala za prispevke industrijalcu Westnu, generalnemu ravnatelju g. Nootu, vsem ravnateljem in uradništvu Kranjske industrijske družbe, jeseniškemu uradništvu, banski upravi, učiteljetvu. trgovcem, obrtnikom in drugim. Obenem se Kolo lepo zahvaljuje tudi šolskemu upravitelju g. Pibrovcu, uči telju Rabiču in soprogi in učiteljema gg. Razingerju in Zemlji za njihovo sodelovanje z godbenimi in pevskimi točkami, sodelujoči^ šolski mladini in g. Pretnarju za brezplačno električno napeljavo luči na božičnem drevescu. Iz Novega mesta n— Burno zborovanje lovcev. Na novega leta dan se je vršilo v sejni dvorani mestnega magistrata zborovanje lovcev, ki so bili včlanjeni v podružnici lovskega društva v Novem mestu. Zborovanje je bilo zelo burno. Posebno živahna je bila debata o lovskih kartah. Občni zbor je izvedel likvidacijo podružnice lovskega društva in ustanovitev samostojnega lovske ga društva za novomeški srez. Za predsednika je bil izvoljen upokojeni Šolski upravitelj g Janko Vozelj. Iz Laškega 1— Plesni venček Sokola bo v soboto 11. t. m. v Sokojskem domu pod naslovom »Pod vedrim neboan«, zakaj vsa dv0rana t>o spremenjena v vročo poletno pokrajino, ki jo bodo obsevale zveade in luna. Igral bo priznani plesni orkester g javnika iz Velenja. *— Sokolski kino bo predvajefl v petek in nedeljo ftfim »Mata Hari« z Greto GaN ho in Gustav Frohlichom. Iz Ptuja j— Proračun sreskega cestnega odbora za leto 1936-37 je obravnaval plenum na svoji seji v torek. Proračun je bil v celoti soglasno sprejet brez vsakih sprememb in izkazuje pohrebščin 2,149.287.— Din. Uprajvni stroški . znašajo 46.540.— Dan, izdatki za pomožno osobje 421.900.— Ddn, za materialne izdatke pa je predvideno 1,126.254.— Din. Dohodkov za banovinske ceste je predvidenih 68.550 Din, ostali pri-manjikljaj 1.594.604 Din, pa krije v celoti banovina. Za kolodvorske dovozne ceste predvidenih 163.012 Ddn. Za vzdrževanje gradbe, preložitev in obnovo mostov je je predvidenih 163.012 Din. Za vzdrževanje občinsko subvencijondranih cest je določen znesek 158.888 Din Gradbeni skladi pa izkazujejo potrebščin 105.000 Ddn. Za kritje primanjkljaja 399.535 Din je odbor določil, da se pobirajo 10% greste cestne dolcla'de na državne davke Doklade se nišo zvišale in so ostale na teti višini kakor v lahkem proračunu Celofcnd proračun od proračuna za leto 193S-36 ni višji, čeprav ie treba izvrš;ti v okir* iu še veliko del. ki pa so se tnoraV odložiti na nožneiše čase. Tudi zo vzdržev-emje občinskih ce«at ne more cestni odbor prispevati toliko, ko-liikor bi bilo potrebno, ker nima jred^tev. GUŠTANJ. Na n0Vega leta dan smo si ustanovili društvo REJEC MALIH 2IVA. LJ Ustanovni občni zibor je vodil predsednik pripravljalnega odbora g. Gutnik Martin, ki je v uvodu Pozdravil navzo<5-nega poslanca g. Doberška ta strokovnega tajnika zveze in urednika »Rejca malih živali« g. Inkreta 8 Šenkovega turna. V poljudnem predavanju je razložil gospod Inkret pomen reje malih živali za malega človeka, ki naj nudi skromne dohodke našemu delavcu in malemu kmetu. Na kratko je opisal razne panoge reje »a-Iih živali in podal smernice za delo v na-Sem društvu. Pos]anec g Doberšek je Poudarjaj vpliv reje malih živali v vzgoj- nem oziru in podčrfaval pomen sanioPo moči k izboljšanju današnjih razmer. Pre. čitana so bila nato pravita in bil sprejet društveni poslovnik po katerem bo društvo delilo brezplačne živali med svoje člane, da nuiii tak0 prv0 pomoč najpotrebnejšimi. Pri volitvah je bil izvoljen za predsedni.kti Martin Gutnik, za podpredsednika Franc Krautberger, za tajnika Ivan Vovšek, za blagajnika Franc Jamnik, za gospodarja Vovšek Vikior, za odbornike: Kričejeva Marija, Hotzl Feliks, šater Luka, Uršula Krivobradova Franc Lakovnik. Robert Jam-šek in Ivan PrikrišniK. Naše društvo je sklenilo pristop v Zvezo društev rejcev malih živali v Ljubljani. Vabimo rejce iz Gu-štanja, Prevalj. Kotelj, Leš, Dobje vasi, Črne in Mežice, da sodelujejo z nami. VELENJE. Stanovalci Pesja jn Litijskega griča pro« mo velenjsko občino, da popravi cesto, ki drži od Mama do postaje v Pesjean. Ce«ta je v obupnem stanju. Nadalje je obcestni kanal vzdolž proge pri Postaji v Pesjem potreben temeljite ga očiščenja. Določi naj 6e, kdo ga mora oči»t»ti Vea ta dela so nujno potrebna. Nase gledališče DRAMA Petek 10.: Zaprto. Sobota 11.: Direktor Čampa. Izven. Globoko znižane cene od 20 Din navzdol. Nedelja 12.: Ob 15. Vesela božja pot. Izven. Znižane cene. Ob 20. Siromakovo jagnje. Izven. Znižane cene. Josip Gradiš—Daneš praznuje v petek 17. t m. v ljubljanski drami 3oletnico svojega umetniškega delovanja, ki ga je vodila po najrazličnejših naših jugoslovanskih odrih, kjer je bil povsod pravi ljubljenec občinstva, saj je izredno nadarjen in splošno uporaben član Narodnega gledališča Tudi v ljubljanski drami deluje že celo vrsto let z najlepšimi umetniškimi uspehi in uživa veliko popularnost Svoj jubilej bo proslavil v najnovejšem delu, ki pride v naš dramski repertoar, to je »Pesem s ceste«. Na jubilej zaslužnega slovenskega igralca že danes opozarjamo. OPERA Petek 10.: Zaprto. Sobota 11.: Aida. Red B. Nedelja 12.: Ob 15. Poljska kri. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. Manon. Izven Globoko znižane cene od 30 Pin navzdol. Ponedeljek 13.: Plesni večer Katje Delako-ve. Izven. Znižane cene. Baletni večer ge. Delakove. V ponedeljek 13. t. m. to v ljubljanski operi baletni večer, ki ga bo izvajala s sodelovanjem dveh zunanjih znamenitih plesalcev plesna umetnica ga Delakova. Spored obsega razne solo jn skupinske plese na glasbo najzanimivejših svetovnih avtorjev. Tudi ta večer ge. Delakove je po sestavi sporeda izredno raznolik in zanimiv, zato obisk naj-topleje priporočamo. Šentjakobsko gledališče Nedelja, 12.: Matasanovega Načeta nesrečna snubitev«. (Maksel) kot popoldanska predstava. ★ »Matasanovega Načeta nesrečna snubitev« (Maksel) zabavno Walfriedovo burko ponove v Šentjakobskem gledališču po-slednjič v nedeljo 12. t. m. ob 15.15 kot popoldansko predstavo. Burka vsebuje mnogo zdravega humorja. Pri predstavi sodelujejo: Bučarjeva, ČerniČeva. Gorjupova. Gajota, Gornik, Koman Moser Vizjak, Vokač. Prodaja vstopnic v nedeljo od 10. do 12. ter eno uro pred predstavo MARIBORSKO GLEDALIŠČE Petek, 10. januarja ob 20. uri: »Operno-ba-letni večer E. Valjanijeve, I. Slupske in B. Pilata«. Lzven. Sobota, 11. januarja ob 20. uri: »Vest«. Red C. Znižane cene. Zadnjič. Nedelja. 12. januarja ob 15. uri: »Majda«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Beneška noč«. Globoko znižane cene. Zadnjič RADIO Petek, 10. januarja. Ljubljana 12: Harmonika in citre na ploščaia. — 12.45: Vreme, porou.la. — 13: oas, spored, obvestila. — 13.15: j(iiK> or-gue na ploščan. — 14: Vreme, borza. — ±8: ženska ura: O služkinjah in ^t-Muji (.ga. M. Petričevaj. — 18.2HJ: Koro&ke na-rmume pesmi na puoščah. — 18.4U: Avtorsko pravo (dr. Viadimir ^naflič). — 13; cas, vreme, poro^La, sporni, obves/tMia. — 19.30: Nacionalna ura. — 20: Francoska balaidna glastbu. P0je ' gdč Vi-Jia RudU.4u: .vlo.ee Vinko: Planinska opera za zimo. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.16: Prenos lahke gjN"ebotičnika«. Beograd 16.2u: Koncert orkdi>« kraiUeve garde. — 22.2«: Laiika glasba Zagreb 12.10: Plošče. — 17.15: Goiiiajni Hvartet. — 20: VioUa&ki kon«*rt — 2*1.30 Pevski koncert. — 20.45: Koncertni večer — 21.15: Pesmi. — 22.15: Piesna m«, zika. — Praga 19.10: Lahka glasba. — 20: Beethovnova glasiba za »Egmonta«. — 2&.20: PAoiče. — Varšava 20.05: Lahka godfba. — 21: j<-lavlrs-ki koncert." — 21.30: Operni večer. — 22.40: Plesma MJ.fca. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16.06: Leharjeva glasba. — 17.30: Koncertna ura. — 19.30: Operetni šlagerj.i raznih dob. — 21.20: Brahmsov koncert za vir in orkester v D-molu. — 22.10: Bolgarska glaslba. — 23.45: Plošče. — Berlin 20.10: šlagerji iz operet in zvoči-_h filmov — 22.30: Prenos iz Stuttgiarta — Miinchen 20.10: Pester programa. — 21: Koncert godalnega kvarteta. — 23: Orkestralen koncert — Stuttgart 20.10: Prenos iz Berlina. — 22.30: Lahka iu plesna muzika, — 24: Nočni koncert. Sobota, 11. januarja. LJubljana 32: Ploiče. — 12.45: Vreme, Poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Plošče. — 14: Vreme, borza. — 18: Za delopust igra Radio orkester. — 18. io Predavanje o zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 19: Ca/S, vreme, porodila, 6(po-red, otoveStija. — 19.30: Nacionalna ura. — 20: Poglejmo na Notranjsko! (Od ljubi ljane do Vrhnike in v Cerknico — spisal g. Mirko Javornik). — 22: Cas, vreme, Poročila, spore«!. — 22.15: Koncert Radio orkestra. Beograd 1«20: PioSče. — 17: Pester program. — 18.30: Koncert na čeio. — 19.50: Mešan glasbeni program. — 22.20: Narodne pesmi. — 22.50: Plesna muzika Zagreb 12.15: PUo&če". — 17.16: Koncert orkestra. — 20: Komorni trio. — 21: Pevski koncert. — 21.30: Tajimburaški abor. — 22.15: Plesna muzika. — Praga 19.15: Ceške pesu . — 19.50: Prenos o(Pe-rete iz Bratislave. — 22.15: Plošče. — 22.30: Gcndlba za ples". — Varšava 20: Mešan prograim. — 21.30: Po]jski humor. — 22. Prenos iz Dunaja. — 23:06: ples — Dunaj 12: Plošče. —' 13.15: Dvofakove skladbe. — 15.15: Zibanov&ki koncert. — 16.50: Plošče po željah. — 13.30: Lahka glasba. — 20.10: »Klasično in moderno«. — 22.20: Pojske arije