MEDLOG Simona Tomažič, Jerica Brečić, Matjaž Novšak 83Arheologija na avtocestah Slovenije 3 3 2 E S MEDLOG Simona Tomažič, Jerica Brečić, Matjaž Novšak ⁞ Prispevki: Iris Bekljanov Zidanšek, Borut Toškan, Andrej Šemrov 83 Medlog ⁞ ⁞ Zbirka: Arheologija na avtocestah Slovenije Uredniški odbor Avtorji Recenzentka ⁞⁞Barbara Nadbath, glavna in odgovorna urednica ⁞ ⁞ Simona Tomažič ⁞ ⁞ Zrinka Mileusnić ⁞⁞Bojan Djurić, strokovni svetovalec ⁞ ⁞ Sketova ulica 13, SI-1000 Ljubljana ⁞ ⁞ Inštitut za arheologijo in dediščino, ⁞⁞Tomaž Fabec, pomočnik glavne urednice ⁞ ⁞ tomazic.simona@gmail.com ⁞ ⁞ Fakulteta za humanistične študije, ⁞⁞Nives Zupančič, oblikovalka zbirke ⁞ ⁞ Univerza na Primorskem in likovna urednica ⁞ ⁞ Jerica Brečić ⁞ ⁞ Titov trg 5, SI-6000 Koper ⁞⁞Vanja Celin, tehnična urednica ⁞ ⁞ Arhej, d.o.o. ⁞⁞Matija Črešnar, član ⁞ ⁞ Drožanjska cesta 23, SI-8290 Sevnica Lektorica ⁞⁞Milan Sagadin, član ⁞ ⁞ jericabrecic@gmail.com ⁞ ⁞ Nina Krajnc (slovenščina) ⁞⁞Maša Sakara Sučević, članica ⁞⁞Katharina Zanier, članica ⁞ ⁞ Matjaž Novšak Prevajalka ⁞⁞Bernarda Županek, članica ⁞ ⁞ Arhej, d.o.o. ⁞ ⁞ Maja Sužnik ⁞ ⁞ Drožanjska cesta 23, SI-8290 Sevnica Izdajatelj ⁞ ⁞ arhejdoo@siol.net Oblikovanje in prelom ⁞ ⁞ Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije ⁞ ⁞ Nives Zupančič ⁞⁞Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Ostali avtorji ⁞ ⁞ Iris Bekljanov Zidanšek Tehnična priprava publikacije Zanj ⁞ ⁞ Arhej, d.o.o. ⁞ ⁞ Vanja Celin ⁞⁞Janez Kromar, v. d. generalnega direktorja ⁞ ⁞ Drožanjska cesta 23, SI-8290 Sevnica ⁞ ⁞ iris.bekljanov@gmail.com Računalniška obdelava in priprava slik ⁞ ⁞ Borut Toškan ⁞ ⁞ Robert Erjavec, Jašar Skorupan ⁞ ⁞ Inštitut za arheologijo, ⁞ ⁞ Znanstvenoraziskovalni center SAZU Fotografije najdišča ⁞ ⁞ Novi trg 2, SI-1000 Ljubljana ⁞ ⁞ Srečko Firšt ⁞ ⁞ borut.toskan@zrc−sazu.si Načrt najdišča ⁞ ⁞ Andrej Šemrov ⁞ ⁞ Sašo Poglajen, Robert Erjavec ⁞ ⁞ Narodni muzej Slovenije ⁞ ⁞ Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana Risbe predmetov ⁞ ⁞ andrej.semrov@nms.si ⁞ ⁞ Jerica Brečić, Simona Tomažič Vektorizacija risb ⁞ ⁞ Jerica Brečić, Borut Plohl, Simona Tomažič Fotografije predmetov in njihova obdelava ⁞ ⁞ Jašar Skorupan, Srečko Firšt, Jerica Brečić Spletna izdaja Ljubljana, 2020 Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah Slovenije so brezplačne. http://www.zvkds.si/sl/knjiznica/saas-e-knjige Vse raziskave je omogočil DARS, d. d. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=303613440 ISBN 978-961-6990-69-1 (pdf) Vsebina 1⁞ Uvod 5 2⁞ Geografski oris prostora 6 3⁞ Arheološki in zgodovinski oris prostora 8 4⁞ Metodologija in potek izkopavanj 9 5⁞ Stratigrafska slika in interpretacija najdišča 11 6⁞ Gradivo 22 ⁞ 6.1 Lončenina 22 ⁞ 6.2 Pečnice 31 ⁞ 6.3 Stekleni predmeti 33 ⁞ 6.4 Kovinski predmeti 34 7⁞ Analize 36 ⁞ 7.1 Živalski ostanki Borut Toškan 36 ⁞ 7.2 Numizmatična analiza Andrej Šemrov 40 8⁞ Sklep 41 9⁞ Medlog 46 10⁞ Literatura 48 11⁞ Katalog stratigrafskih enot 52 12⁞ Katalog gradiva 53 1Uvod Od oktobra do decembra 2001 je arheološka ekipa Ar- hej, d.o.o., po naročilu Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, območne enote Celje izvajala arhe- ološka izkopavanja na lokaciji Medlog. Izkopavanja so potekala na območju predvidenega priključka Lopata na avtocestni odsek Hoče−Arja vas med cestnima profilo- ma 3 in 8. Arheološka dela sta vodila Matjaž Novšak, univ. dipl. arheolog (vodja del) in Simona Tomažič, univ. dipl. arheolog (namestnica vodje del) iz ekipe Arhej, d.o.o., pri raziskavah so sodelovali tudi Nikša Vujnović, univ. dipl. arheolog, Primož Predan, univ. dipl. arheo- log ter študentje arheologije: Srečko Firšt (Arhej, d.o.o.), Žiga Cimerman, Primož Stergar, Januš Jerončič, Evgen Lazar in Duško Belić. Število fizičnih delavcev se je gibalo med pet in 29. Izhodišča za izkopavanja so bili rezulta- ti predhodno izvedenega ekstenzivnega arheološkega pregleda, arheološkega intrasite pregleda v mreži in namenskega aerofotografiranja lokacije (Djurić 1999) ter geofizikalne raziskave (geoelektrično kartiranje in georadarske meritve) in analize franciscejskega katastra (Mušič, Berič 1998). Tu naj bi nekoč stal objekt, morda pristava k bližnjemu dvorcu Forsthof (ena izmed pristav stoji še danes), ki je izpričana v Franciscejskem katastru iz leta 1825. Ostanki te arhitekture so bili z leti pretežno uničeni, saj je bilo polje skozi ves ta čas intenzivno ob- delovano, poleg tega pa je bilo tudi delovanje bližnjih rek Ložnice in Savinje zelo aktivno. Ostali so okrnjeni sledovi poselitve, in sicer ruševina stavbe, drobne najdbe, npr. novci (dva srebrna novca iz začetka 18. stoletja) in večja količina keramike, datirana večinoma od 16. do 18. stoletja. Skoraj vsa keramika izvira iz odpadne jame, v kateri je bila tudi znatna količina živalskih kosti. Medlog, AAS 83, 2020 5 2Geografski oris prostora Najdišče Medlog se nahaja na poljskih ravnicah seve- Celjska tla so torej nastala z usedanjem diluvialnih in aluvial-rozahodno od današnjega mesta Celje (sl. 1−5). Le-to nih nanosov in so sestavljena iz vseh frakcij, od organskega leži na skrajnem vzhodnem obrobju Celjske kotline, po mulja do čistega proda. Savinja naj bi prod odlagala sever-nastanku obsežne tektonske udorine, obdane z Ložni- no od današnjega toka, v zasipalno območje njenih sever- škem in Hudinjskem gričevjem na severu in vzhodu, na nih pritokov, pri čemer sta bila odločilna pretočna količina jugu s Posavskim hribovjem in na zahodu z Dobrovelj-vodnih tokov in njihova transportna moč (Rihteršič 1958, sko planoto. Njen osrednji in zahodni del je prostrana 239). Geološka sondiranja so pokazala, da na površini (to pretežno prodnata Savinjska dolina, ki jo je izoblikoval je pod ornico) nastopa meljnata glina (do globine pribl. 1,8 tok Savinje s pritoki. Geološko osnovo tako predstavlja m), pod njo pa več metrov debel sloj mokrega peska na pretežno karbonatni prod in pesek, ob Hudinji in Ložnici sivici, ki naj bi predstavljal erozijske ostanke ledenodobnega pa so debelejši glineno-peščeni aluvialni nanosi (Perko prodnega zasipa Spodnje Savinjske doline (Rihteršič 1958, 1998, 166−167). 240, 243). 1 Geografski položaj najdišča Medlog na DMR 100; ©GURS. 2 Lokacija najdišča na geografski karti, M 1 : 100 000; vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga Založba, d. o. o. 6 Medlog, AAS 83, 2020 3 Položaj najdišča na trasi AC priključka Lopata na AC 4 Trasa AC priključka Lopata in območje najdišča na odseku Hoče−Arja vas, M 1 : 10 000; podlaga TTN5, lista digitalnem ortofoto posnetku, M 1 : 10 000; podlaga DOF, G252800, G252900 in idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. lista 2016©GERK; ©GURS, ©DARS. 5 Pogled na najdišče proti jugovzhodu. Medlog, AAS 83, 2020 7 3Arheološki in zgodovinski oris prostora Širše območje današnjega Celja je že dolgo znano kot so začeli rasti hrasti, zvonjenje pa se sliši še danes, kadar se arheološko zelo bogato. Naravno zavarovan prostor, pripravlja k nevihti (vir: http://www.celje.si/sl/cerkve). kjer Savinja ostro zavije proti jugu, je bil poseljen že v Gozdni dvor s pristavami in Zverinjakom je služil svojemu času neolitika in bronaste dobe. Halštatsko gradišče je namenu do 18. stoletja, ko ga je skupaj z mlinom na Ložnici bilo ugotovljeno na Miklavškem hribu, kasnejša močna novi lastnik grof Anton Gaisruck pridružil novoceljski go-noriška naselbina na terasi pod gradiščem pa je bila ro- spoščini (Stopar 1992, 45). Območje Zverinjaka in njegove manizirana in v času cesarja Klavdija leta 45 n. št. prei- okolice je danes uporabljano kot kmetijska površina, zato so menovana v Municipium Claudium Celeia. Južno od ob- sledovi starejše izrabe v precejšnji meri uničeni. močja raziskav je potekala cesta, ob njej pa se razteza domneva zahodna celejska nekropola. Po razcvetu je v 5. stoletju mesto zamrlo. Neposredno na rimskih ruše- vinah stoji srednjeveška naselbina, ki je prvič omenje- na v drugi četrtini 12. stoletja (Stari grad), v 14. stoletju je izpričana kot trg, sredi 15. stoletja pa kot mesto. V tem času so pričeli graditi tudi obzidje (Kolšek 1975, 279−282). Celjski grofje so do konca 14. stoletja mesto videli zgolj kot zbirališče svoje klientele, ne pa kot poli- tično in gospodarsko središče, zato se je mesto razvijalo zelo počasi. Šele ko so leta 1436 Celjski postali deželni knezi, je trg postal mesto oziroma prava knežja prestol- nica (Kos 1994, 195). Ob robu mestne zemljiške posesti se je razvilo nekaj dvorcev, ki so jih plemiči ali meščani dobivali v najem od Celjskih grofov. Eden takih je Goz- 6 Edina ohranjena stavba, ki je pripadala dvorcu Forsthof. dni dvor, ki se omenja leta 1469, ko ga je dobil v najem poveljnik celjske vojaške posadke Wenko von Lustal. Že leta 1436 pa se prvič omenja tudi mlin ob Ložnici (da- našnji Joštov mlin), ki ga je grof Friderik podelil Joštu Soteškemu, skupaj z Zverinjakom pa je pripadal k dvorni posesti Gozdnega dvora. Gozdni dvor ( Forsthof) in mlin stojita še danes, nahajata pa se severovzhodno od ob-močja raziskav na lokaciji Medlog (sl. 6−7). V povezavi z mlinom ob Ložnici obstaja legenda o pogrezli kapelici ob Ložnici. Na mestu današnjega Joštovega mlina naj bi nekoč stal lovski gradič Celjskih grofov, na zahodni strani mlina pa prostran travnik, imenovan Tiergut. Na sredini travnika je bila majhna vzpetina, v kateri naj bi bilo gro-bišče, na njej pa je raslo veliko hrastovih dreves. Na sredini med drevesi je zevala kotanja. Na tem mestu naj bi nekoč 7 Joštov mlin. stala cerkev, ki se je pogreznila. Ko so okoliški kmetje nekoč kopali, da bi prišli do nje, je nenadoma nepričakovano za- čelo zvoniti. Ker so kopači mislili, da zvoni poldan, so prišli iz jame, takrat pa se je jama zasula. Na zemlji ob robu jame 8 Medlog, AAS 83, 2020 4Metodologija in potek izkopavanj Arheološka izkopavanja v Medlogu so potekala od sre- dine oktobra do pričetka decembra 2001 (50 delovnih dni). Izkopno polje med cestnima profiloma 3 in 8 v obsegu 2100 m2 (širina 25 m in dolžina 90 m) je bilo razdeljeno na kvadrante 5 × 5 m, ki so bili označeni s črkami A−F (po širini) in številkami 1−18 (po dolžini). Koordinatna mreža je bila vpeta v absolutni geografski okvir. Odstranjevanje ornice (SE 1) je potekalo v dveh etapah: 20 % vrhnje plasti je bilo odstranjene ročno za- radi vzorčenja razpršenosti lončenine in gradbenega materiala, preostanek pa s strojem. Za boljše razume- vanje stratigrafije terena je bilo izkopanih pet kontrolnih jarkov. Strojno sta bila izkopana oba glede na izkopno polje vzdolžna kontrolna jarka, poglobljena v prodnato osnovo (globina med 1,5−2 m) ob zahodnem in vzho- dnem robu izkopnega polja (kontrolna jarka 1 in 4), ter kontrolni jarek 5 preko SE 9 v SE 5 ( jarek št. 5). Jarka 2 in 3 sta bila izkopana ročno; prvi preko in drugi ob ru- ševini SE 2 (sl. 8). Tudi plasti v linijah kvadrantov 11−18 se je odstranjevalo strojno do globine približno 60 cm, in sicer arbitrarno debeline do največ 10 cm ob nepre- stanem nadzoru strokovne ekipe in takojšnjega strganja za strojem. Izkopavanje struktur (ruševina SE 2) in jam (SE 5 in SE 7) pod ornico je potekalo ročno stratigrafsko. Vzporedno s terenskim delom se je vodila dokumentaci- ja v obliki terenskih risb, baze podatkov (opisi SE, seznami posebnih najdb, seznami fotografij, distribucija keramike in gradbenega materiala ter seznam vzorcev) in fotografij (di- gitalnih, dia-posnetkov in posnetkov z A-stativom ruševine SE 2). Medlog, AAS 83, 2020 9 raziskano območje testni jarek (TJ) presek (P) 18 5m 17 P 1 TJ 1 16 15 TJ 4 14 13 P 4 12 11 10 9 8 TJ 4 P 1 TJ 1 7 TJ 5 P 6 6 P 7 5 P 5 TJ 3 4 P 3 3 2 P 2 1 TJ 2 A B C D E F 8 Območje raziskav z označenimi dokumentiranimi preseki in testnimi jarki; M 1 : 500. 10 Medlog, AAS 83, 2020 5Stratigrafska slika in interpretacija najdišča Geološka spoznanja glede oblikovanosti površja na medloškem območju povsem ustrezajo stratigrafski sli- ki najdišča (sl. 9−14): nad prodnato osnovo (SE 9) se je skoraj po celotni površini širila rumena peščena ilo- vica (SE 3), izjemoma je prod prodrl prav do površja. V zahodnem delu izkopnega polja, predvsem pa pod ruševino (SE 2), se je pojavljala temnejša rjava muljasta plast (SE 4), ki si jo morda lahko razlagamo kot hodno površino v obdobju pred nastankom ruševine. Plast se je namreč pojavljala na najvišjem delu celotnega obmo- čja; severno in južno od njega je teren občutno padal. Ruševina sama je bila debela do 0,5 m, razprostirala se je južno od najvišje točke, in sicer na površini približno 250 m2. Tvorili so jo neobdelani kamni različnih velikosti, večji in manjši prodniki, opeka ter ostanki veziva (malte) (sl. 15). Daleč največja količina keramike in pečnic je bila odkrita v jami velikosti 7,5 × 5 m in globine 0,7 m (SE 5), ki je ležala v kvadrantih od D 7−8 do F 7−8, severovzhodno od ruševine SE 2 (sl. 16−17). Jama je bila interpretirana kot odpadna jama predvsem zaradi velike količine najdb, pa tudi zaradi neposredne bližine domnevnega bivanj- skega objekta, kar je značilno za tovrstne jame. Južno in severno od jame sta bila dokumentirana ostanka dveh temeljev (SE 8 in SE 6). Temelj (SE 6), ki se je ohranil v kvadrantih E9−F9 (sl. 20−21), je bil očitno mlajši od ru- ševine SE 2, kar bi lahko sklepali glede na kvalitetnejšo zidavo, ki je tudi intenzivna obdelava polja ni poškodo- vala. Prav tako sta recentnega nastanka tudi jami SE 7 v severnem delu izkopnega polja, ki pa žal razen nekaj ostankov opek nista vsebovali nobenih datacijsko oprije- mljivejših predmetov. Celotno površino je pokrivala orni- ca SE 1 (sl. 10−14). Medlog, AAS 83, 2020 11 raziskano območje testni jarek (TJ) stratigrafska enota 18 5m 17 16 15 14 SE 7 13 12 11 10 9 8 7 SE 6 6 SE 9 5 SE 5 4 SE 8 3 SE 2 2 1 A B C D E F 9 Tloris pomembnejših stratigrafskih enot; M 1 : 500. 12 Medlog, AAS 83, 2020 E2 D2 D3 C3 C4 B4 B5 SE 1 - ornica SE 2 - plast − ruševinsko nasutje 1 SE 3 - rumenkasto rjava peščeno ilovnata plast 1 2 2 SE 4 - rjava muljasta plast z = 240,69 4 SE 9 - prodnata plast 3 4 recentni vkop 3 3 3 kamni 9 keramika 9 E2 D2 D3 C3 C4 B4 B5 SE 1 - ornica SE 2 - plast − ruševinsko nasutje 1 SE 3 - rumenkasto rjava peščeno ilovnata plast 1 2 2 SE 4 - rjava muljasta plast z = 240,69 4 SE 9 - prodnata plast 3 4 recentni vkop 3 3 3 kamni 9 keramika 9 E2 D2 D3 C3 C4 B4 B5 SE 1 - ornica SE 2 - plast − ruševinsko nasutje 1 SE 3 - rumenkasto rjava peščeno ilovnata plast 1 2 2 SE 4 - rjava muljasta plast z = 240,69 4 SE 9 - prodnata plast 3 4 recentni vkop 3 3 3 kamni 9 keramika 9 E2 D2 D3 C3 C4 B4 B5 SE 1 - ornica SE 2 - plast − ruševinsko nasutje 1 SE 3 - rumenkasto rjava peščeno ilovnata plast 1 2 2 SE 4 - rjava muljasta plast z = 240,69 4 SE 9 - prodnata plast 3 4 recentni vkop 3 3 3 kamni 9 keramika 9 10 Presek 2 v testnem jarku 2; M 1 : 50. Medlog, AAS 83, 2020 13 SE 1 - ornica SE 2 - plast − ruševinsko nasutje SE 3 - rumenkasto rjava peščeno ilovnata plast SE 4 - rjava muljasta plast SE 9 - prodnata plast SE 10 - plast − nasutje leča v SE 3 glina kamni keramika 1/1 A1 A2 A3 A4 A5 A6 A7 A8 A9 A10 A11 A12 SE 1 - ornica 1 SE 2 - plast − ruševinsko nasutje 1 SE 3 - rumenkasto rjava peščeno ilovnata plast 1 2 4 SE 4 - rjava muljasta plast z = 240,65 4 4 1 SE 9 - prodnata plast 3 3 SE 10 - plast − nasutje 3 3 9 10 leča v SE 3 glina 9 9 kamni keramika 1/1 A1 A2 A3 A4 A5 A6 A7 A8 A9 A10 A11 A12 SE 1 - ornica 1/2 A14 A15 A16 A17 A18 SE 2 - plast − ruševinsko nasutje 1 1 SE 3 - rumenkasto rjava peščeno ilovnata plast 1 2 4 SE 4 - rjava muljasta plast z = 240,65 4 1 1 4 1 z = 240,65 SE 9 - prodnata plast 3 3 SE 10 - plast − nasutje 3 3 3 3 9 10 leča v SE 3 9 glina 9 9 9 kamni keramika 1/1 A1 A2 A3 A4 A5 A6 A7 A8 A9 A10 A11 A12 1/2 A14 A15 A16 A17 1 A18 1 1 2 4 z = 240,65 4 1 1 4 1 z = 240,65 3 3 3 3 3 3 9 10 9 9 9 9 1/2 A14 A15 A16 A17 A18 14 Medlog, AAS 83, 2020 1 1 z = 240,65 3 3 9 9 SE 1 - ornica SE 2 - plast − ruševinsko nasutje SE 3 - rumenkasto rjava peščeno ilovnata plast SE 4 - rjava muljasta plast SE 9 - prodnata plast SE 10 - plast − nasutje leča v SE 3 glina kamni keramika 1/1 A1 A2 A3 A4 A5 A6 A7 A8 A9 A10 A11 A12 SE 1 - ornica 1 SE 2 - plast − ruševinsko nasutje 1 SE 3 - rumenkasto rjava peščeno ilovnata plast 1 2 4 z = 240,65 4 4 1 SE 4 - rjava muljasta plast 3 SE 9 - prodnata plast 3 3 3 SE 10 - plast − nasutje 9 10 leča v SE 3 glina 9 9 kamni keramika 1/1 A1 A2 A3 A4 A5 A6 A7 A8 A9 A10 A11 A12 SE 1 - ornica 1/2 A14 A15 A16 A17 A18 SE 2 - plast − ruševinsko nasutje 1 1 SE 3 - rumenkasto rjava peščeno ilovnata plast 1 2 1 4 1 SE 4 - rjava muljasta plast z = 240,65 z = 240,65 4 4 1 SE 9 - prodnata plast 3 3 SE 10 - plast − nasutje 3 3 3 3 9 9 10 leča v SE 3 9 glina 9 9 kamni keramika 1/1 A1 A2 A3 A4 A5 A6 A7 A8 A9 A10 A11 A12 SE 1 - ornica SE 2 - plast − ruševinsko nasutje 1/2 A14 A15 A16 A17 1 A18 1 SE 3 - rumenkasto rjava peščeno ilovnata plast 1 2 4 SE 4 - rjava muljasta plast z = 240,65 4 1 1 4 1 z = 240,65 SE 9 - prodnata plast 3 3 SE 10 - plast − nasutje 3 3 3 3 9 10 leča v SE 3 9 glina 9 9 9 kamni keramika 1/1 A1 A2 A3 A4 A5 A6 A7 A8 A9 A10 A11 A12 1/2 A14 A15 A16 A17 1 A18 1 1 2 4 z = 240,65 4 1 1 4 1 z = 240,65 3 3 3 3 3 3 9 10 9 9 9 9 11 Presek 1 v testnem jarku 1; M 1 : 50. 1/2 A14 A15 A16 A17 A18 Medlog, AAS 83, 2020 15 1 1 z = 240,65 3 3 9 9 F12 F11 F10 F9 F8 F7 F6 F5 F4 F3 SE 1 - ornica SE 2 - plast − ruševinsko nasutje SE 3 - rumenkasto rjava peščeno ilovnata plast 1 1 1 2 SE 5 - odpadna jama 5 SE 9 - prodnata plast z = 240,65 3 9 recentni vkop 9 3 3 kamni keramika 9 F12 F11 F10 F9 F8 F7 F6 F5 F4 F3 SE 1 - ornica SE 2 - plast − ruševinsko nasutje SE 3 - rumenkasto rjava peščeno ilovnata plast 1 1 1 2 SE 5 - odpadna jama 5 SE 9 - prodnata plast z = 240,65 3 9 recentni vkop 9 3 3 kamni keramika 9 F12 F11 F10 F9 F8 F7 F6 F5 F4 F3 SE 1 - ornica SE 2 - plast − ruševinsko nasutje SE 3 - rumenkasto rjava peščeno ilovnata plast 1 1 1 2 SE 5 - odpadna jama 5 SE 9 - prodnata plast z = 240,65 3 9 recentni vkop 9 3 3 kamni keramika 9 F12 F11 F10 F9 F8 F7 F6 F5 F4 F3 SE 1 - ornica SE 2 - plast − ruševinsko nasutje SE 3 - rumenkasto rjava peščeno ilovnata plast 1 1 1 2 SE 5 - odpadna jama 5 SE 9 - prodnata plast z = 240,65 3 9 recentni vkop 9 3 3 kamni keramika 9 16 Medlog, AAS 83, 2020 F12 F11 F10 F9 F8 F7 F6 F5 F4 F3 SE 1 - ornica SE 2 - plast − ruševinsko nasutje SE 3 - rumenkasto rjava peščeno ilovnata plast 1 1 1 2 SE 5 - odpadna jama 5 SE 9 - prodnata plast z = 240,65 3 9 recentni vkop 9 3 3 kamni keramika 9 F12 F11 F10 F9 F8 F7 F6 F5 F4 F3 SE 1 - ornica SE 2 - plast − ruševinsko nasutje SE 3 - rumenkasto rjava peščeno ilovnata plast 1 1 1 2 SE 5 - odpadna jama 5 SE 9 - prodnata plast z = 240,65 3 9 recentni vkop 9 3 3 kamni keramika 9 F12 F11 F10 F9 F8 F7 F6 F5 F4 F3 SE 1 - ornica SE 2 - plast − ruševinsko nasutje SE 3 - rumenkasto rjava peščeno ilovnata plast 1 1 1 2 SE 5 - odpadna jama 5 SE 9 - prodnata plast z = 240,65 3 9 recentni vkop 9 3 3 kamni keramika 9 12 Presek 6 v testnem jarku 4; M 1 : 50. Medlog, AAS 83, 2020 17 C5 D6 SE 1 - ornica SE 2 - plast − ruševinsko nasutje SE 3 - rumenkasto rjava peščeno ilovnata plast 1 SE 4 - rjava muljasta plast 2 SE 9 - prodnata plast z = 240,55 4 kamni 3 keramika 9 C5 D6 SE 1 - ornica SE 2 - plast − ruševinsko nasutje SE 3 - rumenkasto rjava peščeno ilovnata plast 1 SE 4 - rjava muljasta plast 2 SE 9 - prodnata plast z = 240,55 4 kamni 3 keramika 9 C5 D6 SE 1 - ornica SE 2 - plast − ruševinsko nasutje SE 3 - rumenkasto rjava peščeno ilovnata plast 1 SE 4 - rjava muljasta plast 2 SE 9 - prodnata plast z = 240,55 4 kamni 3 keramika 9 13 Presek 3 v testnem jarku 3; M 1 : 50. E8 D8 D9 SE 1 - ornica 1 SE 3 - rumenkasto rjava peščeno ilovnata plast 1 SE 5 - odpadna jama 5 SE 9 - prodnata plast z = 240,45 3 9 9 kamni keramika E8 D8 D9 SE 1 - ornica 1 SE 3 - rumenkasto rjava peščeno ilovnata plast 1 SE 5 - odpadna jama 5 SE 9 - prodnata plast z = 240,45 3 9 9 kamni keramika E8 D8 D9 SE 1 - ornica 1 SE 3 - rumenkasto rjava peščeno ilovnata plast 1 SE 5 - odpadna jama 5 SE 9 - prodnata plast z = 240,45 3 9 9 kamni keramika 14 Presek 7 v testnem jarku 5; M 1 : 50. 15 Del odkrite ruševine objekta, pripadajočega dvornemu kompleksu (SE 2); pogled proti severovzhodu. SE 5 - odpadna jama SE 9 - prodnata plast kamni keramika E8 P 5 5 E7 E7 E8 5 z = 240,35 9 16 Tloris in presek SE 5; M 1 : 50. 17 Detajl keramičnih posod in živalskih kosti v jami SE 5. 20 Medlog, AAS 83, 2020 SE 8 - struktura/ostanek zidu kamni keramika E7 18 Tloris temelja SE 8; M 1 : 50. 19 Pogled na temelj SE 8. 21 Pogled na temelj SE 6. SE 6 - struktura/temelj kamni keramika E9 F9 20 Tloris temelja SE 6; M 1 : 50. Medlog, AAS 83, 2020 21 6Gradivo Med izkopavanji je bilo zbranih kar 1259 kg gradbene- kar pomeni, da so se tedaj oblikovala razmeroma majhna ga materiala ter 208 kg lončenine. Največ gradbenega produkcijska območja z lastnimi tehnološkimi in oblikovnimi materiala, kar 83 % celotnega gradbenega materiala, se posebnostmi in razvojem, kar še posebej velja v primeru ku-je nahajalo v plasteh SE 1 (ornica) in SE 2 (ruševina), pre- hinjske lončenine (Predovnik 2006, 183), zato smo primer- cej manj pa v polnilu odpadne jame SE 5 (slabih 14 %). jave iskali na čim bližjem območju. Pri iskanju analogij, smo Nekaj gradbenega materiala je bilo najdenega v ilovnati le-te lahko našli tudi na širšem območju današnje Slovenije plasti SE 3 ter v polnilu recentne jame SE 7 (sl. 22). pa tudi izven meja. Zato lahko sklepamo, da so vseeno ob- Največ lončenih najdb izvira iz polnila odpadne jame SE 5, stajale neke izhodiščne oblike po katerih so se zgledovali manj pa iz drugih plasti (iz ruševinske plasti SE 2 in plasti lokalni lončarji. pod njo SE 3 ter iz ornice SE 1) (sl. 22). Razen posameznih 6.1.1 Kuhinjsko posodje najdb vse pripadajo poznosrednjeveškemu in novoveškemu obdobju. Drobne najdbe so predstavljene v štirih sklopih: Rimsko obdobje lončenina, pečnice, steklene najdbe in kovinski predmeti. Iris Bekljanov Zidanšek V ornici SE 1 in v ilovnati plasti SE 3 sta bila odkrita dva od-6.1 Lončenina lomka lončenine, ki ju za razliko od preostalega časovno mlajšega gradiva postavljamo v rimsko obdobje. Lončene predmete smo glede na obliko, izdelavo, okras in namembnost razdelili v dve skupini, in sicer: kuhinjsko in V plasti SE 1 je bil odkrit manjši odlomek pokrova krožnika namizno lončenino. Med kuhinjsko uvrščamo posode, ki so (G292). Izdelan je bil na lončarskem vretenu iz finozrnate namenjene shranjevanju in pripravi hrane, medtem ko za lončarske mase, ki vsebuje zelo drobne luskice sljude, do namizno smatramo posode za serviranje in uživanje jedi. 0,5 mm velike rdečkasto rjave delce okroglaste oblike s Kuhinjsko posodje mora imeti ustrezne tehnološke lastnosti, porozno strukturo (najverjetneje glinasti skupki z visoko sam videz pa ni toliko pomemben kot pri namiznem po-vsebnostjo železa) ter redka zelo drobna ostroroba zrnca sodju. Lončarska masa za kuhinjsko posodje ima tako več kremena. V osnovi je barva lončarske mase svetlo rumen-grobih primesi v nasprotju z namiznim, kjer je masa precej kasto rdeča, saj je bil pokrov primarno žgan oksidacijsko, bolj fina z manj primesi. Med primesmi so najpogostejša vendar je rob ustja ob kuhinjski rabi postal sivo-rjav. Pokrov različno velika zrna groga in kremena, precej je tudi žele-je najverjetneje spremljal krožnik z bolj ali manj izbočenimi zovih oksidov in bele sljude, manj pa kalcita. Ugotovljene stenami in z rdečim premazom v notranjosti, katerega raz-tehnološke skupine lončenine ne opredeljujejo tudi tipov ličice se pojavljajo skozi daljše časovno obdobje, od sredine posod. 1. stoletja, skozi 2. in 3. stoletje ter še v 4. stoletju (Plesničar Gec 1977, t. 33: 2; Istenič 1999, 118−119, sl. 102, sl. 103; Ker gre za najdbe, ki vse izvirajo iz le štirih stratigrafskih Žižek 2001, t. 6: 6, 7; t. 12: 1; Krajšek, Stergar 2008, 252, sl. enot, večinoma pa iz polnila jame SE 5, smo se časovne 6, t. 4: 69, 70). Datacija opisanega pokrova zajema enako opredelitve gradiva lotili z metodo, ki temelji na primerjavi širok časovni razpon. tipološko sorodnega datiranega keramičnega gradiva. Is- kanje primerjav je bilo oteženo, saj je lončarska produkcija V plasti SE 3 je bil odkrit odlomek ostenja kuhinjskega lonca od poznega srednjega veka dalje izrazito regionalizirana, (G243). Lonec je bil izdelan prostoročno. Iz obravnavanega Keramika Gradbeni material SE 1 [g] SE 2 [g] SE 3 [g] SE 5 [g] SE 1 [g] SE 2 [g] SE 3 [g] SE 5 [g] SE 7 [g] 18434 2525 7213 179692 539067 505571 40894 172541 560 22 Prikaz teže zbranega gradbenega materiala in lončenine po posameznih stratigrafskih enotah. 22 Medlog, AAS 83, 2020 odlomka ne moremo sklepati, ali je morda bil zaključno ob-opirali predvsem na oblikovne značilnosti le-teh. Glede na delan na lončarskem vretenu. Oblikovan je bil iz grobozr- obliko smo jih razvrstili v sedem oblikovnih skupin. nate lončarske mase s porozno strukturo (površina posode Najstarejši med medloškim gradivom je v polnilu odpadne je luknjičava), v kateri so prisotni redki do obilni zelo drob-jame SE 5 najden lonec z enostavnim izvihanim ustjem, ki ni vključki sljude, srednje gosti drobni grobi delci apnen-smo ga poimenovali tip I (G1). Lonec s podobno oblikova- ca ter zelo gosti ostrorobi delci kremena. Površina lonca je nim ustjem najdemo na gradu Šalek (Brišnik, Ravnikar 1999, okrašena s horizontalnim in poševnim glavničenjem. Lonec t. 23: 172). Lonce s spodrezanim ustjem Štular umešča v je bil prvotno žgan v redukcijski atmosferi, o čemer priča tip 5 (Štular 2007, 388; Štular 2009, pril. 1); medloškega bi zelo temno sivkasto rjavo jedro obravnavanega odlomka. lahko uvrstili v tip 5A. Čeprav je tip 5 po Štularju časovno Sledilo je kratkotrajno žganje v oksidacijskih pogojih, ki ni umeščen od 12. do 14. stoletja, lahko G1 z upoštevanjem zajelo jedra črepinje (le-to je ostalo temno). Zunanji povr-tehnoloških značilnosti kot je nadzorovana atmosfera žga- šini sta temni, ker je bila ob ohladitvi vzpostavljena kratko- nja, visoka trdota, groba površina (Porenta et al. 2015, 341) trajna redukcijska atmosfera. Zelo verjetno gre za izdelek datiramo v čas poznega srednjega in zgodnjega novega lokalne lončarske produkcije. Lonec lahko datiramo le širše, veka oziroma v 15. in 16. stoletje. v celoten časovni razpon rimskega obdobja, saj mu brez prepoznavne oblike trupa in ustja težko poiščemo časovno Skupina loncev, ki smo jih uvrstili v tip II, se pojavlja v več va-indikativno primerjavo. riantah, zato smo jim določili tri podtipe. Za vse je značilno Poznosrednjeveško in novoveško obdobje rahlo profilirano ustje, ki ima bolj ali manj izrazito užlebitev za pokrov. V podtip IIa so uvrščeni lonci z nekoliko daljšim Med preostalim medloškim gradivom ločimo več tipov ku- izvlečenim ustjem (G2−4, G244, G293). Ustje G4 je tipo- hinjskega posodja; najštevilčnejši in najosnovnejši je lonec, loško podobno ustju lonca z Grobelj, ki je umeščeno v 14. ki je bil v določenih primerih tudi pokrit s pokrovom. Odprt in 15. stoletje (Šribar, Stare, Bregant 1973, t. 1: 4). Ostala tip posode za shranjevanje in pripravo hrane so sklede, ki ustja lahko primerjamo z loncem z najdišča v Celju pri Turški so prav tako izdelane iz grobe lončarske mase brez okrasa. mački (Guštin et al. 2001, kat. št. 74) ter z graščine v Polho-Slaba polovica medloškega kuhinjskega posodja je bila žga- vem Gradcu (Železnikar 2002, 22, t. 19: 9). Slednji je datiran na v oksidacijski atmosferi, četrtina pa v oksidacijski atmos-v sredino 17. stoletja, kamor bi lahko umestili tudi medlo- feri z dimljenjem v zaključni fazi. Slednja je značilna za (zgo- ške lonce tega tipa. V podtip IIb spadajo lonci z enkratno dnje)novoveško kuhinjsko lončenino (Predovnik 2006, 187). profiliranim ustjem (G6−16, G126, G245−246, G271–272, Slabih 20 % posod je bilo žganih v redukcijskih pogojih, G294−305), katerim primerjave najdemo na Starem gra-5,5 % v redukcijskih in v končni fazi oksidacijsko. Le 2,5 % du nad Celjem (Brišnik 1999a, t. 2: 23−24), na gradu Ša-vseh posod je bilo žganih z menjavanjem atmosfer; na ta lek (Brišnik, Ravnikar 1999, t. 12: 50; t. 20: 131; t. 24: 175, način so bili žgani zgolj lonci. 182; t. 32: 278), v Žalcu (Bekljanov Zidanšek, Štular 2014, t. 5: 27, 32; t. 13: 84), na Otoku pri Dobravi (Šribar 1972, t. Lonci 151, akc. št. 904), na Starih stalah (Predovnik 2006, kat. št. Najštevilčnejša skupina posodja so lonci različnih velikosti 25) in v graščini v Polhovem Gradcu (Železnikar 2002, t. 19: in oblik. Ohranili so se zgolj v odlomkih, v celoti ohranjenih 3). Celjski lonci so datirani v širok časovni razpon med 12. nimamo. Prepoznanih je bilo enajst glavnih različnih lončar- in 16. stoletjem (Brišnik 1999a, 266), medtem ko so žalski skih mas, iz katerih so bili lonci izdelani, žgani pa so bili v datirani v 15. in 16. stoletje ter v sredino in drugo polovico različnih atmosferah ne glede na oblikovni tip lonca. Prevla-17. stoletja (Bekljanov Zidanšek, Štular 2014, 20, 21). Lonec duje žganje v oksidacijski atmosferi (38,90 %), veliko pa je s Starih stal je prav tako široko datiran v čas od 15. do 17. tudi loncev, žganih v oksidacijski atmosferi, v končni fazi pa stoletja (Predovnik 2006, 188), medtem ko Železnikarjeva je bil vzpostavljen proces dimljenja (27 %), kar je značilno lonec s Polhovega Gradca tipokronološko postavlja v sredi-za (zgodnje)novoveško kuhinjsko lončenino. 24,7 % loncev no 17. stoletja (Železnikar 2002, 329). Medloške lonce tipa je bilo izpostavljenih redukcijski atmosferi, precej manj pa IIb lahko torej umestimo v čas od 15. do konca 17. stoletja. je žganih z menjavanjem atmosfer (3,7 %) ter v redukcijski Lonci podtipa IIc imajo odebeljeno profilirano ustje z ne-atmosferi, v končni fazi v oksidacijski (5,6 %). Premeri ustij posrednim prehodom v telo (G17−20, G247, G306−309). loncev se gibljejo med 10,6 cm in 25 cm, največ je loncev s Podobno ustje lonca je z Zijalke na Lepi glavi datirano v re-premerom ustja od 15 do 20 cm. Tipološko in kronološko nesančni čas, torej 16. stoletje (Bregant 1977, 115, t. 1: 12). najbolj izpovedna so ustja, zato smo se pri analizi gradiva Medlog, AAS 83, 2020 23 Najštevilčnejša skupina loncev tip III ima večkrat profilira-ohranjenih primerkih so bili uvrščeni v tip V (G62−65, G250, na ustja s potlačenim vratom in precej napetim ramenom. G329−331). Pojavljajo se v ornici, ilovnati plasti SE 3, pa tudi Najdeni so bili tako v ornici SE 1 kot tudi v polnilu odpadne v polnilu jame SE 5. Glede na tehnologijo izdelave (izdela-jame SE 5. Glede na obliko profilacije in ležišča za pokrov va na hitrem lončarskem vretenu, žganje pod nadzorovano smo jih razvrstili v štiri podtipe. Podtip IIIa je najštevilčnejši, atmosfero, tanko ostenje visoke trdote) ter podobno obli-zanj pa sta značilna neposreden prehod večkrat profilirane- kovanost ustja kot pri loncih tipa IV lahko sklepamo, da gre ga ustja v rame in precej izrazito ležišče za pokrov; neka- za mlajše, pozno novoveške izdelke, ustreznih primerjav pa teri imajo ohranjen izliv (G21−46, G58, G248, G310−321, nismo našli. G406). Najbližje primerjave najdemo na gradu Šalek (Bri- Lonci tipa VI imajo izvihano odebeljeno ustje s konično šnik, Ravnikar 1999, t. 2: 142) ter v Žalcu (Bekljanov Zidan-oblikovanim koncem z ali brez odebelitve na kratkem po- šek, Štular 2014, t. 6: 38; t. 13: 83; t. 14: 88), kjer so tovrstni tlačenem vratu (G66−72, G332−335). Lonci tega tipa so lonci datirani od 15. stoletja do druge polovice 17. stoletja bili najdeni v ornici SE 1 ter v polnilu jame SE 5. Podobne (Bekljanov Zidanšek, Štular 2014, 20, 21). Lonci brez leži-lonce najdemo na gradu Šalek (Brišnik, Ravnikar 1999, t. 12: šča za pokrov na notranji strani in z odebeljenim izvlečenim 50, t. 15: 66). Nizek, potlačen vrat loncev z močno napetim, večkrat profiliranim robom ustja so bili uvrščeni v podtip IIIb trebušastim ramenom je značilnost kuhinjskih loncev iz časa (G47−55, G322−325). Analogije najdemo v Celju (Guštin et med 18. in 20. stoletjem. V 18. stoletje sodijo konična ustja s al. 2001, kat. št. 64 in 69) in na gradu Šalek (Brišnik, Ravni-komaj opaznimi zadebelitvami ob robu ali brez njih, v 19. in kar 1999, t. 14: 56; t. 20: 133). Podtip IIIc so lonci s kratkim 20. stoletje pa vodoravno izvihana ustja brez oblikovanega odebeljenim profiliranim ustjem in potlačenim vratom ter roba (Predovnik 2006, 188; kat. št. 28 in 29), kakršna so ustja ležiščem za pokrov na notranji strani (G56−57, G59). Vsi tipa VI. lonci v tej skupini so žgani v oksidacijski atmosferi. Primernih analogij za ta tip nismo našli. Nekoliko drugačno profilirano Lonce z izvihanim, neprofiliranim robom ustja smo uvrstili v ustje z ležiščem za pokrov in tankim ostenjem ima lonec tip VII (G251, G274, G336−338). Stratigrafsko sodijo v tri G273, ki predstavlja podtip IIId. Povsem enakih ustij nismo različne plasti, in sicer v ornico SE 1, ruševino SE 2 in ilovnašli, precej podobni pa sta ustji loncev s šaleškega gradu nato plast SE 3. Če odlomek G274 primerjamo z gradivom (Brišnik, Ravnikar 1999, t. 32: 275) in Polhovega Gradca (Že-iz Basla, je profilacija ustja lonca izdelana še v zelo srednje-leznikar 2002, t. 7: 3). Slednji je časovno umeščen v obdobje veški tradiciji (Rippmann et al. 1987, t. 2: 6, 15), tehnologija med 15. in 17. stoletjem. Večkratna profilacija se pojavi že izdelave na hitrem lončarskem kolesu pa kaže, da gre za v začetku 14. stoletja, tako oblikovana ustja pa so ostala izdelek, ki ga smemo pripisovati kasnejšim obdobjem. Ana-priljubljena še več stoletij (Predovnik 2003, 59). Tipološko jih logijo tem najdemo v Blagovici, kjer je podoben odlomek, Štular deli med tipe 11 in 12 (Porenta et al. 2015, sl. 10b), najden v ornici, časovno umeščen v novi vek (Plestenjak et časovno pa od 14. do 17. stoletja. Medloški lonci tipa III al. 2014, t. 33: 326). Enako velja tudi za preostale odlom-zagotovo niso starejši od 15. stoletja, na podlagi fakturnih ke tipa VII, ki imajo ustje izdelano v srednjeveški tradiciji. značilnosti in pri veliki večini reduciran vrat posode jih lahko Podobne oblike zasledimo med keramičnim gradivom iz umestimo tudi še v 17. stoletje. sektorja A v 5. izkopu s Starega gradu nad Celjem (Brišnik 1999a, t. 9: 116−119), ki jih po analogijah z najdišča Flasch- Lonci tipa IV imajo navzven izvlečeno in poševno nagnjeno berg na avstrijskem Koroškem Brišnikova datira pretežno v ustje z odebelitvijo ali brez tik pod ustjem (G60−61, G249, 12. in 13. stoletje (Brišnik 1999a, 268). Vendar pa velja pou-G326−328). Odlomka z manj izrazito odebelitvijo G326 in dariti, da so medloški odlomki glede na tehnologijo izdelave G328 sta iz ornice in sta verjetno najmlajša izmed našte-mlajši, najverjetneje novoveški, saj so za 18. stoletje značilna tih, preostali pa so bili najdeni v polnilu jame SE 5 z izjemo konična ustja s komaj opaznimi zadebelitvami ob robu ali G249, ki se je nahajal v ilovnati plasti SE 3. Najbližje primer-brez njih (Predovnik 2006, 188, kat. št. 27). Izvihan in ode- jave so z najdišča Leskovec pri Celju (Čeh, Topličanec 2015, beljen neprofiliran rob ustja ima G336, najden v ornici, ki ga G240, G249), kjer so lonci s tako oblikovanim ustjem časov-prav tako lahko umestimo v novejša obdobja, podoben od- no umeščeni v pozni novi vek oziroma 19. in 20. stoletje. lomek je bil najden tudi pri površinskem pregledu v bližnjem Podobne oblike je tudi ustje enega lonca s Šaleka (Brišnik, Leskovcu pri Celju (Čeh, Topličanec 2015, 151, kat. št. G10). Ravnikar 1999, t. 17: 96). Glede na analogije lonce tega tipa časovno umeščamo v 19. stoletje. Ustja lonca G407 nismo mogli uvrstiti v nobenega od opi- sanih tipov ustij. Ustje je enostavno odebeljeno z izrazitim Lonci s trikotno oblikovanimi ustji in odebelitvijo tik ležiščem za pokrov na notranji strani. Najdeno je bilo pri pod ustjem ter izrazitim klekom na ramenu pri boljše 24 Medlog, AAS 83, 2020 strojnem odrivu in zato nima stratigrafskih podatkov. Ana-je že leta 1939 ukvarjal Ložar v svojem pregledu staroslo- logij za lonec nismo našli, še najbolj podobno je ustje lon- vanske in srednjeveške keramike ter ga datiral v 13. in 14. ca z Žalca (Bekljanov Zidanšek, Štular 2014, t. 1: 4), ki je stoletje (Ložar 1939, 211). Tovrstno krašenje je bilo očitno umeščeno v 13. stoletje. Medloški lonec je fakturno gotovo zelo priljubljeno, saj se pojavlja na mnogih najdiščih, tako na mlajši, saj kaže tehnološke značilnosti poznega srednjega celjskem Starem gradu (Brišnik 1999a, t. 1: 6−7; t. 3: 31−33; veka oziroma zgodnjega novega veka. t. 5: 80−82; t. 15: 210−211), na šaleškem gradu (Brišnik, Rav- Odlomek posode z rahlo odebeljenim vertikalnim ustjem nikar 1999, t. 33: 288−290), v Polhovem Gradcu (Železnikar in dvema luknjama na vratu, izdelane iz dokaj grobe lon-2002, t. 7: 15; t. 13: 4, 7; t. 16: 12), v Kostanjevici (Predovnik čarske mase (G73), je na tem najdišču unikaten. Zadovolji-2003, kat. št. 171), kot tudi v Šentvidu pri Stični (Porenta et vih primerjav nismo našli, lahko pa bi ga definirali kot lonec al. 2015; t. 3: 41, 44; t. 6: 71, 73, 74) in drugod po Sloveniji. ali skledo za shranjevanje. Tovrstne posode imajo izvrtane Celjski lonci s tovrstnim okrasom so datirani v čas od 12. do luknjice, namenjene prezračevanju, če so v njej shranjevali 16. stoletja, medtem ko šaleški in kostanjeviški v 14. stoletje, občutljiva živila, kot na primer še danes poznamo posode z Železnikarjeva pa jih umešča med 15. in 17. stoletjem. Lonci luknjami za shranjevanje čebule (Predovnik 2003, 60). s Šentvida pri Stični so datirani v čas 15. in 16. stoletja. Glede na datacije z drugih najdišč lahko tovrstno okrašene posode Odlomek posode G340 ima odebeljeno profilirano ustje z časovno umestimo v širok razpon med 15. in 17. stoletjem. ravnim vratom, ki se močno zalomi. Rekonstruiran premer je precej majhen (12,6 cm), zato zagotovo ne gre za skledo, Sklede ampak kvečjem za manjši lonec. Druga največja skupina posod na najdišču Medlog so skle- Nekateri lonci imajo ohranjene tudi ročaje, vendar pa so de. Njihovo število je v primerjavi z drugimi najdišči (npr. le-ti redki. Vsi ročaji so trakasti, ustja pa pripadajo loncem grad Šalek (Bršnik, Ravnikar 1999), Otok pri Dobravi − Gu-tipov VI (G71), IIc (G18) ter IIIc (G54). Odlomek ustja z oste-tenwerth (Šribar 1972) itd.) presenetljivo veliko, vzrok temu njem in trakastim ročajem G5 je tipološko drugačen od pa je najbrž veliko bolj kompleksen, kot se zdi na prvi po-ostalega kuhinjskega posodja. Ustje je povsem enostavno gled. Prva možnost je obstoj lončarske delavnice v bližini in odprto, zato sklepamo, da gre za skledo ali morda večji in je večje število teh kosov sodilo med deformirane, izlo-skrambni vrč, primerljivih loncev z drugih najdišč pa nismo čene kose, druga možnost pa nakazuje na specifično go-našli. Zanimivo je, da so eno ali dvoročajni lonci na naših spodarsko dejavnost. Najbližje analogije, deloma oblikov-najdiščih relativno redki, ne, predvsem pa po številu posod, najdemo v slovenskem 1 kar je lahko posledica slabe ohra- njenosti posod, načina uporabe (prestavljanje na ognjišču z prostoru na planinah v Kamniških Alpah (Cevc 2000), kjer burklami ali ne) ali pa kar je lahko posledica načina uporabe je namembnost in uporaba posod prilagojena živinorejski (prestavljanje na ognjišču z burklami ali ne) ali pa zgolj slabe dejavnosti in predelavi mleka (sirarstvo, kisanje mleka ipd.). ohranjenosti posod. Pastirske sklede in latvice od 16. do 18. stoletja kažejo pre- cej podobnosti s sočasno grajsko in meščansko keramiko. Med odlomki je tudi veliko ostankov dnov loncev, ki jih ti- Razločki se ne kažejo toliko v kakovosti in oblikah kmečke pološko ne moremo natančneje uvrstiti, saj gre za navadna, keramike, temveč v dekoraciji. Vzrok je v različni namemb-ravna dna (G74−75, G252−253, G339). Na zgodnejšo da- nosti posodja. Srednjeveške grajske in meščanske sklede so tacijo bi morda lahko nakazovale fakturne značilnosti dna namizno posodje, ki je bilo pogosto tudi okrašeno v različ- lonca G403, žganega v redukcijski atmosferi z luknjičavo nih tehnikah, sklede in latvice iz istega časa, ki jih najdemo površino in večjo količino grobih primesi kremena. v kmečkih gospodinjstvih, pa so običajno brez okrasja, ker Okrasi na posodah so v Medlogu redki. Poleg žlebljenja ra- so jih uporabljali kot kuhinjsko posodje (Cevc 2000, 32−33). mena se pojavlja členjenje z odtisi prstov na rebru, in sicer V Medlogu so zastopane tako okrašene sklede, ki jih uvr-zgolj na zelo masivnih odlomkih posod (G76−79, G341), na ščamo med namizno posodje, kot tudi neokrašene sklede treh odlomkih loncev pa se pojavljajo slikane horizontalne iz grobe lončarske mase, ki so bile uporabljane v kuhinji. linije opečnate barve (G14, G60, G71). Z izvorom in data- Izdelane so iz različnih lončarskih mas in žgane v različ- cijo krašenja posod z rebri, razčlenjenimi z odtisi prstov, se nih atmosferah. Največji delež skled je bil žgan oksidacijsko (68,5 %), precej manj (le 18 %) oksidacijsko, pri čemer je bil v končni fazi vzpostavljen proces dimljenja. 8 % skled je bilo 1 Prim. npr. gradivo z gradu Šalek (Brišnik, Ravnikar 1999), kjer so žganih v redukcijskih pogojih in 5,5 % redukcijsko, v končni predstavljeni štirje odlomki ostenja z ročajem in sedem odlomkov fazi pa oksidacijsko. ustij posod z ročajem, kar je zanemarljiv odstotek v primerjavi z ostalim gradivom. Medlog, AAS 83, 2020 25 V obravnavanem gradivu smo tipološko med skledami kot pa se pojavljajo redkeje (G111). Skledama G103 in G346 kuhinjskim posodjem ločili tri glavne skupine, znotraj katerih podobno posodo s Petkove njive − Lepe glave Cevc in Že-obstajajo razne variante oziroma podskupine, in sicer: leznikarjeva datirata v 16. do 17. stoletje (Cevc 2000, št. 9). • sklede z izvihanimi ustji, Lonce s podobno oblikovanim ustjem najdemo na Gornjih • sklede z uvihanimi ustji, njivah pri Dolgi vasi, kjer so opredeljeni kot lonci tipa V po • sklede s pokončno oblikovanimi ustji. Kermanu (Šavel, Kerman 2008, 33) oziroma kot lonci tipa 11 po Kermanu (Kerman 2016, 43). V tip Ia spadajo sklede z izvihanim, neprofiliranim, zaob- Omenjenim podobne z manj uvihanim in močno profilira- ljeno oblikovanim in odebeljenim robom ustja, ki so lahko nim robom ustja, ki pa so bolj oglate oblike, so tudi sklede brez izliva oziroma ta morda ni ohranjen (G83), ali pa z tipa IIc (G115, G348). Tudi tem skledam podobne lonce ohranjenim izlivom (G85, G86). Skleda s podobno profilaci-Kerman uvršča med lonce tipa 11 (Kerman 2016, 43). Po- jo je bila najdena na Veliki planini in je datirana v 17. in 18. dobna skleda je bila najdena tudi bližje, in sicer v Žalcu, stoletje (Horvat 1996, 84, t. 2: 1). Zelo podobne omenjenim datirana pa je v zgodnji novi vek oziroma v 16. in 17. stoletje so sklede z izvihanim, odebeljenim in profiliranim robom (Bekljanov Zidanšek, Štular 2014, t. 20: 118). ustja z izlivom (G81, G84, G254) ali brez (G80, G84). Analo- gijo najdemo na Petkovi njivi − Lepi glavi (Cevc 2000, kat. št. Drugačna od ostalih je skleda z uvihanim in odebeljenim 8; Bregant 1977, t. 1: 5), datirana pa je v 16. stoletje. Skleda ustjem z vodoravno kaneluro (tip IId) (G116), ki je tipološko G408 ima izvihano ustje, ki je rahlo profilirano, na notranji bolj podobna namiznim loščenim skledam. Njen premer je strani pa je oblikovano ležišče za pokrov. Primerjavo najde-nekoliko manjši, saj meri le 19,2 cm in spada med najmanjše mo na Petkovi njivi − Lepi glavi, ki je sicer premazana tudi z sklede. V spodnjem delu ustja je deloma ohranjena luknja belo engobo in ima ročaj, datirana pa je v 16. stoletje (Cevc velikosti 0,7 cm, ki je bila namensko izvrtana pred žganjem. 2000, kat. št. 6). Morda je bila povezana z železno žico po zunanjem delu ostenja ali pa je bila skozi luknjo napeljana železna žica, ki je V drugo podskupino (Ib) skled z izvihanimi ustji smo uvr-služila za obešanje sklede. stili sklede z izvihanim, zaobljenim široko, karnisnim ustjem z užlebitvijo roba ustja (G87−89, G342, G343). Večkrat se Med kuhinjsko lončenino je ena skleda s pokončno obli-zgodi, da imajo različni tipi posod podobno oblikovana ustja. kovanim ustjem (tip III). Le-to z močno profiliranim ustjem Tako tudi pri poznosrednjeveških in novoveških skledah ve- (G117) smo glede na analogijo s skledo z Žalca (Bekljanov lja, da imajo lahko enako oblikovana ustja kot sočasni lonci Zidanšek, Štular 2014, t. 20: 117) časovno umestili v zgodnji (Cevc, 2000, 36). Najbližja analogija skledam tipa Ib so lonci novi vek oziroma v konec 15. in 16. stoletja. z enakim tipom ustja z Žalca, uvrščeni med ustja tipa 10A−2, Pokrovi ki so značilni predvsem za 14. in 15. stoletje, segajo pa tudi še v 16. stoletje (Bekljanov Zidanšek, Štular 2014, 19, t. 2: 12). Med pokrovi so ohranjeni tako gumbasti ročaji z ostenjem kot spodnji deli z ostenjem. V celoti ohranjenega ni. V ka- Kot tip Ic smo opredelili sklede z izvihanimi ustji z večkra- talogu je predstavljenih 15 pokrovov (G118−122, G258, tno profilacijo in užlebitvijo na notranji strani ustja (G90−93, G259, G349−357), od tega jih je kar osem najdenih v or-G255); G90 in G344 imata ohranjen tudi izliv. Oblikovno nici, dva v ilovnati plasti SE 3, iz odpadne jame SE 5 pa je najbližja jim je skleda s Kalc, datirana v 15. do 17. stoletje pet odlomkov. Nobenega od pokrovov ne moremo časovno (Cevc 2000, št. 16), profilacija ustja pa je skoraj identična natančneje opredeliti, rečemo lahko le, da imajo novoveške tisti, ki jo imata lonec s Šaleka (Brišnik, Ravnikar 1999, t. 22: fakturne značilnosti. Pokrovi z gumbastimi držaji so v Slove-158) in lonec z Otoka pri Dobravi (Šribar 1972, t. 77: 518). niji dokaj pogosti, datirani so v 15. in 16. stoletje, pojavljajo Okvirna datacija slednjega je 13. do 15. stoletje, lonce s po-pa se tudi med mlajšim gradivom (Brišnik, Ravnikar 1999, dobno večkratno profilacijo tipa 11A−1 pa Štular prav tako 53). Držaju G353 je podoben držaj iz Celja (Guštin et al. 21, postavlja v čas 14. do 16. stoletja (Porenta et al. 2015, 343). kat. št. 57), držaju G257 podoben pa je držaj, najden v Bla- Na najdišču v Medlogu so najštevilčnejše sklede z uvihanim govici (Plestenjak 2014, t. 3: 321), ki je časovno umeščen v ustjem in večkratno profilacijo (tip II), med katerimi je nekaj novi vek. Spodnji deli pokrovov so primerljivi z najdbami z različic v velikosti in številu profilacij (IIa: G94−105, G256, Leskovca pri Celju (Čeh, Topličanec 2015, kat. št. G309, G310, G257, G346). Le štiri sklede imajo ohranjen tudi izliv (G98, G356), ki so umeščene v čas 19. in 20. stoletja. Medtem ko G101, G102). Precej pogoste so tudi podobne sklede v več so konično oblikovani pokrovi z gumbastim držajem datirani različicah z uvihanim ustjem (G106−114, G346, G347), ki v pozni srednji vek in zgodnji novi vek, so kupolasti pokrovi, je odebeljeno, a z manj izrazito profilacijo (IIb), z izlivom kot je G355, značilni za 18. stoletje (First et al. 2009, 352). 26 Medlog, AAS 83, 2020 6.1.2 Loščeno posodje loncev G123, G124, G213, G214 in G358, G359 so podob- na kuhinjskim tipa II, ki jih umeščamo v 16. in do konca 17. Med obsežnim gradivom je bilo izbrano večje število skup- stoletja. Ustje lonca G378 pa lahko uvrstimo med kuhinjske kov odlomkov, ki so bili določeni kot posebne najdbe in so lonce tipa IIIa, ki so z analogijami umeščeni v čas od 15. do bili glede na tehniko izdelave uvrščeni med loščeno posod-konca 17. stoletja. Močno izvihano ustje G274 je edinstveno je. Ker običajno tovrstno posodje služi serviranju in uživanju na tem najdišču. Analogij v slovenskem prostoru nismo na-hrane, je tudi pri izdelavi temu posvečene več pozornosti šli, najbližje sta morda trinožnik s podobnim ustjem z avstrij-in je pogosto tudi okrašeno v različnih tehnikah. Med me- skega najdišča Melk, ki je datiran v 17. in začetek 18. stoletja dloškim gradivom je bilo največ loščenih skled, sledijo lo- (Krenn et al. 2007, t. 33: 157), in morda kuhinjski lonec z ščeni krožniki in lonci, precej je tudi trinožnikov. Od pivske-avstrijskega Werfna, datiran od 16. stoletja dalje (Steininger ga posodja so bili določeni vrči oziroma ročke, h katerim 1985, Kat. Nr. 181). sodijo tudi manjši lončki. Določenih je bilo osem različnih tehnoloških skupin lončenine, pri čemer so vse finozrnate, Najdenih je bilo več odlomkov ročajev (G373) in dnov po-razlikujejo pa se po vsebnosti vključkov. Prevladujejo zelo sod z loščeno notranjo površino (G128, G196, G376), ki so fini vključki železovih oksidov in bele sljude, manj je finih najverjetneje dna loncev. Tipokronološko jih ne moremo vključkov kalcita in groga. Večina posod je bila žganih v natančneje umestiti, glede na loščeno notranjost pa so lah-oksidacijski atmosferi (kar 88 % vsega namiznega posodja), ko poznosrednjeveški ali novoveški. zato je barva preloma največkrat svetlejša oker. Precej manj Sklede je posodja, žganega redukcijsko (8 %), redukcijsko, v končni fazi oksidacijsko žganih je zgolj 3 %, zgolj 1 % vseh obrav- Največji delež namiznega posodja tu predstavljajo lošče- navanih posod pa je bilo žganih oksidacijsko, v končni fazi ne sklede, katerih premeri ustij se gibljejo med 13,6 cm in pa vzpostavljen proces dimljenja. 43 cm. Največje število skled se giblje med premeri ustij od 25 cm do 35 cm, zato so te sklede uvrščene med srednje Lonci velike. Med manjše sklede prištevamo tiste, ki imajo premer Večina loncev, ki smo jih uvrstili med loščeno posodje, naj- ustja med 20 cm in 25 cm, ter med večje tiste, ki imajo pre- verjetneje primarno niso služili za serviranje, temveč za mer ustja od 35 cm do 43 cm. Vsa ohranjena dna so ravna shranjevanje in pripravo hrane. Vendar pa imajo notranjost ali rahlo vbočena. loščeno, najpogosteje z oker rjavim loščem, ki se deloma Najštevilčnejše so poslikane sklede z odebeljenim neprofi-preliva preko zunanjega roba ustja, in vsi so izdelani iz fi- liranim navznoter uvihanim ustjem, na katerih se običajno nozrnate lončarske mase. Zaradi teh dveh lastnosti smo jih pojavlja kombinacija geometrijskega in stiliziranega vege-uvrstili med loščeno lončenino. Lošč tu ne igra vloge okrasa, tabilnega ornamenta (G129−145, G147−152, G154−169, temveč ima funkcijo boljše nepropustnosti posode. Glede G260, G362−365). Tovrstne sklede so bile ornamentirane na premere ustij jih lahko uvrstimo v dva velikostna razre-tako, da so s čopičem ob vrtenju nanašali kolobarje glinene- da, in sicer manjše lonce s premerom ustja od 10 cm do ga premaza, največkrat opečnate barve, nanjo pa so potem 15 cm in večje lonce s premerom ustja od 18 cm do 20,5 cm. s tekočo belo glino pisali okras s kruglco. To je majhna okro-Večjih loncev je ohranjenih manj (G123, G126, G275, G359, gla posodica z ozkim vratom, v katero so namestili gosje G375), kar je razumljivo, saj večji lonci običajno niso služili za pero, ki je služilo kot cevka, skozi katero so iztiskali belo gli-serviranje, temveč so bili namenjeni shranjevanju in termični no (Križ 1996, 36). V nemškem prostoru se tovrstno krašenje obdelavi hrane. Z izjemo lonca G275 so preostali loščeni. imenuje Malhorn, francosko Barrolet in angleško slip trailer, Lošč da posodi dodatno trdnost in jo naredi nepropustno, priljubljeno pa je bilo predvsem v 17. in 18. stoletju (https:// kar je pri shrambnih posodah zelo pomembno. Tudi manjši de.wikipedia.org/wiki/Malhorn; Clark 1983, 126−128). Skle-lonci so z izjemo G360 vsi v notranjosti loščeni in so najver- de z zelo podobnim geometrijskim in stiliziranim rastlinskim jetneje tudi ti služili za shranjevanje živil ali tekočine (G124, okrasom so bile najdene v Celju ob izkopavanjih leta 1979 G125, G127, G213, G214, G358, G361). Lonci G125, G213, na Gledališki ulici, Turška mačka (Guštin, Jezeršek, Prošek G214 imajo ohranjene trakaste ročaje. Oblike ustij so enake 2001, kat. št. 94, 99−103, 107, 118) in pri hotelu Evropa kot v skupini kuhinjskih loncev brez lošča. Lonec G126 ima (Guštin, Jezeršek, Prošek 2001, kat. št. 208), leta 1981 ob iz-izliv, ki nakazuje, da je ta služil za shranjevanje tekočin ali kopavanjih na Muzejskem trgu 1, Stara grofija (Guštin et al. zrnja. Tipološko lahko ustje primerjamo s kuhinjskimi lon- 2001, kat. št. 118) ter 1984 Na Muzejskem trgu 5 (Guštin, Je- ci tipa VI in ga časovno umestimo v čas poznega novega zeršek, Prošek 2001, kat. št. 137, 141, 145). Tovrstne sklede veka. Prav tako v tip VI lahko umestimo lonec G127. Ustja so z Leskovca datirane v novejše obdobje (Čeh, Topličanec Medlog, AAS 83, 2020 27 2015, G297 in G300), na gradu Šalek so datirane v prvo Manjša skleda G276 je zeleno loščena na obeh površinah s polovico 17. stoletja (Brišnik, Ravnikar 1999, 57; t. 7: 35, 36; pokončno oblikovanim narebrenim ustjem na ramenu. Po-t. 9: 39; t. 28: 210), v Črnomlju v drugo polovico 17. in prvo dobni, a večji in neloščeni skledi z Velike planine sta datirani polovico 18. stoletja (Jeršin Dereani 1997, 10; t. 11: 1), Cevc v sredino 17. in 18. stoletje (Horvat 1996, t. 2: 4; Cevc 2000, pa postavlja primerek iz Kalc v širok časovni razpon od 17. št. 70). Podobno loščeno skledo z gradu Šalek je Brišnikova do 20. stoletja (Cevc 2000, št. 74). Sklede s podobnimi mo-umestila v 17. stoletje, pri čemer ima ta skleda močnejši, tivi so bile najdene tudi med raziskavami v Žalcu (Beklja-stopničast prehod ramena v trup (Brišnik, Ravnikar 1999, nov Zidanšek, Štular 2014, t. 23: 131, 134; t. 24: 135). Med t. 25: 190). omenjenimi skledami je nekoliko posebna skleda G134, ki Med najmanjše skledice uvrščamo svetlo zeleno loščeno ima naknadno izvrtanih več luknjic premera 0,5 cm. Izvrta-skledico z večkrat profiliranim ustjem in z več podolgova- ne so tik ob prelomih in bi jih lahko pojasnili kot popravilo timi odprtinicami na ostenju (G170). Podobne sklede naj-razlomljene sklede; skozi luknje so napeljali železno žico, ki demo na avstrijskem območju; v Melku, kjer je posodica je povezovala odlomljene kose (prim. Cevc 2000, 36, sl. 29). podobne oblike z ročajema in stoji na nogi interpretirana Posebne so tudi sklede G143, G178 in G261, ki imajo po- kot domnevna grelna čaša, t. i. Wärmeschale, saj naj bi bile leg belega tudi zelen, rjav in črn okras, narejen s posebno odprtinice namenjene reguliranju toplote (Krenn et al. 2007, tehniko t. i. Borstenstrich: Na engobo so nanesene glinene t. 71: 293), enako tudi podobna čaša z odprtinami z Zgornje mase različnih barv, ki so z grobim ščetinastim čopičem še Avstrije (Gaisbauer 2010, Abb. 319), v samostanu Pernegg vlažne razmazane po površini (Krenn 2007, 28). Tako okra-pa so bile najdene tri podobne čaše na nogi in z ročajem šene sklede najdemo na avstrijskem najdišču Melk, kjer so (Winkelbauer 2013, t. 25: 181−182; t. 107: 941), ki so datira-datirane v 18. stoletje (Krenn 2007, sl. 39−40, t. 56: 207; t. ne v 17. in 18. stoletje. 57: 208). Drugačna od ostalih je skledica, najdena v ornici SE 1 Skledi enakega tipa z drugačnim okrasom, in sicer notra- (G384), ki ima na notranji površini vidne ostanke belega lo- njostjo, premazano z zeleno barvo, in preko prozoren lošč šča. Ker ustje ni ohranjeno, je tipološko ne moremo umestiti, (G146 in G152) lahko časovno umestimo tako kot tipološko kronološko pa lahko na podlagi fine fakture in lošča rečemo, sorodne sklede v čas od 17. do 18. stoletja. da gre za novoveški izdelek. Namizne sklede z večkrat profiliranim ustjem so zgolj štiri, Krožniki dve srednje velikosti in dve manjši. Skleda G277 je v notra-Vsi krožniki so loščeni in precej podobnih velikosti. Premeri njosti zeleno loščena, lošč pa se nekoliko preliva tudi preko ustij se gibljejo med 20 in 25 cm, le nekaj krožnikov je z zunanjega roba ustja. Dobrih primerjav nismo našli, glede večjim premerom, ki pa ne presegajo 35 cm (G174, G177, na večkrat profilirano ustje in fakturo jo lahko vzporejamo G179, G366−368). Z izjemo v podrobnostih različno prez ustji neloščenih skled podobnih oblik (tip Ic), ki smo jih oblikovanih ustij so ostenja zelo podobna, in sicer: širok umestili v čas od 15. do 17. stoletja. ovratnik preide v klekasto zalomljeno zaobljeno ostenje, ki Povsem drugačna od vseh ostalih je skleda z izvihanim se zaključi v ravno dno. Gre za tip t. i. globokega krožnika, večkrat profiliranim ustjem G168, katere zunanjost je ob-ki se oblikovno ni bistveno spreminjal vse do 19. stoletja. lita z zelenim loščem. Spodnji rob ustja je valovito preobli- Spreminjal se je zgolj okras; sprva so bili krožniki neloščeni, kovan, na ustje je pritrjen loščen spiralno oziroma volutno v poznem srednjem in novem veku pa jih začnejo barvati z oblikovan trakast ročaj. Morda prav tej skledi, zagotovo pa raznovrstnimi lošči in okrasi (Brišnik 1999b, 89). enakemu tipu sklede, pripada spiralno zavit ročaj (G169). Ustja so vsa odebeljena z nekaj variacijami. Najpogosteje se Podobno oblikovan spiralno zavit ročaj je bil najden v av-pojavlja enostavno izvihano odebeljeno ustje (G172−176, strijskem samostanu Pernegg, umeščen pa je v novejši čas G366−369). Starejše neloščene variante najdemo na celj- (Winkelbauer 2013, t. 40: 348). Ročaji z volutnim spodnjim skem Starem gradu in Knežjem dvoru (Brišnik 1999b, 96−98, zaključkom na vrčih iz Melka so datirani od prve četrtine 18. št. 198−206) ter trdnjavi Kostanjevici (Predovnik 2003, kat. stoletja dalje (Krenn et al. 2007, 23). Drugih analogij nismo št. 529). Nekoliko uvihano in odebeljeno ustje ima krožnik našli. Zanimivo je, da je omenjena posoda loščena zgolj na G171, podobno odebeljeno, a pokončno oblikovano ustje zunanji površini, medtem ko je večina posod loščenih po ima krožnik G177. Vsem opisanim posodam je skupno, da notranji površini predvsem zaradi izboljšanja nepropustno-imajo notranjost premazano z belo engobo in preko slikan sti, kar bi lahko nakazovalo na morda drugačno namemb- zelen okras, ki spominja na barvne madeže ali pa daje vtis nost (lonec za rože, nočna posoda?). marmorizacije. V drugi polovici 16. in v začetku 17. stoletja 28 Medlog, AAS 83, 2020 so bile na prostoru Veneta in Furlanije – Julijske krajine po-Trinožniki sode krašene v teh dveh tehnikah (t. i. a maculazione in Trinožniki funkcionalno predstavljajo prehodno skupino a marmorizzazione) pravi modni hit (Žbona Trkman 1991, med kuhinjskim in namiznim posodjem, saj so bili zagoto-13). Tovrstno krašenje skled v avstrijskem Melku pa Kra-vo uporabljeni pri kuhanju hrane, na kar kažejo nogice, ki schitzer z analogijami postavlja v prvo polovico 17. stoletja so omogočale nekoliko dvignjen položaj posode in s tem (Krenn et al. 2007, 25), kamor bi časovno lahko opredelili odmik od grelnega telesa. Pojavljajo se lahko enaki tipi tako tudi medloške krožnike. Uvihano, odebeljeno in na koncu v neloščeni kot v loščeni obliki, kar naj bi nakazovalo, da stanjšano ustje imata krožnika G179 in G261. Podoben kro-je enaka oblika uporabljena za pripravo različnih jedi, tako žnik je bil najden v Celju pri Turški mački (Guštin, Jezeršek, gostih kot tekočih (Mileusnić 2009, 84). Običajno so izdelani Prošek 2001, kat. št. 104). Skleda in krožnik z enakim ustjem, iz bolj prečiščene gline, kar velja tudi za medloško gradivo. najdena v avstrijskem mestu Melk, sta časovno umeščena V katalogu predstavljeni trinožniki imajo vsi notranjost lo-v 17. oziroma 18. stoletje (Krenn et al. 2007, 24−26; t. 30: ščeno z zelenim ali rjavim loščem, nekateri imajo loščeno 147; t. 40: 177), kamor lahko umestimo tudi krožnika G179 tudi zunanjost. Večkrat so ohranjene samo noge, ki imajo in G261. Slednji ima na notranji površini ohranjen poseben v vseh primerih v zgornjem delu ohranjene ovalne vdol-okras s svetlejšimi lisami na zelenem lošču. Tovrsten okras binice (G185, G186, G370, G371). Podobne najdemo na ni posebej pogost med objavljenim gradivom s slovenskih gradu Šalek (Brišnik, Ravnikar 1999, t. 31: 235, 255). Ohra-najdišč; primerjave smo našli na hrvaškem Čanjevem (Bekić njena sta dva tipa ustij. V prvi, starejši tip ustij uvrščamo 2008, 127−128; t. 13: 2−3) ter med najdbami v odpadni trinožnike z večkrat profiliranim ustjem, običajno z loščeno jami lončarske delavnice v Kranju (v pripravi za objavo, ustni notranjostjo, lošč pa se preliva tudi po zunanjem robu ustja podatek A. Žibrat Gašparič). Način takega okraševanja ni (G180−182). Podobno oblikovan trinožnik je bil najden v povsem jasen; Bekić povzema srbsko arheologinjo V. Bikić, Celju pri Turški mački (Guštin, Jezeršek, Prošek 2001, kat. št. ki okras pripisuje turški proizvodnji, šlo pa naj bi za slikanje 88). Trinožniki podobne oblike z avstrijskega najdišča Melk s špricanjem, zaradi česar se višek barve razlije po lošču. so datirani v zgodnje 17. in 18. stoletje (Krenn et al. 2007, t. Oblike kapljic pri tem načinu okraševanja ne morejo biti 35: 161−163), kamor lahko umestimo tudi medloške. kontrolirane, zato je vsaka posoda postala drugačna in s tem unikatna. Tak način slikanja naj bi bil v rabi od 16. do 18. Oblikovno zelo podobni so tudi odlomki profiliranega ustja stoletja (Bekić 2008, 127−128). z ležiščem za pokrov in konično oblikovanega ostenja po- sod G187, G188−195, G372, ki pa nimajo ohranjenega dna Povsem drugače je okrašen odlomek odebeljenega ustja oziroma dno ni ohranjeno v celoti, na ohranjenem delu pa z ostenjem G366, ki ima po notranjem obodu ustja plitko ni ostankov nog in jih zato ne moremo z gotovostjo ume-kaneluro, na notranji površini pa so vidni tudi sledovi bele stiti med trinožnike. V primerih, kjer dno ni ohranjeno, gre engobe. Podobno je tudi krožnik G369 po notranji površini morda za lonce za rože, kakršne najdemo v avstrijskem premazan z belo engobo, v sledovih pa je ohranjena tudi samostanu Pernegg (Winkelbauer 2013, t. 18: 160; t. 19: modra in črna poslikava. Zunanjost je črna, morda prema-161−162; t. 28: 193−194), vendar pa so le-ti brez svinčene- zana s smolo ali čim podobnim za boljšo nepropustnost, po ga lošča in imajo na dnu izvrtane luknje za odtekanje vode. največjem obodu ustja pa je ohranjena slikana bela linija. Medloške lonce bi zato raje opredelili kot shrambne lonce Podobne sklede oziroma krožnika nismo našli, zato gre ver-ali trinožnike. jetno za lokalni izdelek, ki ga lahko umestimo v čas od 17. do 18. stoletja. V mlajši tip odebeljenega ustja lahko uvrstimo dva trinožni- ka, ki sta oba loščena po celotni zunanji in notranji povr- Med večjimi krožniki, verjetno kar skleda, je G367, ki v pre- šini (G183−184). G184 ima zunanjo površino premazano meru ustja meri kar 33 cm, notranjost pa ima za razliko od s temno rjavim loščem, notranjo pa z belo engobo, preko preostalih oblito z oker loščem. Odlomek je bil najden v katere je lisasta zelena poslikava, podobno kot pri krožni-ornici SE 1 in morda predstavlja mlajši izdelek. kih. Ohranjen je tudi trakast ročaj, pripet na ustje in trebuh Najmlajši med krožniki je odlomek ustja krožnika, premaza-posode. G183 ima zunanjo površino premazano z zelenim nega z belim loščem z modro poslikavo linij po notranjem loščem, notranjo pa z belo engobo, na kateri je rjava po-robu ustja (G211). Fakturno precej trda lončenina in moder slikava. Podoben trinožnik, datiran v 18. stoletje, je bil naj-okras nakazujeta, da bi lahko šlo za izdelek iz konca 18. ali den v avstrijskem mestu Melk, vendar pa ima za razliko od začetka 19. stoletja. medloških trakastih ročajev slednji tulast držaj (Krenn et al. 2007, t. 53: 159). Medlog, AAS 83, 2020 29 Poleg trakastih ročajev, ki so pripadali trinožnikom, sta bila Morda isti ali pa vsaj enaki posodi verjetno pripadata tudi odkrita tudi tulasta držaja trinožnika ali kozice z loščeno no-manjša odlomka iz SE 2 (G278). V začetku 17. stoletja se tranjo in deloma zunanjo površino (G212 in G374). Najbolj- je na območju severovzhodne Italije (Romagna, Marche) ša analogija je z avstrijskega najdišča Melk, kjer je držaj sicer vse več uporabljalo različne tone rumene in svetlo oranžne loščen na obeh straneh, datiran pa je v 18. stoletje (Krenn et barve, pogosto tudi v kombinaciji z modro. Medloškemu al. 2007, t. 34: 159). podoben rastlinski okras na odlomkih ročk iz 17. in 18. sto- Pokrovi letja je bil najden na gradu Čanjevo (Bekić 2008, 133, t. 17: 11−12), podoben bokal iz 17. stoletja je bil najden v Collo- Pokrov posebne oblike z navpično postavljenim koncem, ki redu v Italiji (Tomadin 2001, 69, kat. št. 85). se ostro zalomi in nato nekoliko vboči (G197), je edini tak na najdišču Medlog. Zunanja površina je zeleno loščena, oster Odlomke ustja in ostenja različnih posod, ki so na obeh po-prehod ustja in ostenja pa je valovito oblikovan. Po primer- vršinah premazani z rjavim loščem in temno rjavo oziroma javah sodeč je imel najverjetneje gumbast držaj. Najbližje črno poslikavo na loščeno zunanjo površino G201, G209, primerjave smo našli v Avstriji, in sicer na Dunaju (Gaisbau-G210, G279, G318, G382, bi lahko primerjali z ročko z izvi- er 2010, Abb. 460) ter v samostanu Pernegg (Winkelbauer hanim trilistnim ustjem s poudarjenim livkom iz Ljubljanice. 2013, t. 39: 342; t. 114: 1029). V nemščini so tovrstni pokrovi Znotraj in zunaj je loščena s svetlo rjavim svinčevim loščem, poimenovani Stülpdeckel, ti iz Pernegga pa so datirani v 17. na katerega je naslikan geometrijski okras, na trebuhu so v oziroma 18. stoletje (Winkelbauer 2013, 562, 690), kamor osrednjem polju tri diagonalno potekajoča polja z vijugasto lahko umestimo tudi medloški pokrov. črto, iz osrednjega polja pa se širijo štiri vitice. Datirana je v 16. in zgodnje 17. stoletje (First et al. 2009, 380−381, sl. Pivsko posodje 155). Podoben vrč je bil najden tudi v Celju, in sicer pri Turški Prepoznanega pivskega posodja je v primerjavi z ostalo na-mački (Guštin, Jezeršek, Prošek 2001, kat. št. 96). Kot ročki mizno lončenino dokaj malo. Zakaj je temu tako, je težko lahko tipološko umestimo tudi odlomka dna G409 z ostanki reči. Morda so za pitje uporabljali posodje iz drugih mate-zelenega lošča na zunanji površini in G204, kronološko pa rialov, predvsem lesa, ki se večinoma ne ohrani, v kasnejših ju ne moremo natančneje opredeliti. stoletjih pa steklo. V katalogu je predstavljenih nekaj vrčev Posodi G199 in G200 sta fakturno povsem drugačni od oziroma ročk, ena keramična steklenica ter nekaj lončkov. preostale lončenine. Izdelani sta iz enake dobro prečiščene Med gradivom je bilo prepoznanih nekaj posod, namenje- finozrnate mase in zelo trdi, na notranji površini sta belo nih nošnji in serviranju tekočin. Večina od omenjenih nima loščeni, na zunanji pa zeleno, kar vse nakazuje na časovno v celoti ohranjenega ustja, zato jih težje oblikovno oprede-mlajše izdelke. Tipološka opredelitev je nekoliko težja. G199 limo kot vrče ali ročke − glavna razlika med tema je, da vrč ima ohranjeno le ostenje, in sicer ozek, slok vrat s poudar-nima izliva (Horvat 1999, 86). Najenostavnejše oblike je roč- jenim prehodom v rame in okrogel trebuh, na katerem so ka G203, ki ima rahlo odebeljeno izvihano ustje z izlivom. vrezane štiri kanelure. Glede na ozek vrat bi jo lahko določili V notranjosti je premazana z oker loščem, ki sega preko kot vrč, vendar pa ne moremo izločiti možnosti, da gre za zunanjega roba ustja. Ustje je zelo podobno ustjem loncev ročko, saj se zdi, da se proti odprtini vrat nekoliko razširi. tipa II, ki jih uvrščamo v čas konca 16. ter do 18. stoletja, Bolj verjetno, skoraj gotovo pa lahko G200 opredelimo kot kamor lahko umestimo tudi omenjeno ročko. ročko zaradi značilnosti, kot sta nizek, proti odprtini razširjen vrat in velikost oziroma višina same posode. Oblikovno Fakturno drugačna, precej mehkejša in bolj porozna sta dva primerljive najdemo pri avstrijskih vrčih iz Thürneustifta, kjer odlomka lončenine, premazane s kositrnim loščem in slika-so datirani po letu 1616 (Steininger 1985, kat. št. 218), ter nim okrasom v rumeni, oranžni, modri in rjavi barvi (G208). v Melku, kjer so prav tako časovno umeščeni v 17. stoletje Glede na vse omenjene značilnosti sklepamo, da gre za (Krenn 2007, kat. št. 129). Podobno oblikovan bogato okra-ročko, izdelano v tehniki majolike, kakršne so značilne za šen trakast ročaj, oblit z zelenim loščem, je bil najden tudi renesančni čas oziroma 15. in 16. stoletje. Zaenkrat nima-ob izkopavanjih pri bližnjem celjskem Narodnem domu, mo dokazov o izdelavi tovrstnih predmetov na Slovenskem vendar pa je časovno široko umeščen v novoveški čas (No-pred koncem 18. stoletja, zato lahko sklepamo, da gre za iz však et al. 2002, 13, t. 3: 16). Italije uvožen izdelek (First et al. 2009, 384). Posebne oblike je posoda z visokim ozkim vratom in več- Na podlagi trdnejše, bolj kompaktne lončarske mase skle- krat profiliranim robom ustja, narejena iz finozrnate lon-pamo, da so nekoliko mlajši odlomki ročke z rumeno, oran- čarske mase skoraj brez vključkov (G198). Glede na obliko žno in modro poslikavo najdeni v polnilu jame SE 5 (G207). 30 Medlog, AAS 83, 2020 in fakturo jo lahko umestimo med stekleničaste posode, ki 6.2 Pečnice jih Guštin zaradi trebušaste oblike opredeljuje kot lončene buče (Guštin, Tomaž 2016, 33−34), Predovnikova pa govori Pečnice so tako likovno kot tudi kronološko najzanimivej-o lončenih steklenicah (Predovnik 2003, 61). Ustje je več- ši segment najdb z najdišča Medlog. Iz množice gradiva krat profilirano in podobno sočasnim loncem tipa IIIa, ki so je bilo izbranih in določenih preko sto skupkov odlomkov datirani v čas od 15. do druge polovice 17. stoletja, zato jo pečnic, ki so bili opredeljeni kot posebne najdbe. Od teh umeščamo v omenjeni čas. je 12 neloščenih, ostale pa so na sprednji strani loščene v različnih barvnih odtenkih. Prevladujejo odlomki zeleno lo- Keramični steklenici pripada siv loščen poslikan odlomek, ščenih oploščenih pečnic, nekaj je tudi oploščenih pečnic, členjen z odtisi pečatov in žlebljenih linij (G202), ki je na premazanih z oker loščem ter polihromnih. Poleg pečnic podlagi analogij z materialom z Dunaja datiran v zadnjo je ohranjen tudi en odlomek modela za pečnice (G386). tretjino 17. stoletja (Harl 1982, kat. št. 414). Tipološko enake pečnice se pojavljajo v različnih stratigraf- Poleg posod, namenjenih nošenju tekočin, je ohranjenih skih enotah, in sicer v SE 1, SE 2, SE 3 in SE 5. V katalogu tudi nekaj odlomkov, ki jih lahko opredelimo kot lončke ozi-so vključene vse posebne najdbe z izjemo tistih, kjer se isti roma skodelice, iz katerih se je tekočina direktno uživala. motiv pojavi večkrat. Odlomek ostenja z zeleno loščeno zunanjo površino in oker Pri tehnološki analizi je bilo ugotovljenih pet različnih lon-notranjo ima na zunanji površini ohranjen pečatni okras čenih mas. Štiri mase so drobnozrnate z različnimi količina- (G383). Glede na velikost odlomka o tipu posode ne more- mi vključkov železovih oksidov, kremena in groga ter bele mo govoriti, a lahko glede na primerjavo rečemo, da gre za sljude, ena pa je finozrnata z redkimi vključki drobnih zrnc lonček oziroma skodelico; namreč na Muzejskem trgu v Ce-groga in finih zrnc bele sljude. Slednja je bila uporabljena le lju je bila najdena skodelica z ročajem z odtisi podobnega pri izdelavi krone peči G227. Vse analizirane pečnice so bile pečata (Guštin 1999a, 252, sl. 15). Časovno je bila umeščena žgane v oksidacijski atmosferi. v 15. in 16. stoletje (Guštin 1999b, kat. št. 245). Po analogijah sodeč je najstarejša zeleno loščena venčna Glede na velikost premera dna in oblikovanost posodice pečnica z nizom akantovih listov in zobnikom (G217). Po-lahko G205 opredelimo kot del lončka. Primerjavo z njim doben venčni friz je v več variantah dokumentiran med gra-najdemo v avstrijskem Perneggu, kjer je tipološko podoben divom s Starega gradu Celje (Bregant 1997, 35, sl. 26) in z lonček časovno umeščen v 17. in 18. stoletje (Winkelbauer gradu Slovenske Konjice časovno umeščen v drugo polovi-2013, t. 38: 335). V katalogu so predstavljeni tudi odlomki co 16. stoletja (Stopar 1977, 83, t. VI); pojavlja pa se tudi na dnov lončkov G377−379, ki pa jih na podlagi oblikovanosti gradu Šalek (Brišnik, Ravnikar 1999, t. 3: 15) in na Ljubljan-dna ne moremo posebej časovno umestiti, glede na fakturo skem gradu (Guštin, Horvat 1994, t. 27 in 30) ter na gradu in lošč jih lahko označimo za novoveške izdelke. Štanjel (Štajdohar 2012, kat. št. 498, 501 in 504). Motiv je bil Časovno najpozneje izdelana je zagotovo skodelica G206 očitno zelo priljubljen, saj se pojavlja tudi v kasnejšem času iz beloprstene keramike, ki ima slikan moder okras na svetlo (Bregant 1997, 35, sl. 27), celo še konec 18. in v 19. stole-rožnato-beli podlagi. Prve delavnice so se na Slovenskem tju, kamor je datirana peč z gradu Velenje (Brišnik, Ravnikar pojavile v 18. stoletju (v Ljubljani), na Štajerskem pa v za-1999, 48). Med medloškim gradivom se poleg zeleno lošče- četku 19. stoletja. Ker lahko sklepamo, da gre za lokalen ne venčne pečnice nahajajo tudi odlomki pečnice z loščem izdelek, ga lahko umestimo v čas od konca 18. stoletja dalje. okrasto rjave barve (G219 in G220) ter odlomek polihro- mno loščene (G280), ki po analogijah s celjskega Starega gradu spadajo v čas prve polovice 17. stoletja. Motiv je bil priljubljen tudi drugod po srednji Evropi, saj so bile podob- ne odkrite tudi na Češkem (Brych, Stehlíková, Žegklitz 1990, kat. št. 354−362), v Avstriji iz druge polovice 16. stoletja (Svoboda 1981, Abb. 44−49), v Nemčiji in Švici (Štajdohar 2012, 102). Vrhnjemu delu oziroma kroni peči, sestavljeni iz dveh, z repoma spetih delfinov in trilistne rože (G229), najdemo analogije na bližnjem Starem gradu Celje (Bregant 1997, sl. 25) in na gradu Slovenske Konjice (Stopar 1975 (1976), 288−289, sl. 7). Tako Bregantova kot tudi Stopar datirata Medlog, AAS 83, 2020 31 pečnici v visokorenesančni čas, to je v drugo polovico 16. stoletja, Bregantova pa navaja, da je motiv povzet iz an-tičnega sveta (Bregant 1997, 35). Poleg omenjene je bila v polnilu jame SE 5 najdena tudi zeleno loščena krona peči, sestavljena iz stiliziranega rastlinskega prepleta, ki ga zaklju- čuje suličasto oblikovan cvetni popek ali lilija (G227). Ana- logije v slovenskem prostoru ni moč najti, najboljši približek so zeleno in rumeno loščene kronske pečnice iz Berna, ki so datirane v drugo polovico 15. stoletja (Roth Kaufmann 1994, kat. št. 418−428), še boljši približek medloški pa je krona peči s poljske škofove rezidence v Lidzbark Warmińskem (Kobrzeniecka Sikorska 1994, 272−273, kat. št. 35, sl. 15) in z mesta Biecz (Slavwscy 1994, 217, sl. 20), ki je bilo od po- znega srednjega veka dalje pomembno lončarsko središče. Z obeh najdišč so te pečnice umeščene v drugo polovico 16. stoletja. Enak motiv lilije najdemo tudi v Pragi na Če- škem, datiran od 15. do začetka 16. stoletja (Brych 2004, kat. št. 318). Odlomek pečnice G221, ki upodablja (angel- sko?) glavico s skodranimi lasmi, je na obeh straneh loščen z okrasto rjavim loščem. Teme glave je zagotovo zaključek 23 Rekonstrukcija rjavo loščene oploščene pečnice z pečnice in videti je, da gre za krono peči, ki je figuralno obli-grbovno ploščo (risba D. Kovač). kovana. Nekoliko manjši je zeleno loščen odlomek glavice, Enak tip pečnice je bil najden v Celju leta 1979 ob izko-morda angelske, ki je del neke večje kompozicije (G388). pavanjih pri Turški mački (Guštin, Jezeršek, Prošek 2001, Polihromno loščena pečnica z reliefno nišo, obrobljeno z bi-t. 113). Bregantova analogne primerke s Starega gradu Ce- sernikom in operutničeno angelsko glavico v vogalu (G218 lje postavlja v poznorenesančni sloj, časovno torej v prvo in G391), je tipičen primerek igrive renesančne ornamentike polovico 17. stoletja (Bregant 1997, 36, sl. 29). Enaki pri-17. stoletja, ki se tako na gradu Slovenske Konjice (Stopar merki, datirani v 17. stoletje, so bili najdeni tudi na gradu 1977, tab. XVIII) kot na gradu Šalek (Brišnik 1997, kat. št. 9; Šalek (Brišnik 1997, 47, kat. št. 6 in 10) ter v 16. stoletje da-Brišnik, Ravnikar 1999, t. 1: 1) pojavlja v zeleno loščeni vari-tirana odlomka z Žalca (Bekljanov Zidanšek, Štular 2014, t. anti. Morda je G389, ki prikazuje obraz podobne velikosti, 27: 149). del take zeleno loščene pečnice. Posebnost med pečnicami je okrasto rjavo loščena pečni- Polihromno loščena pečnica s stiliziranim rastlinskim okra- ca, kjer je osrednji motiv grbovna plošča, počez predeljena som dveh lilij (G224) ima analogijo v Celju, kjer je bila na z brunom; v zgornjem desnem kotu je upodobljen pes, v Gosposki ulici najdena pečnica z enakim motivom, a zeleno spodnjem levem pa konj. Nad grbovno ploščo je trak z na-loščena (Guštin, Jezeršek, Prošek 2001, t. 228). Morda je del pisom: D F. V. D. H. Z. W. V. R. , pod njo pa vrezana letnica enakega tipa pečnice tudi G223. Podobna oploščena peč- 1689 2 (G216, G390, sl. 23). Grb pripada kranjski plemiški nica s štirimi lilijami, datirana v prvo polovico 17. stoletja, je družini von Dienersperg, ki je sodila med viteze in deželane bila najdena na Poljskem, na Lidzbark Warmińskem (Kobr-s posestjo, katere ena od vej je živela na Kranjskem, druga zeniecka Sikorska 1994, 267, kat. št. 12, sl. 5). pa v okolici Celja. V 17. stol. so bili tu lastniki vsaj treh gra-dov, med drugim tudi gradu Vojnik. T. i. tapetne pečnice se prvič pojavijo po letu 1500, vzorci pa so zasnovani tako, da se nadaljujejo iz ene pečnice v Odkrit je bil tudi odlomek glinenega modela (G386), ki je drugo in tako tvorijo neskončen vzorec, ki ga je moč širiti na matrica za obravnavano pečnico z grbovno ploščo in je vse strani. V Medlogu so pečnice s tovrstnim ornamentom eden od resnih indicev, da gre pri najdišču Medlog mogoče zastopane s številnimi odlomki zeleno loščene pečnice s sti-za ostanke pečarske (in lončarske?) delavnice. Drugače je liziranim rastlinskim ornamentom (G226 in G228), ki se v namreč sila težko razložiti vrsto deformiranih, popravljanih Medlogu pojavlja v loščeni in neloščeni varianti, z velikim ni-kosov pečnic in model zanje, saj je nelogično pričakovati, hanjem v kakovosti izdelave. Nekateri odlomki so precizno oblikovani, lošč je kakovosten, sijoč; drugi odlomki so iz-2⁞ Za pomoč pri rekonstrukciji pečnice se na tem mestu zahvaljuje-delani z zelo nenatančno matrico in naknadno popravljani. mo Tonetu Ravnikarju, Alešu Stoparju, Rolandi Fugger Germadnik, Robertu Krempušu in Darku Kovaču. 32 Medlog, AAS 83, 2020 da bi takšne polizdelke in deformirane izdelke pečarji vozili 6.3 Stekleni predmeti v Medlog. V srednjem veku in v obdobju renesanse so peč- nice izdelovali lončarji, ki so hkrati opravljali tudi pečarsko Ob raziskavah v Medlogu je bilo najdenih več odlomkov obrt. Modeli so bili glineni ali leseni, vendar pa jih običajno steklovine. Med temi je bilo izbranih in določenih kot po-lončarji niso sami izdelovali, ampak so jih kupovali od dru- sebne najdbe 19 skupkov odlomkov iz različnih stratigraf- gih mojstrov, kot so kiparji in rezbarji. V 19. stoletju so pričeli skih enot. Največ, devet posebnih najdb, je bilo izkopanih v uporabljati tudi mavčne in kovinske matrice (Stopar, 1975 odpadni jami SE 5, pet odlomkov je iz premešane ilovnate (1976), 277). Da je vtisnjeni vzorec dobil ostrejše, izrazitejše plasti SE 3, štirje odlomki izhajajo iz ruševinske plasti SE 2, poteze, so si pri odtiskovanju pomagali s platnom, s katerim en pa iz ornice SE 1. V 16. stoletju se je uveljavil enoten slog so glinen odtis lažje potegnili iz modela. Odtisi na zadnji oblikovanja posod. Votlo steklo enakih oblik so izdelovali strani pečnic so ohranjeni tudi na nekaterih hrbtnih straneh tako v Benetkah, Altaru, Ljubljani, na Dunaju, v Innsbrucku, medloškega gradiva (sl. 24). Antwerpnu in drugod, zato je težko govoriti o lokalnih tipih posodja v tem času. Tako kot oblika posod pa tudi barva Precej manj okrašena je oploščena pečnica G221, premaza- stekla ni primerna za določitev izvora, saj so nečistoče in s na z oker loščem, ohranjen pa je le reliefni okvir (za nišo?). tem barvo steklene mase izbirali in dodajali namerno (Kos Odlomka podobne pečnice sta bila najdena v Črnomlju in 2007, 22). Vidna struktura stekla nam torej ne more razkriti sta bila datirana v 16. in prvo polovico 17. stoletja (Jeršin provenience predmeta, zato se na tem mestu le-tej nismo Dereani 1997, 10, t. 18: 5, 6). posvečali, vseeno pa smo poskušali poiskati bližnje primer- Praviloma mlajše so reliefno neokrašene pečnice, ki se poja- jave, da bi medloške najdbe lažje časovno umestili. vijo v 19. stoletju (Guštin, Horvat 1994, 85). Med te bi lahko V polnilu odpadne jame SE 5 je bilo najdenih kar nekaj od- šteli odlomek, ki je prekrit z belo engobo in zelenim loščem lomkov steklenih predmetov, večinoma odlomkov stekle- (G225). ničk. Steklenička iz prozornega zelenkastega stekla G232 ter njej podobna steklenička G237 imata kratek vrat ter nagubano ostenje. Podobna z nagubanim ostenjem, ki je bilo vtisnjeno v štiri široke ploskve z zaobljenimi robovi, je bila najdena v reki Ljubljanici (Kos 2007, 84, kat. št. 195, t. 28: 3). Gre za izdelek ljubljanskih steklarn, datiran v zgodnje 16. stoletje. Podobno oblikovana steklenička z italijan- skega gradu Colloredo pa je datirana v 16. in 17. stoletje (Testori 2000). K podobnim steklenicam najverjetneje sodi tudi pravokotno oblikovano vbočeno dno iz prozornega zelenkastega stekla G235. Odkriti sta bili tudi dve steklenički z nekoliko podaljšanim vratom (G231 in G236). Dobrih primerjav nismo našli, najbližja je morda steklenica iz Ljubljane, katere izvor je neznan, gre pa za gozdno steklo. Predmet 24 Detajl odtisa platna na hrbtni strani pečnice. je datiran v prvo polovico 16. stoletja (Kos 2007, 87, kat. št. 206, t. 16: 7). Odlomku prozornega stekla z nataljeno ovi- to nitjo G230 nismo našli ustrezne primerjave. Morda gre za del keliha, bolj verjetno pa se zdi, da je pripadal manjši steklenički; podobna iz neznanega najdišča je bila izdela- na v ljubljanskih steklarnah v prvi polovici 16. stoletja (Kos 2007, 89, kat. št. 219, t. 15: 8). Poseben je odlomek ročaja iz mlečno belega stekla, na katerem je nataljena floralno oblikovana aplika (G234). V slovenskem prostoru analogij ni- smo našli, slogovno podobno oblikovano stekleno okrasje, datirano v drugo polovico 16. in začetek 17. stoletja, pa je bilo najdeno v avstrijskem samostanu Pernegg (Winkelbau- er 2013, 698, t. 119: 1073). Odlomek dna iz brezbarvnega stekla G233 je zagotovo pripadal steklenemu kelihu, kot jih poznamo s celjskega Knežjega dvora (Lazar 2001, 53) ali Medlog, AAS 83, 2020 33 iz Ljubljane (Kos 2007, 42-43, 60-61, 63, kat. št. 5, 102, 89, Iz ene od teh bi lahko izviral tudi odlomek G391, najden t. 1:11, t. 4:2, t. 4: 4), ki so datirani v zgodnje 16. stoletje. v ornici SE 1, katerega namembnost ni povsem jasna, za-Najverjetneje je tudi G238 pripadal nogi kozarca, morda t. gotovo pa gre za mlajši, serijski izdelek, saj ima na dnu vti-i. visokega kozarca, kakršne so izdelovali v prvi polovici 16. snjeno serijsko številko. V 19. stoletju so bili precej razširjeni stoletja v Ljubljani (Kos 2007, 73−75, kat. št. 142−151, t. 13: stekleni svečniki (Minařik 1966, 187) in morda bi lahko ste-1−5, 9−13). kleni odlomek predstavljal bazo le-tega, verjetneje pa gre Stekleni odlomki iz ilovnate plasti SE 3 kažejo na daljši ča- za zamašek za steklenico. sovni razpon. Nekaj odlomkov ostenja, okrašenega s po- končnimi žlebovi iz brezbarvnega stekla G264 in G267, bi 6.4 Kovinski predmeti lahko interpretirali kot dele ostenja kozarcev, verjetno podobnih kot s celjske Prešernove ulice (Lazar 2001, 70, kat. Kovinskih predmetov je bilo glede na zbir lončenine najde- št. 1−4) oziroma s Salendrove ulice v Ljubljani (Kos 2007, nih dokaj malo. Med predmeti prevladujejo žeblji. Največ 71, kat. št. 133, t. 11: 1), ki datirajo v sredino 16. stoletja. jih je bilo najdenih v ornici SE 1 (G392−401), manj v ruše-Nekoliko mlajša, verjetno iz 19. stoletja, sta odlomka ko-vini SE 2 (G285−288, G290) ter polnilu jame SE 5 (G239). zarcev s poslikavo (G266 in G268), ki morda celo pripadata Glede na obliko glavice in velikost lahko žeblje razvrstimo istemu izdelku. Gre za slikan rastlinski okras v beli in modri v več oblikovnih tipov, na podlagi katerih jih lahko tudi na-barvi. V začetku 19. stoletja je bil tovrsten belo-moder okras mensko opredelimo. Bolj kot oblika glavice namensko rabo priljubljen pri lončenem posodju, zato bi lahko sklepali, da določa velikost žeblja. Oprli smo se na razločevanje, ki ga je se je tak prenesel tudi na steklene predmete. Verjetno del opravila Predovnikova na najdišču Kostanjevica (Predovnik stekleničke ali vrčka je del ostenja (vratu) z nataljenim roča-2003, 89−90). Najmasivnejši od vseh žebljev je zagotovo jem iz zelenega prozornega stekla (G265), kateremu do-G239, katerega dolžina se ni ohranila v celoti, vendar pa ga brih primerjav nismo našli; še najbližje je morda del ostenja lahko umestimo v tip A po Predovnikovi. Žeblji tega tipa so z ročajem s trdnjave Čanjevo na Hrvaškem, ki je glede na tesarski žeblji, ki so vezali večje stavbne elemente in nosilne stratigrafski zapis datiran v konec 17. in 18. stoletje (Bekić konstrukcije (Predovnik 2003, 90). Šest žebljev lahko ume-2008, 244, t. 3: 7). stimo v tip B po Predovnikovi, in sicer enega v tip B1 − žeblji s pravokotno glavico (G397), enega v tip B2, kamor so uvr-V plasti SE 2 so bili najdeni le odlomki stekleničk iz različno ščeni žeblji s pravokotno glavico, ki le na eni strani presega obarvanega stekla. Odlomek stekleničke G282 iz zelenega telo (G290), ter štiri v skupino žebljev z veliko glavico okro-stekla lahko primerjamo s stekleničko z avstrijskega najdišča gle ali nepravilne oblike− B3 (G395, G402, G400 ,G401). Ti Pernegg, ki je datirana v konec 18. in začetek 19. stoletja žeblji naj bi služili za vezavo stavbnih elementov kot tudi (Winkelbauer 2013, 798, t. 181: 1597). Vbočeno dno G281 za vezavo kosov pohištva (Predovnik 2003, 90). V skupino lahko glede na barvo in debelino odlomka pripišemo ste-C po Predovnikovi smo uvrstili osem žebljev. Štiri od teh bi klenici, podobni G282. Odlomek ustja in vratu steklenice iz pogojno lahko umestili med žeblje s pravokotno glavico − brezbarvnega stekla (G284) je najverjetneje izdelek steklar- C2 (G287, G392, G393, G396), vendar pa so robovi glavic ne v 19. stoletju. Podobno oblikovane steklenice različnih teh žebljev slabše ohranjeni, zato ne moremo biti gotovi, namembnosti najdemo v zbirki Narodnega muzeja (Kos, da so bile glavice pravokotne; morda so bile okrogle ali Žargi 1991, kat. št. 250, 286, 298), v isto obdobje datirani nepravilne oblike. Med žeblje s strehasto glavico (tip C3) podobni steklenici pa prihajata iz avstrijskega samostana smo uvrstili žeblje G394, G399 in G285. En žebelj z bočno Pernegg (Winkelbauer 2013, 639, t. 89: 746 in 598; t. 66: sploščeno glavico (G286) je bil umeščen v tip C5. Najmanjši 520). Podobno oblikovano ustje in vrat, vendar izdelano iz žebelj G288 je bil uvrščen v tip D4 po Predovnikovi, kamor zelenkastega prozornega stekla in manjših dimenzij (ver-spadajo žeblji z veliko ploščato ali masivno glavico nepra- jetno za dišave ali zdravila) G283, pa bi lahko vzporejali s vilne pravokotne oblike. Žeblji tipa D4 so bili uporabljani za šaleškim primerkom (Brišnik, Ravnikar 1999, t. 34: 307), ki je podkovanje (Predovnik 2003, 90). glede na analogije iz Črnomlja časovno umeščen v 19. in 20. stoletje. Podobni lekarniški steklenički iz tega časa sta V ornici najdena konjska podkev (G402) je polmesečaste bili odkriti tudi pri prekopavanju peska pri Gornji glažuti pod oblike, kraka locna se proti peti počasi enakomerno zožuje-Arehom (Minařik 1966, 144). Morda vse omenjene izvirajo ta. Na vsakem kraku so po tri pravokotne luknjice za žeblje, prav iz te ali katere druge okoliške pohorske steklarne, ki so med njimi pa po vsem polmesecu poteka plitek žleb. Ozob-delovale v tem času. ca sta slabo ohranjena, zakovana pravokotno na glavni del podkve. Podkev je bila v uporabi, saj sta v dveh luknjicah 34 Medlog, AAS 83, 2020 še ohranjena žeblja, s katerimi je bila podkev pritrjena na na plodnost. Hkrati naj bi svetinjica ščitila romarja na poti konjsko kopito. Tovrstne podkve Clark uvršča v tip 4 z da-domov (Knez 1995, 159). tacijo od 1270 do 1450 (Clark 1995, 88−90), vendar pa te Kalwaria Zebrzydowska, od koder je prinesena medloška nimajo plitkega žleba proti drsenju po sredini locna, kot ga svetinjica, je največje romarsko središče Poljske, znano tudi ima medloška, zaradi česar jo lahko umestimo med mlaj-kot poljski Jeruzalem. Romarska cerkev je bila zgrajena v za- še podkve. Tipološko in časovno je medloška podkev bolj četku 17. stoletja pod okriljem krakovskega vojvode Mikolaja podobna podkvam, najdenim med raziskavami Knežjega Zebrzydowskega. V 70. letih 18. stoletja je z delitvijo Poljske dvora (Guštin, Bressan, Komplet 2001, kat. št. 128, 134−135, kraj pripadel Habsburžanom in ostal pod okriljem avstrijskih 150), ki so časovno umeščene v čas 15. do 17. stoletja. oblasti vse do konca 1. svetovne vojne (vir: https://mojsvet. Prav tako v ornici SE 1 je bil najden odlomek podolgova- info/kalwaria-zebrzydowska-najvecje-romarsko-sredisce- tega (tordiranega?) železnega predmeta (G403), ki močno -poljske/; http://kalwaria.eu/strona/english). Ker sta bili tudi spominja na sveder, kakršne se uporablja skozi dolgo ča-Kranjska in Štajerska del Habsburške monarhije, ni čudno, sovno obdobje od antike do današnjih dni, zato ga je ča- da so Slovenci v tem času romali tudi v druge kraje po dr- sovno nemogoče opredeliti. žavi, saj je bilo zagotovo ceneje romati v poljski Jeruzalem Poleg žebljev in podkve je bilo najdenih tudi nekaj brona- kot pa v izraelskega. stih predmetov. V plasti SE 5 je bil odkrit preprost zaključek Za datiranje najpomembnejši pa so zagotovo novci. Naj-bronaste pasne spone (G240). Primerjav nismo našli, ven- denih je bilo pet novcev, en v polnilu jame SE 5 z datacijo dar pa so podobne v uporabi še danes, zato jo zagotovo 1859 (G242), dva iz 18. stoletja v ornici (G404, G405), dva lahko umestimo v pozni novoveški čas. Prav tako v plasti pa izvirata z deponije (G410, G411) in sta bila kovana med SE 5 je bil odkrit z vrezi okrašen okov pasnega jermena z letoma 1749 in 1765 oziroma 1800. Novec G242, ki je bil zanko (G241). Gre za umetelno izdelan predmet, kateremu najden v polnilu odpadne jame, razkriva, da je bila jama analogij nismo našli, ker pa je bil odkrit v odpadni jami SE 5, v uporabi še v drugi polovici 19. stoletja, torej je bil ta del ga lahko postavimo v širok časovni razpon od konca 15. do jame uporabljan kot odpadni vsaj 300 let. 18. stoletja. Neokrašen pravokoten okov iz ruševinske plasti SE 2 bi lah- ko bil del tako noše kot stanovanjske opreme (G289), prav tako pa ni niti kronološko občutljiv predmet. V ruševinski plasti SE 2 je bila najdena bronasta svetinjica z upodobitvijo romarske cerkve na gori Kalvarija na Poljskem, na zadnji strani pa prizor Jezusovega padca pod križem (G291). Gre za svetinjico, prineseno s poljskega romarskega središča iz okrog leta 19003. Romanja so bila na Slovenskem zelo priljubljena, o čemer poročajo že protestantski pisci (Knez 1995, 157). Že zelo zgodaj so Slovenci romali v Rim, Jeruzalem, Köln, Aachen in Santiago de Compostela, še bolj priljubljene pa so bile bližnje domače božje poti. Z romanjem kot poklonitvenim potovanjem do določenega mesta so romarji večinoma iskali božjo pomoč, se pokorili za grešno življenje in prosili za zveličanje duše (Knez 1995, 159). Z romarskih poti so romarji s seboj velikokrat prinesli svetinjice, za katere je veljalo, da so čudodelne kakor sve- tnik, upodobljen na njih. Bile so izraz pobožnosti in hkrati spomin na opravljeno božjo pot. Obešali so jih pred vhod v hišo oziroma hlev, da bi pregnale zle duhove, polagali so jih v korita za krmljenje živine, zakopavali v polja proti škodljivcem, obešali so jih nad postelje, ker naj bi vplivale 3⁞ Za opredelitev se zahvaljujemo dr. Andreju Šemrovu. Medlog, AAS 83, 2020 35 7Analize 7.1 Živalski ostanki Borut Toškan Nabor živalskih ostankov z najdišča Medlog pri Celju Takson NISP % NISP MNI vključuje 919 najdb, od katerih jih je bilo mogoče taBos taurus 88 21 4 ksonomsko opredeliti 418 (sl. 25). Večinoma gre za kosti Caprinae 8 2 2 in zobe sesalcev, najden pa je bil tudi drobec oklepa Sus cf. domesticus 55 13 4 Equus caballus 7 2 1 želve. Ohranjenost kostnine je dobra, stopnja razdro- Canis familiaris 3 0 1 bljenosti pa razmeroma skromna, zaradi česar je delež Cervus elaphus 252 60 11 opredeljenih najdb skoraj 50-odstoten. Gradivo v celoti Capreolus capreolus 1 0 1 izvira iz odpadne jame SE 5, ki je domnevno pripadala Ursus arctos 2 0 1 pristavi dvornega kompleksa Forsthof. Na podlagi kro- Lepus / Oryctolagus 1 0 1 Testudines 1 0 1 notipološke študije lončenine iz istega konteksta je mo- goče živalske ostanke okvirno datirati v čas od 16. do 25 Seznam taksonomsko opredeljenih živalskih ostankov. Količina najdb je podana kot število opredeljenih primerkov 18. stoletja. (Number of Identified Specimens = NISP; Grayson 1984, 17–26) in kot najmanjše število osebkov (Minimum Number Gradivo of Individuals = MNI; Grayson 1984, 27–48). Daleč največ najdb je bilo pripisanih jelenu ( Cervus elap-Skeletni element hus), ki mu sledita govedo ( Bos taurus) in domači prašič ( Sus is domesticus). Skupni delež navedenih treh vrst presega 90 us eolus os odstotkov vseh taksonomsko opredeljenih kosti in zob, v inae allus ct olagus aur yct gradivu pa je sicer skupaj zastopanih najmanj deset različnih . ar B. t Capr S. domesticus E. cab C. familiar C. elaphus C. capr U Lepus / Or živalskih taksonov (sl. 25). Ob že navedenih so to še drob- Proc. cornualis 1 nica (Caprinae), konj ( Equus caballus), pes ( Canis familiaris), Cranium 3 4 7 srnjak ( Capreolus capreolus), rjavi medved ( Ursus arctos), za-Maxilla 1 3 3 1 jec oziroma kunec ( Lepus europaeus/ Oryctolagus cuniculus) Mandibula 21 7 2 40 1 in ožje taksonomsko neopredeljena vrsta želve (sl. 26). Da bi Dentes 24 3 15 94 1 Vertebrae 2 8 analizirano gradivo vključevalo tudi ostanke divjega prašiča Pelvis 1 1 1 ( Sus scrofa), je na podlagi zbranih metričnih podatkov malo Scapula 4 8 1 1 verjetno (sl. 28). Zanesljivo razlikovanje med ostanki ovce in Humerus 6 7 1 6 Ulna 1 1 6 Radius 2 1 2 1 14 Carpalia 1 Metacarpalia 3 18 Femur 3 3 1 Patella 1 Tibia 4 3 3 3 9 Tarsalia 1 2 12 Metatarsalia 7 16 Phalanges 6 1 14 27 Zastopanost skeletnih elementov po posameznih 26 Odlomek oklepa želve (foto T. Valoh). taksonih. 36 Medlog, AAS 83, 2020 koze ni bilo mogoče, prav tako opredelitve do ravni vrste ni Razprava in sklep dopuščal odlomek izoliranega sekalca zajca oziroma kunca. Ker v gradivu z Medloga prevladujejo ostanki lovnih vrst, v Živalski ostanki iz odpadne jame SE 5 bi naj po prvih ugi-okviru poznosrednjeveških in zgodnjenovoveških najdiščih banjih predstavljali kuhinjski odpadek stanovalcev pristave na Slovenskem pa je z gotovostjo mogoče potrditi zgolj pri-srednjeveškega in novoveškega dvornega kompleksa For- sotnost zajca (glej npr. Kovač 2013, 48; Toškan 2013a, sl. 7.1; sthof, tj. bodisi oskrbovalcev bližnje obore (t. i. Tiergarten Toškan 2016, 184; Porenta et al. 2015, sl. 22), kaže obravna-oziroma Zverinjak) bodisi upravljavcev mlina ob Ložnici, vani zob bržčas pogojno pripisati slednjemu. ki je prav tako pripadal dvorni posesti (Tomažič 2003). Na podlagi vrstne sestave analiziranega arheozoološkega gra- Podatki o zastopanosti posameznih skeletnih elementov diva, ki izkazuje večinsko zastopanost lovnih vrst (sl. 25), se po taksonih pričajo o tem, da ostanki bolje zastopanih vrst zdi verjetnejša prva možnost. Divjad je sicer v okviru arhe-vključujejo skeletne elemente iz vseh predelov trupa, ven- ozoološko obdelanih srednjeveških in zgodnjenovoveških dar z očitno prevlado kosti glave in spodnjih delov nog najdišč na Slovenskem praviloma znatneje zastopana zgolj ter posameznih izoliranih zob (sl. 27). Omembe vredna je pičlost ostankov reber in vretenc, ki so skromno zastopa- ni tudi med taksonomsko ožje neopredeljenimi najdbami Takson Skeletni Predel Razvojna Št. (N = 11 oz. 12). Med slednjimi prevladujejo ostanki velikih element stopnja primerkov rastlinojedov ( jelen, govedo, konj; N = 11 oz. 10). Skoraj- B. taurus Humerus proks. Z 1 šnja odsotnost manjših kosti drobnice, prašiča in psa je vsaj dist. Z 3 do neke mere bržčas posledica suboptimalnega vzorčenja Metacarpus dist. Z 2 zaradi zgolj ročnega pobiranja najdb (prim. Toškan 2015). Femur dist. Z 1 Tibia dist. Z 1 Vpogled v starost živali ob zakolu ali uplenitvi kaže na Metatarsus dist. Z 2 to, da je delež mladičev v analiziranem gradivu skromen Phalanges proks. Z 6 (sl. 28). Še največji je, pričakovano, pri prašiču, saj je bila Dentes mlečni 6 njegova gospodarska vloga usmerjena prav v prirejo mesa stalni 28 in maščob. Pri govedu, drobnici in konju so bili pogosto v S. domesticus Humerus dist. Z 6 ospredju posamezni sekundarni proizvodi reje (moč, mleko, Radius proks. Z 2 Femur proks. N 1 runo), zato je bil zakol pomaknjen v višjo starost. Prav zaradi dist. Z 1 tega je zanimiva ugotovitev, da je kar petina razpoložljivih Tibia dist. N 1 govejih zob mlečnih (sl. 28). Pripadali so med pol in tri leta Dentes mlečni 3 starim teletom (Amorosi 1989, 53−58). Za primerjavo: pri stalni 30 jelenu delež mlečnih zob ne dosega niti odstotka. E. caballus Humerus dist. Z 1 Med zbranimi metričnimi podatki (sl. 29, 30) kaže izpo-Tibia dist. Z 1 C. elaphus Vertebrae N 4 staviti predvsem tiste, ki se nanašajo na domače govedo. Humerus dist. Z 5 Izmerjene vrednosti so sicer maloštevilne, a vseeno zani-Radius proks. Z 8 mive. Pričajo namreč o tem, da je utegnilo zgodnjenovo- dist. Z 1 veško govedo z najdišča Medlog po svoji velikosti že neko- Metacarpus dist. Z 1 liko presegati izrazito nizkorasle primerke iz časa visokega Tibia proks. Z 4 srednjega veka (prim. Bartosiewicz 2006, 470−473, 476). To proks. N 1 pomeni, da je v tedanjem času nemara že prišlo do obrata dist. Z 2 v trendu postopnega upadanja velikosti te domače živali, ki Calcaneus N 1 ga je bilo na Slovenskem mogoče spremljati vse od pozne Metatarsus dist. N 2 antike dalje (Toškan 2013b, 45−47). Pri prašiču so bila to- Dentes mlečni 2 stalni 129 vrstna diahrona nihanja manj izrazita (prim. Bökönyi 1984, 180−190; Bartosiewicz 2006, 473), vendar pa so medloški 28 Podatki o (ne)zraščenosti epi- in diafiz posameznih primerki v primerjavi s tistimi iz nekaterih drugih sočasnih skeletnih elementov po taksonih kot kazalec okvirne starosti najdišč jugovzhodnoalpskega prostora vseeno razmeroma živali ob zakolu/uplenitvi. Pri jelenu, govedu in prašiču je podan tudi delež zastopanosti mlečnih zob. Obrazložitev veliki (prim. Toškan, Dirjec 2011; Toškan 2013a, sl. 7.3). V pri-okrajšav: proks. − proksimalne del kosti; dist. − distalni meru drobnice in konja je razpoložljivih metričnih podatkov del kosti; N − epifiza ni zraščena z diafizo; Z − epifiza je za podobna sklepanja premalo. zraščena z epifizo. Medlog, AAS 83, 2020 37 tam, kjer se to gradivo navezuje na objekte visokega statusa Porenta et al. 2015, sl. 24: faza 2b), vendar gre takšen re- (Toškan 2013a, 82−83). zultat pripisati specifičnosti konteksta, ki je bil funkcionalno V tovrstnih kontekstih (predvsem) poznosrednjeveške in/ povezan z lovom v bližnjem Zverinjaku. Znotraj zbira zgolj ali zgodnjenovoveške starosti so večkrat razmeroma števil- domačih živali je namreč delež prašiča skoraj trikrat tolikšen, ni tudi ostanki prašiča. Čeprav je to nezahtevna žival, pri-kar je primerljivo s podatki za okvirno sočasne plasti s smle- merna celo za rejo znotraj posameznega gospodinjstva, je dniškega Starega gradu (faze 3−7; Toškan 2013a, sl. 7.1), namreč prašičereja v večjem obsegu zahtevala dostop do vrednosti z dvorca Grinfels na Koroškem pa celo nekoliko gozdov, kjer so se te živali prosto pasle. Ker je bilo upravlja-presega (Toškan 2016, sl. 20). Ugotovljena slika je pravza- nje z gozdovi v tedanjem času v domeni cesarja oziroma prav pričakovana in jo je mogoče razložiti tako z bližino njegovih vazalov, so si ti lahko lastili tudi privilegij pogostega gozdov kot tudi samega dvora kot prizorišča plemiškega poseganja po svinjini (Porenta et al. 2015, 326). Pozneje, življenja. O utemeljenosti navezave kosti z obravnavane od-ko je začel glavni poudarek gosposke mize z velikih koli- padne jame na proces priprave prestižnih pojedin pa bi ne čin ponujenih živil prehajati na način priprave jedi, njihovo nazadnje utegnil pričati tudi opazen delež telet med ostanki obliko in videz, je tovrstno meso postopoma izgubilo pri-goveda (sl. 28). dih prestižnosti (Jerenec 2006; Toškan 2016, 187−188). Med Nabor živalskih vrst in njihova zastopanost se torej, kot gradivom z najdišča Medlog znaša delež prašiča skromnih pokazano, povsem ujemata z visokim statusom dvorne-13 odstotkov (prim. z npr. Toškan 2013a, sl. 7.1: faze 3−7; ga kompleksa, vendar analizirano gradivo zelo verjetno Takson Skeletni Dimenzija Mere (v mm) element B. taurus Dens (M3) Dolžina 36,0 34,5 Širina 15,5 15,5 Scapula SLC 49,5 LG 48,0 GLP 59,5 Femur SD 39,5 Tibia SD 29,5 Bd 53,0 Dd 37,0 Caprinae Tibia SD 12,5 12,5 17,5 Bd 21,5 S. domesticus Scapula SLC 19,5 22,5 22,5 22,5 24,5 25,5 Humerus SD 15,0 15,5 16,0 16,0 16,5 17,0 Bd 37,0 37,0 37,0 40,0 39,0 40,5 Radius Bp 27,5 30,0 SD 17,5 Ulna BPC 16,5 Femur SD 22,0 Bd 41,0 Tibia SD 19,5 22,5 Astragalus GLl 45,0 GLm 42,5 Dl 22,5 Dm 24,5 Bd 24,5 Calcaneus GB 23,5 E. caballus Humerus SD 39,5 Bd 76,0 Tibia SD 35,0 Bd 64,5 Td 40,0 Phalanx 3 Bp 54,0 Bd 49,5 GL 46,0 29 Metrični podatki za bolje ohranjene skeletne elemente domačih živali. Mere, ki se nanašajo na isto kost, so podpisane. Dimenzije so povzete po von den Driesch (1976). 38 Medlog, AAS 83, 2020 ne predstavlja kuhinjskih ostankov. Med najdbami namreč Levitan 1989), sploh v slučaju, ko gre za kuhinjske ostanke močno prevladujejo izolirani zobje ter kosti glave in spo-pojedin za večje število ljudi. Na podlagi navedenega se zdi dnjega dela nog (dlančnice, stopalnice, zapestnice, nartnice torej gradivo iz odpadne jame SE 5 bolj utemeljeno razlagati in prstnice), medtem ko je ostankov iz bolj mesnatih de-kot odpadek začetnih faz razkosavanja posameznih živalskih lov telesa petkrat manj. Tako je mogoče jelenje najdbe na trupel kot pa v smislu dejanskih kuhinjskih ostankov stano-podlagi števila zob in dlančnic oziroma stopalnic pripisati valcev domnevne pristave. Možnost, da bi šlo pri analizira-najmanj enajstim različnim živalim, medtem ko bi utegni- nem gradivu za dele okostij obolelih in torej za prehrano la vsa zbrana vretenca, lopatice, nadlahtnice in stegnenice neprimernih živali, je mogoče z gotovostjo ovreči. pripadati zgolj štirim. Podobno velja za govedo: zobje in Slednje dokazuje že sama vrstna sestava gradiva z očitno čeljustnice je treba pripisati najmanj štirim primerkom, dol-prevlado divjadi. Poleg tega so na številnih kosteh prisotne ge kosti okončin pa bi načeloma lahko pripadale le dvema. sledi zasekanin in urezov, ki pričajo o razkosavanju trupel in Pri čemer ne kaže pozabiti, da bi bilo število izoliranih zob, ločevanju mesa od kosti. Na okostju kulinarično nezanimivih zapestnic, nartnic in prstnic v primeru vzorčenja s sejanjem živali bi kazalo namesto tega pričakovati kvečjemu posa-polnila raziskane odpadne jame bržčas še znatno večje. mezne sledi odiranja (prim. Porenta et al. 2015, 358−360). Po uplenitvi ali zakolu posamezne živali so bili skupaj s kožo Na štirih kosteh so bili opaženi tudi odtisi (pasjih?) zob, kar in drobovjem najprej odstranjeni skeletni elementi iz najmanj v podobnih kontekstih sicer ni neobičajno (Toškan 2013a, mesnatih delov telesa. Kosti trupa in zgornjih delov obeh 86−87; 2016, 183). Bi pa s ščepcem špekulativnosti na ome-parov okončin s pripadajočim mesom so bile nato vpeljane njeno ugotovitev lahko nemara navezali prisotnost sicer v nadaljnje razkosavanje. To je imelo za cilj pripravo manjših skromnega števila konjskih kosti (N = 7) in odlomka pasje porcij, primernih za potrebe posameznih gospodinjstev ozi-medenice. Slednja je še posebej zanimiva, saj je na njej pri- roma – v primeru najdišča Medlog − stanovalcev in obisko- sotnih več sledi urezov, in sicer tako ob robu sklepne jamice valcev dvora s pripadajočimi objekti. Med odpadki takšnega, na stranski površini telesa črevnice ( corpus ossis ilii) (sl. 31) t. i. sekundarnega razkosavanja in med kuhinjskimi ostanki kot tudi vzdolž hrbtnega roba njenega krila ( ala ossis ilii). sensu stricto je torej delež vretenc, reber, lopatic, nadlahtnic, Glede na opisano lego je mogoče z veliko verjetnostjo trditi, podlahtnic, stegnenic in golenic praviloma precej višji (prim. da so nastale med ločevanjem zadnje tace od telesa in ne Toškan 2013a, sl. 7.6; Porenta et al. 2015, pril. 1; glej tudi med odiranjem (prim. Binford 1981, 114−115). Takson Sk. element Dimenzija Mere (v mm) C. elaphus Dens (M3) dolžina 32,5 30,5 30,0 30,5 29,5 31,5 34,5 32,5 31,0 32,5 33,0 35,0 širina 13,5 14,0 14,0 14,0 14,0 15,5 15,5 13,5 14,0 14,0 14,0 15,0 Humerus Bd 55,0 51,5 Radius Bp 50,5 61,5 60,5 62,0 49,5 Metacarpus Bp 43,5 42,5 37,5 SD 27,0 25,5 22,5 21,5 23,5 25,5 Bd 40,0 Tibia Bd 47,5 Dd 35,0 Astragalus GLl 56,0 56,0 52,0 GLm 52,5 51,5 48,0 Dl 30,0 31,5 29,0 Dm 31,5 32,0 29,5 Bd 35,5 36,5 33,5 Calcaneus GB 36,0 Os tarsi centrale GB 43,5 45,5 40,5 Metatarsus Bp 38,5 32,5 33,5 34,5 SD 25,5 22,5 21,5 22,5 21,0 23,5 Bd 42,0 GL 299,0 Phalanx 1 GL 58,5 52,0 58,5 Phalanx 2 GL 45,5 47,5 42,5 43,5 U. arctos Dens (M3) dolžina 30,5 širina 16,5 30 Metrični podatki za bolje ohranjene skeletne elemente lovnih vrst. Mere, ki se nanašajo na isto kost, so podpisane. Dimenzije so povzete po von den Driesch (1976). Medlog, AAS 83, 2020 39 Za konja in psa velja domneva, da se je njuno meso na poznosrednjeveških oziroma zgodnjenovoveških krožnikih utegnilo znajti kvečjemu v obdobjih velike lakote (Wilson, Edwards 1993, 51−52; Lauwerier 1997, 483; Serjeantson 2000, 183−184; Murphy 2001, 21; Daróczi Szabó 2006; glej tudi Horard Herbin 2014, 72). Takšne okoliščine seveda v primeru dvornega kompleksa Forsthof niso verjetne, zato je treba za zastopanost obeh omenjenih vrst v obravnava- nem kostnem gradivu poiskati drugačno razlago. Zanimivo možnost ponujajo nekatera sorodna odkritja iz (zgodnje) novoveških dvorcev na Angleškem, kjer so bili skupki pasjih, predvsem pa konjskih kosti interpretirani kot ostanek hrane dragocenih plemiških lovskih psov (Wilson, Edwards 1993, 51−54; Thomas, Locock 2000, 89). Ker je arheozoološko gradivo z najdišča Medlog mogoče na eni strani povezati z dvorcem oziroma − morda še bolj pomenljivo − z eno od njegovih pristav, na drugi pa z oboro in torej posredno z lo- vom, bi o podobni razlagi nemara kazalo razmišljati tudi tu. 31 Odlomek pasje medenice z urezi (foto T. Valoh). 7.2 Numizmatična analiza Andrej Šemrov Posamična najdba Prostorski kontekst Teža Velikost Ohranjenost Inv. št. Novi vek Sveto rimsko cesarstvo, Avstrijsko-češki okrog, Josef I. (1705−1711) (Kraljevina Češka) 1 Groschen 1708 Praga (= Praha; Prag) CNA 140-a-13 k. o. Medlog 1304/58, 1,4 g pr. 21 mm dobro ohranjen PMCe 7473 kv. D7, SE 1, PN 1 Sveto rimsko cesarstvo, Avstrijsko-češki okrog, Karl VI. (1711−1740) (Vojvodina Štajerska) 2 Kreuzer 1722 Gradec (= Graz) CNA 188-b-14 k. o. Medlog 1304/58, 0,63 g pr. 16,5 mm dobro ohranjen PMCe 7474 kv. C10, SE 1, PN 379 Sveto rimsko cesarstvo, Avstrijsko-češki okrog, Marija Terezija/Maria Theresia (1740−1780) (Dedne dežele) 3 Kreuzer 1749–1765 ? Eyp. 163-170 k. o. Medlog 1304/58, 8,47 g pr. 24,5 mm izrabljen PMCe 7475 deponija, PN 155 Sveto rimsko cesarstvo, Avstrijsko-češki okrog, Franz II. (1792−1806) (Dedne dežele) 4 Kreuzer 1800 Smolnik (= J. 1970, 120/1 k. o. Medlog 1304/58, 4,03 g pr. 23 mm dobro ohranjen MCe 7472 Schmölnitz) deponija, PN 154 Naslednice Svetega rimskega cesarstva, Avstrijsko cesarstvo (1806−1867), Franc Jožef/Franz Joseph I. (1848−1916) (Avstrijski deželni novci) 5 Kreuzer 1859 Dunaj (= Wien) J. 1970, 322/2 k. o. Medlog 1304/58, 2,93 g pr. 19,5 mm dobro ohranjen PMCe 7471 kv. E7, SE 5, PN 307 32 Novci. 40 Medlog, AAS 83, 2020 8Sklep Za interpretacijo arheoloških izsledkov so pomembna objektov je gotovo sodila tudi stavba, ki bi jo morda lahko zgodovinska dejstva, ki se nanašajo na okolico raziskav. interpretirali kot pristavo, v kateri so bivali bodisi oskrbovalci Temeljni vir za posestno zgodovino je knjiga regestov, v Zverinjaka bodisi mlinarji. Stavba je nekoč stala natančno na kateri so zbrani regesti različnih listin, tako tudi celjskih. mestu našega izkopnega polja (sl. 33), žal pa so bili njeni Najstarejši regesti zajemajo leto 1287, najmlajši pa 1591. temelji tekom let popolnoma uničeni. Temu sta botrovala Za dobo med letoma 1436 in 1456 jo dopolnjuje fev-vsaj dva dejavnika. Prvi je gotovo poplavljanje Savinje in Lo- dna knjiga Celjskih grofov. Pomemben vir je tudi Slava žnice (poplavljanje Savinje je znano že iz rimskih časov, ko vojvodine Kranjske J. V. Valvasorja iz leta 1689 (Orožen je leta 268 poplava uničila nekropolo v Šempetru). Povodnji 1971). Kot je zarisano na franciscejskem katastru iz leta so se gotovo ponavljale skozi ves srednji vek, saj so občasne 1825, je nedaleč severovzhodno od izkopnega polja stal še danes. Drugi dejavnik je intezivno obdelovanje polj, ki je dvor Forsthof (imenovan tudi Gozdni dvor, del katerega na tem prostoru potekalo vsaj zadnjih sto let. Dejstvo je, da stoji in je uporabljan še danes) (sl. 6), v neposredni bli-je stavba nekoč stala na najvišjem delu terena, zato je bila žini severozahodno pa Tiergarten (v literaturi omenjan toliko bolj dovzetna za uničenje. To se je z arheološkimi iz-tudi kot Zverinjak; danes je ledinsko ime tega območja kopavanji potrdilo: del južne stene stavbe s franciscejskega Tirgut) (Djurić 1999). Med Gozdnim dvorom in Zveri-katastra sovpada z dvigom prodnate osnove SE 9 na površ- njakom je ob Ložnici stal mlin, ki je pripadal dvorni po- je (sl. 33). Temelji stavbe so se torej popolnoma uničili, od sesti (sl. 7). Grof Friderik ga je leta 1436 podelil Joštu nje je ostala le ruševina, ki se razprostira južno od nje. Da Soteškemu; danes je to Joštov mlin (Orožen 1971, 165). je stavba tu nekoč zares stala, pa dokazujejo tudi najdbe, in Gozdni dvor je v virih prvič omenjen leta 1469, ko ga je sicer tako v ornici SE 1, kjer se večja količina keramike po-v najem dobil poveljnik celjske vojaške posadke Wen- javlja tako severno kot južno od nje, največja koncentracija ko pl. Lustthal, postavili pa ga naj bi že Celjski grofje, ki gradbenega materiala pa je v ornici SE 1 prav nad ruševi-so imeli tu v bližini svoj vrt z divjadjo − Tiergarten. Tod no SE 2 ter v plasti pod njo, to je v SE 3, kamor so prodrli mimo se je širil gozd od predmestja do Sv. Jungrta in je tako keramika kot tudi gradbeni material; največja količina bil najbližje grofovsko lovišče. Gozdovom so v srednjem obojega je zopet pod ruševino SE 2 in na območju objekta veku posvečali veliko pozornost, ne samo zaradi lesa za oziroma severno od le-tega (sl. 34, 35). Kot že rečeno je bila kurjavo in gradnjo, ampak predvsem zaradi lova, ki je bil največja količina najdb odkritih v polnilu jame SE 5. Jamo vir zabave višjih slojev (Orožen 1971, 322). Za ograjen lahko z gotovostjo interpretiramo kot odpadno jamo ne le Zverinjak se je še posebej zanimal cesar Maksimilijan I., zaradi količine keramike, pač pa tudi zaradi neposredne bli-saj so po njegovem naročilu tu gojili divjačino, predvsem žine omenjene stavbe. pa čaplje, ki so jih še konec 16. stoletja kot specialiteto Arheološka izkopavanja so pokazala in potrdila, da je na razpošiljali na Dunaj. Kasneje je reja čapelj močno upadla, iskanem območju moral obstajati še en objekt, ki je bil uni-tako da je moral gozdni mojster Hohenwart leta 1597 čen iz že navedenih razlogov, dopuščamo pa tudi možnost, gojišče zmanjšati (Orožen 1971, 323). Vladar in dvor-da so kmetje namenoma porušili še zadnje ostanke objekta, na komora sta v drugi polovici 17. stoletja ugotovila, gradbeni material pa uporabili za izravnavo manjšega pad-da cesarski gozdovi celjske četrti za vladarja nimajo več ca terena južno od stavbe. Njegov obstoj lahko potrdimo nobenega gospodarskega pomena. Tako so leta 1682 tako z ruševino kot tudi z najdbami, lončenino in pečnicami gozdove prodali; nekaj lastnikov gozda ob Gozdnem ter ne nazadnje tudi z dvema srebrnima novcema iz 1708 in dvoru pa je celo znanih, med njimi tudi baron Moscon 1711. Večina keramičnega gradiva iz odpadne jame tik ob (med letoma 1754 in 1850) (Orožen 1971, 329). porušenem objektu sodi v časovno obdobje od 16. do 18. Vsi ti podatki kažejo, da so bile stavbe v okolici najdišča stoletja, nekaj odlomkov in novec pa dokazujeta, da je bila v uporabi vsaj 400 let (razen Zverinjaka), nekateri objekti jama v uporabi tudi še v 19. stoletju. Velika večina lončeni-pa svojemu namenu služijo še danes. V kompleks dvornih ne je najverjetneje proizvod lokalnih novoveških delavnic, Medlog, AAS 83, 2020 41 ki v Celju še niso dovolj raziskane. Glede na analogije lahko rečemo, da je bilo obravnavano območje vpeto v širši sre-dnjeevropski prostor, s katerim so imeli, predvsem zaradi politične slike, največ ekonomskih stikov. Od tam (predvsem iz območja današnje Avstrije, Nemčije, Češke in Poljske) se je zato širil tudi oblikovni slog posodja in noše. Analiza ži- valskih kostnih ostankov iz jame kaže na visoko zastopanost lovnih vrst, kar je običajno značilnost najdišč z objekti visokega statusa. Vendar pa analizirano gradivo ne predstavlja kuhinjskih ostankov, ampak primarno razkosavanje živali ta- koj po uplenitvi. Glede na to bi lahko objekt opredelili kot nek pomožen objekt, pristavo Gozdnega dvora, kamor so lovci prihajali takoj po lovu, tu očistili plen in ostanke odvrgli v odpadno jamo, kose, namenjene za uživanje, pa odnesli v glavno stavbo Gozdnega dvora. Odpadna jama pa je oči- tno služila tudi kot odlagališče neuporabnega, zavrženega posodja in pečnic, najverjetneje tako iz omenjenega objekta kot morda tudi iz Gozdnega dvora. 42 Medlog, AAS 83, 2020 raziskano območje 18 testni jarek (TJ) stratigrafska enota 17 5m TJ 1 16 15 TJ 4 14 SE 7 13 12 11 10 9 8 TJ 1 TJ 4 7 TJ 5 SE 6 6 SE 9 5 SE 5 TJ 3 4 SE 8 3 SE 2 2 1 TJ 2 A B C D E F 33 Kombinirana karta s tlorisom najdišča in odkritimi strukturami na franciscejskem katastru, M 1 : 500. Medlog, AAS 83, 2020 43 raziskano območje gradbeni material 1-8700 8700-28 600 28 000-50 200 18 50 200-86 300 86 300-136 830 17 5m 16 15 14 SE 7 13 12 11 10 9 8 7 6 SE 6 SE 9 5 SE 5 4 SE 8 3 2 SE 2 1 A B C D E F 34 Razprostranjenost gradbenega materiala na kombinirani karti tlorisa najdišča in franciscejskega katastra, M 1 : 500. 44 Medlog, AAS 83, 2020 raziskano območje lončenina 1-300 300-1200 18 1200-3700 3700-30 000 17 30 000-124 081 16 5m 15 14 SE 7 13 12 11 10 9 8 7 SE 6 6 SE 9 5 SE 5 4 SE 8 3 2 SE 2 1 A B C D E F 35 Razprostranjenost lončenine na kombinirani karti tlorisa najdišča in franciscejskega katastra, M 1 : 500. Medlog, AAS 83, 2020 45 9Medlog Historical facts pertaining to the surroundings of the re- emperor. Thus, in 1682 the forests were sold off; some of search are important for the interpretation of archaeo- the new owners of the forests alongside Gozdni dvor are logical findings. The basic source for history of estates even known, among them also Baron Moscon (between is the book of Regesta, which collects regesta of various 1754 and 1850) (Orožen 1971, 329). charters, those from Celje being no exception. The old- All these data indicate that buildings in the surroundings of est regesta originate from 1287, while the youngest are the site were used for at least 400 years (except for Zver-from 1591. For the period 1436−1456, they are supple- injak), while some of the facilities are still used today. The mented by the Register of Fiefs of the Counts of Celje. complex of court buildings undoubtedly also included the Another important source is J. V. Valvasor’s The Glory of construction which could possibly be interpreted as a man-the Duchy of Carniola from 1689 (Orožen 1971). As is or, which housed either court keepers of Zverinjak or millers. drawn on the Franziscean Cadastre from 1825, Forsthof The building was constructed on the exact same place of court (also called Gozdni dvor (Forest Court), part of our excavation field (Fig. 33), but unfortunately, with time its which still exists and is used today: Fig. 6) was located foundations were completely destroyed. This was fostered not far from the excavation field towards the north-east, by at least two factors. The first is surely the flooding of while in its immediate vicinity towards the northwest the Savinja and the Ložnica (the flooding of the Savinja has Tiergarten was built (in sources mentioned also as Zver-been known since the Roman times and the flood of 268 injak (Menagerie); today, the microtoponym of this area destroyed the necropolis in Šempeter). Inundations must is Tirgut) (Djurić 1999). There was a mill between Gozdni have been repeating all through the Middle Ages, and oc-dvor and Zverinjak along the Ložnica, which belonged casionally persist even today. The second factor is the inten-to the court estate (Fig. 7). In 1436, Count Friderik be- sive field cultivation carried out in this area for at least the stowed it upon Jošt Soteški; today it is known as Joštov last hundred years. The fact is that the building was erected mlin (Jošt’s Mill) (Orožen 1971, 165). In sources, Gozdni on the highest part of the terrain and was thus all the more dvor is mentioned for the first time in 1469, when it was perceptive for destruction. This was confirmed by archaeo-given for rent to the commander of the Celje military logical excavations: a part of the southern wall of the build-crew Wenko von Lustthal, while it was supposedly built ing from the Franziscean Cadastre coincides with the rise of by the Counts of Celje who owned a garden with game the gravelly base of SU 9 to the surface (Fig. 33). Therefore, nearby − Tiergarten. Past here, the forest spread from the building’s foundations were completely destroyed and the suburbs to Sv. Jungrt and was the closest hunting only ruins remain that spread south of it. That the building ground of the Counts. In the Middle Ages, forests were was once indeed erected here is proven also by the finds; given much attention, not only for the fire and construc-both in plough layer SU 1, where a greater amount of pot- tion wood but primarily due to hunting, which was the tery appears both north and south of it, and in plough layer source of great fun for the members of higher classes SU 1 with the highest concentration of building material, (Orožen 1971, 322). The fenced Zverinjak was of special right above destruction layer SU 2 and in the layer beneath interest to Emperor Maximillian I, since upon his orders it, i.e. in SU 3, into which pottery and building material both game was bred here, but also herons which were until penetrated; the biggest amount of both is found again be-the end of the 16th century sent as a delicacy to Vien- neath destruction layer SU 2 and in the area of the building na. Later, the breeding of herons decreased drastically or north of it (Figs. 34, 35). As mentioned above, the great-and the forest superintendent Hohenwart had to shrink est number of finds was discovered in the filling of pit SU the breeding ground in 1597 (Orožen 1971, 323). In the 5. The pit can be with certainty interpreted as a waste pit, second half of the 17th century, the emperor and the not only due to the amount of pottery but also due to the Hofkammer decided that imperial forests of the Cel-immediate vicinity of the mentioned building. je quarter have no further economic meaning for the 46 Medlog, AAS 83, 2020 Archaeological excavations revealed and confirmed that another building had to exist in the researched area but was destroyed from various above-stated reasons. There is also the possibility that farmers demolished the last remains of the structure intentionally and used the building material for the levelling of a smaller inclination of the terrain south of the building. Its existence can be confirmed by the destruction layer as well as the finds, pottery and oven tiles and, last but not least, also with two silver coins from 1708 and 1711. Most of the pottery material from the waste pit immediate- ly next to the demolished building belongs to the period of the 16th−18th century, while a few fragments and a coin prove that the pit was still used in the 19th century. A vast majority of the pottery was most probably made in the lo- cal modern workshops, which have still not been sufficiently researched in Celje. Considering the analogies, we can say that the discussed area was part of the wider Central-Eu- ropean territory, with which they also maintained, primarily due to the political picture, the most economic connections. Thus, it was from that area (predominantly from the terri- tory of present-day Austria, Germany, the Czech Republic, and Poland) that the style and shape of vessels and cos- tumes spread. The analysis of animal bone remains from the pit indicates the high representation of hunted species, which is customarily characteristic of sites including objects of high status. Nevertheless, the analysed material does not present kitchen waste but rather the primary dismember- ment of animals immediately after killing. Considering this, the building could be defined as some sort of an auxilia- ry structure, an outbuilding to Gozdni dvor, where hunters came right after their hunting expedition to prepare their prey and where they discarded the remains into the waste pit, while parts intended for consummation were taken into the main building of Gozdni dvor. Still, the waste pit was obviously also used as a dumping ground of useless, discarded vessels and oven tiles, most probably from both the mentioned building and possibly also from Gozdni dvor. Medlog, AAS 83, 2020 47 10Literatura AMOROSI, T. 1989, A Postcranial Guide to Domestic Neo-Natal CEVC, T. 2000, Lončene posode pastirjev: sklede in latvice iz po-and Juvenile Mammals. − BAR International Series 533, Oxford. znega srednjega in novega veka iz planin v Kamniških Alpah. Arheološka najdišča Slovenije 1975. − Ljubljana. − Ljubljana. BARTOSIEWICZ, L. 2006, Animal bones from the medieval set- CLARK, J. 1995, Horseshoes. − V: CLARK, J. (ur.), The Medieval tlement Otok (Gutenwerth) near Dobrava pri Škocjanu, Slove-Horse and it‘s equipment c. 1150− c. 1450, Medieval Finds from nia. − Arheološki vestnik 57, 457−478. Excavations in London 5, 75−101. BEKIĆ, L. 2008, Utvrda Čanjevo: istraživanja 2003-2007 = Fort CLARK, K. 1983, The Potter‘s Manual. − London. Čanjevo: researches 2003− 2007. − Visoko. ČEH, B. in M. TOPLIČANEC 2015, Leskovec pri Celju 2. − Arhe-BEKLJANOV ZIDANŠEK, I. in B. ŠTULAR 2014, Končno poročilo ologija na avtocestah Slovenije 49, Ljubljana. o arheoloških raziskavah ob prenovi starega mestnega jedra v DARÓCZI SZABÓ, M. 2006, Variability in Medieval Dogs from Žalcu. − Sevnica (raziskovalno poročilo). Hungary. − V: L. M. Snyder in E. A. Moore (ur.), Dogs and People BINFORD, L. R. 1981, Bones. Ancient men and modern myths. − in Social, Working, Economic or Symbolic Interaction, Oxford, New York, London, Toronto, Sydney, San Francisco. 85−95. BÖKÖNYI, S. 1984, Animal husbandry and hunting in Tác- DRIESCH, A. von den 1976, A guide to the measurement of -Gorsium. The vertebrate fauna of a Roman town in Pannonia. animal bones from archaeological sites. − Peabody Museum − Budapest. Bulletin 1, 1−136. BREGANT, T. 1997, Pečnice s Starega gradu Celje. − V: M. Gu- DJURIĆ, B. 1999, Poročilo o arheoloških raziskavah na najdišču štin in K. Predovnik (ur.), Drobci nekega vsakdana = Bruchstücke Medlog. − Celje (neobjavljeno poročilo, arhiv ZVKDS, OE Celje). eines Alltags, Archaeologia historica Slovenica 2, 29−38. EYPELTAUER, T. 1973, Corpus Nummorum Regni Mariae There- BREGANT, T. 1977, Keramično gradivo iz zijalk na Lepi glavi in siae 1740− 1780. − Basel: Münzen und Medaillen. Dolgi njivi. − Slovenski etnograf 30, 113−120. FIRST, B., M. KOS, D. MAVRIČ, T. NABERGOJ, N. VERŠNIK, M. BRIŠNIK, D. 1997, Pečnice z gradu Šalek. − V: M. Guštin in K. ŽARGI in I. CVETKO 2009, Katalog predmetov: Novi vek in mo-Predovnik (ur.), Drobci nekega vsakdana = Bruchstücke eines derna doba. − V: P. Turk et al. (ur.), Ljubljanica: kulturna dedišči-Alltags, Archaeologia historica Slovenica 2, 39−58. na reke, Ljubljana, 349−440. BRIŠNIK, D. in T. RAVNIKAR 1999, Grad Šalek. − Velenje. FUGGER GERMADNIK, R. (ur.) 1999, Mednarodni simpozij Celj- ski grofje, stara tema − nova spoznanja, Celje 27. − 29. Maj 1998 BRIŠNIK, D. 1999a, Stari grad nad Celjem. Keramično gradivo = Sammelband des internationalen Symposiums Die Grafen iz sektorjev A in B. − V: R. Fugger Germadnik (ur.), Mednaro-von Cilli, altes Tema − neue Erkentnisse, Celje 27. − 29. Mai 1998. dni simpozij Celjski grofje, stara tema − nova spoznanja, Celje − Celje. 27. − 29. Maj 1998 = Sammelband des internationalen Symposiums Die Grafen von Cilli, altes Tema − neue Erkentnisse, Celje GAISBAUER, I. 2010, Handbuch zur Terminologie der mittelal-27. − 29. Mai 1998, Celje, 261−308. terlichen und neuzeitlichen Keramik in Österreich. − Fundberichte aus Österreich Materialheft A12. BRIŠNIK, D. 1999b, Srednjeveško posodje in pečnice. − V: R. Fugger Germadnik (ur.), Grofje Celjski: katalog razstave, Celje, GRAYSON, D. K. 1984, Quantitative Zooarchaeology. Topics in 88−111. the Analysis of Archaeological Faunas. − Orlando, San Diego, New York, London, Toronto, Montreal, Sydney, Tokyo. BRYCH, V. 2004, Kachle doby gotické, renesanční a ranĕ barokní. Výbĕrový katalog Národního muzea v Praze. − Praga. GUŠTIN, M. in Ma. HORVAT (ur.) 1994, Ljubljanski grad. Pečnice = Ljubljana Castle. Stove Tiles. − Archaeologia historica Slove-BRYCH, V., D. STEHLÍKOVÁ in J. ŽEGKLITZ 1990, Pražské kachle nica 1. doby gotické a renesanční. Katalog k výstavĕ Pražského ústavu státní památkové péče a ochrany přirody, uspořádné v domĕ GUŠTIN, M. 1999a, Srednjeveške keramične čaše iz izkopavanj pánu z Kunštátu v Řetĕzové ul. 3 v Praze 1 v letech 1990 až v mestu Celje. − V: R. Fugger Germadnik (ur.), Mednarodni sim-1991. − Praga. pozij Celjski grofje, stara tema − nova spoznanja, Celje 27. − 29. Maj 1998 = Sammelband des internationalen Symposiums Die 48 Medlog, AAS 83, 2020 Grafen von Cilli, altes Tema − neue Erkentnisse, Celje 27. − 29. w Olsztynie. − V: A. Gruszczyńska in A. Targońska (ur.), Garn-Mai 1998, Celje, 249−260. carstwo i kaflarstwo na ziemiach polskich od późnego średnio-GUŠTIN, M. 1999b, Celjske čaše. − V: R. Fugger Germadnik wiecza do czasów współczesnych. Materiały z konferencji − Rze- (ur.), Grofje Celjski: katalog razstave, Celje, 105−111. szów, 21− 23.IX.1993, 263−276. GUŠTIN, M. (ur.) 2001, Srednjeveško Celje = Medieval Celje. − KOLŠEK, V. 1975, Celje. − V: Arheološka najdišča Slovenije, Archaeologia historica Slovenica 3. 279−282. GUŠTIN, M., M. JEZERŠEK in N. PROŠEK 2001, Katalog kera- KOS, D. 1994, Med gradom in mestom. − Ljubljana. mičnih najdb iz Celja. − V: M. Guštin (ur.), Srednjeveško Celje = KOS, M. 2005, Beloprstena keramika na Slovenskem. Zbirka Na-Medieval Celje, Archaeologia historica Slovenica 3, 195−238. rodnega muzeja Slovenije = Cream-colored earthware in Slove-GUŠTIN, M., F. BRESSAN in B. KOMLET 2001, Kovinske najdbe iz nia. The collection of the National museum. − Ljubljana. Celja. − V: M. Guštin (ur.), Srednjeveško Celje = Medieval Celje, KOS, M. 2007, Steklo iz 15. in 16. stoletja v zbirki Narodnega mu-Archaeologia historica Slovenica 3, 239−287. zeja Slovenije = 15th and 16th century glass in the collection of GUŠTIN, M. in A. TOMAŽ 2016, Zatak pri Lendavi. − Arheologi-the National Museum of Slovenia. − Viri. Gradivo za materialno ja na avtocestah Slovenije 51, Ljubljana. kulturo Slovencev 6, Ljubljana. HARL, O. (ur.) 1982, Keramische Bodenfunde aus Wien, Mittelal-KOS, M. in M. ŽARGI 1991, Gradovi minevajo, fabrike nastajajo: ter - Neuzeit. − Wien. industrijsko oblikovanje v 19. stoletju na Slovenskem. − Ljubljana. HORARD HERBIN, M.-P. 2014, La viande de chien à l’âge du Fer. KOS, M. in M. ŽVANUT 1994, Ljubljanske steklarne v 16. stoletju Quels individus pour quelles consommations? − Gallia 71(2), in njihovi izdelki. − Viri. Gradivo za materialno kulturo Sloven-69−87. cev 1, Ljubljana. HORVAT, Ma. 1996, Obdelava lončenine z Velike planine. − KOVAČ, M. 2013, Vloga in pomen arheozoološke analize na pri-Traditiones 25, 81−89. meru arheoloških najdišč koprskega srednjeveškega mestnega jedra. − Magistrsko delo. Univerza na Primorskem, Fakulteta za HORVAT, Mi. 1999, Keramika: tehnologija keramike, tipologija humanistične študije, Koper. lončenine, keramični arhiv. − Razprave Filozofske fakultete 145, Ljubljana. KRAJŠEK, J. in P. STERGAR 2008, Keramika z rimskega svetišč- nega območja v Podkraju pri Hrastniku. − Arheološki vestnik ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna grobišča I: grobne celote iz 59, 245−277. Deželnega muzeja Joanneum v Gradcu. − Katalogi in monografije 32, Ljubljana. KRENN, M., J. KRASCHITZER, D. SCHÖN in J. WAGNER 2007, Koch- und Tafelgeschirr des 18. Jahrhunderts. Ein Kerami-ISTENIČ, J. 2000, Poetovio, zahodna grobišča II: grobne celote iz kfundkomplex aus Melk, Niederösterreich. − Fundberichte aus Deželnega muzeja Joanneuma v Gradcu. − Katalogi in mono- Österreich Materialheft A17. grafije 33, Ljubljana. KRIŽ, I. 1996, Lončarstvo na Šentjernejskem polju od 19. sto- JAECKEL, P. 1970, Die Münzprägungen des Hauses Habsburg letja do danes. − V: Od antičnega vrča do majolike: katalog 1780− 1918 und der Republik Österreich seit 1918. − Basel: Mün-razstave: Galerija Dolenjskega muzeja, 17. november 1995. – 4. zen und Medaillen AG. marec 1996 = Vom antiken Krug bis Majolka: Ausstellungs Ka-JERENC, M. 2006, Kuharske bukve − umetnost zapisana v knji- talog, Novo mesto, 11−114. gah. − V: M. Jerenc in M. Hernja Masten, Kuharske bukve in LAUWERIER, C. G. M. 1997, Faunal remains from Dutch medi-kuhinja od 16. do konca 19. stoletja, Ptuj, 9−23. eval towns. A survey. − Anthropozoologica 25−26, 479−486. JERŠIN DEREANI, M. 1997, Špeličeva hiša v Črnomlju. − Di-LAZAR, I. 2001, Arheološke raziskave srednjega in novega veka plomsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Odde-v Celju. − V: M. Guštin (ur.), Srednjeveško Celje = Medieval Celje, lek za arheologijo, Ljubljana. Archaeologia historica Slovenica 3, 39−44. JUNGWIRTH, H. 1975, Corpus Nummorum Austriacorum LAZAR, I. 2001, Srednjeveško steklo iz Celja. − V: M. Guštin (CNA). − V: Leopold I. − Karl VI. (1657− 1740), Wien: Kunsthisto- (ur.), Srednjeveško Celje = Medieval Celje, Archaeologia histori-risches Museum. ca Slovenica 3, 69−96. KERMAN, B. 2016, Gornje njive pri Dolgi vasi 2. − Arheologija LOŽAR, R. 1939, Staroslovansko in srednjeveško lončarstvo v na avtocestah Slovenije 36, Ljubljana. Sloveniji. − GMS, letnik XX, zv. 1−4, 180. KNEZ, D. 1995, Romanja Slovencev v času Gotike. − V: I. Lozar LEVITAN, B. 1989, Bone analysis and urban economy: examples Štamcar (ur.), Gotika v Sloveniji − svet predmetov = Gothic Art in of selectivity and a case for comparison. − V: D. Serjeantson in Slovenia − the world of objects, Ljubljana, 157−174. T. Waldron (ur.), Diet and Craft in Towns. The evidence of animal KOBRZENIECKA SIKORSKA, G. 1994, Kafle XVI−XVII wieku z remains from the Roman to the Post-Medieval periods, BAR – Lidzbarka Warmińskiego w zbiorach Muzeum Warmii i Mazur British Series 199, 161−188. Medlog, AAS 83, 2020 49 MINAŘIK, F. 1966, Pohorske steklarne. − Maribor. STEININGER, H. 1985, Die münzdatierte Keramik in Österreich: MILEUSNIĆ, Z. 2009, Novoveška keramika na severozahodni 12. bis 18. Jahrhundert. − Dunaj. obali Istre. − Magistrsko delo. Univerza v Ljubljani, Filozofska STOPAR, I. 1975 (1976), Poznogotske pečnice s celjskega ob-fakulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana. močja. − V: Varstvo spomenikov XXI, 275−306. MURPHY, M. 2001, Medieval and Post-Medieval Butchered STOPAR, I. 1977, Renesančne pečnice s celjskega območja. − V: Dogs from Carrickfegus, Co. Antrim, Northern Ireland. − Envi-Varstvo spomenikov XXII, 63. ronmental Archaeology 6(1), 13−22. STOPAR, I. 1992, Grajske stavbe v vzhodni Sloveniji. Knj. 3: MUŠIČ, B. in B. BERIČ 1998, Poročilo o geofizikalnih raziskavah Spodnja Savinjska dolina: občine Celje, Hrastnik, Laško, Žalec. na lokaciji Medlog. − Celje (neobjavljeno poročilo, arhiv ZVKDS, − Ljubljana. OE Celje). SVOBODA, C. 1981, Alt-Salzburger Hafnerkunst. Model und NOVŠAK, M. in S. TOMAŽIČ 2002, Poročilo o arheoloških izko-Kacheln des 16. bis 18. Jahrhunderts aus der Strobl-Werkstatt. pavanjih na lokaciji Medlog na trasi AC Hoče− Arja vas, priklju- − Salzburg. ček Lopata. – Celje (neobjavljeno poročilo, arhiv ZVKDS, OE ŠAVEL, I. in B. KERMAN 2008, Gornje njive pri Dolgi vasi I−III. − Celje). Arheologija na avtocestah Slovenije 6. NOVŠAK, M., S. POGLAJEN, D. BRIŠNIK, D. MLEKUŽ in R. KREM- ŠRIBAR, V. 1972, Arheološko odkrivanje Otoka pri Dobravi − PUŠ 2002, Celje – Narodni dom – prizidek. Arheološke raziskave Freisinškega trga Gutenwerth. Katalog keramičnega gradiva iz september – december 2001. – Celje (neobjavljeno poročilo, ar-leta 1967. − Ljubljana. hiv ZVKDS, OE Celje). ŠRIBAR, V., V. STARE in T. BREGANT 1972−1973, Časovno opre- OROŽEN, J. 1971, Zgodovina Celja in okolice I. − Celje. deljena srednjeveška keramika. − V: Slovenski etnograf 25−26, PERKO, D. 1998, Slovenija. Pokrajine in ljudje. − Ljubljana. 39−51. PLESNIČAR GEC, L. 1977, Keramika emonskih nekropol. − Dis- ŠTAJDOHAR, J. 2012, Arheološka izkopavanja na gradu Štanjel sertationes et monographiae 20, Ljubljana. v letih 2004 in 2006. − Diplomsko delo. Univerza v Ljubljani, PLESTENJAK, A. et al. 2014, Končno poročilo o arheoloških raz-Filozofska fakulteta, Oddelek za arheologijo, Ljubljana. iskavah na Lokaciji Blagovica − grobišče: oktober− december ŠTULAR, B. 2007, Lonci v opremi visokosrednjeveške kuhinje s 2013: EŠD 12770 Blagovica – Arheološko najdišče Črni graben. kamniškega Malega gradu. − Arheološki vestnik 58, 375−404. − Ljubljana (raziskovalno poročilo). ŠTULAR, B. 2009, Mali grad: visokosrednjeveški grad v Kamniku PORENTA, S., B. ŠTULAR, B. TOŠKAN, Z. MILEUSNIĆ in J. DIR- = Mali grad: high medieval castle in Kamnik. − Opera Instituti JEC 2015, Poznosrednjeveško in zgodnjenovoveško najdišče archaeologici Sloveniae 15. Župnijski dom v Šentvidu pri Stični. Analiza lončenine in žival-THOMAS, R. in M. LOCOCK 2000, Food for the Dogs? The skih ostankov = The Late Medieval and Early Post-Medieval site Consumption of Horseflesh at Dudley Castle in the Eighteenth of Župnijski dom in Šentvid pri Stični. Analysis of the pottery Century. − Environmental Archaeology 5, 83−91. and animal remains. − Arheološki vestnik 66, 333−397. TOMADIN, V. 2000, La ceramica con rivestimento. − V: V. To- PREDOVNIK, K. 2003, Trdnjava Kostanjevica na Starem gradu madin (ur.), Colloredo duemila. Nuove testimonianze archeo-nad Podbočjem. − Archaeologia historica Slovenica 4. logiche dall‘ala Nievo del castello di Colloredo di Montalbano, PREDOVNIK, K. 2006, Srednjeveška in novoveška lončenina s Rim, 65−138. planin v Kamniško-Savinjskih Alpah. − V: T. Cevc (ur.), Človek v TOMAŽIČ, S. 2003, Medlog. − V: D. Prešeren (ur.), Zemlja pod Alpah: desetletje (1996− 2006) raziskav v navzočnosti človeka v vašimi nogami: arheologija na avtocestah Slovenije: vodnik po slovenskih Alpah, Linguistica et philologica 15, 182−208. najdiščih, Ljubljana, 185−187. RIHTERŠIČ, J. 1958, Zgradba tal na širšem ozemlju mesta Celja TOŠKAN, B. 2013a, Živalski ostanki. − V: B. Štular (ur.), Grad in njihova uporabnost za gradbene namene. − Celjski zbornik Smlednik. Raziskave 2011− 2012, Monografije CPA 2, Ljubljana, 1958, 233−248. 79−90. RIPPMANN, D. et al. 1987, Basel Barfüssekirche. Grabungen TOŠKAN, B. 2013b, Domače govedo v romaniziranem jugo-1975− 1977. Ein Beitrag zur Archäologie und Geschichte der mit-vzhodnoalpskem prostoru: arheozoološko pogled. − Keria telalterlichen Stadt. − Zürich. 15(1), 35−71. ROTH KAUFMANN, E. 1994, Spätmittelalterliche reliefierte TOŠKAN, B. 2015, Sejati ali ne sejati, to je tu vprašanje. O po-Ofenkeramik in Bern: Herstellung und Motive. − Bern. menu drobnih živalskih najdb v arheo(zoo)logiji. − Arheo 32, SERJEANTSON, D. 2000, Good to eat and good to think with: 65−81. classifying animals from complex sites. − V: P. Rowley-Conwy (ur.), Animal Bones, Human Societies, Oxford, Oakville, 179−189. 50 Medlog, AAS 83, 2020 TOŠKAN, B. 2016, Povej mi kaj ješ, in povedal ti bom, kdo si. Živalski ostanki s poznosredjeveškega in zgodnjenovoveškega dvorca Grinfels. − V: S. Djura Jelenko (ur.), Dvorec Grinfels. Katalog občasne razstave, Slovenj Gradec, 180−194. TOŠKAN, B. in J. DIRJEC 2011, Živalski ostanki iz poznosrednjeveškega do zgodnjenovoveškega Slovenj Gradca (izkopavanja iz leta 2010). − Ljubljana (neobjavljeno poročilo, Inštitut za arheologijo ZRC SAZU). WILSON, B. in P. EDWARDS 1993, Butchery of horse and dog at Witney Palace, Oxfordshire, and the knackering and feeding of meat to hounds during the post-medieval period. − Post- -Medieval Archaeology 27(1), 43−56. WINKELBAUER, I. 2013, Studien zum ehemaligen Prämonstratenser(-innen)kloster Pernegg im Waldviertel (Niederösterreich). – Diplomarbeit, Dunaj. ŽBONA TRKMAN, B. 1991, Grajska zapuščina. Katalog ob raz- stavi keramike in stekla 14. − 17. stoletja. − Nova Gorica. ŽELEZNIKAR, J. 2002, Graščina v Polhovem Gradcu. − Arheolo- ški vestnik 53, 301−371. ŽIŽEK, I. 2001, Tretji ptujski mitrej v luči materialne kulture. − Archaeologia Poetovionensis 2. Ptuj v rimskem cesarstvu, mitra-izem in njegova doba, Ptuj, 125−166. http://giskd6s.situla.org/giskd/ (13.09.2017) https://de.wikipedia.org/wiki/Malhorn (07.07.2017) http://www.celje.si/sl/cerkve (15.09.2017) http://kalwaria.eu/strona/english (15.09.2017) https://mojsvet.info/kalwaria-zebrzydowska-najvecje-romar- sko-sredisce-poljske/ (15.09.2017) http://www.sacrimonti.net/User/index.php?PAGE=Sito_en/ kalwaria_zebrzydowskac(15.09.2017) Medlog, AAS 83, 2020 51 11Katalog stratigrafskih enot Okrajšave SE stratigrafska enota kv. kvadrant š. širina v. višina dl. dolžina db. debelina ohr. ohranjen/-a dok. dokumentiran/-a Opisi stratigrafskih enot si sledijo v kronološkem zaporedju. SE 9 − plast (geološka osnova) SE 6 − struktura (temelj) Prodnata plast, ki se je širila po celotnem izkopnem polju. Kv. E9, F9 Temelj, narejen iz lomljenega kamna in vezan z malto. SE 5 – vkop/polnilo (odpadna jama) Kv. E−F/7−8 Prisotni so bili tudi redki kosi opeke; ohr. dl. 1,40 m, ohr. š. Velika jama (7,5 × 5 m), zapolnjena s temno rjavo prstjo 1,30 m, ohr. v. 0,20 m. in z ogromno količino keramike in pečnic ter živalskih SE 2 − plast (ruševinsko nasutje) kosti. Širila se je v vzhodnem delu izkopnega polja, tik ob Kv. A−E/2−6 prodoru prodnate osnove SE 9 na vrh; dok. dl. 7,5 m, dok. Ruševinska plast, ki se je razprostirala diagonalno na izko- š. 5 m, gl. 0,70 m. pno polje. Plast so sestavljali lomljenci in redke oblice. Med njimi so bili ostanki veznega materiala − malte. Največja SE 8 − struktura (zid) Kv. E7 koncentracija malte je bila v širini približno 3 m od severne- Ostanek zidu iz lomljencev in opeke, vezan z malto; ohr. dl. ga roba ruševine, medtem ko se je proti jugu koncentracija 1,84 m, ohr. š. 0,96 m, ohr. v. ok. 15 cm. zmanjševala. Med kamni je bila tudi večja količina grad- benega materiala (opeka). Med temi so bile prisotne tudi SE 10 − plast (nasutje) najdbe, in sicer keramika (novoveška), pečnice ter kovinske Kv. A7, B8, C8 najdbe, predvsem žeblji; dok. dl. 20 m, dok. š. 19,5 m, db. Gre za nasutje polkrožne oblike, zapolnjeno s kamni in 0,20 m. redkim gradbenim materialom; dok. dl. ok. 18 m, dok. š. 7 m, db. 0,45 m. SE 7 − vkop-polnilo (recentna jama) Kv. C−D/ 14−16 SE 3 − plast Dve ovalni jami, ki sta se v zgornjem delu držali druga Rumenkasto rjava peščeno ilovnata plast brez kamnitih druge. V njej so bile najdene redke najdbe keramike ter vključkov, prisotne pa so tudi posamezne najdbe keramike, opeke; dl. 13 m, š. 6,5 m, gl. 0,45 m. ki se je širila po celotnem izkopnem polju; db. 1,10 m. SE 1 − plast (ornica) SE 4 − plast (hodna površina) Ornica, ki se je razprostirala po celotni površini izkopne- Kv. A−E/2−6 ga polja, je bila prepredena s koreninami (prej je bilo tu Rjava muljasta plast, ki se je razprostirala v zahodnem delu polje koruze). Pogosta sta bila tudi kamenje ter gradbeni izkopnega polja, predvsem pa pod ruševino SE 2; dok. dl. material (opeke), med njim pa so bile primešane najdbe; 20 m, dok. š. 19,5 m, db. 0,20 m. db. ok. 30 cm. 52 Medlog, AAS 83, 2020 12Katalog gradiva V katalogu je zajetih 411 predmetov. Množica medloških Tehnološke skupine najdb je zelo velika, zato je bil izbor predmetov, pred-Kuhinjska (neloščena) lončenina stavljenih v katalogu, narejen z upoštevanjem tipološke in kronološke raznolikosti gradiva, tako da izbrani kosi K1: Drobnozrnata lončarska masa z vključki: redko srednje predstavljajo celoten tipokronološki razpon lončenine z velika zrnca kalcita, redko groba zrnca kremena, zelo redko srednje velika bela sljuda, zmerno srednje velika zrnca groga najdišča. Najdbe, ki so bile med poizkopavalno obde- in železovih oksidov; trda; žganje: oksidacijsko, v končni fazi lavo določene kot posebne (PN) in so tipološko enake, vzpostavljen proces dimljenja. so v katalogu slikovno predstavljene le z najznačilnejšim K1a: Drobnozrnata lončarska masa z vključki: redko srednje odlomkom. velika zrnca kalcita, redko groba zrnca kremena, obilno fina V katalogu si najdbe sledijo kronološko po stratigrafskih zrnca bele sljude; obilno zelo groba zrnca metasedimenta; enotah, znotraj teh so razporejene glede na material in zelo trda; žganje: redukcijsko. tip najdbe. Pri kataloškem opisu je za najdiščnimi podat-K1b: Drobnozrnata lončarska masa z vključki: redko srednje ki posamezne najdbe naveden opis (vrsta najdbe in njeni velika zrnca kalcita, redko groba zrnca kremena, zelo redko deli), pri lončenih najdbah sledi tehnološka skupina, nato srednje velika bela sljuda, zmerno srednje velika zrnca groga in železovih oksidov; trda; žganje: oksidacijsko. opis površine (barva, okras) ter mere. Tehnološke skupine so bile določene na podlagi s prostim očesom opazovanih K1c: Drobnozrnata lončarska masa z vključki: redko srednje makroskopskih lastnosti lončenine z upoštevanjem atmos-velika zrnca kalcita, redko groba zrnca kremena, zelo redko srednje velika bela sljuda, zmerno srednje velika zrnca groga fere žganja. Večina lončenih posod je bila narejena na lon- in železovih oksidov; trda; žganje: nepopolno redukcijsko, v čarskem kolesu, zato tega podatka ne navajamo posebej. končni fazi oksidacijsko. Okrajšave K2: Finozrnata lončarska masa z vključki: obilno finih zrnc gro-SE stratigrafska enota ga, zmerno srednje velikih zrnc železovih oksidov, zelo redka kv. kvadrant zelo fina zrnca bele sljude; trda; žganje: oksidacijsko. PN posebna najdba K2a: Finozrnata lončarska masa z vključki: obilno finih zrnc inv. št. inventarna številka groga, zmerno srednje velikih zrnc železovih oksidov, zelo š. širina redka zelo fina zrnca bele sljude; trda; žganje: redukcijsko. v. višina dl. dolžina K2b: Finozrnata lončarska masa z vključki: obilno finih zrnc pr. premer groga, zmerno srednje velikih zrnc železovih oksidov, zelo t. teža redka zelo fina zrnca bele sljude; trda; žganje: oksidacijsko, v db. debelina končni fazi vzpostavljen proces dimljenja. vel. velikost K2c: Finozrnata lončarska masa z vključki: obilno finih zrnc u. ustje groga, zmerno srednje velikih zrnc železovih oksidov, zelo d. dno redka zelo fina zrnca bele sljude; trda; žganje: redukcijsko, v odl. odlomek končni fazi vzpostavljena oksidacijska atmosfera. vr. vrat K3: Drobnozrnata lončarska masa z vključki: obilno finih zrnc pok. pokrov železovih oksidov, redko groba zrnca groga, redko zelo fina ost. ostenje zrnca bele sljude; trda; žganje: oksidacijsko. roč. ročaj dr. držaj K3a: Drobnozrnata lončarska masa z vključki: obilno finih okr. okras zrnc železovih oksidov, redko groba zrnca groga, redko zelo ohr. ohranjen/-a fina zrnca bele sljude; trda; žganje: oksidacijsko, v končni fazi vzpostavljen proces dimljenja. Medlog, AAS 83, 2020 53 K4: Drobnozrnata lončarska masa z vključki: redko fina zrnca K8: Drobnozrnata lončarska masa z vključki: obilno srednje železovih oksidov, redko zelo groba zrnca kremena; trda; velikih zrnc kalcita, redko srednje velikih zrnc groga, redko žganje: oksidacijsko. finih zrnc bele sljude; trda; žganje: zaporedno menjavanje K4a: Drobnozrnata lončarska masa z vključki: redko fina zrnca redukcijske − oksidacijske − redukcijske atmosfere. železovih oksidov, redko zelo groba zrnca kremena; trda; K8a: Drobnozrnata lončarska masa z vključki: obilno srednje žganje: redukcijsko. velikih zrnc kalcita, redko srednje velikih zrnc groga, redko K4b: Drobnozrnata lončarska masa z vključki: redko fina zrnca finih zrnc bele sljude; trda; žganje: oksidacijsko, v končni fazi železovih oksidov, redko zelo groba zrnca kremena; trda; žga-vzpostavljen proces dimljenja. nje: oksidacijsko, v končni fazi vzpostavljen proces dimljenja. K8b: Drobnozrnata lončarska masa z vključki: obilno srednje K5: Drobnozrnata lončarska masa z vključki: zmerno grobo- velikih zrnc kalcita, redko srednje velikih zrnc groga, redko zrnata zrnca groga, zmerno drobnih zrnc železovih oksidov, finih zrnc bele sljude; trda; žganje: redukcijsko. zmerno drobna zrnca kalcita in kremena, zmerno zelo fina K9: Finozrnata lončarska masa z vključki zmerno srednje zrnca bele sljude; trda; žganje: oksidacijsko. velikih zrnc kremena, redko srednje velikih zrnc groga, obilno K6: Drobnozrnata lončarska masa z vključki: zmerno srednje zelo finih zrnc bele sljude; trda; žganje: redukcijsko. velikih zrnc apnenca, zmerno finih zrnc sljude, zelo redko sre-K10: Finozrnata lončarska masa z vključki: zelo redko srednje dnje velikih zrnc groga, zmerno srednje velikih zrnc železovih velika zrnca kremena, redko zelo fina zrnca bele sljude; meh-oksidov; zelo trda; žganje: nepopolno oksidacijsko, v končni ka; žganje: oksidacijsko. fazi vzpostavljen proces dimljenja. K11: Grobozrnata lončarska masa z vključki: zmerno zelo K6a: Drobnozrnata lončarska masa z vključki: zmerno srednje velika zrna kremena, redko srednje velika zrnca kalcita, redko velikih zrnc apnenca, zmerno finih zrnc sljude, zelo redko sre-zelo fina zrnca bele sljude; mehka; žganje: redukcijsko. dnje velikih zrnc groga, zmerno srednje velikih zrnc železovih oksidov; zelo trda; žganje: redukcijsko. Loščeno posodje K6b: Drobnozrnata lončarska masa z vključki: zmerno srednje N1: Finozrnata lončarska masa z redkimi vključki zelo finih zrnc velikih zrnc apnenca, zmerno finih zrnc sljude, zelo redko sre- železovih oksidov; trda; žganje: oksidacijsko. dnje velikih zrnc groga, zmerno srednje velikih zrnc železovih N1a: Finozrnata lončarska masa z redkimi vključki zelo finih oksidov; zelo trda; žganje: nepopolno oksidacijsko. zrnc železovih oksidov; trda; žganje: redukcijsko, v končni fazi K6c: Drobnozrnata lončarska masa z vključki: zmerno srednje oksidacijsko. velikih zrnc apnenca, zmerno finih zrnc sljude, zelo redko sre-N2: Finozrnata lončarska masa z redkimi vključki zelo finih dnje velikih zrnc groga, zmerno srednje velikih zrnc železovih zrnc kalcita in bele sljude; trda; žganje: redukcijsko. oksidov; zelo trda; žganje: zaporedno menjavanje redukcijske – oksidacijske – redukcijske atmosfere. N2a: Finozrnata lončarska masa z redkimi vključki zelo finih zrnc kalcita in bele sljude; trda; žganje: redukcijsko, v končni K6d: Drobnozrnata lončarska masa z vključki: zmerno srednje fazi vzpostavljena oksidacijska atmosfera. velikih zrnc apnenca, zmerno finih zrnc sljude, zelo redko srednje velikih zrnc groga, zmerno srednje velikih zrnc železovih N2b: Finozrnata lončarska masa z redkimi vključki zelo finih oksidov; zelo trda; žganje: oksidacijsko. zrnc kalcita in bele sljude; trda; žganje: oksidacijsko, v končni fazi vzpostavljen proces dimljenja. K7: Finozrnata lončarska masa z vključki: zelo redko srednje velika zrnca kalcita, zmerno finih zrnc železovih oksidov, redko N2c: Finozrnata lončarska masa z redkimi vključki zelo grobe kroglice gline; obilno zelo fina zrnca bele sljude; trda; finih zrnc kalcita in bele sljude; trda; žganje: nepopolno žganje: oksidacijsko. oksidacijsko. K7a: Finozrnata lončarska masa z vključki: zelo redko srednje N2d: Finozrnata lončarska masa z redkimi vključki zelo finih velika zrnca kalcita, zmerno finih zrnc železovih oksidov, zrnc kalcita in bele sljude; trda; žganje: oksidacijsko. redko grobe kroglice gline; obilno zelo fina zrnca bele sljude; N3: Finozrnata lončarska masa z zelo redkimi vključki zelo trda; žganje: oksidacijsko, v končni fazi vzpostavljen proces zelo finih zrnc bele sljude; trda; žganje: oksidacijsko. dimljenja. N4: Finozrnata lončarska masa z vključki: zmerno srednje K7b: Finozrnata lončarska masa z vključki: zelo redko srednje velikih zrnc groga, redko fina zrnca kalcita; trda: žganje: velika zrnca kalcita, zmerno finih zrnc železovih oksidov, redko oksidacijsko. grobe kroglice gline; obilno zelo fina zrnca bele sljude; trda; žganje: redukcijsko. N5: Finozrnata lončarska masa z vključki: zmerno srednje ve- likih zrnc groga, redko fina zrnca železovih oksidov in kalcita; K7c: Finozrnata lončarska masa z vključki: zelo redko srednje trda; žganje: oksidacijsko. velika zrnca kalcita, zmerno finih zrnc železovih oksidov, redko grobe kroglice gline; obilno zelo fina zrnca bele sljude; trda; N5a: Finozrnata lončarska masa z vključki: zmerno srednje ve- žganje: nepopolno oksidacijsko. likih zrnc groga, redko fina zrnca železovih oksidov in kalcita; trda; žganje: nepopolno oksidacijsko. 54 Medlog, AAS 83, 2020 N6: Finozrnata lončarska masa z redkimi vključki finih zrnc železovih oksidov in finih zrnc groga; trda; žganje: oksidacijsko. N7: Finozrnata lončarska masa brez vključkov; zelo trda; žganje: oksidacijsko. N8: Zelo fino zrnata lončarska masa z redkimi vključki zelo finih zrnc železovih oksidov; zelo trda; žganje: oksidacijsko. N9: Zelo fino zrnata lončarska masa brez vključkov; mehka; žganje: oksidacijsko. Pečnice P1: Drobnozrnata lončarska masa z vključki: obilno srednje velikih zrnc železovih oksidov, zmerno srednje velikih zrnc groga, zmerno drobnih zrnc kremena, redko srednje velikih zrnc kalcita; trda; žganje: oksidacijsko. P2: Drobnozrnata lončarska masa z vključki; obilno drobnih zrnc kremena, zmerno drobnih zrnc železovih oksidov, redko drobna zrnca kalcita; trda; žganje: oksidacijsko. P3: Drobnozrnata lončarska masa z vključki: zmerno srednje velika zrnca kremena, zmerno drobnih zrnc železovih oksidov, redko drobna zrnca groga in kalcita; trda; žganje: oksidacijsko. P4: Drobnozrnata lončarska masa z vključki: obilno srednje velikih in drobnih zrnc groga, redko drobnih zrnc žele- zovih oksidov, redko finozrnata bela sljuda; trda; žganje: oksidacijsko. P5: Finozrnata lončarska masa z vključki: redko drobna zrnca groga in zelo redko zelo fina zrnca bele sljude; trda; žganje: oksidacijsko. P5: Finozrnata lončarska masa z vključki: redko drobna zrnca groga in zelo redko zelo fina zrnca bele sljude; trda; žganje: oksidacijsko. Medlog, AAS 83, 2020 55 1 SE 5, kv. F8, PN 641, inv. št. PMC NV 403 13 SE 5, kv. E7, PN 597, inv. št. PMC NV 415 Lonec, dva odlomka ustja z ostenjem, K1a, hrapava zunanja Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K2, zaglajena zunanja povr- in notranja površina sive barve, okr.: plitek vodoraven žleb na šina rjave barve z ožganim robom ustja in zaglajena notranja ramenu, pr. u. 19,6 cm, ohr. v. 4 cm. površina svetlo oker barve, pr. u. 18 cm, ohr. v. 3,9 cm. 2 SE 5, kv. E8, PN 581, inv. št. PMC NV 404 14 SE 5, kv. F8, PN 632, Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K4a, hrapava zunanja in inv. št. PMC NV 416 notranja površina temno sive barve, okr.: vodoravne žleblje- Lonec z izlivom, odlomek ne linije v pasovih na prehodu v rame, pr. u. 15,6 cm, ohr. v. ustja z ostenjem, K4, 5,1 cm. zaglajena zunanja površina 3 SE 5, kv. E7, PN 619, inv. št. PMC NV 405 in hrapava notranja Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K9, zaglajena zunanja in površina bledo rjave barve notranja površina sive barve z ožganimi ostanki, pr. u. 18 cm, z ožganim zunanjim in ohr. v. 7,2 cm. notranjim robom ustja ter ostanki smole, okr.: 4 SE 5, kv. E8, PN 650, inv. št. PMC NV 406 na ramenu dve bolje vidni in ena slabo ohranjena slikana Lonec, dva odlomka ustja z ostenjem, K8, zaglajena zunanja vodoravna linija opečnato rdeče barve, pr. u. 15 cm, ohr. v. in hrapava notranja površina zelo temno sive barve, pr. u. 3,1 cm. 26,4 cm, ohr. v. 4,5 cm. 5 SE 5, kv. E7, PN 649, inv. št. PMC NV 460 Lonec?, odlomek ustja s trakastim ročajem, K3, zaglajena zunanja in notranja površina bledo oker barve, pr. u. 22,8 cm, ohr. v. 9,8 cm. 6 SE 5, kv. E7, PN 588, inv. št. PMC NV 408 Lonec, dva odlomka ustja z ostenjem, K2, brisana zunanja in notranja površina bledo oker barve z ožganim notranjim robom ustja in ramena, pr. u. 15,6 cm, ohr. v. 3,9 cm. 7 SE 5, kv. D7, PN 359, inv. št. PMC NV 409 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K1, zaglajena zunanja povr- šina svetlo oker barve z ožganimi ostanki in hrapava notranja površina svetlo oker barve, pr. u. 19,6 cm, ohr. v. 2,4 cm. 8 SE 5, kv. E7, PN 368, inv. št. PMC NV 410 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K2, zaglajena zunanja in no- tranja površina bledo oker barve, v notranjosti temnejše lise, pr. u. 18 cm, ohr. v. 2,5 cm. 9 SE 5, kv. D7, PN 626, inv. št. PMC NV 411 Lonec, dva odlomka ustja z ostenjem, K2, zaglajena zunanja in notranja površina oker barve, vodoraven žleb na ramenu, pr. u. 21 cm, ohr. v. 3,5 cm. 10 SE 5, kv. E8, PN 612, inv. št. PMC NV 412 Lonec z izlivom, odlomek ustja z ostenjem, K7a, zaglajena zu- nanja in notranja površina bledo oker barve s temno rjavimi lisami, vodoraven žleb na ramenu, pr. u. 10,6 cm, ohr. v. 2,7 cm. 11 SE 5, kv. D7, PN 628, inv. št. PMC NV 413 Lonec, šest odlomek ustja in ostenja, K6a, zaglajena zunanja in notranja površina temno sive barve, pr. u. 18,4 cm, ohr. v. 2,8 cm. 12 SE 5, kv. E7, PN 591, inv. št. PMC NV 414 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K4, zaglajena zunanja in hrapava notranja površina rjavkaste in oker barve z ožganim robom ustja, pr. u. 17 cm, ohr. v. 2,6 cm. 56 Medlog, AAS 83, 2020 1 3 2 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 SE 5, merilo 1 : 3. SE 5; merilo 1 : 3. 57 15 SE 5, kv. E7, PN 620, inv. št. PMC NV 417 27 SE 5, kv. D7, PN 358, inv. št. PMC NV 429 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K6a, zaglajena zunanja Lonec, odlomek ustja, K2c, hrapava zunanja in notranja povr- površina in hrapava notranja površina sive in oker barve, pr. u. šina svetlo oker barve, pr. u. 25 cm, ohr. v. 2,5 cm. 17,1 cm, ohr. v. 5,7 cm. 28 SE 5, kv. E8, PN 658, inv. št. PMC NV 430 16 SE 5, kv. E8, PN 653, inv. št. PMC NV 418 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K1b, zaglajena zunanja in Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K2b, zaglajena zunanja in hrapava notranja površina svetlo oker barve, pr. u. 24 cm, ohr. notranja površina svetlo oker barve z ožganimi sivimi lisami v. 3,4 cm. na zunanji in notranji površini, dva vodoravna žleba na rame- nu, pr. u. 15,8 cm, ohr. v. 3,3 cm. 29 SE 5, kv. E8, PN 656, inv. št. PMC NV 431 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K1, zaglajena zunanja in 17 SE 5, kv. D7, PN 596, inv. št. PMC NV 419 notranja površina svetlo oker barve, plitek vodoraven žleb na Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K9, zaglajena zunanja in ramenu, pr. u. 16,4 cm, ohr. v. 3,5 cm. hrapava notranja površina sive barve z ožganimi ostanki, pr. u. 18,8 cm, ohr. v. 5,2 cm. 30 SE 5, kv. F8, PN 624, inv. št. PMC NV 432 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K2b, zaglajena zunanja in 18 SE 5, kv. E8, PN 606, inv. št. PMC NV 420 notranja površina oker barve, vodoraven žleb na ramenu, Lonec, odlomek ustja z ostenjem in trakastim ročajem, K2, pr. u. 19,2 cm, ohr. v. 3,2 cm. zglajena zunanja in notranja površina svetlo bledo rjave oker barve, pr. u. 17,2 cm, ohr. v. 6 cm. 31 SE 5, kv. F8, PN 615, inv. št. PMC NV 433 Lonec, dva odlomka ustja z ostenjem, K6a, zaglajena zuna- 19 SE 5, kv. D−E7, PN 631 = 363, inv. št. PMC NV 421 nja in notranja površina rjave barve z ožganimi ostanki na Lonec, štirje odlomki ustja z ostenjem, K2, zaglajena zunanja notranji površini, vodoraven žleb na ramenu, pr. u. 21,8 cm, in hrapava notranja površina sive in oker barve, na zunanji ohr. v. 2,9 cm. površini vidni ožgani ostanki, pr. u. 15,6 cm, ohr. v. 4,8 cm. 20 SE 5, kv. D7, PN 637, inv. št. PMC NV 422 Lonec, dva odlomka ustja z ostenjem, K3, zaglajena zunanja in notranja površina oker barve z ožganim robom ustja, plitek vodoraven žleb na ramenu, pr. u. 18 cm, ohr. v. 2,5 cm. 21 SE 5, kv. E7, PN 587, inv. št. PMC NV 423 Lonec, trije odlomki ustja z ostenjem, K1, zaglajena zunanja površina in hrapava notranja površina rjave barve, okr.: vodo- raven žleb na ramenu, pr. u. 19 cm, ohr. v. 3,1 cm. 22 SE 5, kv. F8, PN 634, inv. št. PMC NV 424 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K2, zaglajena zunanja in no- tranja površina svetle bledo oker barve z ožganim zunanjim robom ustja in deloma na ramenu, okr.: vodoraven žleb na ramenu, pr. u. 20,8 cm, ohr. v. 4,8 cm. 23 SE 5, kv. E7, PN 583, inv. št. PMC NV 425 Lonec, trije odlomki ustja z ostenjem, K1, zaglajena zunanja površina in hrapava notranja površina oker barve, okr.: vodo- raven žleb na ramenu, pr. u. 18,3 cm, ohr. v. 3,1 cm. 24 SE 5, kv. E7, PN 576, inv. št. PMC NV 426 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K2, zaglajena zunanja in notranja površina svetlo oker barve, dva plitka vodoravna žlebova na ramenu, pr. u. 21 cm, ohr. v. 6,1 cm. 25 SE 5, kv. E8, PN 659, inv. št. PMC NV 427 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K6b, zaglajena zunanja in notranja površina bledo svetlo oker barve z delno ožganim notranjim robom ustja, zelo plitek vodoraven žleb na ramenu, pr. u. 17 cm, ohr. v. 4,5 cm. 26 SE 5, kv. D7, PN 633 = 357, inv. št. PMC NV 428 Lonec, dva odlomka ustja z ostenjem, K2a, zaglajena zunanja površina sive barve in zaglajena notranja površina rjave barve, vodoraven žleb na ramenu, pr. u. 18 cm, ohr. v. 3,4 cm. 58 Medlog, AAS 83, 2020 15 16 18 17 20 19 22 21 23 24 25 26 27 28 29 31 30 SE 5, merilo 1 : 3. SE 5; merilo 1 : 3. Medlog, AAS 83, 2020 59 32 SE 5, kv. F8, PN 616, inv. št. PMC NV 434 44 SE 5, kv. E7, PN 589, inv. št. PMC NV 446 Lonec, trije odlomki ustja z ostenjem, K7b, zaglajena zunanja Lonec, dva odlomka ustja z ostenjem, K7a, zaglajena zunanja in notranja površina svetlo rjave barve z obilnimi ožganimi in notranja površina temno rjave barve, vodoraven žleb na ostanki na zunanji površini in notranjem robu ustja, vodoraven ramenu, pr. u. 19,6 cm, ohr. v. 4,4 cm. žleb na ramenu, pr. u. 13 cm, ohr. v. 3,3 cm. 45 SE 5, kv. E7, PN 601, inv. št. PMC NV 447 33 SE 5, kv. E7, PN 604, inv. št. PMC NV 435 Lonec, štirje odlomki ustja z ostenjem, K2, zaglajena notranja Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K1, zaglajena zunanja in in zunanja površina oker barve z deloma ožganim zunanjim notranja površina svetlo oker barve z ožganimi ostanki na robom ustja, okr.: dva plitka vodoravna žleba na ramenu, pr. u. trebuhu, plitek vodoraven žleb na ramenu. Morda ista posoda 21,3 cm, ohr. v. 6,3 cm. kot PN 656?, pr. u. 19 cm, ohr. v. 3,6 cm. 46 SE 5, kv. F8, PN 630, inv. št. PMC NV 448 34 SE 5, kv. E7, PN 605, inv. št. PMC NV 436 Lonec z izlivom, odlomek ustja z ostenjem, K2b, zaglajena Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K1a, zglajena zunanja in zunanja površina temno sive barve z ožganimi ostanki, za- notranja površina svetlo rjave barve, pr. u. 23,2 cm, ohr. v. glajena notranja površina oker barve, okr.: plitka kanelura na 3,5 cm. ramenu, ohr. dl. 9 cm, ohr. v. 3,5 cm. 35 SE 5, kv. E8, PN 582, inv. št. PMC NV 437 47 SE 5, kv. E7, PN 586, inv. št. PMC NV 449 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K1b, zglajena zunanja in Lonec, pet odlomkov ustja z ostenjem, K6, hrapava zunanja notranja površina svetlo rjave barve, plitek vodoraven žleb na in notranja površina temno sive barve, pr. u. 21,2 cm, ohr. v. ramenu, pr. u. 19,6 cm, ohr. v. 4,4 cm. 4,1 cm. 36 SE 5, kv. F8, PN 625, inv. št. PMC NV 438 Lonec, dva odlomka ustja z ostenjem, K2 z organskimi vključki, zaglajena zunanja in notranja površina bledo svetlo oker barve, trije vodoravni žlebi na ramenu, pr. u. 20 cm, ohr, v. 4,1 cm. 37 37 SE 5, kv. D7, PN 639, inv. št. PMC NV 439 Lonec, trije odlomki ustja z ostenjem, K1a, zaglajena zunanja in notranja površina rjave barve, zelo plitki vodoravni žlebovi na ramenu, pr. u. 16,6 cm, ohr. v. 3 cm. 38 SE 5, kv. E7, PN 644, inv. št. PMC NV 440 Lonec, trije odlomki ustja z ostenjem, K1b, zaglajena zunanja in notranja površina oker barve, plitek vodoraven žleb na ramenu, pr. u. 20,2 cm, ohr. v. 3,7 cm. 39 SE 5, kv. D7, PN 635, inv. št. PMC NV 441 Lonec, štirje odlomki ustja z ostenjem, K7b, zaglajena zunanja in notranja površina temno sive barve, pr. u. 13,8 cm, ohr. v. 3,1 cm. 40 SE 5, kv. E7, PN 584, inv. št. PMC NV 442 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K2, zaglajena zunanja in no- tranja površina svetlo oker barve z ožganimi sivimi lisami na zunanji in notranji površini, pr. u. 24 cm, ohr. v. 2,9 cm. 41 SE 5, kv. E7, PN 364, inv. št. PMC NV 443 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K7b, zaglajena zunanja in notranja površina oker barve z ožganim temno sivim robom ustja, pr. u. 15,4 cm, ohr. v. 2,3 cm. 42 SE 5, kv. E7, PN 645, inv. št. PMC NV 444 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K1, hrapava zunanja in no- tranja površina svetlo oker barve, vodoraven žleb na ramenu, pr. u. 22,2 cm, ohr. v. 6 cm. 43 SE 5, kv. E8, PN 600, inv. št. PMC NV 445 Lonec, trije odlomki ustja z ostenjem, K7, zaglajena zunanja in notranja površina oker barve, pr. u. 24,4 cm, ohr. v. 3,6 cm. 60 Medlog, AAS 83, 2020 32 33 34 36 35 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 SE 5, merilo 1 : 3. SE 5; merilo 1 : 3. Medlog, AAS 83, 2020 61 48 SE 5, kv. E7, PN 621, inv. št. PMC NV 407 60 SE 5, kv. E8, PN 608, inv. št. PMC NV 462 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K2, zaglajena notranja in Lonec, trije odlomki ustja z ostenjem, K2, zaglajena zunanja in zunanja površina svetlo bledo oker barve z močno ožganimi notranja površina svetlo sive in oker barve z ožganimi ostanki ostanki na vratu in ramenu, pr. u. 17,1 cm, ohr. v. 5,7 cm. na zunanji površini, na ramenu slabo ohranjena slikana vodo- ravna linija opečnato rdeče barve, 19,2 cm, ohr. v. 4,8 cm. 49 SE 5, kv. D6, PN 345, inv. št. PMC NV 451 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K8, hrapava zunanja in notranja površina zelo temno sive barve, pr. u. 24 cm, ohr. v. 2,9 cm. 50 SE 5, kv. D−E 7, PN 643, inv. št. PMC NV 450 Lonec, odlomek ustja z ostenjem in štirje odlomki rahlo vbočenega dna z ostenjem, K6, zaglajena zunanja in notranja površina svetlo sive barve, pr. u. 21,6 cm, rek. v. 21 cm. 51 SE 5, kv. E8, PN 579, inv. št. PMC NV 452 Lonec, dva odlomka ustja z ostenjem, K6a, zaglajena zunanja 61 SE 5, kv. E7−8, PN 627, inv. št. PMC NV 463 in notranja površina zelo temno sive barve, na zunanji površi- Lonec, pet odlomkov ustja z ostenjem, K9, zaglajena zunanja ni ožgani ostanki, pr. u. 17,2 cm, ohr. v. 4,5 cm. in hrapava notranja površina rjave barve z ožganimi ostanki na zunanji površini, pr. u. 18 cm, ohr. v. 8 cm. 52 SE 5, kv. E7, PN 592, inv. št. PMC NV 453 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K6a, zaglajena zunanja in hrapava notranja površina zelo temno sive barve z ožganimi ostanki, pr. u. 16,4 cm, ohr. v. 4,8 cm. 53 SE 5, kv. E8, PN 651, inv. št. PMC NV 455 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K4, zaglajena zunanja in notranja površina svetlo oker barve z ožganimi sivimi lisami na zunanji in notranji površini, okr.: plitek vodoraven žleb na trebuhu, pr. u. 16,2 cm, ohr. v. 6,2 cm. 54 SE 5, kv. E8, PN 609, inv. št. PMC NV 459 Lonec, odlomek ustja z ostenjem in trakastim roč., K1, hrapava zunanja in notranja površina oker barve, pr. u. 15,9 cm, ohr. v. 3 cm. 55 SE 5, kv. E8, PN 657, inv. št. PMC NV 456 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K4a, zaglajena zunanja površina svetlo oker barve in hrapava notranja površina te- mno sive barve, trije plitki vodoravni žlebovi na ramenu, pr. u. 21,8 cm, ohr. v. 3,5 cm. 56 SE 5, kv. D7, PN 613=617, inv. št. PMC NV 458 Lonec, štirje odlomki ustja z ostenjem, K2b, zaglajena zunanja in notranja površina rjave barve z oblinimi črnimi ožganimi ostanki na zunanji površini in na notranjem robu ustja, pr. u. 16,4 cm, ohr. v. 2,9 cm. 57 SE 5, kv. E7, PN 640, inv. št. PMC NV 459 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K4b, zaglajena zunanja in notranja površina bledo svetlo oker barve z ostanki ožganega po celotni zunanji površini in deloma v notranji površini, pr. u. 14,6 cm, ohr. v. 5,8 cm. 58 SE 5, kv. D7, PN 599, inv. št. PMC NV 454 Lonec, odlomek ustja in ostenja, K2, zaglajena zunanja in no- tranja površina oker barve, dva vodoravna žleba na ramenu, pr. u. 19,4 cm, ohr. v. 3,5 cm. 59 SE 5, kv. E8, PN 654, inv. št. PMC NV 461 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K1, zaglajena zunanja in notranja površina temno rjave barve, dva vodoravna žleba na ramenu, pr. u. 18 cm, ohr. v. 4 cm. 62 Medlog, AAS 83, 2020 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60 61 SE 5, merilo 1 : 3. SE 5; merilo 1 : 3. 63 62 SE 5, kv. E7, PN 580, inv. št. PMC NV 464 74 SE 5, kv. E8, PN 667, inv. št. PMC NV 476 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K4, zaglajena zunanja in Lonec, odlomek dna z ostenjem, K2, zaglajena zunanja in notranja površina oker barve z ožganim robom ustja, pr. u. notranja površina oker barve, pr. d. 7,8 cm, ohr. v. 7 cm. 17,8 cm, ohr. v. 5,8 cm. 75 SE 5, kv. E8, PN 668, inv. št. PMC NV 477 63 SE 5, kv. D7, PN 610, inv. št. PMC NV 465 Posoda, odlomek dna z ostenjem, K6d, groba zunanja in no- Lonec, dva odlomka ustja z ostenjem, K1, zaglajena zunanja tranja površina oker barve s sivimi ožganimi lisami na zunanji in notranja površina temno rjave barve, vodoraven žleb na površini, pr. d. 7,8 cm, ohr. v. 5,4 cm. ramenu, pr. u. 20 cm, ohr. v. 4,5 cm. 76 SE 5, kv. E7, PN 623, inv. št. PMC NV 478 64 SE 5, kv. E7, PN 602, inv. št. PMC NV 466 Posoda, sedem odlomkov ostenja, K5, zaglajena zunanja in Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K10, zaglajena zunanja in hrapava notranja površina oker barve, okr.: vodoravno rebro, notranja površina oker barve z ožganim robom ustja, pr. u. členjeno z odtisom prsta, vel. odl. 8,6 × 6 cm. 11,4 cm, ohr. v. 3,4 cm. 77 SE 5, kv. E8, PN 664, inv. št. PMC NV 479 65 SE 5, kv. E7, PN 365, inv. št. PMC NV 467 Posoda, odlomek ostenja, K9b, zaglajena zunanja in notra- Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K1, zaglajena zunanja in nja površina oker barve, na zunanji površini temno sive lise hrapava notranja površina sive in oker barve z ožganimi zaradi ožganosti, okr.: aplicirano vodoravno rebro, členjeno z ostanki na zunanji površini in po robu ustja, pr. u. 14,8 cm, ohr. odtisom prsta, ohr. dl. 6,5 cm, ohr. š. 5 cm. v. 2 cm. 78 SE 5, kv. E8, PN 663, inv. št. PMC NV 480 66 SE 5, kv. E7, PN 367, inv. št. PMC NV 468 Posoda, odlomek ostenja, K9, zaglajena zunanja in notranja Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K2, zaglajena zunanja in no- površina temno sive barve, okr.: aplicirano vodoravno rebro, tranja površina bledo oker barve z ožganim zunanjim robom členjeno z odtisom prsta, ohr. dl. 6,5 cm, ohr. š. 5 cm. ustja, pr. u. 17,4 cm, ohr. v. 1,9 cm. 79 SE 5, kv. E8, PN 660, inv. št. PMC NV 481 67 SE 5, kv. E7, PN 648, inv. št. PMC NV 469 Posoda, pet odlomkov ostenja, K6d, zaglajena zunanja in hra- Lonec z izlivom, odlomek ustja z ostenjem, K3, zaglajena pava notranja površina oker barve, okr.: aplicirano vodoravno zunanja in notranja površina oker barve, vodoraven žleb na rebro, členjeno z odtisom prsta, ohr. dl. 12 cm, ohr. š. 5 cm. ramenu, pr. u. 14,4 cm, ohr. v. 3 cm. 68 SE 5, kv. D7, PN 611, inv. št. PMC NV 470 Lonec, dva odlomka ustja z ostenjem, K3a, hrapava zunanja in notranja površina temno sive barve, vodoraven žleb na prehodu ustja v rame, trije vodoravni žlebovi na ramenu, pr. u. 24,8 cm, ohr. v. 4,6 cm. 69 SE 5, kv. E8, PN 585, inv. št. PMC NV 471 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K2, zaglajena zunanja po- vršina rjave barve z ožganim robom ustja in hrapava notranja površina oker barve, dva vodoravna žleba na ramenu, pr. u. 14,8 cm, ohr. v. 3,7 cm. 70 SE 5, kv. D7, PN 350, inv. št. PMC NV 472 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K3, zaglajena zunanja in notranja površina sivkasto oker barve z ožganim robom ustja, pr. u. 21 cm, ohr. v. 2,9 cm. 71 SE 5, kv. E7, PN 646, inv. št. PMC NV 473 Lonec, odlomek ustja in ostenja s trakastim ročajem, K4, zaglajena zunanja in notranja površina svetlo oker barve, okr.: slabo ohranjena slikana vodoravna linija opečnato rdeče barve, pr. u. 14 cm, ohr. v. 4,7 cm. 72 SE 5, kv. E7, PN 603, inv. št. PMC NV 474 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K2, zaglajena zunanja in no- tranja površina oker barve z ožganim robomustja, vodoraven žleb na ramenu, pr. u. 14,8 cm, ohr. v. 4,1 cm. 73 SE 5, kv. F7, PN 642, inv. št. PMC NV 475 Posoda, dva odlomka ustja z ostenjem, K5, hrapava zunanja in notranja površina oker barve, tik pod ustjem dve luknji, pr. u. 18,4 cm, ohr. v. 4,7 cm. 64 Medlog, AAS 83, 2020 62 63 64 65 66 67 68 69 70 72 71 73 74 75 76 77 78 79 SE 5, merilo 1 : 3. SE 5; merilo 1 : 3. 65 80 SE 5, kv. D7, PN 348, inv. št. PMC NV 497 Skleda z izlivom; odlomek ustja z ostenjem; K9; hrapava zuna- nja in notranja površina temno sive barve. 81 SE 5, kv. E7, PN 553, inv. št. PMC NV 498 Skleda z izlivom, dva odlomka ustja z ostenjem, K3b, zaglaje- na zunanja in notranja površina oker barve, pr. u. 29 cm, ohr. v. 7,7 cm. 82 SE 5, kv. E7, PN 551, inv. št. PMC NV 499 Skleda, šest odlomkov ustja z ostenjem, K3a, zaglajena zunanja površina rjave barve z ožganimi ostanki, zaglajena notranja površina oker barve, pr. u. 33 cm, ohr. v. 6,5 cm. 83 SE 5, kv. F8, PN 530, inv. št. PMC NV 488 Skleda; pet odlomkov ustja z ostenjem; K2; zaglajena zunanja in notranja površina svetlo oker barve z ožganim ustjem; pr. u. 32,4 cm, ohr. v. 6,3 cm. 84 SE 5, kv. E8, PN 568, inv. št. PMC NV 500 Skleda z izlivom, pet odlomkov ustja z ostenjem, K3a, za- glajena zunanja in notranja površina svetlo oker barve, pr. u. 28,6 cm, ohr. v. 6,8 cm. 85 SE 5, kv. F8, PN 547, inv. št. PMC NV 503 Skleda, odlomek ustja z izlivom in ostenjem, K6d, hrapava zunanja in notranja površina oker barve, pr. u. 46 cm, ohr. v. 12,9 cm. 66 Medlog, AAS 83, 2020 80 81 82 83 84 85 SE 5, merilo 1 : 3. SE 5; merilo 1 : 3. 67 86 SE 5, kv. E7−8, F7−8, PN 557 = 549, inv. št. PMC NV 504 Skleda z izlivom, enajst odlomkov ustja z ostenjem, K3, hrapava zunanja in notranja površina oker barve, pr. u. 33,2 cm, ohr. v. 5,4 cm. 87 SE 5, kv. E8, PN 537, inv. št. PMC NV 484 Skleda; šest odlomkov ustja z ostenjem; K4b; zaglajena zunanja in notranja površina temno rjave barve z ožganimi ostanki; pr. u. 30,6 cm, ohr. v. 3,6 cm. 88 SE 5, kv. E8, PN 531, inv. št. PMC NV 494 Skleda; osem odlomkov ustja z ostenjem; K1b; zaglajena zuna- nja in hrapava notranja površina svetlo oker barve z ožganimi ostanki; pr. u. 27,6 cm, ohr. v. 4,4 cm. 89 SE 5, kv. F7, PN 540, inv. št. PMC NV 483 Skleda; trije odlomki ustja z ostenjem; K4; zaglajena zunanja in notranja površina oker barve; pr. u. 31,4 cm, ohr. v. 3,3 cm. 90 SE 5, kv. D7, PN 534, inv. št. PMC NV 501 Skleda z izlivom, šest odlomkov ustja z ostenjem, K2, hrapava zunanja in notranja površina oker barve, pr. u. 37,8 cm, ohr. v. 4,7 cm. 91 SE 5, kv. E7, PN 622, inv. št. PMC NV 502 Skleda; odlomek ustja z ostenjem; K2; hrapava zunanja in no- tranja površina oker barve; pr. u. 30,9 cm ohr. v. 3,9 cm. 92 SE 5, kv. E7−8, PN 532, inv. št. PMC NV 490 Skleda; štirinajst odlomkov ustja z ostenjem; K1b; hrapava zunanja in notranja površina oker barve; pr. u. 35,6 cm, ohr. v. 4,5 cm. 93 SE 5, kv. E7, PN 574, inv. št. PMC NV 510 Skleda, dva odlomka ustja z ostenjem, K8b, zaglajena zuna- nja in notranja površina temno sive do črne barve z ožganimi ostanki, pr. u. 27 cm, ohr. v. 5,2 cm. 68 Medlog, AAS 83, 2020 86 87 88 89 90 91 92 93 SE 5, merilo 1 : 3. SE 5; merilo 1 : 3. 69 94 SE 5, kv. F8, PN 545, inv. št. PMC NV 495 Skleda; dva odlomka ustja z ostenjem; K3; zaglajena zunanja in notranja površina oker barve; pr. u. 29 cm, ohr. v. 5,6 cm. 95 SE 5, kv. E8, PN 544, inv. št. PMC NV 493 Skleda z izlivom; dva odlomka ustja z ostenjem; K3; zaglaje- na zunanja in hrapava notranja površina; pr. u. 29 cm, ohr. v. 3,2 cm. 96 SE 5, kv. F8, PN 546 = 563, inv. št. PMC NV 485 Skleda; dva odlomka ustja z ostenjem; K9; hrapava zunanja in notranja površina oker barve, pr. u. 28,4 cm, ohr. v. 5,6 cm. 97 SE 5, kv. F8, PN 535, inv. št. PMC NV 486 Skleda; odlomek ustja z ostenjem; K4; hrapava zunanja in no- tranja površina oker barve z ožganim zunanjim robom ustja; pr. u. 37,4 cm, ohr. v. 3,9 cm. 98 SE 5, kv. E8, PN 538, inv. št. PMC NV 491 Skleda z izlivom; odlomek ustja z ostenjem; K2; zaglajena zunanja in notranja površina oker barve; pr. u. 37,2 cm, ohr. v. 4,6 cm. 99 SE 5, kv. F8, PN 533, inv. št. PMC NV 492 Skleda; odlomek ustja z ostenjem; K4; zaglajena zunanja in notranja površina oker barve; pr. u. 31,2 cm, ohr. v. 7,7 cm. 100 SE 5, kv. E7, PN 558, inv. št. PMC NV 505 Skleda, trije odlomki ustja z ostenjem, K6d, zaglajena zunanja in notranja površina oker barve, pr. u. 14 cm, ohr. v. 6 cm. 101 SE 5, kv. E8, PN 570, inv. št. PMC NV 506 Skleda z izlivom, trije odlomki ustja z ostenjem, K1b, hrapava zunanja in notranja površina oker barve z ožganim zunanjim robom ustja, pr. u. 30 cm, ohr. v. 6 cm. 70 Medlog, AAS 83, 2020 94 95 96 97 98 99 100 101 SE 5, merilo 1 : 3. SE 5; merilo 1 : 3. 71 102 SE 5, kv. E8, PN 559, inv. št. PMC NV 507 Skleda z izlivom, dva odlomka ustja z ostenjem, K9a, hrapava zunanja in zaglajena notranja površina sive barve z ožganimi ostanki na notranji površini, pr. u. 28,4 cm, ohr. v. 5,3 cm. 103 SE 5, kv. F8, PN 543, inv. št. PMC NV 512 Skleda, trije odlomki ustja z ostenjem, K6d, hrapava zunanja in notranja površina oker barve, pr. u. 33,3 cm, ohr. v. 7,2 cm. 104 SE 5, kv. E7, PN 575, inv. št. PMC NV 516 Skleda, odlomek ustja z ostenjem, K9, zaglajena zunanja in notranja površina temno sive barve, pr. u. 33,8 cm, ohr. v. 4,5 cm. 105 SE 5, kv. E8, PN 555, inv. št. PMC NV 519 Skleda z izlivom, štirje odlomki ustja z ostenjem, K6e, delno zaglajena zunanja in notranja površina oker barve z nekaj te- mnejšimi ožganimi lisami na zunanji strani ustja, pr. u. 32 cm, ohr. v. 7,1 cm. 106 SE 5, kv. E7−8, PN 529 = 542, inv. št. PMC NV 482 Skleda; sedem odlomkov ustja z ostenjem; K2; zaglajena zunanja in hrapava notranja površina svetlo oker barve z ožganim zunanjim robom ustja; pr. u. 25,4 cm, ohr. v. 4 cm. 107 SE 5, kv. F8, PN 541, inv. št. PMC NV 489 Skleda; odlomek ustja z ostenjem; K9; zaglajena zunanja in notranja površina svetlo oker barve z ožganim zunanjim robom ustja; pr. u. 20 cm, ohr. v. 2,5 cm. 108 SE 5, kv. E7, PN 536, inv. št. PMC NV 496 Skleda; štirje odlomki ustja z ostenjem; K3; zaglajena zunanja in notranja površina svetlo sive barve z ožganim zunanjim robom ustja; pr. u. 28,4 cm, ohr. v. 3,2 cm. 109 SE 5, kv. E7, PN 564, inv. št. PMC NV 509 Skleda, dva odlomka ustja z ostenjem, K9b, zaglajena zunanja in notranja površina rjave barve z ožganimi ostanki, pr. u. 34,6 cm, ohr. v. 5,8 cm. 110 SE 5, kv. E7, PN 560, inv. št. PMC NV 511 Skleda, trije odlomki ustja z ostenjem, K3, zaglajena zunanja in notranja površina oker barve, pr. u. 30 cm, ohr. v. 3,5 cm. 72 Medlog, AAS 83, 2020 102 103 104 105 106 107 108 109 110 SE 5, merilo 1 : 3. SE 5; merilo 1 : 3. 73 111 SE 5, kv. E7, PN 572 = 567, inv. št. PMC NV 513 123 SE 5, kv. E7−8, PN 485, inv. št. PMC NV 528 Skleda z izlivom, štirje odlomki ustja z ostenjem, K3, hrapava Lonec, šest odlomkov ustja z ostenjem, N4, gladka zunanja zunanja in notranja površina oker barve, pr. u. 29 cm, ohr. v. površina oker barve, zgornji zunanji rob deloma premazan z 5,8 cm. rjavim loščem, gladka notranja površina premazana z rjavim loščem, pr. u. 20,4 cm, ohr. v. 2,4 cm. 112 SE 5, kv. E7, PN 573 = 554, inv. št. PMC NV 514 Skleda z izlivom, šest odlomkov ustja z ostenjem, K1, zagla- 124 SE 5, kv. F7, PN 638, inv. št. PMC NV 529 jena zunanja in notranja površina sivkasto rjave barve, pr. u. Lonec, odlomek ustja z ostenjem, N4, gladka zunanja površina 29,6 cm, ohr. v. 4,3 cm. bledo oker barve, zgornji zunanji rob ustja premazan s temno sivim loščem, gladka notranja površina premazana s temno 113 SE 5, kv. E7, PN 571, inv. št. PMC NV 515 sivim loščem, pr. u. 10,6 cm, ohr. v. 3,5 cm. Skleda, dva odlomka ustja z ostenjem, K9b, hrapava zunanja in notranja površina svetlo oker barve, pr. u. 27 cm, ohr. v. 125 SE 5, kv. E7, PN 598, inv. št. PMC NV 530 3,8 cm. Lonec, odlomek ustja z ostenjem in trakastim ročajem, N1, gladka zunanja površina oker barve z ožganim zgornjim 114 SE 5, kv. F8, PN 562, inv. št. PMC NV 517 robom u. in roč., gladka notranja površina premazana s pro- Skleda, dva odlomka ustja z ostenjem, K3, hrapava zunanja in sojnim bledo zelenim loščem, pr. u. 12,4 cm, ohr. v. 4,4 cm. notranja površina oker barve, pr. u. 24 cm. ohr. v. 3,7 cm. 126 SE 5, kv. E7−8, PN 483, inv. št. PMC NV 526 115 SE 5, kv. E7, PN 552, inv. št. PMC NV 518 Lonec z izlivom, štirje odlomki ustja z ostenjem, N3, gladka Skleda, štirje odlomki ustja z ostenjem, K6d, hrapava zunanja zunanja in notranja površina, premazana z oker loščem, pr. u. in notranja površina svetlo oker barve, pr. u. 28,8 cm, ohr. v. 18 cm, ohr. v. 2,2 cm. 4,5 cm. 127 SE 5, kv. D7, PN 349, inv. št. PMC NV 527 116 SE 5, kv. E7, PN 569, inv. št. PMC NV 508 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, N2, gladka zunanja površina Skleda, osem odlomkov ustja z ostenjem, K7, zaglajena zuna- zelo temno sive barve, zunanji rob ustja deloma premazan nja in notranja površina oker barve, na prehodu ustja v oste- s prosojnim loščem, gladka notranja površina premazana s nje okrogla luknja premera 1 cm, pr. u. 19,2 cm, ohr. v. 3 cm. svetlo oker loščem, pr. u. 13 cm, ohr. v. 2,3 cm. 117 SE 5, kv. E8, PN 539 = 565, inv. št. PMC NV 487 128 SE 5, kv. E8, PN 666, inv. št. PMC NV 525 Skleda; štirje odlomki ustja z ostenjem; K4; zaglajena zunanja Lonček?, odlomek dna z ostenjem, N1, gladka zunanja in no-in hrapava notranja površina svetlo oker barve; pr. u. 24 cm, tranja površina svetlo oker barve, pr. d. 5,4 cm, ohr. v. 2,2 cm. ohr. v. 5,1 cm. 118 SE 5, kv. E8, PN 671, inv. št. PMC NV 520 Pokrov, odl. gumbastega držaja z ostenjem, K9a, zaglajena zunanja in notranja površina, zunanja površina oker barve, notranja površina temno sive barve, pr. gumba 4,2 cm, ohr. v. 2,6 cm. 119 SE 5, kv. E8, PN 669, inv. št. PMC NV 521 Pokrov, odl. gumbastega držaja z ostenjem, K1, zaglajena zunanaj in notranja površina, zunanja površina oker barve, notranja površina sive barve, pr. gumba 4,8 cm, ohr. v. 3,7 cm. 120 SE 5, kv. E8, PN 670, inv. št. PMC NV 522 Pokrov, odl. gumbastega držaja z ostenjem, K9, zaglajena zunanja in notranja površina temno sive barve, na zgornji strani gumba rahel odtis lesene deske, pr. gumba 4,8 cm, ohr. v. 2,9 cm. 121 SE 5, kv. D6, PN 346, inv. št. PMC NV 523 Pokrov, odl. spodnjega dela pokrova, K9a, zaglajena zunanja in notranja površina temno sive barve, pr. oboda 18,6 cm, ohr. v. 1,7 cm. 122 SE 5, kv. E8, PN 662, inv. št. PMC NV 524 Pokrov, odl. spodnjega dela pokrova, K3, zaglajena zunanja površina oker barve, zaglajena notranja površina temno sive barve z ožganimi ostanki, pr. oboda 18 cm, ohr. v. 2,1 cm. 74 Medlog, AAS 83, 2020 111 112 113 114 115 116 117 118 119 120 121 122 123 124 125 126 127 128 SE 5, merilo 1:3 SE 5, merilo 1 : 3. SE 5; merilo 1 : 3. 75 129 SE 5, kv. E7−8, PN 508, inv. št. PMC NV 531 Skleda, pet odlomkov ustja z ostenjem, N2, gladka zunanja površina s črnim premazom in gladka notranja površina s poslikavo − bela na rdečo engobo, okr.: geometrijski, pr. u. 27 cm, ohr. v. 2,8 cm. 130 SE 5, kv. E7−8, PN 510, inv. št. PMC NV 532 Skleda, dva odlomka ustja z ostenjem, N3, gladka zunanja površina oker barve z ostanki oker premaza in gladka no- tranja površina s poslikavo − bela na opečnato engobo, okr.: geometrijski in stiliziran rastlinski, pr. u. 40 cm, ohr. v. 3,1 cm. 131 SE 5, kv. E6, PN 369, inv. št. PMC NV 533 Skleda, odlomek ustja z ostenjem, N4, gladka zunanja povr- šina oker barve, ustje in gladka notranja površina premazani z opečnato engobo, notranja površina poslikana − bela na opečnato engobo in premazana s prosojnim loščem, okr.: geometrijski, pr. u. 29 cm, ohr. v. 4,7 cm. 132 SE 5, kv. E7−8, PN 506, inv. št. PMC NV 534 Skleda, trije odlomki ustja z ostenjem, N4, gladka zunanja po- vršina oker barve, gladka notranja površina s poslikavo − bela na oranžno engobo, preko prosojen lošč, okr.: geometrijski in stiliziran rastlinski, pr. u. 39,6 cm, ohr. v. 7,7 cm. 133 SE 5, kv. E7−8, PN 518, inv. št. PMC NV 535 Skleda, dva odlomka ustja z ostenjem, N4, gladka zunanja po- vršina oker barve, gladka notranja površina s poslikavo − bela na oranžno engobo, preko prosojen lošč, okr.: geometrijski in stiliziran rastlinski, pr. u. 38,8 cm, ohr. v. 7,4 cm. 76 Medlog, AAS 83, 2020 129 130 131 132 133 SE 5, merilo 1 : 3. SE 5; merilo 1 : 3. 77 134 SE 5, kv. E7−8, PN 503 = 494, inv. št. PMC NV 537 Skleda, enajst odlomkov ustja z ostenjem in dnom, N5, gladka zunanja površina oker barve, gladka notranja površina s posli- kavo − bela na opečnato engobo, preko lošč, okr.: geometrij- ski in stiliziran rastlinski, na več delih ost. prevrtano z luknjica-mi premera 0,5 cm, pr. u. 35,2 cm, pr. d. 14,8 cm, v. 12,5 cm. 135 SE 5, kv. E7−8, PN 515, inv. št. PMC NV 570 Skleda, trije odlomki ustja z ostenjem, N5, gladka zunanja po- vršina oker barve, gladka notranja površina s poslikavo − bela na opečnato engobo, preko prosojen lošč, okr.: geometrijski, stiliziran rastlinski, pr. u. 40 cm, ohr. v. 4,9 cm. 78 Medlog, AAS 83, 2020 134 135 SE 5, merilo 1 : 3. SE 5; merilo 1 : 3. 79 136 SE 5, kv. E7−8, PN 507, inv. št. PMC NV 536 Skleda, devet odlomkov ustja z ostenjem, N2, gladka zunanja površina oker barve, gladka notranja površina s poslika- vo − bela na oranžno engobo, okr.: stiliziran rastlinski, pr. u. 31,6 cm, ohr. v. 11,7 cm. 137 SE 5, kv. E7−8, PN 493, inv. št. PMC NV 541 Skleda, trije odlomki ustja z ostenjem, N5, gladka zunanja površina oker barve, gladka notranja površina s poslikavo − bela na opečnato engobo, preko prosojen lošč, okr.: stiliziran rastlinski, pr. u. 39 cm, ohr. v. 9,1 cm. 138 SE 5, kv. E7−8, PN 514, inv. št. PMC NV 571 Skleda, dva odlomka ustja z ostenjem, N3, gladka zunanja površina svetlo oker barve, na ostenju dve vodoravni vrezani liniji, gladka notranja površina s poslikavo − bela na rjavi engobi, preko prosojen lošč, okr.: stiliziran rastlinski, pr. u. 38 cm, ohr. v. 4,3 cm. 139 SE 5, kv. E7−8, PN 505, inv. št. PMC NV 542 Skleda, trije odlomki ustja z ostenjem, N3, gladka zunanja površina oker barve, gladka notranja površina s poslikavo − bela na oranžni engobi, preko prosojen lošč, okr.: stiliziran rastlinski, pr. u. 43 cm, ohr. v. 4,4 cm. 80 Medlog, AAS 83, 2020 136 137 138 139 SE 5, merilo 1 : 3. SE 5; merilo 1 : 3. 81 140 SE 5, kv. E7−8, PN 497, inv. št. PMC NV 540 143 SE 5, kv. E7−8, PN 500, inv. št. PMC NV 545 Skleda, štirje odlomki ustja z ostenjem, N5, gladka zunanja Skleda, osem odlomkov ustja z ostenjem, N2, gladka zuna- površina oker barve, gladka notranja površina s poslikavo − nja površina premazana s črnim premazom, gladka notranja bela na opečnato engobo, preko prosojen lošč, okr.: stiliziran površina s poslikavo − bela na oranžni in zeleni engobi, okr.: rastlinski, pr. u. 30,4 cm, ohr. v. 7,8 cm. stiliziran rastlinski, pr. u. 31 cm, ohr. v. 8,2 cm. 141 SE 5, kv. E7−8, PN 512, inv. št. PMC NV 543 Skleda, osem odlomkov ustja z ostenjem, N4, gladka zunanja površina oker barve, rob ustja premazan z opečnato engobo, gladka notranja površina s slabo ohranjeno poslikavo – bela na opečnato engobo, pr. u. 35 cm, ohr. v. 5,5 cm. 142 SE 5, kv. E8, PN 501, inv. št. PMC NV 544 Skleda, dva odlomka ustja z ostenjem, N3, gladka zunanja površina svetlo oker barve, gladka notranja površina s poslika-vo − bela na rjavi engobi, preko prosojen lošč, okr.: stiliziran rastlinski, pr. u. 32 cm, ohr. v. 3,1 cm. 144 SE 5, kv. E7−8, PN 498, inv. št. PMC NV 546 Skleda, sedemnajst odlomkov ustja z ostenjem, N3, gladka zunanja površina svetlo oker barve, gladka notranja površina s poslikavo − bela na opečnatorjavi engobi, preko prosojen lošč, okr.: geometrijski in stiliziran rastlinski, pr. u. 22 cm, ohr. v. 3,8 cm. 82 Medlog, AAS 83, 2020 140 141 142 144 143 SE 5, merilo 1 : 3. SE 5; merilo 1 : 3. 83 145 SE 5, kv. E8, PN 499, inv. št. PMC NV 547 147 SE 5, kv. E7−8, PN 513, inv. št. PMC NV 549 Skleda, dvanajst odlomkov ustja z ostenjem in dnom, N4, Skleda, dva odlomka ustja z ostenjem, N4, gladka zunanja gladka zunanja površina svetlo oker barve, gladka notranja površina oker barve, zunanji rob ustja premazan z opečnato površina s poslikavo − bela in olivno zelena na opečnato engobo, gladka notranja površina s poslikavo − bela na opeč- engobo, preko prosojen lošč, okr.: geometrijski, pr. u. 30 cm, nati engobi, preko prosojen lošč, okr.: geometrijski in stiliziran pr. d. 10 cm, ohr. v. 9,4 cm. rastlinski, pr. u. 40 cm, ohr. v. 7,4 cm. 146 SE 5, kv. E7−8, PN 473, inv. št. PMC NV 548 148 SE 5, kv. E7−8, PN 504, inv. št. PMC NV 552 Skleda, odlomek ustja z ostenjem, N3, gladka zunanja povr- Skleda, dva odlomka ustja z ostenjem, N3, gladka zunanja šina oker barve, zunanji rob ustja in gladka notranja površina površina oker barve z ostnaki opečnate engobe na zunanjem premazani z zelenim loščem, pr. u. 39 cm, ohr. v. 4 cm. robu ustja, gladka notranja površina s poslikavo − bela na opečnato engobo, preko prosojni lošč, okr.: geometrijski, pr. u. 38 cm, ohr. v. 3,1 cm. 84 Medlog, AAS 83, 2020 145 146 147 148 SE 5, merilo 1 : 3. SE 5; merilo 1 : 3. 85 149 SE 5, kv. E7−8, PN 511, inv. št. PMC NV 550 Skleda, sedem odlomkov ustja z ostenjem in dnom, N3, gladka zunanja površina oker barve, gladka notranja površi- na s poslikavo − bela na opečnato engobo, preko prosojen lošč, okr. stiliziran rastlinski, pr. u. 33 cm, pr. d. 13,4 cm, ohr. v. 10,5 cm. 150 SE 5, kv. E7−8, PN 509, inv. št. PMC NV 551 Skleda, dva odlomka ustja z ostenjem, N5a, gladka zunanja površina oker barve, gladka notranja površina s poslikavo − bela na oranžno engobo, preko prosojen lošč, okr.: stiliziran rastlinski, pr. u. 41 cm, ohr. v. 9,2 cm. 151 SE 5, kv. E7−8, PN 495, inv. št. PMC NV 553 Skleda, štirje odlomki ustja z ostenjem, N3, gladka zunanja površina oker barve, gladka notranja površina s poslikavo − bela na oranžno engobo, preko prosojen lošč, okr.: stiliziran rastlinski, pr. u. 41 cm, ohr. v. 3,6 cm. 152 SE 5, kv. E7−8, PN 459, inv. št. PMC NV 572 Skleda, dva odlomka ustja z ostenjem, N4, gladka zunanja površina oker barve, gladka notranja površina premazana s svetlo zelenim loščem, pr. u. 35 cm, ohr. v. 4,2 cm. 86 Medlog, AAS 83, 2020 149 150 151 152 SE 5, merilo 1 : 3. SE 5; merilo 1 : 3. 87 153 SE 5, kv. E7−8, PN 502, inv. št. PMC NV 554 Skledica, osem odlomkov ustja, ostenja in dna, N5, gladka zunanja površina oker barve, gladka notranja površina s poslikavo − bela in temno siva na opečnato engobo, preko prosojen lošč, okr.: stiliziran rastlinski, pr. u. 22,4 cm, pr. d. 10,6 cm, ohr. v. 4,2 cm. 154 SE 5, kv. D7, PN 356, inv. št. PMC NV 556 Skleda, odlomek ustja z ostenjem, N5, gladka zunanja povr- šina oker barve, gladka notranja površina s poslikavo − bela na opečnato engobo, premazana s prosojnim loščem, okr.: geometrijski, pr. u. 33,6 cm, ohr. v. 3,4 cm. 155 SE 5, kv. E7–8, PN 496, inv. št. PMC NV 557 Skleda, odlomek ustja z ostenjem, N3, gladka zunanja površi- na oker barve, gladka notranja površina s poslikavo − bela na rdečo engobo, preko prosojen lošč, okr.: geometrijski, stiliziran rastlinski, pr. u. 39,6 cm, ohr. v. 10,8 cm. 156 SE 5, kv. E7−8, PN 517, inv. št. PMC NV 558 Skleda, odlomek ustja z ostenjem, N3, gladka zunanja površi- na oker barve, gladka notranja površina s poslikavo − bela na rdečo engobo, preko prosojen lošč, okr.: geometrijski, stiliziran rastlinski, pr. u. 14,7 cm, ohr. v. 6,9 cm. 88 Medlog, AAS 83, 2020 153 154 155 156 SE 5, merilo 1 : 3. SE 5; merilo 1 : 3. 89 157 SE 5, kv. E7−8, PN 528, inv. št. PMC NV 559 160 SE 5, kv. E7−8, PN 524, inv. št. PMC NV 562 Skleda, odlomek dna z ostenjem, N3, gladka zunanja površina Skleda, odlomek ustja z ostenjem, N3, gladka zunanja povr- oker barve, gladka notranja površina s poslikavo − bela na šina oker barve z ostanki prosojnega lošča, gladka notranja rjavo engobo, preko prosojen lošč, okr.: geometrijski, stiliziran površina s poslikavo − bela na opečnato engobo, preko pro-rastlinski, pr. d. 12,2 cm, ohr. v. 1,7 cm. sojen lošč, okr.: geometrijski, stiliziran rastlinski, pr. u. 42,4 cm, ohr. v. 3,8 cm. 158 SE 5, kv. E7−8, PN 527, inv. št. PMC NV 560 161 SE 5, kv. E7−8, PN 525, inv. št. PMC NV 563 Skleda, odlomek ustja z ostenjem, N3, gladka zunanja površi- Skleda, odlomek ustja z ostenjem, N3, gladka zunanja povr- na svetlo oker barve, gladka notranja površina s poslikavo − šina svetlo oker barve z ostanki ožganega, gladka notranja bela na opečnato engobo, preko prosojen lošč, okr.: geome- površina s poslikavo − bela na opečnato engobo, preko pro- trijski, stiliziran rastlinski, pr. u. 41,6 cm, ohr. v. 3,7 cm. sojen lošč, okr.: geometrijski, stiliziran rastlinski, pr. u. 25 cm, ohr. v. 3,3 cm. 162 SE 5, kv. E7−8, PN 523, inv. št. PMC NV 564 Skleda, odlomek ustja z ostenjem, N3, gladka zunanja povr- šina oker barve, gladka notranja površina s poslikavo − bela 159 SE 5, kv. E7−8, PN 526, inv. št. PMC NV 561 na oranžno engobo, preko prosojen lošč, ponekod ostanki ožganega, okr.: geometrijski, pr. u. 34 cm, ohr. v. 6,2 cm. Skleda, odlomek ustja z ostenjem, N3, gladka zunanja povr- šina oker barve, gladka notranja površina s poslikavo − bela na opečnato engobo, preko prosojen lošč, okr.: geometrijski, stiliziran rastlinski, pr. u. 41,2 cm, ohr. v. 3,9 cm. 90 Medlog, AAS 83, 2020 157 158 159 160 161 162 SE 5, merilo 1 : 3. SE 5; merilo 1 : 3. 91 163 SE 5, kv. E7−8, PN 516, inv. št. PMC NV 569 165 SE 5, kv. E7−8, PN 521, inv. št. PMC NV 567 Skleda, dva odlomek dna z ostenjem, N4, gladka zunanja po- Skleda, trije odlomki ustja z ostenjem, N4, gladka zunanja po- vršina oker barve, gladka notranja površina s poslikavo − bela vršina oker barve, gladka notranja površina s poslikavo − bela na opečnato engobo, preko prosojen lošč, okr.: geometrijski, na oranžno engobo, preko prosojen lošč, okr.: geometrijski in pr. u. 13,6 cm, ohr. v. 6,4 cm. stiliziran rastlinski, pr. u. 30 cm, ohr. v. 7,2 cm. 166 SE 5, kv. E7−8, PN 519, inv. št. PMC NV 568 164 SE 5, kv. E7−8, PN 520, inv. št. PMC NV 566 Skleda, trije odlomki ustja z ostenjem, N5, gladka zunanja po- Skleda, šest odlomek dna z ostenjem, N3, gladka zunanja po- vršina oker barve, na spodnji strani d. dve tanki vrezani liniji, vršina oker barve, gladka notranja površina s poslikavo − bela ki se na sredini sekata, gladka notranja površina s poslikavo − na opečnato engobo, preko prosojen lošč, okr.: geometrijski, bela na opečnato engobo, preko prosojen lošč, okr.: stiliziran pr. d. 18,2 cm, ohr. v. 2,7 cm. rastlinski, pr. u. 37,6 cm, ohr. v. 7,2 cm. 167 SE 5, kv. E7−8, PN 522, inv. št. PMC NV 565 Skleda, dva odlomka ustja z ostenjem, N3, gladka zunanja površina oker barve z ostanki prosojnega premaza, gladka notranja površina s poslikavo − bela na opečnato engobo, preko prosojen lošč, okr.: geometrijski, stiliziran rastlinski, pr. u. 38,6 cm, ohr. v. 9,8 cm. 92 Medlog, AAS 83, 2020 163 164 165 166 167 SE 5, merilo 1 : 3. SE 5; merilo 1 : 3. 93 168 SE 5, kv. E7−8, 172 SE 5, kv. E7−8, PN 464, inv. št. PMC NV 574 PN 454, inv. št. PMC NV 538 Krožnik, štirje odlomki ustja z ostenjem in dnom, N6, gladka Skleda, pet odlomkov zunanja površina svetlo oker barve z ostanki belega in zele- ustja z ostenjem in ročajem, nega lošča, gladka notranja površina premazana z belim in N4, gladka zunanja in zelenim loščem, pr. u. 21,8 cm, pr. d. 9,6 cm, v. 5,1 cm. notranja površina oker barve, zunanja površina in notranji rob ustja premazana z zelenim loščem, pr. u. 28,2 cm, ohr. v. 9,1 cm. Morda ista PN 457. 169 SE 5, kv. E7−8, PN 457, inv. št. PMC NV 539 Skleda, odlomek ročaja, N4, gladka zunanja in notranja površina oker barve, premazani z zelenim loščem, ohr. dl. 10 cm, ohr. š. 4 cm. Morda ista PN 454. 173 SE 5, kv. E7−8, PN 463, inv. št. PMC NV 575 Krožnik, trije odlomki ustja z ostenjem in dnom, N6, gladka zunanja površina svetlo oker barve z ostanki belega lošča, 170 SE 5, kv. E7−8, PN 467, inv. št. PMC NV 555 gladka notranja površina premazana z belim in zelenim Skledica?, šest odlomkov ustja z ostenjem, N3, gladka zunanja loščem, pr. u. 22,2 cm, pr. d. 9,4 cm, v. 5,1 cm. in notranja površina oker barve, premazana z zelenim loščem, na ostenju več podolgovatih luknjic vel. 2,5 × 0,4 cm, pr. u. 17,8 cm, ohr. v. 6,6 cm. 171 SE 5, kv. E7−8, PN 469, inv. št. PMC NV 573 174 SE 5, kv. E7−8, PN 462, inv. št. PMC NV 576 Krožnik, trije odlomki ustja z ostenjem in dnom, N4, gladka Krožnik, pet odlomkov ustja z ostenjem, N3, gladka zunanja zunanja površina svetlo oker barve z ostanki belega in zele- površina oker barve, zunanji rob ustja premazan z zelenim nega lošča, gladka notranja površina premazana z belim in loščem, gladka notranja površina premazana z večodtenčnim zelenim loščem, pr. u. 28,6 cm, pr. d. 11,6 cm, v. 6,5 cm. zelenim loščem, pr. u. 25,6 cm, ohr. v. 5 cm. 94 Medlog, AAS 83, 2020 168 169 170 171 172 173 174 SE 5, merilo 1 : 3. SE 5; merilo 1 : 3. 95 175 SE 5, kv. E7−8, PN 466, inv. št. PMC NV 577 179 SE 5, kv. E7−8, PN 468, inv. št. PMC NV 581 Krožnik, štirje odlomki ustja z ostenjem in dnom, N4, gladka Krožnik, dva odlomka ustja z ostenjem, N4, gladka zunanja zunanja površina svetlo oker barve, gladka notranja površina površina oker barve, zunanji rob ustja deloma premazan z premazana z belim in zelenim loščem, pr. u. 25,8 cm, pr. d. zelenim in belim loščem, gladka notranja površina premazana 12 cm, v. 5,7 cm. z oker, belim in zelenim loščem, pr. u. 26,4 cm, ohr. v. 4,6 cm. 176 SE 5, kv. E7−8, PN 471, inv. št. PMC NV 578 Krožnik, štirje odlomki ustja z ostenjem, N2b, gladka zunanja površina temno sive barve z ožganimi ostanki, na zunanjem 180 SE 5, kv. E7−8, PN 461, inv. št. PMC NV 582 robu vodoravna linija belega lošča, gladka notranja površina Trinožnik z izlivom, petnajst odlomkov ustja z ostenjem in premazana z belim in zelenim loščem, pr. u. 23 cm, ohr. v. dnom, N2c, gladka zunanja površina oker barve z ožgani- 2,1 cm. mi ostanki, zunanji rob premazan z zelenim loščem, gladka notranja površina premazana z zelenim loščem, pr. u. 24,6 cm, pr. d. 18,8 cm, ohr. v. 8,4 cm. 181 SE 5, kv. E- F7, PN 476, inv. št. PMC NV 585 Trinožnik, pet odlomkov ustja z ostenjem in dnom, K1b, za- glajena zunanja površina oker barve, gladka notranja površina premazana z rjavim loščem, okr.: dve vodoravni kaneluri na trupu, pr. u. 17,4 cm, pr. d. 17 cm, ohr. v. 6,7 cm. 177 SE 5, kv. E7−8, PN 455, inv. št. PMC NV 579 182 SE 5, kv. E7−8, PN 475, inv. št. PMC NV 587 Krožnik, deset odlomkov ustja z ostenjem in dnom, N3, Trinožnik, sedemnajst odlomek dna in ostenja z dvema roča- gladka zunanja površina oker barve, gladka notranja površina jema ter noga, N4, zaglajena zunanja površina oker barve, premazana z belim, zelenim in rjavim loščem, pr. u. 30,4 cm, gladka notranja površina premazana s temno zelenim loščem, pr. d. 16 cm, v. 6,4 cm. pr. d. 22 cm, ohr. v. 15 cm. 183 SE 5, kv. E7−8, PN 474, inv. št. PMC NV 583 Trinožnik, deset odlomkov ustja z ostenjem, dno in noge, N6, gladka zunanja površina premazana z zelenim loščem, gladka notranja površina premazana z rjavim loščem, noge brez lošča z ožganimi ostanki, v zgornjem delu manjša vdolbinica, pr. u. 20 cm, v. 12,9 cm. 184 SE 5, kv. E7−8, PN 456, inv. št. PMC NV 584 Trinožnik, enaindvajset odlomkov ustja z ostenjem in s tra- kastim ročajem, N2d, gladka zunanja površina premazana s 178 SE 5, kv. E7−8, PN 460, inv. št. PMC NV 580 temno rjavim loščem, gladka notranja površina premazana z Skleda, šest odlomkov ustja z ostenjem, N3, gladka zunanja belim in zelenim loščem, pr. u. 28 cm, ohr. v. 10 cm. površina z ostanki prosojnega lošča, gladka notrana površina s poslikavo − bela, zelena in rjava na belo engobo, okr.: stiliziran rastlinski, pr. u. 25,4 cm, ohr. v. 4,1 cm. 96 Medlog, AAS 83, 2020 175 176 177 178 179 181 180 182 183 184 SE 5; merilo 1 : 3. 97 185 SE 5, kv. E8, PN 661, inv. št. PMC NV 586 193 SE 5, kv. E7−8, PN 486, inv. št. PMC NV 595 Trinožnik, odlomek noge trinožnika, N6, zaglajena zunanja in Posoda (trinožnik?), trije odlomki ustja z ostenjem, N5, gladka notranja površina oker barve, v zgornjem delu noge ovalna zunanja površina oker barve, zunanji rob ustja premazan vdolbinica velikosti 1,8 × 1,1 cm, ohr. š. 5,8 cm, ohr. v. 6,5 cm. z oker loščem, gladka notranja površina premazana z oker loščem, okr.: dve plitki vodoravni kaneluri na trupu, pr. u. 186 SE 5, kv. E7−8, PN 480, inv. št. PMC NV 589 17,2 cm, ohr. v. 6,1 cm. Trinožnik, trije odlomki dna z ostenjem in noge, N6, glad- ka zunanja površina oker barve z ožganimi ostanki, gladka 194 SE 5, kv. D7, PN 492, inv. št. PMC NV 596 notranja površina premazana z oker loščem, pr. d. 12 cm, ohr. Posoda (trinožnik?), pet odlomkov ustja z ostenjem, N5, v. 7,4 cm. gladka zunanja površina oker barve z ožganimi ostanki v spo- dnjem delu, zunanji rob ustja premazan z oker loščem, gladka 187 SE 5, kv. E7−8, PN 477, inv. št. PMC NV 588 notranja površina premazana z oker loščem, okr.: dve plitki Posoda (trinožnik?), dvanajst odlomkov ustja z ostenjem in vodoravni kaneluri na trupu, pr. u. 18,6 cm, ohr. v. 6,7 cm. dvema ročajema ter dnom, K1b, gladka zunanja površina oker barve, zunanji rob in ročaj deloma premazana z rjavim 195 SE 5, kv. E7−8, PN 484, inv. št. PMC NV 597 loščem, dno z ožganimi ostanki, gladka notranja površina pre- Posoda (trinožnik?), pet odlomkov ustja z ostenjem, N5, glad- mazana z rjavim loščem, pr. u. 31 cm, pr. d. 20,8 cm, v. 9,8 cm. ka zunanja površina oker barve, zunanji rob ustja premazan z rjavim loščem, gladka notranja površina premazana z rjavim loščem, pr. u. 21,4, ohr. v. 4,8 cm. 196 SE 5, kv. E7−8, PN 489, inv. št. PMC NV 598 Posoda, odlomek dna z ostenjem, N6, gladka zunanja povr- šina oker barve z ožganimi ostanki, gladka notranja površina premazana z rjavim loščem, pr. d. 6,8 cm, ohr. v. 2,8 cm. 197 SE 5, kv. E7−8, PN 465, inv. št. PMC NV 607 Pokrov, sedem odlomkov spodnjega dela pokrova, N7, gladka zunanja površina premazana z zelenim loščem, gladka notra- nja površina oker barve, okr.: osem koncentričnih kanelur, na robu odtisi oglatega predmeta, pr. noge 15,6 cm, v. 3,7 cm. 188 SE 5, kv. E7−8, PN 487, inv. št. PMC NV 590 Posoda (trinožnik?), pet odlomkov ustja z ostenjem, N3, zaglajena zunanja površina oker barve, zunanji rob ustja premazan z oker loščem, gladka notranja površina premazana z oker loščem, pr. u. 22 cm, ohr. v. 5,7 cm. 189 SE 5, kv. E7−8, PN 482, inv. št. PMC NV 591 Posoda (trinožnik?), štirje odlomki ustja z ostenjem, N5, gladka zunanja in notranja površina, premazani z oker loščem, okr.: štiri vodoravne kanelure na trupu, pr. u. 17,2 cm, ohr. v. 5,9 cm. 190 SE 5, kv. E7−8, PN 478, inv. št. PMC NV 592 198 SE 5, kv. E8, PN 595, inv. št. PMC NV 600 Posoda (trinožnik?) z izlivom, osem odlomkov ustja z oste- Vrč, dva odlomka ustja in vratu vrča, N3, gladka zunanja in njem, N5, gladka zunanja površina oker barve z ožganimi notranja površina oker barve, pr. u. 5,4 cm, ohr. v. 11,7 cm. ostanki, zunanji rob ustja premazan z oker loščem, gladka notranja površina premazana z oker loščem, okr.: pet plitkih vodoravnih kanelur na trupu, pr. u. 20,6 cm, ohr. v. 5,5 cm. 191 SE 5, kv. E7−8, PN 481, inv. št. PMC NV 593 Posoda (trinožnik?), štirje odlomki ustja z ostenjem, N4, gladka zunanja površina oker barve z ožganimi ostanki, zunanji rob ustja premazan z rjavim loščem, gladka notranja površina premazana z oker loščem, pr. u. 22 cm, ohr. v. 5,7 cm. 192 SE 5, kv. E7−8, PN 458, inv. št. PMC NV 594 Posoda (trinožnik?), štirje odlomki ustja z ostenjem, N3, gladka zunanja površina premazana z zelenim loščem, gladka notranja površina premazana z zelenkasto oker loščem, notranji rob ustja z zelenim loščem, pr. u. 16,4 cm, ohr. v. 4,6 cm. 98 Medlog, AAS 83, 2020 185 186 187 188 189 190 191 193 192 194 195 198 197 196 SE 5, merilo 1 : 3. SE 5; merilo 1 : 3. 99 199 SE 5, kv. E7−8, PN 472A, inv. št. PMC NV 601 loščem, gladka notranja površina premazana z oker loščem, Vrč, štirinajst odlomkov ostenja, N8, gladka zunanja površi- ohr. dl. 4,8 cm, ohr. v. 5 cm. na premazana z zelenim loščem, gladka notranja površina 204 premazana z belim loščem, okr.: vodoravno rebro na prehodu SE 5, kv. E7−8, PN 470, inv. št. PMC NV 606 vratu v ramena, štiri vodoravne kanelure na prehodu ramen v Ročka?, odlomek dna z ostenjem, N3, gladka zunanja površi- trebuh, največji pr. 15,8 cm, ohr. v. 9,2 cm. na oker barve premazana s svetlo zelenim loščem, gladka no- tranja površina temno rjave barve, pr. d. 9 cm, ohr. v. 3,3 cm. 205 SE 5, KV. E6, PN 370, inv. št. PMC NV 599 Lonček, odlomek dna z ostenjem, N6, gladki zunanja in no- tranja površina premazani z rjavim loščem, pr. d. 7,6 cm, ohr. v. 3,7 cm. 206 SE 5, kv. E7−8, inv. št. PMC NV 608 Skodelica, petnajst odlomkov ustja z ostenjem in ročajem, N7, gladki zunanja in notranja površina premazani z rožnato belim loščem, na zunanji strani modra poslikava, okr. rastlinski in geometrijski, pr. u. 10,2 cm, ohr. v. 3,8 cm. 200 SE 5, kv. E7−8, PN 472B, inv. št. PMC NV 602 Ročka?, enaindvajset odlomkov ustja z ostenjem in trakastim 207 SE 5, kv. E7−8, inv. št. PMC NV 609 ročajem, N8, gladka zunanja površina premazana z zelenim Ročka/majolika, trije odlomki ostenja, N7, gladki zunanja in loščem, gladka notranja površina premazana z belim loščem, notranja površina premazani z belim loščem, na zunanji strani okr.: vodoravno rebro na koncu vratu, dve kaneluri na ramenu modra in rumena poslikava, okr. rastlinski, ohr. dl. 6,7 cm, ohr. in tri kanelure na trebuhu, žleb ročaja, okrašen s tremi gumbki v. 2,6 cm. ter v spodnjem delu s polkrožnim rebrom, pr. u. 13,6 cm, ohr. v. 13,7 cm. 208 SE 5, kv. E7−8, inv. št. PMC NV 610 Ročka/majolika, dva odlomka ostenja, N7, gladki zunanja in notranja površina premazani z belim loščem, na zunanji strani modra, črna, oranžna in rumena poslikava, okr. rastlinski, ohr. dl. 4,4 cm, ohr. v. 2,5 cm. 201 SE 5, kv. F8, PN 491, inv. št. PMC NV 603 Vrček, dvajset odlomkov ustja z oste- njem in dnom, N3, gladki zunanja in 209 SE 5, kv. E7−8, inv. št. PMC NV 611 notranja površina premazani z oker Ročka?, dva odlomka ostenja, N3, gladki zunanja in notranja loščem, zunanja površina poslikana – površina premazani z zeleno rjavim loščem, na katerem je črn črna na lošč, okr.: geometrijski, pr. u. slikan rastlinski okras, ohr. dl. 4,1 cm, ohr. š. 4 cm. 11,6 cm, pr. d. 9,2 cm, rek. v. 12,5 cm. 202 SE 5, kv. E8, PN 490, inv. št. PMC NV 604 Steklenica, odlomek ostenja, gladka notra- 210 SE 5, kv. E7−8, inv. št. PMC NV 612 nja površina sivo loščena, zunanja površi- Ročka, odlomek ostenja, N3, gladki zunanja in na rjava in modra nadglazurna barva na notranja površina premazani z oker rjavim in siv lošč; okr.: pas odtisov okroglih pečatov svetlo oker loščem, na katerem je črn rastlinski in poševne, vzporedne žlebljene linije, dl. okras, ohr. dl. 4,4 cm, ohr. š. 3,6 cm. odl. 5,4 cm, š. odl. 4 cm. 211 SE 5, kv. E7−8, inv. št. PMC NV 613 203 SE 5, kv. E7−8, PN 488, inv. št. PMC Krožnik, odlomek ustja z ostenjem, N7, gladki NV 605 zunanja in notranja površina premazani z be- Ročka, odlomek ustja z ostenjem, N3, lim loščem in modra poslikava, ohr. dl. 3,3 cm, gladka zunanja površina oker barve, zgornji ohr. v. 2,1 cm. del zunanjega roba ustja premazan z rjavim 100 Medlog, AAS 83, 2020 200 199 201 202 203 204 206 205 207 208 209 210 211 SE 5, merilo 1 : 3. SE 5; merilo 1 : 3. 101 212 SE 5, kv. E7−8, inv. št. PMC NV 614 219 SE 5, kv. E7−8, PN 443, inv. št. PMC NV 621 Držaj, odlomek ostenja z držajem, N6, gladka zunanja povr- Pečnica, odlomek venčne pečnice, P2, zaglajena zadnja stran šina svetlo oker barve deloma oblita z rjavim loščem, gladka oker barve, gladka sprednja stran premazana z oker loščem, notranja površina oblita z rjavim loščem, ohr. dl. 6,5 cm, ohr. v. okr.: zobnik, ohr. dl. 11 cm, ohr. š. 5,5 cm. 4,5 cm, š. dr. 2,6 cm. 220 SE 5, kv. E7−8, PN 449, inv. št. PMC NV 622 213 SE 5, kv. E7−8, inv. št. PMC NV 615 Pečnica, pet odlomek oploščene pečnice, P4, zaglajena zadnja Lonec, odlomek ustja z ročajem, N1, gladki zunanja in notra- stran svetlo oker barve, gladka sprednja stran premazana nja površina obliti s svetlo rjavim loščem, pr. u. 14,6 cm, ohr. v. zelenkasto oker loščem, okr.: reliefni okvir, ohr. dl. 14,4 cm, ohr. 3,9 cm. v. 8,7 cm. 214 SE 5, kv. E7−8, inv. št. PMC NV 616 Lonec, odlomek ustja z ročajem, N6, gladka zunanja površina svetlo oker barve in gladka notranja površina oblita s temno rjavim loščem, ki se preliva preko zunanjega roba ustja in deloma preko ročaja, pr. u. 13,4 cm, ohr. v. 2,1 cm. 215 SE 5, kv. E7, PN 594, inv. št. PMC NV 721 Lonec, dva odlomka ustja z ostenjem, K1a, zaglajena zunanja in notranja površina temno sive barve, okr.: dva vodoravna žlebova na ramenu, pr. u. 21,4 cm, ohr. v. 5,2 cm. 216 SE 5, kv. E7−8, PN 444, inv. št. PMC NV 617 221 SE 5, kv. E7−8, PN 448, Pečnica, odlomek oploščene pečnice, P2, zaglajena zadnja inv. št. PMC NV 620 stran oker barve, gladka sprednja stran premazana z oker Pečnica, odlomek oploščene pečnice − loščem, okr.: napis in grbovna plošča s prečnim brunom, z glava angelčka, P3, gladka zadnja stran dvojnim orlom, psom in konjem, dl. 17,7 cm, š. 15,8 cm. svetlo oker barve, deloma prelita z oker loščem, gladka sprednja stran premazana 217 SE 5, kv. E7−8, PN 441 = 442, inv. št. PMC NV 619 z oker loščem, ohr. dl. 4 cm, ohr. š. 4,4 cm. Pečnica, šest odlomkov venčne pečnice, P2, zaglajena zadnja stran oker in sivkaste barve, gladka sprednja stran premazana 222 SE 5, kv. E7−8, F7, PN 451, inv. št. PMC NV 623 z oker loščem, okr.: na zgornjem izboklem delu vrsta hrastovih Pečnica, štirje odlomek oploščene pečnice, P2, zaglajena za-listov, na spodnjem delu zobnik, ohr. dl. 11 cm, ohr. v. 5,5 cm. dnja stran svetlo oker barve, gladka sprednja stran premazana z oker, belim, modrim in temno rjavim loščem, okr.: stiliziran rastlinski okvir, ohr. dl. 10,8 cm, ohr. v. 4, 7 cm. 223 SE 5, kv. E7, PN 387, inv. št. PMC NV 624 Pečnica, dva odlomka oploščene pečnice, P2, zaglajena za- dnja stran svetlo oker barve, gladka sprednja stran premazana z oker, belim, modrim in temno rjavim loščem, okr.: stiliziran rastlinski, ohr. dl. 6,3 cm, ohr. š. 3,8 cm. 218 SE 5, kv. E–F7−8, PN 452, inv. št. PMC NV 618 Pečnica, dva odlomek oploščene pečnice, P3, zaglajena 224 SE 5, kv. E7−8, F7, PN 453, inv. št. PMC NV 625 zadnja stran svetlo oker barve, gladka sprednja stran pre- Pečnica, dva odlomek oploščene pečnice, P2, zaglajena za- mazana z oker, belim in modrim loščem, okr.: operutničena dnja stran svetlo oker barve, gladka sprednja stran premazana angelska glavica, polkrožna niša obrobljena z bisernikom, ohr. z oker, belim, modrim in temno rjavim loščem, okr.: stiliziran dl. 21 cm, ohr. š. 9 cm. rastlinski, ohr. dl. 7,5 cm, ohr. š. 6 cm in ohr. dl. 5,7 cm, ohr. š. 4 cm. 102 Medlog, AAS 83, 2020 213 212 214 215 216 217 218 219 221 223 220 222 224 SE 5; merilo 1 : 3. 103 225 SE 5, kv. E7, PN 362, inv. št. PMC NV 626 231 SE 5, kv. F8, PN 675, inv. št. PMC NV 632 Pečnica, odlomek oploščene pečnice, P2, zaglajena zadnja Steklenička, odlomek ustja z ostenjem iz prozornega zelenka- stran oker in temno sive barve, gladka sprednja stran prema- stega stekla, pr. u. 2 cm, ohr. v. 4,4 cm. zana z belim in zelenim loščem, ohr. dl. 5 cm, ohr. š. 4,5 cm. 232 SE 5, kv. D7, PN 677, inv. št. PMC NV 633 Steklenička, odlomek ustja z ostenjem iz prozornega modri- kastega stekla z ostanki belo rumenkastega premaza, pr. u. 2,8 cm, ohr. v. 2,9 cm. 233 SE 5, kv. E8, PN 678, inv. št. PMC NV 634 Kozarec, odlomek dna iz brezbarvnega stekla, pr. d. 9,6 cm, 226 SE 5, kv. E7−8, PN 440, inv. št. PMC NV 627 ohr. v. 0,7 cm. Pečnica, štirideset odlomkov oploščene pečnice, P2, zagla- jena zadnja stran oker in sive barve, gladka sprednja stran 234 SE 5, kv. F8, PN 676, inv. št. PMC NV 635 premazana z zelenim loščem, okr.: tapetni vzorec s stiliziranim Steklenica, odlomek ročaja iz mlečnega stekla z nataljenimi rastlinskim motivom, ohr. dl. največjega odl. 16 cm, ohr. š. polkrožnimi aplikami, ohr. dl. 4,3 cm, š. do 2,1 cm. 14 cm. 227 SE 5, kv. E7−8, F7, PN 434, inv. št. PMC NV 628 Pečnica, sedem odlomkov krone peči, P5, zaglajena zadnja stran svetlo oker barve, gladka sprednja stran, premazana z zelenim loščem, okr.: stiliziran rastlinski preplet, ki ga zaklju- čuje suličasto oblikovan cvetni popek, ohr. dl. 15,5 cm, ohr. š. 2,5 cm. 228 SE 5, kv. E7−8, PN 437, inv. št. PMC NV 629 235 SE 5, kv. D7, PN 354, inv. št. PMC NV 636 Pečnica, trije odlomki oploščene pečnice, P2, zaglajena zadnja Steklenica, odlomek dna kvadratne steklenice iz prozornega stran oker barve, gladka sprednja stran premazana z zelenim zelenega stekla z ostanki belo rumenkastega premaza?, pr. d. loščem, okr.: tapetni vzorec s stiliziranim rastlinskim motivom, 6,2 cm, ohr. v. 1,2 cm. ohr. dl. 23,2 cm, ohr. š. 13 cm. 229 SE 5, kv. E−F7, PN 435, inv. št. PMC NV 630 Pečnica, trije odlomki krone peči, P2, zaglajena zadnja stran oker barve, gladka sprednja stran premazana z zelenim lo- ščem, okr.: motiv dveh spetih delfinov in trilistne rože, ohr. dl. 14,2 cm, ohr. š. 11,1 cm. 230 SE 5, kv. E8, PN 674, inv. št. PMC NV 631 Čaša?, odlomek ostenja z nataljeno valovito vrvico, brezbarv- no steklo pobarvano z belim premazom, preko katerega so vidni ostanki še enega svetlečega premaza, ohr. v. 3,8 cm, največji pr. oboda ost. 4,2 cm. 104 Medlog, AAS 83, 2020 225 226, 228 227 230 231 229 232 234 235 233 SE 5, merilo 1 : 3. SE 5; 225–229 merilo 1 : 3, 230–235 merilo 1 : 2. 105 236 SE 5, kv. E8, PN 672, inv. št. PMC NV 637 246 SE 3, kv. A10, PN 415, inv. št. PMC NV 647 Steklenička, odlomek ustja z ostenjem iz prozornega svetlo Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K1, zaglajeni zunanja in zelenkastega neprozornega stekla s sledovi belega premaza, notranja površina bledo oker barve z ožganimi lisami, pr. u. pr. u. 2,4 cm, ohr. v. 5,9 cm. 17,4 cm, ohr. v. 2,5 cm. 237 SE 5, kv. E8, PN 673, inv. št. PMC NV 638 247 SE 3, kv. B4, PN 421, inv. št. PMC NV 648 Steklenička, odlomek ustja z ostenjem iz zelenega neprozor- Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K8b, hrapava zunanja nega stekla s sledovi belkastega premaza?, pr. u. 2,8 cm, ohr. površina rjave barve in hrapava notranja površina oker barve, v. 5,1 cm. pr. u. 15,8 cm, ohr. v. 1,9 cm. 248 SE 3, kv. C6, PN 325, inv. št. PMC NV 649 Lonec, odlomek ustja, K3a, zaglajeni zunanja in notranja po- vršina svetle bledo oker barve z ožganimi ostanki na zunanji strani ustja, pr. u. 18,8 cm, ohr. v. 2,3 cm. 249 SE 3, kv. E13, PN 393, inv. št. PMC NV 643 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K2, zaglajena zunanja in hrapava notranja površina oker barve z ožganimi ostanki na zunanji površini in po notranjem robu ustja, pr. u. 16,4 cm, ohr. v. 4,5 cm. 250 SE 3, kv. A10, PN 416, inv. št. PMC NV 644 Lonec, odlomek ustja in ostenja, K9, zaglajena zunanja po- 238 SE 5, kv. D7, PN 352, inv. št. PMC NV 639 vršina temno sive barve in zaglajena notranja površina rjave Posoda, odlomek ustja steklenice ali čaše iz prozornega svetlo barve, pr. u. 16,6 cm, ohr. 2,5 cm. zelenkastega stekla, pr. u. 4,4 cm, ohr. v. 0,8 cm. 251 SE 3, kv. C6, PN 320, inv. št. PMC NV 651 239 SE 5, kv. E7, PN 373, inv. št. PMC NV 640 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K4a, zaglajeni zunanja in Železen žebelj, ohr. dl. 3,7 cm, ohr. š. glavice 1,8 cm, db. notranja površina temno sive barve, pr. u. 11,8 cm, ohr. v. 0,6 cm, t. 16 g. 2 cm. 240 SE 5, kv. E7, PN 429, inv. št. PMC NV 641 252 SE 3, kv. C7, PN 351, inv. št. PMC NV 650 Bronast zaključek pasne spone, ohr. dl. 3,2 cm, š. 3,1 cm, db. Lonec, odlomek dna z ostenjem, K11, zaglajena zunanja 0,2 cm, t. 6 g. površina oker barve s temno sivimi lisami, zaglajena notranja 241 SE 5, kv. E7, PN 425, inv. št. PMC NV 642 površina svetlo bledo oker barve z lisami temno sivih ožganih Bronast okov, dl. 5,5 cm, š. 2,7 cm, db. 0,1 cm, t. 9 g. ostankov, pr. d. 12,2 cm, ohr. v. 4,6 cm. 253 SE 3, kv. B4, PN 422, inv. št. PMC NV 652 Posoda, odlomek dna z ostenjem, K3, hrapava zunanja in no- tranja površina rdečkasto oker barve na zunanji in oker barve na notranji površini, pr. d. 7,6 cm, ohr. v. 3 cm. 242 SE 5, kv. E7, PN 307, inv. št. PMC N 7471 Novec, Kreuzer, Wien, Jaeckel 322/2, Naslednice Svetega rimskega cesarstva, Avstrijsko kraljestvo (1806−1867), Avstrijski deželni novci, Franz Joseph I. (1848−1916), 1859, pr. 2 cm, t. 2,93 g, dobro ohranjen. 243 SE 3, kv. C4, PN 397, inv. št. PMC R 26002 Posoda, odlomek ostenja; hrapava zunanja in notranja površi- na oker barve, okras: glavničenje; dl. odl. 5 cm, š. odl. 4,4 cm. 244 SE 3, kv. E13, PN 394, inv. št. PMC NV 645 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K3, zaglajeni zunanja in notranja površina oker in svetlo sive barve z ožganimi ostanki na zunanji površini in na notranjem robu ustja, pr. u. 22 cm, ohr. v. 2,9 cm. 245 SE 3, kv. B4, PN 420, inv. št. PMC NV 646 Lonec, trije odlomki ustja z ostenjem, K2, zaglajeni zunanja in hrapava notranja površina bledo svetlo oker barve z zunanjim robom ustja rahlo ožganim, pr. u. 20,2 cm, ohr. v. 2,5 cm. 106 Medlog, AAS 83, 2020 236 237 240 239 241 238 242 243 244 245 246 247 248 249 250 251 252 253 236–242 SE 5, 243–253 SE 3; 236–241 merilo 1 : 2, 242 merilo 1 : 1, 243–253 merilo 1 : 3. 107 254 SE 3, kv. A10, PN 414 = 412, inv. št. PMC NV 653 263 SE 3, kv. A10, PN 409, inv. št. PMC Skleda z izlivom, odlomek ustja z ostenjem, K1b, hrapava NV 662 zunanja in notranja površina oker barve, pr. u. 25,4 cm, ohr. v. Pečnica, odlomek oploščene pečnice, P2, 3 cm. zaglajena zadnja stran oker barve, gladka 255 SE 3, kv. A10, PN 413, inv. št. PMC NV 654 sprednja stran premazana z oker engobo, Skleda, odlomek ustja z ostenjem, K2, zaglajeni zunanja in okr.: stiliziran rastlinski, ohr. dl. 5,3 cm, notranja površina oker barve, ohr. dl. 3,4 cm, ohr. v. 4,2 cm. ohr. š. 4,8 cm. 256 SE 3, kv. B10, PN 381, inv. št. PMC NV 655 264 SE 3, kv. C6, PN 324, inv. št. PMC NV 663 Skleda, odlomek ustja z ostenjem, K1b, hrapava zunanja in Čaša?, dva odlomka valovitega ostenja iz brezbarvnega stekla, notranja površina oker barve, pr. u. 24 cm, ohr. v. 3,3 cm. ohr. v. 4,3 cm, ohr. š. 1,6 cm. 257 SE 3, kv. C2, PN 406, inv. št. PMC NV 656 265 SE 3, kv. C6, PN 321, inv. št. PMC Skleda, odlomek ustja z ostenjem, K1, zaglajeni zunanja in NV 664 notranja površina rdečkasto oker barve, pr. u. 27,6 cm, ohr. v. Steklenica, odlomek ostenja z ročajem iz 3 cm. zelenega stekla, ohr. v. 3,7 cm. 258 SE 3, kv. A10, PN 417, inv. št. PMC NV 657 Pokrov, odlomek gumbastega držaja z ostenjem, K3, zaglajeni 266 SE 3, kv. E8, PN 398A, inv. št. PMC NV 665 zunanja in notranja površina, zunanja površina oker barve, Kozarec, odlomek ustja z ostenjem iz prozornega stekla, slikan notranja površina temno sive z ožganimi ostanki, pr. gumba okras: bela vodoravna linija pod ustjem, ohr. š. 1,7, ohr. v. 4,6 cm, ohr. v. 3,7 cm. 1,8 cm. 259 SE 3, kv. A10, PN 418, inv. št. PMC NV 658 267 SE 3, kv. E8, PN 398B, inv. št. PMC NV 666 Pokrov, odlomek gumbastega držaja, K1, zaglajeni zunanja Čaša?, dva odlomka valovitega ostenja iz mlečno modrikaste- in notranja površina rdečkasto oker barve s sivimi lisami, na ga stekla, ohr. dl. 3 cm, ohr. š. 2 cm. zgornji strani gumba rahel odtis lesene deske, pr. gumba 4,6 cm, ohr. v. 1,7 cm. 268 SE 3, kv. E8, PN 398C, inv. št. PMC NV 667 Kozarec?, odlomek ostenja iz prozornega stekla, slikan okras: 260 SE 3, kv. A10, PN 411, bel in moder rastlinski, ohr. dl. 3 cm, ohr. š. 1,8 cm. inv. št. PMC NV 659 Skledica, odlomek ustja z ostenjem, N2, 269 SE 3, kv. D6, PN 430, inv. št. PMC gladka zunanja površina sive barve, gladka NV 668 notranja površina s poslikavo − bela na Bronast predmet, premer 2,3 cm, db. 0,25 cm, sivo engobo, preko prosojen lošč, okr.: kon- t. 4 g. centrične linije pod robom ustja, pr. u. 20,8 cm, 270 SE 3, kv. B4, PN 419, inv. št. PMC NV 669 ohr. v. 2 cm. Gumb, pr. 1,7 cm, db. 0,2 cm, t. 0,05 g. 261 SE 3, kv. A10, PN 410, inv. št. PMC NV 660 Skleda, pet odlomkov ustja z ostenjem, N4, gladka zunanja površina oker barve z ostanki rjavega lošča, gladka notranja površina s poslikavo − bela in črna na opečnato engobo, preko prosojen lošč, okr.: stiliziran rastlinski, pr. u. 32,4 cm, ohr. v. 3 cm. 262 SE 3, kv. A9, PN 407, inv. št. PMC NV 661 Krožnik, odlomek ustja z ostenjem, N4, gladka zunanja površi- na oker barve, zunanji rob ustja premazan z zelenim loščem, gladka notranja površina premazana z zelenim loščem, pr. u. 19,6 cm, ohr. v. 3 cm. 108 Medlog, AAS 83, 2020 254 255 256 257 258 259 260 261 262 263 264 265 266 267 268 269 270 SE 3; 254−263 merilo 1 : 3, 264−270 merilo 1 : 2. SE 3; 254–263 merilo 1 : 3, 264–270 merilo 1 : 2. 109 271 SE 2, kv. C3, PN 341, inv. št. PMC NV 670 282 SE 2, kv. C3, PN 404, inv. št. PMC NV 681 Lonec, odlomek ustja, K3, zaglajeni zunanja in hrapava notra- Steklenička, odlomek ustja z ostenjem iz prozornega zelenega nja površina oker barve, pr. u. 19 cm, ohr. v. 2,2 cm. stekla, pr. u. 2,6 cm, ohr. v. 5,6 cm. 272 SE 2, kv. C3, PN 342, inv. št. PMC NV 671 283 SE 2, kv. C3, PN 340, inv. št. PMC NV 682 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K7b, zaglajeni zunanja in Steklenička, odlomek ustja in vrat iz prozornega zelenkastega notranja površina rjave barve, pr. u. 15,4 cm, ohr. v. 2,4 cm. stekla, pr. u. 2,1 cm, ohr. v. 2,8 cm. 273 SE 2, kv. E4, PN 392, inv. št. PMC NV 672 284 SE 2, kv. A4, PN 258, inv. št. PMC NV 683 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K8, hrapava zunanja in Steklenička, odlomek ustja in vrat iz brezbarvnega stekla, pr. u. notranja površina zelo temno sive barve, pr. u. 20,2 cm, ohr. v. 4,8 cm, ohr. v. 1,9 cm. 3,4 cm. 285 SE 2, kv. B3, PN 335, inv. št. PMC NV 684 274 SE 2, kv. A3, PN 328, inv. št. PMC NV 673 Železen žebelj, ohr. dl. 4,9 cm, ohr. š. glavice 1,3 cm, db. Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K4a, zaglajeni zunanja in 0,3 cm, t. 4 g. notranja površina temno sive barve, pr. u. 16,2 cm, ohr. v. 1,8 cm. 286 SE 2, kv. E4, PN 399a, inv. št. PMC NV 685 Železen žebelj, ohr. dl. 5,3 cm, ohr. š. glavice 1,1 cm, db. 275 SE 2, kv. D5, PN 338, inv. št. PMC NV 674 0,4 cm, t. 3 g. Lonec, odlomek izvihanega ustja, N2, gladki zunanja in notra- nja površina temno sive barve, pr. u. 19,2 cm, ohr. v. 1,4 cm. 287 SE 2, kv. E4, PN 399b, inv. št. PMC NV 686 Železen žebelj, ohr. dl. 5,1 cm, ohr. š. glavice 1,2 cm, db. 276 SE 2, kv. E4, PN 395, inv. št. PMC NV 675 0,25 cm, t. 3 g. Skledica, dva odlomka ustja z ostenjem, N4, gladki zunanja in notranja površina premazani z zeleno glazuro, pr. u. 20,6 cm, 288 SE 2, kv. B3, PN 334, inv. št. PMC NV 687 ohr. v. 2,1 cm. Železen žebelj, ohr. dl. 3,2 cm, ohr. š. glavice 1,3 cm, db. 0,3 cm, t. 2 g. 277 SE 2, kv. D4, PN 361, inv. št. PMC NV 676 Skleda, odlomek ustja z ostenjem, N6, zaglajena zunanja 289 SE 2, kv. E6, PN 427, inv. št. PMC NV 688 površina oker barve, zunanji rob ustja deloma premazan z ze- Bronast okov, podolgovat okov z dvema luknjicama za zako- lenim loščem, gladka notranja površina premazana z zelenim vici z eno ohranjeno, ohr. dl. 3,45 cm, š. 1,3 cm, db. 0,05 cm, loščem, pr. u. 34,6 cm, ohr. v. 2,7 cm. t. 1 g. 278 SE 2, kv. D4, PN 374, inv. št. PMC NV 677 290 SE 2, kv. B3, PN 333, inv. št. PMC NV 689 Ročka?, dva odlomka ostenja, N7, gladki zunanja in notranja Železen žebelj, ohr. dl. 7,6 cm, ohr. š. glavice 1,7 cm, db. površina premazani z belim loščem, na zunanji površini slikan 0,3 cm, t. 5 g. moder in rumen okras, ohr. dl. 2,5 cm, ohr. š. 2 cm. 291 SE 2, kv. C4, PN 428, inv. št. PMC NV 690 Bronasta svetinjica, pr. 2,6 cm, t. 7 g. 279 SE 2, kv. D4, PN 375, inv. št. PMC NV 678 Vrček, odlomek ustja z ostenjem, N6, glad- ki zunanja in notranja površina premazani z oker loščem, na zunanji površini ostanki rjave poslikave, ohr. dl. odl. 3,3 cm, ohr. š. odl. 2,5 cm. 280 SE 2, kv. E5, PN 423, inv. št. PMC NV 679 Pečnica, odlomek venčne pečnice, P3, zaglajena zadnja stran svetlo oker barve, gladka sprednja stran premazana z oker, belim, modrim in temno rjavim loščem, okr.: akantovi listi, ohr. dl. 6,5 cm, ohr. š. 4,5 cm. 281 SE 2, kv. D4, PN 360, inv. št. PMC NV 680 Steklenica, odlomek dna iz prozornega zelenega stekla, pr. d. 6,6 cm, ohr. v. 2,5 cm. 110 Medlog, AAS 83, 2020 271 272 273 274 275 276 277 278 279 280 281 282 283 284 285 286 287 288 289 290 291 SE 2; 271−280 merilo 1 : 3, 281−290 merilo 1 : 2, 291 merilo 1 : 1. SE 2; 271–280 merilo 1 : 3, 281–290 merilo 1 : 2, 291 merilo 1 : 1. 111 292 SE 1, kv. D11, PN 140, inv. št. PMC R 26001 305 SE 1, SE 2, kv. B2, PN 378, inv. št. PMC NV 713 Pokrov, odlomek oboda; hrapavi zunanja in notranja površina Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K2b, zaglajeni zunanja in oker barve; pr. oboda 14,4 cm, ohr. v. 1,3 cm. notranja površina bledo oker barve, pr. u. 16,6 cm, ohr. v. 2,6 cm. 293 SE 1, kv. E3, PN 72, inv. št. PMC NV 701 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K2, zaglajeni zunanja in 306 SE 1, kv. A10, PN 34, inv. št. PMC NV 714 notranja površina svetlo oker barve z ožganim robom ustja, Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K4, zaglajeni zunanja in no- pr. u. 14 cm, ohr. v. 2,2 cm. tranja površina bledo oker barve, pr. u. 14,4 cm, ohr. v. 2,6 cm. 294 SE 1, kv. A10, PN 180, inv. št. PMC NV 702 307 SE 1, kv. A11, PN 304, inv. št. PMC NV 715 Lonec z izlivom, odlomek ustja z ostenjem, K2, zaglajeni Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K2a, hrapavi zunanja in zunanja in notranja površina z ožganim robom ustja, š. odl. notranja površina bledo rjave do sive barve, pr. u. 16,4 cm, 2,8 cm, ohr. v. 3,5 cm. ohr. v. 2,6 cm. 295 SE 1, kv. B11, PN 196, inv. št. PMC NV 703 308 SE 1, kv. A10, PN 175, inv. št. PMC NV 716 Lonec, odlomek ustja, K3, zaglajeni zunanja in notranja povr- Lonec, odlomek ustja, K2b, zaglajeni zunanja in notranja povr- šina oker barve, ohr. dl. 2,7 cm, ohr. v. 2,4 cm. šina sive barve, pr. u. 22 cm, ohr. v. 1,8 cm 296 SE 1, kv. A- F11, PN 99, inv. št. PMC NV 704 309 SE 1, kv. F13, PN 211, inv. št. PMC NV 717 Lonec, odlomek ustja, K1, zaglajeni zunanja in hrapava Lonec, odlomek ustja, K1, zaglajeni zunanja in notranja povr- notranja površina oker barve s sivo obarvanim ustjem, pr. u. šina svetlo oker barve, pr. u. 25 cm, ohr. v. 2,7 cm. 15,8 cm, ohr. v. 1,8 cm. 310 SE 1, kv. B10, PN 24, inv. št. PMC NV 718 297 SE 1, kv. D8, PN 145, inv. št. PMC NV 705 Lonec, odlomek ustja, K1, hrapava zunanja površina temno Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K2c, zaglajeni zunanja in sivkasto rjave barve, hrapava notranja površina oker barve, notranja površina svetlo oker barve z delno ožganim zuna- pr. u. 17,6 cm, ohr. v. 2,7 cm. njim robom ustja, pr. u. 19 cm, ohr. v. 2 cm. 311 SE 1, kv. A−F11, PN 95, inv. št. PMC NV 719 298 SE 1, kv. C11, PN 107, inv. št. PMC NV 706 Lonec, odlomek ustja, K2a, hrapavi zunanja in notranja po- Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K1, zaglajeni zunanja in hra- vršina bledo rjave barve s sivimi lisami, pr. u. 15,2 cm, ohr. v. pava notranja površina temno sive in oker barve z ožganim 2,7 cm. robom ustja, pr. u. 12,4 cm, ohr. v. 2,1 cm. 312 SE 1, kv. B12, PN 250, inv. št. PMC NV 720 299 SE 1, kv. B11, PN 194, inv. št. PMC NV 707 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K2, zaglajeni zunanja in no- Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K2, zaglajeni zunanja in tranja površina svetle oker barve, pr. u. 11,8 cm, ohr. v. 2,7 cm. notranja površina sive in oker barve z ožganim robom ustja, pr. u. 20 cm, ohr. v. 2,3 cm. 313 SE 1, kv. B11, PN 193, inv. št. PMC NV 722 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K2a, zaglajena zunanja 300 SE 1, kv. B12, PN 287, inv. št. PMC NV 708 površina in hrapava notranja površina temno sivkasto rjave Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K1, hrapavi zunanja in no- barve, okr.: plitek vodoraven žleb na ramenu, pr. u. 21 cm, ohr. tranja površina svetlo oker barve, pr. u. 22 cm, ohr. v. 3,1 cm. v. 3,3 cm. 301 SE 1, kv. A12, PN 206, inv. št. PMC NV 709 314 SE 1, kv. D13, PN 238, inv. št. PMC NV 723 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K1a, zaglajeni zunanja in Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K1, hrapava zunanja po- notranja površina temno sive barve, pr. u. 12,4 cm, ohr. v. vršina oker barve in hrapava notranja površina rjave barve z 2,2 cm. ožganimi lisami, pr. u. 21,6 cm, ohr. v. 2,7 cm. 302 SE 1, kv. E8, PN 79, inv. št. PMC NV 710 315 SE 1, kv. B12, PN 316, inv. št. PMC NV 724 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K3a, zaglajeni zunanja in Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K2a, hrapavi zunanja in no- notranja površina bledo oker barve s sivimi lisami v notranjo- tranja površina bledo rjave barve s sivimi lisami, pr. u. 20 cm, sti, pr. u. 20,8 cm, ohr. v. 2,7 cm. ohr. v. 2,8 cm. 303 SE 1, kv. A11, PN 277, inv. št. PMC NV 711 316 SE 1, kv. D8, PN 146, inv. št. PMC NV 725 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K4a, hrapavi zunanja in Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K1, zaglajeni zunanja in no- notranja površina svetlo sivkasto rjave barve s temno sivim tranja površina svetlo oker barve, pr. u. 16,4 cm, ohr. v. 2,6 cm. robom u ustja r. u. 14,2 cm, ohr. v. 2,2 cm. 304 SE 1, kv. B12, PN 291, inv. št. PMC NV 712 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K4b, zaglajeni zunanja in notranja površina temno sive barve, pr. u. 20,8 cm, ohr. v. 2,8 cm. 112 Medlog, AAS 83, 2020 293 292 294 295 296 297 298 299 300 301 302 303 304 305 306 307 308 309 310 311 312 313 314 315 316 SE 1, merilo 1 : 3. SE 1; merilo 1 : 3. 113 317 SE 1, kv. B11, PN 195, inv. št. PMC NV 726 331 SE 1, kv. A10, PN 173, inv. št. PMC NV 696 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K3b, zaglajeni zunanja in Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K2, zaglajena zunanja in notranja površina svetlo bledo oker barve, ohr. dl. 2,8 cm, ohr. hrapava notranja površina svetlo oker barve, pr. u. 22,2 cm, v. 3,4 cm. ohr. v. 2,9 cm. 318 SE 1, kv. D12, PN 283, inv. št. PMC NV 727 332 SE 1, kv. E12, PN 124, inv. št. PMC NV 697 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K1b, zaglajeni zunanja in Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K9, zaglajeni zunanja in notranja površina oker barve s temnejšimi ožganimi lisami, notranja površina sive barve z ožganimi ostanki na zunanji zelo plitek žleb na ramenu, pr. u. 23,4 cm, ohr. v. 3 cm. površini, pr. u. 20,8 cm, ohr. v. 3 cm. 319 SE 1, kv. E8, PN 85, inv. št. PMC NV 728 333 SE 1, kv. C12, PN 266, inv. št. PMC NV 698 Lonec, odlomek ustja, K3, zaglajeni zunanja in notranja povr- Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K3, zaglajeni zunanja in šina svetlo oker barve, pr. u. 20 cm, ohr. v. 1,9 cm. notranja površina sive barve, pr. u. 14,6 cm, ohr. v. 1,8 cm. 320 SE 1, kv. B12, PN 292, inv. št. PMC NV 729 334 SE 1, kv. D11, PN 139, inv. št. PMC NV 699 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K3, zaglajeni zunanja in no- Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K2, zaglajeni zunanja in tranja površina oker barve z delno ožganim zunanjim robom notranja površina svetlo oker barve z ožganimi sivimi lisami, š. ustja, pr. u. 17,4 cm, ohr. v. 1,9 cm. odl. 3,5 cm, ohr. v. 1,8 cm. 321 SE 1, kv. A10, PN 172, inv. št. PMC NV 730 335 SE 1, kv. E8, PN 84, inv. št. PMC NV 700 Lonec, odlomek ustja, K1c, zaglajeni zunanja in notranja Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K7, zaglajeni zunanja in no- površina svetlo oker barve s temno rjavimi lisami na notranji tranja površina svetlo oker barve, pr. u. 12,2 cm, ohr. v. 2,1 cm. površini, pr. u. 22,2 cm, ohr. v. 2,9 cm. 336 SE 1, kv. C12, PN 255, inv. št. PMC NV 736 322 SE 1, kv. F13, PN 210, inv. št. PMC NV 732 Lonec, odlomek ustja z ostenjem; K2b; hrapavi zunanja in Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K3, zaglajeni zunanja in notranja površina oker in temno sive barve; pr. u. 12,8 cm, notranja površina oker barve, pr. u. 23 cm, ohr. v. 3 cm. ohr. v. 1,7 cm. 323 SE 1, kv. C11, PN 104, inv. št. PMC NV 733 337 SE 1, kv. E12, PN 279, inv. št. PMC NV 737 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K4b, hrapavi zunanja in Lonec z ročajem, odlomek ustja z ostenjem; K4; zaglajeni notranja površina sive barve, pr. u. 20,4 cm, ohr. v. 2,9 cm. zunanja in notranja površina oker barve z ožganimi ostanki na trakastem ročaju ustja; pr. u. 11,8 cm, ohr. v. 2,1 cm. 324 SE 1, kv. D13, PN 240, inv. št. PMC NV 734 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K3, zaglajena zunanja in 338 SE 1, kv. E8, PN 80, inv. št. PMC NV 738 hrapava notranja površina oker barve z ožganim robom ustja, Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K4b, zaglajeni zunanja in pr. u. 22,4 cm, ohr. v. 2,6 cm. notranja površina sive barve, pr. u. 14,7 cm, ohr. v. 2,1 cm. 325 SE 1, kv. D11, PN 138, inv. št. PMC NV 735 339 SE 1, kv. D8, PN 9, inv. št. PMC NV 740 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K6, hrapavi zunanja in no- Posoda, odlomek dna z ostenjem, K7, zaglajeni zunanja in tranja površina sive barve, pr. u. 23,2 cm, ohr. v. 2,6 cm. notranja površina oker barve, pr. d. 11,4 cm, ohr. v. 3,5 cm. 326 SE 1, kv. D1, PN 66, inv. št. PMC NV 691 340 SE 1, kv. B12, PN 249, inv. št. PMC NV 741 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K1, zaglajena zunanja in Skleda, odlomek ustja z ostenjem, K2, zaglajeni zunanja in no- hrapava notranja površina svetlo oker barve, pr. u. 13,6 cm, tranja površina svetlo oker barve, pr. u. 12,6 cm, ohr. v. 8,3 cm. ohr. v. 2,2 cm. 341 SE 1, kv. C12, PN 254, inv. št. PMC NV 742 327 SE 1, kv. C12, PN 114, inv. št. PMC NV 692 Posoda, odlomek ostenja, K1b, grobi zunanja in notranja po- Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K2a, zaglajeni zunanja in vršina oker barve, okr.: aplicirano vodoravno rebro, členjeno z notranja površina svetlo sive in oker barve, pr. u. 10,2 cm, ohr. odtisom prsta, ohr. dl. 4,5 cm, ohr. š. 5 cm. v. 2,4 cm. 342 SE 1, kv. B12, PN 294, inv. št. PMC NV 749 328 SE 1, kv. A−F11, PN 97, inv. št. PMC NV 693 Skleda, odlomek ustja z ostenjem, K1a, hrapavi zunanja in Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K4a, zaglajeni zunanja in notranja površina oker barve, pr. u. 25,6 cm, ohr. v. 2,7 cm. notranja površina temno rjave barve, pr. u. 14 cm, ohr. v. 2,4 cm. 343 SE 1, kv. E8, PN 78, inv. št. PMC NV 750 Skleda, odlomek ustja z ostenjem, K9, zaglajeni zunanja in 329 SE 1, kv. A11, PN 305, inv. št. PMC NV 694 notranja površina bledo sivkasto oker barve s temnejšimi Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K8, zaglajeni zunanja in no- ožganimi lisami, pr. u. 32 cm, ohr. v. 2,7 cm. tranja površina temno sive barve, pr. u. 14,4 cm, ohr. v. 2,4 cm. 344 SE 1, kv. E13, PN 268, inv. št. PMC NV 745 330 SE 1, kv. C11, PN 106, inv. št. PMC NV 695 Skleda z izlivom, odlomek ustja z ostenjem, K3, hrapavi Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K1b, zaglajeni zunanja in zunanja in notranja površina oker barve, ohr. dl. 3,8 cm, ohr. v. notranja površina oker barve z ožganim robom ustja, pr. u. 2,7 cm. 13,2 cm, ohr. v. 2,3 cm. 114 Medlog, AAS 83, 2020 317 318 319 320 321 322 323 324 325 326 327 328 329 330 331 332 333 334 335 336 337 338 339 340 341 342 343 344 SE 1, merilo 1 : 3. SE 1; merilo 1 : 3. 115 345 SE 1, kv. A12, PN 131, inv. št. PMC NV 746 357 SE 1, kv. C5, PN 56, inv. št. PMC NV 759 Skleda, odlomek ustja z ostenjem, K9a, zaglajeni zunanja Pokrov, odlomek spodnjega dela pokrova, K3, zaglajeni zuna- in notranja površina temno rjave barve z močno ožganimi nja in notranja površina oker barve, pr. oboda 28,4 cm, ohr. v. ostanki smole?, pr. u. 25,8 cm, ohr. v. 3,4 cm. 3,5 cm. 346 SE 1, kv. A11, PN 223, inv. št. PMC NV 747 358 SE 1, kv. E8, PN 43, inv. št. PMC NV 760 Skleda, odlomek ustja z ostenjem, K8c, zaglajeni zunanja in Lonec, odlomek ustja z ostenjem, N6, gladka zunanja površina notranja površina rjave barve z močno ožganimi ostanki na oker barve, zunanji rob u. deloma premazan z oker loščem, zunanji površini in na notranjem robu ustja, pr. u. 30,1 cm, ohr. gladka notranja površina premazana z oker loščem, pr. u. v. 3,3 cm. 10,8 cm, ohr. v. 2,2 cm. 347 SE 1, kv. A10, PN 169, inv. št. PMC NV 748 359 SE 1, kv. D7, PN 47, inv. št. PMC NV 761 Skleda, odlomek ustja z ostenjem, K8c, zaglajeni zunanja in Lonec, odlomek ustja z ostenjem, N6, gladka zunanja povr- notranja površina oker barve z deloma ožganim zunanjim šina oker barve, zunanji rob ustja deloma premazan z oker robom ustja, ohr. dl. 7 cm, ohr. v. 3,4 cm. loščem, gladka notranja površina premazana z oker loščem, pr. u. 20,4 cm, ohr. v. 2 cm. 348 SE 1, kv. A2, PN 329, inv. št. PMC NV 744 Skleda z izlivom, odlomek ustja z ostenjem, K1b, zaglajeni 360 SE 1, kv. C10, PN 152, inv. št. PMC NV 762 notranja in zunanja površina oker barve, ohr. dl. 4,9 cm, ohr. Lonec, odlomek ustja z ostenjem, N2, gladka zunanja površina v. 2,3 cm. belo rjave barve, gladka notranja površina temno sive barve, pr. u. 14,8 cm, ohr. v. 8,1 cm. 349 SE 1, kv. B11, PN 59, inv. št. PMC NV 751 Pokrov, odlomek spodnjega dela pokrova, K2b, zaglajeni 361 SE 1, kv. A11, PN 303, inv. št. PMC NV 763 zunanja in notranja površina sivkasto rjave barve, pr. oboda Lonček, odlomek ustja z ostenjem, N1, gladka zunanja 15 cm, ohr. v. 1,5 cm. površina bledo svetlo oker barve z ožganimi ostanki, gladka notranja površina premazana z rjavim loščem, pr. u. 11 cm, 350 SE 1, kv. A9, PN 272, inv. št. PMC NV 752 ohr. v. 2,3 cm. Pokrov, odlomek spodnjega dela pokrova, K1, zaglajeni zuna- nja in notranja površina lisaste temno rjave barve, pr. oboda 362 SE 1, kv. A10, PN 163, 17,8 cm, ohr. v. 2 cm. inv. št. PMC NV 764 351 SE 1, kv. A10, PN 35, inv. št. PMC NV 753 Skleda, odlomek dna z ostenjem, N5, glad- Pokrov, odlomek spodnjega dela pokrova, K9, zaglajeni zuna- ka zunanja površina oker barve, gladka nja in notranja površina temno sivkasto rjave barve, pr. oboda notranja površina s poslikavo − bela na 19 cm,ohr. v. 1,8 cm. oranžno engobo, okr.: geometrijski, pr. d. 15 cm, ohr. v. 2,9 cm. 352 SE 1, kv. C10, PN 153, inv. št. PMC NV 754 363 Pokrov, odlomek gumbastega držaja z ostenjem, K8c, zaglaje- SE 1, kv. B12, PN 290, ni zunanja in notranja površina, zunanja površina oker barve, inv. št. PMC NV 766 notranja površina temno sivkasto rjave barve, pr. gumba 5 cm, Skleda, odlomek ostenja, N4, gladka zunanja ohr. v. 3 cm. površina oker barve, gladka notranja površina s poslikavo − bela na rjavo engobo, preko 353 SE 1, kv. C12, PN 265, inv. št. PMC NV 755 prosojen lošč, ohr. dl. 4,5 cm, ohr. š. 3 cm. Pokrov, odlomek spodnjega dela pokrova, K9, zaglajeni zuna- nja in notranja površina temno sivkasto rjave barve, pr. oboda 364 SE 1, kv. E8, PN 87, inv. št. PMC NV 767 15,8 cm,ohr. v. 1,7 cm. Skleda, odlomek dna z ostenjem, N3, gladka zunanja površina oker barve, 354 SE 1, kv. A−F11, PN 102, inv. št. PMC NV 756 gladka notranja površina s poslikavo − Pokrov, odlomek spodnjega dela pokrova, K9, zaglajeni zuna- bela na rjavo engobo, preko prosojen lošč, nja in notranja površina oker in sive barve, pr. oboda 18,2 cm, okr.: geometrijski, pr. d. 13 cm, ohr. v. 1,5 cm. ohr. v. 2,5 cm. 355 SE 1, kv. E8, PN 75, inv. št. PMC NV 757 365 SE 1, kv. C11, PN 109, inv. št. PMC NV 768 Pokrov, odlomek ostenja, K1a, hrapavi zunanja in notranja Skleda?, odlomek ustja z ostenjem, N6, gladka zunanja po- površina temno sive barve, največji ohr. pr. oboda 19 cm, ohr. vršina rjave barve, na zunanjem robu istja linija belega lošča, v. 5,5 cm. gladka notranja površina premazana z belim loščem, pr. u. 356 SE 1, kv. E8, PN 90, inv. št. PMC NV 758 27 cm, ohr. v. 1,4 cm. Pokrov, odlomek spodnjega dela pokrova, K9b, zaglajeni 366 SE 1, kv. E12, PN 69, inv. št. PMC NV 769 zunanja in notranja površina oker barve, ohr. dl. 4,3 cm, ohr. Skleda, odlomek ustja z ostenjem, N6, gladka zunanja površi- v. 2,1 cm. na sivkaste barve z ožganimi ostanki, gladka notranja površina s poslikavo − bela na rjavo engobo, preko prosojen lošč, okr.: geometrijski, pr. u. 28 cm, ohr. v. 1,8 cm. 116 Medlog, AAS 83, 2020 345 346 347 348 349 350 352 351 353 354 355 356 357 358 359 360 361 362 363 365 364 366 SE 1, merilo 1 : 3. SE 1; merilo 1 : 3. 117 367 SE 1, kv. C11, PN 110, inv. št. PMC NV 765 377 SE 1, kv. C12, PN 117, inv. št. PMC NV 779 Skleda?, odlomek ustja z ostenjem, N4, gladka zunanja povr- Lonček, odlomek dna z ostenjem, N5, gladka zunanja povr- šina bledo oker barve, gladka notranja površina premazana z šina premazana z zelenim loščem, gladka notranja površina oker loščem, pr. u. 33 cm, ohr. v. 1,4 cm. premazana z rjavim loščem, pr. d. 8 cm, ohr. v. 3,2 cm. 368 SE 1, kv. A9, PN 273, inv. št. PMC NV 770 378 SE 1, kv. E12, PN 71, inv. št. PMC NV 780 Krožnik, odlomek ustja z ostenjem, N3, gladka zunanja površi- Lonček, odlomek dna z ostenjem, N5, gladka zunanja povr- na oker barve z vidnimi ostanki belega lošča, gladka notranja šina premazana z oker loščem, gladka notranja površina pre- površina premazana z zelenim in belim loščem, pr. u. 22 cm, mazana z rjavkasto zelenim loščem, pr. d. 8 cm, ohr. v. 2,5 cm. ohr. v. 1,5 cm. 379 SE 1, kv. A−F11, PN 103, inv. št. PMC NV 781 369 SE 1, kv. A10, PN 30, inv. št. PMC NV 771 Lonček, odlomek dna z ostenjem, N6, gladki zunanja in Krožnik?, odlomek ustja z ostenjem, N8, gladka zunanja notranja površina premazani z oker loščem, pr. d. 6,4 cm, ohr. površina s poslikavo na zunanjem robu ustja − bela na črno v. 2,2 cm. in preko prosojen lošč, gladka notranja površina z ostanki po- slikave − modra na belo engobo in preko prosojen lošč, pr. u. 380 SE 1, kv. C10, PN 151, inv. št. PMC NV 782 22,4 cm, ohr. v. 2 cm. Lonček, odlomek ustja z ostenjem, N3, gladka zunanja povr- šina oker barve, gladka notranja površina premazana z rjavim 370 SE 1, kv. B11, PN 308, inv. št. PMC NV 772 loščem, pr. u. 8 cm, ohr. v. 1,5 cm. Trinožnik, odlomek noge, N6, zaglajeni zunanja in notranja površina svetlo oker barve, zgornja notranja površina trino- 381 SE 1, kv. B11, PN 197, inv. št. PMC NV 783 žnika z ostanki rjavega lošča, v zgornjem delu noge ovalna Lonček?, odlomek ustja z ostenjem, N1a, gladki zunanja in vdolbinica velikosti 1,8 × 1,2 cm, ohr. š. 5,5 cm, ohr. v. 7,2 cm. notranja površina oker barve, okr.: sive linije na zunanji površi-ni, pr. u. 7 cm, ohr. v. 1,6 cm. 382 SE 1, kv. A10, PN 36, inv. št. PMC NV 784 Ročka?, odlomek ostenja, N3, gladki zunanja in notranja površina, premazani z rjavim oker loščem, na zunanji površini poslikava – temno rjava na oker lošč, okr.: geometrijski, ohr. dl. 2,5 cm, ohr. v. 1,8 cm. 371 SE 1, kv. B11, PN 191, inv. št. PMC NV 773 383 SE 1, kv. C18, PN 243, inv. št. PMC Trinožnik, odlomek noge, N6, zaglajeni zunanja in notranja NV 785 površina oker barve, v zgornjem delu noge ovalna vdolbinica Lonček?, odlomek ostenja, N6, gladka zuna- velikosti 1,4 × 0,8 cm, ohr. š. 4 cm, ohr. v. 5,2 cm. nja površina, premazana z zelenim loščem in pečatnim okrasom, gladka notranja površina, 372 SE 1, kv. A10, PN 181, inv. št. PMC NV 774 premazana z oker loščem, ohr. dl. 4,2 cm, ohr. Posoda (trinožnik?), odlomek ustja z ostenjem, N2, gladki š. 3,1 cm. zunanja in notrana površina črne barve, premazani z rjavim loščem, pr. u. 15,6 cm, ohr. v. 2,4 cm. 384 SE 1, kv. C11, PN 112, inv. št. PMC NV 786 Skledica, odlomek dna in ostenja, N5, gladki 373 SE 1, kv. A10, PN 33, inv. št. PMC NV 775 zunanja in notranja površina oker barve, na Ročaj, odlomek trakastega ročaja, N3, gladki zunanja in notranji površini ostanki belega lošča, pr. d. notranja površina, premazani z zeleno lošč, ohr. dl. 4 cm, ohr. 12 cm, ohr. v. 2,6 cm. š. 3 cm. 385 SE 1, kv. E8, PN 82, inv. št. PMC NV 787 374 SE 1, kv. B12, PN 288, inv. št. PMC NV 776 Vrč, odlomek ustja z ostenjem, N1a, gladka zunanja površina Kozica, tulast držaj kozice, N5, gladka zunanja površina oker bledo oker barve, gladka notranja površina premazana z barve, gladka notranja površina premazana z rjavim loščem, rjavim loščem, pr. u. 16 cm, ohr. v. 2 cm. ohr. dl. 10,6 cm, ohr. š. 7,6 cm. 386 SE 1, kv. A10, PN 156, inv. št. PMC 375 SE 1, kv. A10, PN 160, inv. št. PMC NV 777 NV 789 Posoda, odlomek dna z ostenjem, N2a, gladka zunanja Pečnica, odlomek modela za pečnico, P3, površina oker barve, gladka notranja površina, premazana s zaglajena sprednja in zadnja stran svetlo oker temno rjavim loščem, pr. d. 14 cm, ohr. v. 3,3 cm. barve, okr.: prečno bruno, ohr. dl. 6 cm, ohr. 376 SE 1, kv. B12, PN 289, inv. št. PMC NV 778 š. 4,7 cm. Posoda, odlomek ustja z ostenjem, N6, gladka zunanja povr- šina svetlo oker barve, zunanji rob premazan z rjavim loščem, gladka notranja površina premazana z rjavim loščem, pr. u. 20,2 cm, ohr. v. 2,4 cm. 118 Medlog, AAS 83, 2020 367 368 369 370 371 372 373 374 375 376 377 378 379 380 381 382 383 384 386 385 SE 1; merilo 1 : 3. 119 387 SE 1, kv. D8, PN 6, inv. št. PMC NV 790 396 SE 1, kv. A10, PN 29, inv. št. PMC NV 799 Pečnica, dva odlomka oploščene pečnice, P3, zaglajena za- Železen žebelj, ohr. dl. 3,8 cm, ohr. š. glavice 1,1 cm, db. dnja stran svetlo oker barve, gladka sprednja stran premazana 0,2 cm, t. 1 g. z oker, temno rjavim in modrim loščem, okr.: stiliziran rastlinski okvir, ohr. dl. 4,5 cm, ohr. š. 5 cm in ohr. dl. 3,5 cm in ohr. š. 397 SE 1, kv. B5, PN 150, inv. št. PMC NV 800 3 cm. Železen žebelj, ohr. dl. 9,6 cm, ohr. š. glavice 1,1 cm, db. 0,4 cm, t. 9 g. 398 SE 1, kv. A12, PN 208, inv. št. PMC NV 801 Železen žebelj, ohr. dl. 6,3 cm, ohr. š. glavice 1,2 cm, db. 0,3 cm, t. 5 g. 399 SE 1, kv. A1, PN 331, inv. št. PMC NV 802 Železen žebelj, ohr. dl. 4,1 cm, ohr. š. glavice 1 cm, db. 0,2 cm, 388 SE 1, kv. B11, PN 184, inv. št. PMC NV 791 t. 1 g. Pečnica, trije odlomki pečnice, P4, zaglajena zadnja stran 400 SE 1−2, kv. C2, PN 391, inv. št. PMC NV 806 svetlo oker barve, gladka sprednja stran premazana z zelenim Železen žebelj, ohr. dl. 7,2 cm, ohr. š. glavice 1,7 cm, db. loščem, ohr. dl. največjega odl. 3 cm, ohr. š. 2,5 cm. 0,4 cm, t. 10 g. 401 SE 1, kv. A2, PN 323, inv. št. PMC NV 804 Železen žebelj, ohr. dl. 7,8 cm, ohr. š. glavice 1,2 cm, db. 0,3 cm, t. 6 g. 402 SE 1, kv. E5, PN 264, inv. št. PMC NV 803 Železna podkev z delno ohranjenima dvema žebljema, ohr. dl. 389 SE 1, kv. B11, PN 309, inv. št. PMC NV 792 11,5 cm, š. 1,8−3,5 cm, db. 0,5 cm, t. 160 g. Pečnica, odlomek oploščene pečnice, P3, zaglajena zadnja stran svetlo oker barve, gladka sprednja stran premazana z 403 SE 1, kv. A1, PN 113, inv. št. PMC NV 805 zelenim loščem, okr.: glava angelčka, ohr. dl. 2,5 cm, ohr. š. Železen sveder, ohr. dl. 30 cm, ohr. š. 1,8 cm, db. 1,4 cm, t. 3,5 cm. 271 g. 390 SE 1−2, kv. B2, PN 377, inv. št. PMC NV 793 Pečnica, odlomek oploščene pečnice, P2, zaglajena zadnja stran črne barve, gladka sprednja stran premazana z oker loščem, okr.: napis in stiliziran rastlinski, ohr. dl. 6 cm, ohr. š. 5 cm. 391 SE 1, kv. E16, PN 228, inv. št. PMC NV 794 Steklenička, odlomek ostenja in dna iz prozornega stekla, izdelano v kalupu, na dnu odtis serijske številke 352, pr. d. 4,6 cm, ohr. v. 5 cm. 392 SE 1, kv. B10, PN 261, inv. št. PMC NV 795 Železen žebelj, ohr. dl. 4,2 cm, ohr. š. glavice 1 cm, db. 0,3 cm, t. 3 g. 393 SE 1, kv. B12, PN 248, inv. št. PMC NV 796 Železen žebelj, ohr. dl. 4,2 cm, ohr. š. glavice 0,9 cm, db. 0,3 cm, t. 3 g. 394 SE 1, kv. E7, PN 45, inv. št. PMC NV 797 Železen žebelj, ohr. dl. 5,6 cm, ohr. š. glavice 1,8 cm, db. 0,4 cm, t. 4 g. 395 SE 1, kv. E7, PN 38, inv. št. PMC NV 798 Železen žebelj, ohr. dl. 6,4 cm, ohr. š. glavice 1,1 cm, db. 0,4 cm, t. 4 g. 120 Medlog, AAS 83, 2020 387 388 389 391 395 392 393 394 397 398 399 400 401 396 402 403 SE 1; 387–389 merilo 1 : 3, 391–403 merilo 1 : 2. 121 404 SE 1, kv. D7, PN 1, inv. št. PMC N 7473 Novec, Groschen, Praga, CNA 140-a-13, Sveto rimsko ce- sarstvo, Avstrijsko-češki krog, Avstrijska hiša, Češka, Josef I. (1705−1711), 1708, pr. 2,1 cm, t. 1,4 g, dobro ohranjen. 405 SE 1, kv. C10, PN 379, inv. št. PMC N 7474 Novec, Kreuzer, Graz, CNA 188-b-14, Štajerska, Karl VI. (1711−1740), 1722, pr. 1,7 cm, t. 0,63 g, dobro ohranjen. 406 Strojni izkop, kv. A−B10, PN 301, inv. št. PMC NV 731 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K2a, zaglajena zunanja površina in hrapava notranja površina temno sive barve, pr. u. 16 cm, ohr. v. 2,2 cm. 407 Strojni izkop, kv. A−F9, PN 217, inv. št. PMC NV 739 Lonec, odlomek ustja z ostenjem, K8, hrapavi zunanja in no- tranja površina sive barve, pr. u. 12,6 cm, ohr. v. 2,4 cm. 408 Strojni izkop, kv. A−F9, PN 218, inv. št. PMC NV 743 Skleda, odlomek ustja z ostenjem, K1b, hrapavi zunanja in no- tranja površina svetlo oker barve z ožganimi lisami na zunanji površini, pr. u. 33,6 cm, ohr. v. 3,8 cm. 409 Strojni izkop, kv. A11, PN 296, inv. št. PMC NV 788 Vrček?, odlomek dna z ostenjem, N3, gladka zunanja površina oker barve z ostanki zelenega lošča, gladka notranja površina oker barve, pr. d. 6,8 cm, ohr. v. 2,6 cm. 410 Deponija, PN 155, inv. št. PMC N 7475 Novec, Kreuzer, ? Eyp. 163−170, Dedne dežele, Maria There- sia (1740 – 1780), 1749-1765, pr. 2,5 cm, t. 8,49 g, izrabljen. 411 Deponija, PN 154, inv. št. PMC N 7472 Novec, Kreuzer, Schmöllnitz, Jaeckel 120/1, Dedne deže- le, Franz II. (1792−1806), 1800, pr. 2,3 cm, t. 4,03 g, dobro ohranjen. 122 Medlog, AAS 83, 2020 404 405 406 407 408 409 410 411 404, 405 SE 1, 406–409 strojni izkop, 410, 411 deponija; 404, 405, 410, 411 merilo 1 : 1, 406–409 merilo 1 : 3. 123 Document Outline 1Uvod 2Geografski oris prostora 3Arheološki in zgodovinski oris prostora 4Metodologija in potek izkopavanj 5Stratigrafska slika in interpretacija najdišča 6Gradivo 6.1 Lončenina 6.2 Pečnice 6.3 Stekleni predmeti 6.4 Kovinski predmeti 7Analize 7.1 Živalski ostanki 7.2 Numizmatična analiza 8Sklep 9Medlog 10Literatura 11Katalog stratigrafskih enot 12Katalog gradiva