&t. 53.
V Gorici, v torek dne 0. maja 1911.
I*hala trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek in soboto ob 4.
uri popoldne ter stane po pošti prejemana ali v Gorici na dom pošiljana:
vse leto   .   .   15 K
Posamične številke stanejo 10 vin.
V Gorici se prodaja nSoča" v vseh tobakarnah.
„SGČA" ima naslednje izredne priloge: Ob novem letu »Kažipot po Goriškem, in Gr&dhftauskenr4 m dvakrat v letu „ Vozni red že-iesaic, parniko? in poštnih zvez".
Ha naroČila brez doposlane naročnine se ne oziramo.
m
s: nahaja v Gosposki ulici St;7
Y Gorici v I. nadstr. na ittU.
Upravništvo
se nahaja v Gosposki ulici Št. 7: v 1. nadstr. na leto v tiskarni.
Naročnino in oglase je plačati loco Gorica.
Iglu! il poilailce se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 6 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat:i2 vin. vsaka vrsta. Večkrat poj pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov Jodklanjamo vsako odgovornost..
Odgovorni urednik m izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Telefon is. »3.
„Gor. Tiskarna'« A. GabrSček (odgov. J. FabSic) tialca in zal.
Shod zaupnikov.
V nedeljo dopohtdne se je vršil v Gorici v Trgovskem Ikmiu shod zaupnikov narodno-napredne stranke. Navzočih okoli 150. Shod je pričel ob IO'/a ter je trajal jedno dobro uro.
Predsedoval je predsednik izvrše-valuega odbora
A. Gabršček.
Pozdravi! "je navzoče, omenil udeležbo, ki bi bila obilo večja, -da ni prireditev po deželi ter konjerejskega sestanka v Kobaridu. Podanih je bilo nekaj ustnih t in pismenih izjav, da se strinjajo s pred- | iogi shoda —
Velika je želja po Slovenskem, da bi vrgli tisto kliko, ki dela z vsemi silami na to, da bi naše ljudstvo ostalo v temi, v sužnosti. Veliko je povsod i ogorčenje radi dogodkov v Ljubljani, kjer je prišlo v mestni zastop 7 Nemcev. Tako je postala Ljubljana utraKvistična. Na ljubljanskem rotovžu bo donela zopet nemška beseda in Nemci bodo znali utrditi si svojo veljavo v sled svoj m zvez navzgor. Ali kaj bomo gledali le na Ljubljano ••— ko imamo iste če ue še žalostnejše razmere na Goriškem. Tudi tu se proži roka našemu najhujšemu sovražniku rajši kakor domačinu, če je nasprotnega mišljenja V objemu so z onimi, ki so divjali leta J 97. po goriških ulicah proti Slovencem >n najškandaloznejši način, roko si stisk^o z onimi, ki so nastopali proti nam radi nedolžnih prireditev v Velodromu, ti naši- predstaviteiji slovenske politike se družijo z ljudmi, ki delajo v deželni hiši tako, da je imela tam slovenščina pred JO leti več veljave nego sedaj. Sladka /veza obstoji med njimi v zbornici, da bi mogli pometati slovenske rojake iz zbornice. Z onimi gredo, ki so ponaredili okoli /00 glasovnic. Ji so zmagali pri volitvah v trgovsko in obrtno zbornico, s temi se družijo. Iz nenaravnih zvez med Slovenci ;n Nemci, med klerikalci in laškimi libe-
ralci se ne more rcliti nič dobrega. Dežela nazaduje na celi črti.....zadnji čas,
da dvigne ljudstvo metle ter požene nje iz zbornic. --
Prišli smo, da se pogovorimo o važni zadevi, o kandidaturah.
Kaj se je storilo in dogovorilo, o tem je podal predsednik tako-le
poročilo:
Kras in Ajdovski okraj volita skupaj. Pred 4 leti je bil izvoljen Strekelj; skoro 2iMH) glasov večine smo imeli. Zopet smo pred volitvami. Strekelj je odklonil kakor je bilo že objavljeno, kandidaturo ter sam pozval voiilee, naj volijo dr. (Ire-gorina. Vršil se je saimostdjen shod v Štanjelu, ki je izrekel Streklju, zahvalo ter proglasil za kandidata
dr. Gustava Gregorlna.
Kandidatura je našla splošno odobre-njc.
Izvrševalni odbor narodno-napredne stranke prihaja s predlogom, da se sprejme ta kandidatura na znanje.    - -¦¦-
V goratem delu dežele je bil poslanec dr. Anton Gregorčič, ki leži v objemu z laško tramasonsko stranko. On je zastopal ta okraj pa je še postavljen za kandidata. Kandidatura pa ni več tako priljubljena kakor nekdaj. Mnogo je godrnjanja. Godrnjači bodo sicer vendar volili, ali utegne se le zgoditi, da se odtegnejo vo-litvi; prihajajo tudi glasovi, da ga naže-uejo. Mi moramo pogumno v boj. — Kdo naj kandidira z naše strani, o tem so prihajali razni glasovi. Razprostran je ta volilni okraj. Tu so ljudje skupaj, ki se drugače nikdar ne vidijo. Izvrševalni odbor je mogel končno uvideti, da je velika večina na strani
Andreja Vrtovca.
Njega torej predlagam za kandidata v tolminsko-kanalskem volilnem okraju. .....—
Goriški sodni okraj voli zase. Ta volilni okraj je postal vroč za klerikalce. Zastopal ga je Fon. Postal je uskok. klerikalec, praktičen človek je, ki hodi sedaj
v cerkev, čeprav njega pobožnost ni velika! Nad, katere so stavili vanj, ta mož ni opravičil. Z zaupanjem so ga volili, sedaj mu kličejo: naj ostane doma! V tem volilnem okraju je bilo hitro veliko volilno gibanje. Popraševanje iz cele okolice. Ožji zbor tega okraja se je na posebnem sestanku posvetoval o kandidaturi. Imenovalo se je več imen. Po nekaterih pogajanjih, dogovorih in pogovorih, posvetovanjih iz celega okraja je prišel izvrševalni odbor končno do prepričanja, da glasovi kažejo v največjem številu <na Frana Kocjančlča.
Znan je po celem okraju. Vse potrebne zmožnosti ima, da bi zastopal izborno ta volilni okraj.
S tem je poročilo pri kraju.
Vse je bilo dobro dogovorjeno in preudarjeno po glasovih iz ljudstva, stvarno in temeljito vse pretreseno.
Izvrševalni odbor torej predlaga:
L da se sprejme na znanje in priporoči za kraško-ajdovski volilni okraj kandidatura
dr. Gustava Gregorlna, odvetnika v Trstu.
2.  da se proglasi za tolminsko-kanal-skl volilni okraj kandidatura
Andreja Vrtovca,
posestnika in trgovca v Tolminu.
3.  da se proglasi za goriški okoliški volilni okraj kandidatura
Frana Kocjančlča,
veleposestnika v Podgori. Predsednik povabi navzoča    kandidata, da se predstavita zboru.
A. Vrtovec:
Tolminski okraj je drugačen kot Goriška okolica, Brda ali Kras. Ločeni smo geografično; Cerkljansko, Bovško, Tol-f.nsko. Ta okraj je najbolj zanemarjen v naši deželi, gospodarsko, kulturno zanemarjen. Pač zavidamo druge, da so napredovali vsled šol, vsled vpliva mest, ker mesta so središča, odkoder se širi po
deželi kultura, politična in gospodarska izobrazba. Kdo je vedel za. Tolminsko, dokler ni bilo Bohinjske žeteznice. Okraj je bil obzidan takorekoč okrog in okrog s kitajskim zidom. Ni bilo šol. šele v zadnjem času se je šolstvo razširilo. Pro-sveta prodira sedaj v vasi, ali Še so taike brez ljudskih šol. Ni čuda, Če smo zaostali. Ni čuda pa tudi, Če je rekel mlečno-zobi kaplan: Pojdite in volite tega in onega in so šli kakor ovce, če se jim sol pdkaže. — 25 let je govornik že na delu ter dobro pozna razmere. Nič se ni čuditi, če je zaostalo ljudstvo in so posledice tu, ali vendar smo dosegli, da so se začele širiti šole, s šolo pa prodira kultura. Časopise širimo. Dani se. Ljudstvo je začelo misliti...... Pa še drug vzrok je zavednosti ljudstva. Ta je: kriv je njega la^ stni poslanec, gorski sin, dr. Anton Gregorčič, ki je bil toliko, let poslanec m voditelj politike na Goriškem. Ali danes ga zmerni pristaši njegovi preklinjajo. Boji se priti na Tolminsko. Že dolgo ga ni bilo. Nič ni dosegel niti za ceste,"mostove, steze, poti — nič! Kakšno kost je vrgel kaki občini. Če so dobili <kje 200 K, so še Boga hvalili. Politična oblast ]e sedaj prepovedala dva mostova, eden se ]e podrl. (Če pride sedaj Gregorčič na Tolminsko, se jih podere še par. Opazka stavca.) Veže se z Lahi v veliko škodo našega ljudstva. Odkar čila govornik časopise, ve, da je Pajer eden največjih sovražnikov slovenskega ljudstva.....Kar se tiče programa, kaže ga njegova oseba, njegova preteklost, njegovo delovanje. Pobijal . je vedno tisti krivični sistem proti Slovanom, ki nam toliko Škoduje. Za ladje razmetavajo milijone preegramne milijone požre militarizem na račun čez glavo preobloženih davkoplačevalcev; mi tičhno pod težo davkov danes hujše kGt v prejšnjih stoletjih, 'ko je kmet ibi! suženj. Do-klad plačujemo 285$-, šolskih doklad ISS/1. Če sem pa suženj ali grofu ali državi, suženj sem.....V Goriški deželi
gospodari manjšina, tako tudi v celi, di> žavi. Če bi bil izvoljen, bi delal v parlamentu in izven njega, ne zamudil bi :*.o-
VELIKA VAS.
Romati. — Francoski spisal:  Edgar Monteil.
Poslovenil: F* K,
(Dalje.)
*Do kedaj ga pa dobim?«
>>Kadar se popeljemo v Lyon, gotovo dobiš kaj primernega.*
»Ali bi se ne -dobil kožuh tudi v Gnenoblu?«
»Že, toda v Lyonu je izbira večja.«
»Vesta kaj, kar odpotujta   otroka«,   pravi   Chanat, toda ne povejta preje nikomur, ljudje bi potem mislili, da hočete kožuhe samo zato. ker jih imata Slepičeva.«
Gospod in gospa Felibien sta poslušala očetov svet, cekega večera sta odpotovala, ne da bi kdo vedel za to.
»Le pazita otroka, da kupita kaj lepega. Če me že stane denar, naj se jezita davkar in njegova žena pošteno, ko bodeta prekošena. Saj sta me dovolj jezila s tisto novodobno kramo, ki jo imata v salonu.«
Slepičeva sta vedela, da nima nihče v celi Ghamba-rausi kožuha, zato sta se posebno veselila, ker sta bila edina, ki se počutim v cerkvi toplo.
»Ali si videl, kako pozornost sva vzbudila?« vpraša gospa pl. Slepič svojega moža.
»Da, vtis, iki sva ga naredila, je bil velikanski.«
»Bojim se, da ni danes med celo mašo nihče molil, da sva tega midva kriva.«
»Aih, saj gredo tako samo zato v cerkev, da dobe kaj snovi za raznašanje.«
»Felibieriova sta se posebno jezila, ona me je hotela kar požreti z očmi in je »bila zelena nevoščljivosti.«
»Da, videl sem njene strupene poglede.«
> Možno je, da si kupi tudi kožuh.«
»Če bi ne bil predrag.«
»O, nič ni predrago, če se hoče vstreči svojemu samoljublju.«
»Kljub temu ne verujem, da bi dal Chanat denar, imeli bodo vrhutega stvari še za dražji, kakor so v resnici.«
»Da, govorilo se bo najmanj osem dni o tem.«
»Prihodnjo nedeljo bo cerkev natlačeno polna ljudi, ki nas bodo hoteli videti.«
»Potem damo še prihodnji teden povod splošnemu občudovanju.«
»Meni je Jako prijetno, Cha-natove nekoliko ponižati in jeziti.«
»To ni težko, so jako nevoščljivi, sami pa nimajo okusa, Emine obleke so grozne.«
»Pri tem se ti ljudje nosijo ...«
»Prosim te, kaj pa moraš pričakovati boljega od bo-napartistov!«
»Kako smešen je župan, kadar izgovori ime Napoleon, ravno tak je, kakor bi imel polna usta.«
»Slabo se bo godilo bonapartistoni, le počakaj, samo da dobimo kralja.«
»Damo jim enako z republikanci.«
»Saj so popolnoma vredni drug druzega.«
»Ne eni, kakor drugi niso nič vredni.«
»In vendar ne smemo delati javno proti tej bohapar-tistični sodrgi.«
»Prirediti jim moramo celo v najkrajšem času obed.«
»Kaj meniš, ali naj povabimo tudi Alfonza, kot Emi-nega soseda?«
>Ha, ha in gospodično Ivano tudi, da priredimo Gnana tu veselje.«
»Jako nravstven kraj, Rov-bona.«           .   ... , ,
»O, pripoveduje se več stvari.«
»Res? Povej, povej!« pravi gospa pl. Slepič.
»Med bonapartisti, kakor med republikanci ni niti enega dostojnega človeka; tako na primer ima č-Majeva žena razmerje is pekom.«
»Pek je čeden mož.«
»m lepa gospa Baillet...« >           ;.-..,;-¦.
»Kaj, ta tudi, pa je tako pobožna.«   .  -   %i<.
>>Da, pobožnost in nedolžnost stanujeta v gorah.«
»Chambarauske lilije!«
»Veš kaj, sicer pa mora biti človek popustljiv, Rov-bona je jako dolgočasno gnezdo, kaj pa se noče drugega pričeti?«
»Imaš prav.«
»Ah, tu gre gospod kaplan mirno, gotovo pride notri,«
»Poslušaj, ali se obnaša dostojno, če fe sam s' teboj?«
»Kako misliš to?«
»No, menim, če smo sami, pripoveduje take stvari, da bi moral zardeti celo dragonski stražmešter, ne, .zamolči tudi, kar zve v spovednici.«
»O, pripoveduje mi sicer razne stvari, toda vedno v dostojni obliki.«                             ''  .
V tem trenutka je vstopil gospod kaplan, držal je klobuk v roki in«se globoko -priklonil.«                       ,,
»Dobrodošli, gospod kaplan, prosim sedite!« pravi gospa p!. Slepič in mu ponudi naslonjač.
Kaplan ogleduje naslonjač, potem pa vzame robec in se prične snažiti.
(Dalj© pri', t.)
84
00
tfene seje, obliute ne klela, ali zagotavlja ^ideJova^^žsuSal bi doseči kar mogoče. VHovec vrta in Kar,We,Te piribito. Gregorčiča moraimo vreči.... Gregorčiča nikdar več. Ža^ašlTje naredil Slovencem ¦ škodLy prijatejgfci zvezi z našimi nasprotniki Italijan?. Mera je polna. On mora pa-rsti. TskQ se razlega na Tolminskem in odmeva iz kraja.: v kraj. Kandidat je žel za svoj; navdušen govor obito pohvale in živahnega ploskanja. — •
Friaii KocJančK: Predgovornik je govoril že obširneje, zato hoče govoriti on na kratko. Razmere, so .postale take, da ni kazalo več silili se v ospredje bojevanja. Toliko se jih je že odtegnilo javnemu delovanju — Izvrševali odbor se je obrnil nanj, ako bi sprejel kanddaturo. Ker vidi, da sedanje stanje razmer je takofc da dalje nižje ner gre, vidi v"njxt zrcafc da mora priti preobrat..Zato je sprejel kandidaturo. Kar se stJce programa, je pristaš stranke in član izvrševalnega odbora od časa reorganizacije n«EQ(ino*napredne t stranke. Program stranske, je njegov program, spo-polnjen z onhn programom, ki se ne da
povedati le z besedami----    Dosedanje
njegovo delovanje je tako, da je imel priliko poznati potrebe dežele; zato se more postaviti za njene koristi. Neodvisen ie. (Dobro. Živahno pritrjevanje.) Organizacija stranke bo služila v ,to, da je v ved-nem stiku z. volilci in zaupniki, če bo izvoljen .... Posebne obljube delati je jako I nevarno. To smo videK pri klerikalcih, kako so reševali kolone itd. Obljublja pa J to, da bo, če izvoljen, delal z vsemi močmi za boljšo bodočnost našega naroda ter da zagospoduje naša stranka po lepem geslu: Vsp za narod, svobodo in napredek. (Živahno ploskanje.)
K debati se je oglasil dr. Dinko Puc, omenjaje, zakaj so zopet nove volitve.
Tista vlada, ki še ni hotela umakniti slovanski večini, vlada, ki je izgubila zaupanje, ona je razpisala nove volitve. Če se postavimo proti onim, ki so k) podpirali, če skušamo zabraniti, da bi prišli zopet do vel&ave, delamo prav. Mi vemo, da bo dr. Gregorin mož na svojem mestu, dabo delal proti sistemu, proti taki vladi in nulitarističnirri zahtevam, poznamo ga. za moža, k"? stoji tudi našim v deželnem zboru ob ram*. Kar se tiče kandidatov za Gore m okolico, kandidirata na programu naše stranke. To zadostuje. Oni, ki obljubljajo ter davke znižujejo pred volitvami, so farbarji. Da bodo delali pridno, to zahtevamo. Mislim, da so vsi trije pravi možje. Dobre volje in pridnosti zahtevamo od njih. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.)
Alojzij Brajnik, kmetovalec iz okolice, izreče svoje veselje, da so nasr kandidatje prosti.
Omenja> da ima klerikalna stranka tri odvisne kandidate. Fon in Stepančič sta c. kr. sodnika, Gregorčič penziohirani semenišbi profesor. Ti ljudje vlečejo denar po dveh krajih ali za narod nič ne delajo.                         """'
Z veseljem pozdravlja naše neodvisne kandidate. (Ploskanje. Pritrjevanje. Živahno odobravanje.)
Predsednik: Razprava je zaključena. Dam kandidature ha glasovanje. -.-•*,  -Na.  znanje se vzame in priporoči se toplo za kraško-ajdovski okraj kandidat:
Dr. Gustav Gregorin, '     ,, odvetnik v Trstu. , Proglasi sekandidaturi: za to?tninsko-kanalski volilni okra]:
Andrej Vrtovec,
po:'     'k in trgovec v Tolminu.
Za goriško okolico:
Fran Kocjaričft,
:  veleposestnik foi podžupan vPddgbri.'
Oba ' kandidirata na programu nar, napr. stranke.
Zbor sprejme soglasno vse tri kandidature.. . ..
Na to-zaključi predsednik ~'x>r6va-nje s primernimi besedami. '"',"_'
Agitacija za §tepančiča v spovcdiiiBL
V Šmarjah v Vipavski dolini se je to zgodilo.
Prišel je pater Jožef iz Sv. Križa in spovedoval je. Šla sta k spovedi dva moža. Kadar gre kdo naših Mudi k spovedi, se temeljito pripravi, gre vase, , zbere svoje ihdsli, skesano poklekne k spoved-nici in se obloži svojih grehov.   •
3 Kako pa mora vplivati na tako dušo malomarnost spovednika za resnično spoved; če človeka kar na kratko odvrne od prave spovedi ter ga zapelje na čisto posvetne reči. Notranjega Človeka noče poslušati, kaj duša, kaj-srce — posvet-nost nad vse.
Presenečen je tak »spovedanec«^ in ogorčen gre proč od kraja, kjer je iskal tolažbe za svojo notranjost, kjer se je .hotel očistiti svojih grehov, da stopi vreden k mizi Božji ter zavžije živega Boga .i... Pater Jožef je političen tič v kapucinski halji. Prišel je v Šmarje »spovedavat« na čudne načine, ne tako, 'kakor so ga učili v kloštru in v semenišču, ampak tako, kakor ga uči politika klerikalne stranke.
P;:ter Jožef ne mara za grehe 'moža, ki stopi k spovedntci. Le hitro, Ie hitro, kar na kratko sta odpravila; ni bilo treba naštevati grehe n>i imel na razpolago bu-dilnih in tolažečih besed za skesanca, marveč — Stepančiča je privlekel iz svoje kute.
Ta je tisti, ki odpušča grehe in daje odvezo, če ubogi človek obljubi, da bo volil »krščanskega kandidata« v državni zbor.
Pater Jožef je gorel za Stepančiča v spovednici, sploh je bil jaiko zgovoren za posvetne reči. Govoril je o časopisih in strankah, omenjal francoske razmere in pobožno je v^dihnil iz svoje 'kute, da bodo duhovne »pomoriti, če bi bili izvoljeni »liberalni« kandidatje. Cerkve bodo podrli, je še dostavil, razvnet svetega strahu. Govoril je, da je vera v nevarnosti, da kdor ne bo volil s katoliško stramko bo grešil proti Bogu, proti veri.                '"'":¦
Mož, ki je klečal pri spovednioi.Jje | videl, kam je zašel. Rekel je, da je prišel k spovedi ne ipa politiko poslušat. Da bo videl kaj poreče razgret 'kapuein, je rekel, da ne pripada nobeni stranki. Spovednik ga je pestil le dalje ter zahteval od njega, da mora obljubiti, da bo volil Stepančiča. Razumen volilec seveda tega ni storil.
Tako se je godilo v Šmarjah v Vipavski dolini dne 7. maja 1911. po Kristusovem rojstvu. Tako se je godilo dvema možema. Morda tirdi še drugim, saj poslan je bil pater Jožef v volilne namene v Šmarje.
Tega volilnega tiča, ki frli okoli za dionega Stepančiča se pa še prijeti ne more. Vse je zapečateno pod spovedno tajnostjo! Sramota, da se godi kaj takega zopet po cerkvah, da so zopet volilne shodnice in kraji za agitacijo stranke. brezdom»vinske, ki je Slovencem priza-djala že toliko škodo. Tako kot v Šmarjah bo tudi dragodi.....    škandal   za
cerkev* škandal za duhovščino, škandal za škofa, da kaj takega dopušča. — — Kancelparagraf!!
Ljudstvo, zavedno ljudstvo naše, pa naj sodi/.kaj je prav in kaj ni pravriiV po tem naj tudi voli!                                 '
Družba sv. Cirila in Metoda.
Družba ponesrečenega izleta v Pa-novcu je nabrala pri »Bajti«, ko se je vrnil »zaostali ptič«, K TU za dražbo sv. Cirila in Metoda. K 1'20 je daroval »zaostali ptič«, ostalo pa člani kolesarskega društva »Danrea« in drugi rodoljubi. Srčna hvala gospodični nabiralki ter gospe j predsednici izleta, ker je sprožila tako nad vse pametno misel.
Domače vest!.
Slovenci v mestu! — Slovenski volile!, reklamirajte! Ca« za reklamacije poteče s1 13. dnem trn.               . *;¦'   '/
- 'Potrdila o enoletnem bivanju v -tntištu. se   dobijo   pri   mestnem   anagrajičn^m I uratfu.
Tri neodvisne kandidate je proglasila narodno-napredna stranka. Vsi trije so vrli možje, posebej pa se mora povdarjati, da so neodvisni. Prav je imel naš Lojze Brajnik, ko je to povdarjal. Kaka razlika med našimi in klerikalnimi kandidati. Na naši strani trije neodvisni, tam trije odvisni, !ki se morajo ozirati na svoje službe, ki imajo sploh ipolno obzirov ter so vedno vladi na razpolago. Tudi, če pravijo, da so v opoziciji, so v vladni službi. Saj smo slišali dr. Šusteršiča, kako ie v delegacijah glasoval za mornariške in vojaške zahteve takrat, ko se je njegova stranka; v kateri so tudi Gregorčič, Fon in Stepančič, kazala tako strašno opozieionatno. Šusteršič je pokazal, kako ima S, L. S. za norca Slovence s tisto »opozicijo«. Bolj navdušen je bil za dridnavte kot Monte-euccoli in za večje troške za armado bolj kot vojni minister. — Odvisni so vsi trije na klerikalni strani, naša stranka pa je postavila tri neodvisne kandidate. To in sposobnosti, katere imajo, jih dovolj priporoča. — Če bodo izvoljeni naši kandidatje, bo imela Goriška dobre državne poslanice, če bi prourli klerikalci, pa bo
Goriška vedno bolj propadala.-------To
naj imajo volilci pred očmi!
V soboto, 13. t. m, priredi torej »Dijaški tantburaški zbor« svoj zabavni večer pri »Zlatem jelenu«. Vsi prijatelj di-jaštva in narodne tamburaške glasbe se glotovo udeležijo te prireditve, zlasti še, ker je namenjen čisti dobiček »Dijaški kuhinji«.
Opozarjamo, da se bo vršila zabava ob vsakem vremenu.
Za podpredsednika pri naniestništviu v Zadru je imenovan dvorni svetnik pri tržaškem naimestništvu grof Marij Attems Svetokrižki, brat tukajšnjega dvornega svetnika grofa Henrika Atternsa.
Klerikalna županstva so lepo sestavila imenike. Našili pristašev je povsodi polno izpuščenih; v riliemberškj občini so jiih {izpustili baje kar 60. Drugodi nočejo iipisati takih, ki so bili kaj časa, četudi 14 dni z doma — ¦ nune, ki se je hladil v kopališču cel mesec, je pa upisan seveda! Kakor se vidi, so kleriikalni generali v Gorici svoje župane lepo naučili, fcako naj sestavijo imenike. Dosti naprednjakov. bo osleiparjenih za volilno pravico.
Rok 14 dni za reklamacije pa je na sploh prekratek.
Mesto železniškega zdravnika v Trstu. — Pri c. kr. državno-železniškem ravnateljstvu v Trstu se odda si. julijem t. I. mesto železniškega zdravnika s sedežem v Trstu, z začetno pla5o K 1500,— in voznim pavšalom po K 200.—na leto. Podrobni podatki so razvidni iz lista »Osservatore Triestino«, ki izide 15. maja 1.1.
Koncert Marg. Slavjanske, ki se je vršil v soboto v »Centralu«. je vspej popolnoma. Poznavatelji trde, da je bilo petje še dovršenejše kot pod Nadino. Obisk pa ni bil prevelik.
Kaj pravijo Koroški napredni Slovenci o S. L. S. in njenem pozivu na vo-lilce? — »Korošec« prše: »Tudi v *Miru« je objavil dr. Šusteršič poziv na volilce, v katerem hvali sebe in svojo stranko. Na Koroškem je sicer jako mnogo Slovencev, ki se ne čutijo članom Slovenske Ljudske Stranke, kajti S. L. S. še dolgo ne pomeni slovenski narod. Mi trdimo celo,, da je izven S. L. S. mnogo več prepričanih, vnetih in res narodnih Slovencev, 'kakor pa v S. L. S. Na Koroškem je za-sejal dr. Šusteršič S. L. S. takrat, ko se mu je dr. Brejc popolnoma podvrgel in ko je vstopil Grafenauer v njegov klub. Od tega časa pravijo slovenski klerikalci, da spadajo volilci Grafenauerfa k Susterši-čevi stranki ali k S. L. S., kjer seveda samo kranjski klerikalci nosijo zvonec. Res je sicer, da je dr. Brejc v družbi z drugo »Mirovo« gospodo popolnoma zlezel pred šusteršičem pod klop. Res pa je tudi, da so prej vsi ti gospodje na shodih in med seboj strašansko zmirjali Šusteršiča, da je pri volilni reformi izdal koroške Slovence in ravno tako je res, da tega koroški Slovenci Susteršiču in kranjskim klerikalcem ne bodo pozabili, kajti ti so koroškim Slovencem več škodovali, kakor koristili. Zato tudi večina koroških Slovencev sesedaj noče ničesar vedeti od kranjskih •klerikalcev in S. L. S., čeravno je Grafenauer -v Šiisteršičevem klubu.
On je zahteval od vlade,., da ugonobi slovenske nanrednjake na Kranjskem, posebno v Ljubljani; on je zahteval in dobil K 600.000 posojila ?.a svoje kranjske klerikalna zadruge. On je dosegel tudi še druge stvari, toda vse samo za kranjske klerikalce in dopustil, da so celo na Kranjskem zato dobili Nemci novo veljavo v ljubljanskem občinskem odboru, pri sodni ji itd. On torej ne samo, da nam ni dosegel po svojem klubu kakih narodnih pravic, tudi denar, katerega je izpo-sloval, šel je samo v žepe 'kranjskih klerikalcev.
Zato pa mi koroški Slovenci nimamo nobenega vzroka slavo peti tej kranjski klerikalni stranki, zato se tudi vedno bolj in bolj čuje glas, naj bo Grafenauer v dobrem ra?*nerju z obema slovenskima kluboma, kajti sicer.se zna zgoditi, da.bo za šusteršičeve grehe moral trpeti Grafenauer.«
Prizadetim v opomin in ravnanje! —
V Goriški okolici imamo daneS '/atlosli domačih, slovenskih trgovin, naj si bo ene ali druge stroke, tako da se lahko poslu-žrmo izključno pri svojih ljudeh.
Žal, da temu ni tako! Poznam kraj v bližini Gorice, kjer se morajo naši trgovci na vse možne načine prizadevati, da izhajajo, dočim tujci prav imenitno krarna-trjo. Zakaj to? Je inari blago v tuji trgovini več vredno? Ali imajo oni trgovci svoje privilegije v tem oziru? — Res, da ie kriva dosti nezavednost ljudstva, kar se še prizanese, ali da se dobi med inteligenco, med boljšimi sloji ljudi, koji se štejejo med narodne in kar me je skoro sram povedati, ljudje, koji so v odborih in celo predsedniki društev, da podpirajo tujce in zametujejo svojce, potem se razume, da človek, koji je iz krvi in mesa, ne more tega Hnrniin srcem gledati. Mari imamo malo skušenj, kako nam povračujejo našo gostoljubnost, kadar se nasitijo naših žuljev! Sramota! Toliko za sedaj, po potrebi opišem bolj natanko kraj in osebe, da jih svet spozna ter sodi! -— Res, da je trgovina svobodna, ali niti moramo skrbeti za svojo trgovino, da ta cvete in se jači na našili domačih tleh. Davke plačujemo, ali ne za to, da bi pomagali naši ljudje tujcem, marveč da bi si opomogli mi naprej. Na svoji zemlji bodimo mi gospodarji — če ne bomo vedno huje Čutili tujčevo pest!
Mazzinianci v Gorici so tudi postavili svojega kandidata. Z Ušajern niso zadovoljni. Kandidat Mazziniancev je neki Dionied Benko iz Trsta.
Pod vlakom. — 25 letni Miha Černic iz Št. Andreža je šel v nedeljo zvečer, ko je nastopila že noč, domov v Št. Andrež iz Podgore. Krenil je čez železniški tir ter padel. Prišel je med tem s postaje južne železnice vsak št. 1023. ter povoi.il Čer-niča. Vlak mu je zmečkal obe nogi. Černic je seveda zakričal, na kar so ga slišali •na lokomotivi. S kolodvora je prišla hitro pomoč, našli so Černica v krvi. Prenesli so ga k usmiljenim bratom, kjer so mu odrezali nogi ter storili vse kar treba v takem slučaju. Nastale so hitro razne govorice, da bi se bil Černic iz svoje volje ovrgel pod vlak; da je pisal svoji ljubici, da se hoče usmrtiti, da je v nedeljo par-krat rekel, da je ž njim pri kraju itd.
Černic je danes zjutraj »mrl. Priznal je, da se je vrgel sam pod vlak. Černic je bil delavec v tovarni ledu za južnim kolodvorom.
»Ilustrovani Tednik« prinaša v vsaki številki- lepe slike. Tako prinaša zadnja številka slike pogreba narodnega muče-nika Arnošta VVmdischerja, sliko slov. skladatelja V. Parme, prihod srbskih prof. v Ljubljano. Naročajte ta zanimivi slov. list!
Volilna procesija. — V nedeljo je bila procesija na Sveto goro. Po mestu govorico, da so to procesijo prav pridno izkoristili v volilne namene ter da je nekdo zunaj cerkve iprav fino udrihal po »liberalcih«. Morda vč kaj o tem »duhovni voditelj« dr. Pavlica?
Večja nesreča kot toča. — Današnja »L'Eco« pravi, da deželni odbor prav pridno ipošilja v Furlanijo svoje uradnike — zakaj, ni treba praviti! —ki dobivajo za to seveda velike dijete. Pravi,.da toča je.velika nesreča za Furlanijo, še večja pa so oni uradniki, iki jih pošilja deželni odbor sedaj med Furlane, ker ti stanejo I ogromen denar.
Sudanci v Gorici, dajejo predstavo v »Centralu« popoiudne in zvečer. Zanimiv rod, katerega Šege si je vredmo ogledati. Izginila denarnica. — V nedeljo pri Sokolski veselici v Rihembergu izginila je g. dr. Savaiku, odv. kand. pri g. odvet. dr. Vilfanu v Trsta, denarnica v trenutku, iko je plačal vstopnino. Denarnica je iz robatega črnega usnja, podolgasto štiriogla-taLi.več -P.rgsblčkL Vi^HiHii^^i^bU^t^. kovec za K
dva petkronska komada in več drobiža ; razun denarja je bilo v denarnici več re-ceplsov in drugih sprejemnih listkov. Ne j) ve se, ali se je zgodilajtatvina^ali^pa <je g. ižgubitelju padla denarnica iz"rok' v trenutku, ko jo 'je hotel vtakniti v žep. Najditelj se naproša, da vpošfie denarnico z vsebino na naslov izgubitelja, za kar :nu je zajamčena nagrada. Naproša se tudi orožništvo v Rihenibergu, da poizveduje v okolici.
Dober pridatek za kavo — dober zvretek! — Ce nam jutaijna kava ne diši, smo mnenja, da moram« radi tega predvsem obdolžiti trgovca, češ. da nam je dal slabo zrnato kavo. Temu pa ni tako! Največkrat se gre tu za vporabo pridat-ka za kavo in zato je tudi treba polagati posebno važnost na izbero kavnih pridat k o v.
Najboljše ie ravno dovolj dobro za nas in naše želodce.
Med kavnimi prldutki zasluži »pravi »Franck« z kavnim mlinčkom iz zagrebške tovarne naše -najtoplejše priporočilo.
(Cteebe^. Josip teševa« in Joško :|Luž
strm. Nadalje se je sklenilo, da je' šliaja-li$če v gostilni g. Matija Hvala. Pri raz-,. noterostffli se ie oglasil predsednik; kolesarskega društva »Gorica«, kateri je v navdušenih besedah pozdravil to novo bratsko društvo kateri člani se tako veliko zanimajo za kolesarski Šport, posebno ' pa, da na to prvo .zborovanje so prišli ta-ikp^o^k.opparji^110- —. Ker noben izmeni 'zborovalcev ¦•ni želel besede, ipred-šednik g., Orofenik se vnovič zahvali za 'udeležbo, ter se zahvali gg. članom bratskega društva »Gorica« -za udeležbo, ter zaključi ta lepo v.spelo zborovanje.
Sokolski zlet v Rihembergu v nedeljo 7. t. m. je uspel v vsakem oziru prav po-vuljno. Udeležba je bila velika z vseh strani. Sokolov je bilo okoli 250: iz Gorice. Vipavske dottnc. Krasa in iz Trsta. Videli smo tudi Sokolice. Telovadba je ugajala; splošna sodba je, da se je dobro telovadilo, Živahno je bilo po Rihcmbcr-gu. vrvenje, veselje, lep dan. ki ostane RUicmbcržanom v dobrem spominu. Čisti dobiček prireditve je namenjen za nabavo telovadnega orodja.
Frjovsko-cbrtaB in gospedersk? *2Stl.
Nov denar. — Dunajska trgovsko-obrtna zbornica predloži vladi predlog, da naj da kovati denar 50 v glede na obstoječo tako potrebo, ker je za drobiž prevelika razlika med 20 v in 1 K. Denar na) bo ali iz srebra ali niklja. Za lažje spoznavanje tega denarja naj bi dobil štiri-oglato obliko ali pa po belgijskem vzorcu vzbočeno sredino.
Bogat ribji tov. — V morju pri Gra-dežu so nalovili v noči na soboto ribiči okoli 2 milijona sardel in drugih rib. Večino sardel so oddali v tovarne za kon-serve. oUU.lKKi sardel pa so nesli v Trst na prodaj: 12 komadov za 2«) v.
Soriška kolesarska zveza.
Kolesarsko društvo »Idrijska dolina« na Slapu je imelo v nedeljo svoj ustanovni občni zbor ob navzočnosti 30 članov. Predsednik pripravljalnega odbora kon-štatira sklepčnost in otvori zborovanje. Pozdravi gg. člane, posebno pa člane bratskega kolesarskega društva »Gorica«, da so se v takem velikem številu udeležili. — Zapisnikarjem je bil izvoljen tajnik kolesarskega društva ^Gorica« g. Kuštrin JoŠko. Tajnik pripravljalnega odbora g. Hvala je podal poročilo o delovanju in fi-nancijelnem stanju. Poročilo je bilo soglasno vzeto na znanje. Nato se je prišlo k volitvi odbora. Predsednikom je bil soglasno izvoljen g. Anton Drotenik. V odbor pa sledeči gg. Rijavec Anton podpredsednikom. Hvala Ivan tajnikom, La-Panja ivan nam. tajnika, Trušnovic Josip blagajnikom, Kogoj Nace nam. blagajnika, Carli Franjo I. rednikom, Bretnec Jaka II. tednikom. Pregledovale« ra&nov pa gg. Ignac Štrukelj in Fran Ozebek. — V razsodišče so bili izvoljeni sledeči gg. Alojzij
Politični pregled.
Volitve v Ljubljani. — Za nadomestno volitev v deželni zbor kranjski kandidira klerikalna stranka dr. Vinka Gre-goriča; napredni kandidat je prof. Reis-ner. Volitev bo 10. t. m. - - Čujemo,- da bi utegnil kandidirati v državni zbor 'kot napredni kandidat dr. Ravnihar.
Nov! samostanski zakon v Španiji. — Danes je bil predložen državni zbornici novi zakon o samostanskih redovih. Ta zakon vsebuje določbe, po katerih se omejuje število samostanov na Španskem. Vsi samostani, ki so dosedaj izvrševali kako obrt ali trgovino se enostavno razpuste. Češki krščanski socljalfsti proti klerikalcem, 7. t. in. so priobčile češke stranke svoje volilne oklice. Splošno začudenje je vzbudil volilni oklic češke kr-ščansko-socijalne stranke, ki naznanja, da bo postavila svoje kandidate v vseh čeških volilnih okrajih in tudi v oni«, Mer kandidirajo češki klerikalci. Vsled tega se smatra, da je spor med češkimi krščanskimi socijatci in češkimi klerikalci dosegel sedaj svoj vrhunec in da je med tema dvema strankama kak kompromis popolnoma izključen.
Tepeni Gessmann. — Dnč 8. t. m. je Miiel vodja krščanskih socialcev Gessmann v Oberhollabrunnu shod. na katerem je prišlo mt'd krščanskimi soeialci. nemškimi nacionalci in socialnimi demokrati do ostrega spopada. Nasprotniki so Gessmanna potisnili z volišča in ga na kolodvoru, ko je čakal na vlak. obmetali z gnilimi jajci.
Volilni boj v Istri. — »Arbeiter: Zcit.« prinaša dopis iz Trsta, kjer pravi, da je ptrljski mandat izgubljen za Italijane. Da ta trditev ni brez podloge, sledi iz razmerja glasov pri volitvah 1907. Tedaj so namreč dobili dr. Rizzi .W.*2. dr. Laginja M9S in socijalni demokrat /Martin 1242 glasov. Pri ožjih volitvah so odločili so-cijalisti v prilog dru. Rizziju. Letos pa so lazmere za Hrvate mnogo ugodnejše kakor so bile leta 1907, a 'poleg tega je gotovo, da socijalisti pri ožj-ih volitvah ne bodo več volili dr. Rizzija. Utegnilo bi se torej zgoditi, da bo Istra zastopana v prihodnjem državnem zboru po štirih Slovanih in dveh Italijanih!
Prva žrtev volilnega boja v Galiciji. — Iz Wicliske poročajo, da hočejo v tarnanjem kmetskem volilnem okraju poljska ljudska stranka in krščanski socijalci preprečiti izvolitev socijalnega demokrata Daszvsrrkega na vsak način. Mtnolo soboto je prišlo do prepira med agitatorjema Pin-ko in Tataro. Tekom prepira se je Tataro vrgel na Pinko in ga zabodel z nožem, da je na mestu prmiinul.
Morilec pripada krščansko-socijalni stranki!
'. ¦• v.Ji«Nitetf &w*t > m «*i^>:>M^
Bruslja poročajo, da je vojni "mmiker^ volit vojaštvu, da srnejo vsakoxsQbotoza>l pustiti vojašnico 'ter priti nazajfv slu^| v ponedeljek. Dovoljeno je vojakom M domov k starišem. K.o se,vrnejo, morajo-pokazati' na dovolilnici podpis starišev;-Železnica jim izn-iža vozno ceno za 50$v Najstarejša hiša v Evropi. — Nair starejša hiša^v-Etropi, -v kateri prebivajo1 ljudje, se nahaja na Winilu ,ob Reni ,v; Nemčiji. To je privatna hiša grofa Ma-tuška-Grieffenklan. Škof Rabunus Maii-rus je prebival v tej hiši v letih.78Q do 850. Komisija učenjakov je izrekla, da Je to poslopje najstarejše v Evropi.
Nova bolezen. — ^rof. dr. Sternber^ in Grossman na Dunaju sta konštatirala neko novo bolezen na delavcih. Bolnik^, primejo krči in velikanska slabost. Obolel je neki delavec, takoj za 4 dni njegov:; tovariš. Ta bolezen se loti največ mladij delavcev, ki hodijo spat k ljudem, ki od*: dajajo postelje za it»oč. . Zanimiva tožba. — 6. t. m. se je vršila v Celovcu razprava o tožbi bivše bančne tvrdke Suppan proti bivšemu celovškemu knczoSkof-u drj-u Kalinu, družbi sv. Jožefa in opatu in TamCje gore pri Celovcu za 250.000 kron, katere so omenjeni trije Žirirali tvrdki Kaiser-Patese, kt je znana izza procesa radi poloma v koroški »Zentral-Kassi«. Soduija je vse tri obtožence obsodila za povrnitev žirirane svote. Opat iz Tančtfe gore se je izgovarjal, da kot redovnik ni obvezan niče-' sar izplačati. Toda sodnija je njegov zagovor zavrnila in izjavila, da mora menico, katero je poprej podpisal in tudi priznal za veljavno, sedaj tudi plačati.
Albanija. -- Situvacija Turkov je od dnč do dne slabša. Od Totigut paše se je pričakovalo čudeže, ali položaj je vedno slabši.
Vojno ministerstvo je odredilo mobilizacijo H evropskih polkov. To je baje odgovor na vest, da mobilizira Crnagora proti Turčiji. Avstroogrski poslanik v Carigradu je interveniral pri porti. Baje ie rekel, da če se razmere ne zboljšajo, mora cesar Franc Jožef nastopiti kot pokrovitelj katoličanov v Albaniji.
90. obletnica smrti Napoleona I. — V petek je minulo 90 let, odkar je na samotnem otoku sv. Helene v Atlantskem Oceanu umrl francoski cesar Napoleon I. One 5. maja 1S21 ob 6. uri zvečer je izdihnil dušo.
Nevestina podveza. — Med nižjimi sloji v Parizu je nekam čuden običaj, pravzaprav šala, tki je nihče ne zameri. Pri ženitovanjski gostiji ukrade namreč prvi ženinov dru'g mladi nevesti podvezo z nogavice. Navadno je nevesta tako pametna, da nič ne opazi. Drugače pa je bilo na gostiji, ko se je nedavno poročila gospodična Pommier, hči gostilničarja v pariškem predmestju. Gostovanje je bilo v gostilni in vsi so že pili čez mero, med njimi tudi ženin. Ko 5e tedaj opazil, da je za to določeni mladenič izginil pod mizo, nakar se ue kmalu njegova mlada žetrka prestrašeno stresla ter zakričala, se ženin ni mogel premagovati, nego je neusmiljeno osuval »podvezvnega tatu« s črevlji v obraz, da mu je nos prebil ter mu izbil oko, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. Po moža pa je prišel policaj ter ga kljub pretresljivi prošnji mlade ženjcg oX&< vedel v zapor, žalostna prva noč v zakonu!
Razne   vesti.
Majeva slavnost čeških narodnih so-cijaiistov. — Majevc slavnosti čeških narodnih socijalistov 8. t. m. se je udeležilo po raznih praSkih okrajih nad 3500 organiziranih delavcev.
Slovensko akad. društvo »Ilirija« v Pragi bo imelo svoj I. redni občni zbor dne 13. maja 1911 ob 8. uri zvečer v pro-storjh restavracije »ti Kettnera« Purky-novo namesti. Slovanski gostje dobrodošli!
bostai bavija pozngj L§j Najvažnejiša med vsemi ,novri| vojaškimi ;postayami ie iiova' ^rarnfbrti postava, ker,,,, prinaša ljudstvu nekaj; o#šav. Po nateavaniiidoVi postavi bjjj žnj^išala aktivaia službena doba v ATm4$, #e leti, v,rezervi pa40-let; v mornarici: 'kjer se morajo mornarji več učiti kakor v arithadi: aktivna službena doba 4 leta, v; rezervi ^ let; v 'deželni brambi v aktivni-si^bi 2 in y' rezervi 10 let!           ; ;     .
"'¦¦¦: Skufpna službena doba bo tudi poj novi postavi trajala 12 let, as teni bistvenim razločkom, da ne Ibodo vež^, vo-jalki redne armade po desetletnem, slu!?--bovanju premeščeni v deželno brambo,' instrveč ostanejo pri tisti vojaški četi, \ kaieri so bili asentirani. Na ta način po« stanejo c. in kr. armada kakor tudi ofofc de^ejni brambi: c. kr. avstrijska m kri; ogrfe samostojne, ena|tQyre4'ue.k^ppo-racije. Dosledno se odzdaj naprej ne bodo več pi-ideljevali obema, -deželiiima ibrarn^ bama rekriiti, ki se asentirajbv poznejšiJi letih, kakor se je to prakticiralo dozdaj. Službena doba v Črti se pa ne skrajša v kavaleriji, pri jezdni artiljeriji in po zavodih, kjer goje konjerejo, V teh četah bodo pa ,vp]aki služili v rezervi zgolj sedem let tako da odpadate dve tezervni leti za tretje daljše shižibeno leto. Medalj" so pa deležni te dobrote tudi podčastniki, ki služijo tri leta.
Dozdaj so obstajale olajšave glede na vojaško službo Ie za kandidate du-hovskega stanu, učiteljiščnike, učitelje in za kandidate učiteljišč, za učitelje in pod-učitelje, za kmečke posestnike, ki so podedovali zemljišče in pa za take ki so bili oproščeni zaradi rodbinskih razmer. Nizko stanje.vojaSkih novincev, kakor tudi nizko prezenčno stanje je povzročilo, da so oblasti dozidaj le v redkili slučajih mogle podeljevati olajšave širšim slojem. Nova postava bo pa določala, da bodo premeščeni v nadomestilo rezervo vsi tisti, ki morajo skfbeti za rodbino, nadalje ne bodo v slučajih, ki so posebno vredni, d? ,e ozira nanje, uvrščeni v rezervne službe zgolj: edini sinovi, tmarveč bodo lahko uvrščeni tudi taki, ki niso edini sinovi. Ugodnosti aa posestnik epodedova-itih zemljišč bodo veljale sgolj za tiste kmečke posestnike, ki sami obdelujejo zemljišča* kar je popolnoma pravično. Nadalje botio pa smeli taki rekrutij ki se še uče, n. prv umetnosti ali kake druge obrtir-. služiti v stalni vojaški službi pozneje.
Nova brambna postava omeji dobo vojaških vaj tistim, ki bodo služili aktivno dve leti, na 14 tetinov. Orožnih vaj ne bo nad 4. Najdaljša orožna vaja ne bo smela presegati 28 tfeti. Dctedaj je znašala doba orožnih vaj najmanj- 16 Tednov.
(Konec prih.)
love vojaške predloge.
Z Dunaja poročajo listi iz avtentičnih virov o vsebini novih vojaških postav, ki se v kratkem predlože ogrske-, mu državnemu zboru.
Nove vojaške predloge obsegajo pet postav: brambno postavo, postavo o nastavljanju podčastnikov, preskrb-ninsko postavo, vojaški kazenski red in postavo o novačenju konj. Avstrijski in ogrski državni zbor se bosta morala, predvsem baviti z brambno postavo, z novim vojaškim kazenskim redom in s
Mali oglasi.
Ujmujla prlstojbli* itue 60 rti. iko J« oglu obsettuJ« se rotau x& vs&ko besedo S ?ltt. flftjprlprafaejle lnserlcwye h trgovce ta obrtnike.
KolikoJ§ maBjiUrtrforcav ia obrtsiicor t Ooriol, katerih, na danil (In e«lo r meatn) alhSe m potna, kar nikjat n« inierira|o. Skoda nI majhna.
llnV9  hiča   z obsežnim vrtom in velikim dvo-
nuffl Hlod   rižCem, s  plinovo in  elekltifino
vpeljavo —  se  proda.  — NaBlov pove naše upravni&tvo.                       -
na upravniStvo.
katera skrbi ta, zdravo kožo in hoBe is ebtti s» peg ter ohraniti nelno ia;' mehko kolo ter belo polt,..; ae umiva le s
liljinim mlečnim
mllOin   KittkUa kohJICek)
Urdke Berflmanii * drug'
Teschen na Elbi.
Komaj* po 60 rta. »e dobi r
¦ mi' lekatnahj mip^ilnlcahj
in pMdajaitaih Biframov.'
J
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek »pravega rFraiicko:^ s vkavnim| mil ličkom iz tovarne ZagreY. Ie všled svoje tt^teež«^ izdatnosti in svoje  neprekodciie  kakovosti našel je prari ^raf «ltntM.TiA|^^ gospodinjstvu.
95453?
" Povodom smrti tiašega ljubljenega očeta, testa, starega očeta; gošp."
Josipa Batit
se spominjamo na tem mestu polni hvaležnosti vseh » sorodnikov, m :prijateljev, ki so, nam telili gorje ob britkjh . urah s toliko ,ttoJažbo. in sočutjem. Nadalje se zahvaljujemo vsem udeležencem, ki so spremili blagega pokojnika na zadnji poti hodisi v.Goiici ali v Sv. Križu-Cesjta. /Posebno zalivalo izrekamo ,preč. duhovščini, g. županu svetokrižkemu' iri gg. ptevcem bralnega društva v Sv. Krlžu; za giriljivo petje pod vodstvom g. šol. vod. Petra Med-* veščeka-;:  , '   ..   ...
V GORICI, 7. maja 1911.
$aloo @ti)fral — (gorica
____      Corso Giaseppa Verdi
Le še nekoliko dni
trupe sudancev
nubijskega plemena.
Nastop se vrši v narodni noši in predstavljajo domače šege   in   bojne plese.
Predstave se vrše
od 3. ure popoldne do 9. ure zvečer.
Vstopnina 60 vin. Vojaki do narednika
in otroci plačajo polovico«
Stara dobroidoca gostilna na
s krasnim gostilničarskim vrtom
se odda takoj
v  najem
radi bolezni lastnika:
Kje,   pove   naše   upravništvo.
!Za one, ki trpijo na želodcu!
;:           Vsem onim. -ki so »i nakopali kako Želodcu« bolezen a prchlaj«ii]>m  ali s preohlože-
j»iem želodcu, z saužitjem slabih, ta. prebavo težkih prenirelib uli prevročih jedi ali z m» 'imcrnlnrMvijiinje-- kakor: želodčni kaiar, krče v ielodou, bolečine v želpdcu. težko prebavo ali 7asliženje, Ro!pripon>ffa toro potom dobro ilomnfft sredstvu. C«>gar blagodejni vpliv sr> je preiskusil 2e vet1 let. In. to jft    , .
SMr»   Hubert Ullricli-ovo želfščiio vino.   -^ffl
To zcliSčno vino je i/delano iz izvrstnih- zdravilnih zeliSC in iz vina ter ojači in ¦ oživi prebavne organe človeka. Zeliščno vino odstrani nerednosti pri prebavijanjn in pospešuje t.voritev zdfave krvi.
S pravoCasno  porabo  se  adaSijo  želotu-he  bolezni že v kulu. Zatorej se ne sme oho-"-'iav'!«ati pri vporabi. Simptomi, kakor: »lavoootj.  kolranje.  žganje,   napilrnjenost.  bljuvanje, ki se pojavljajo pri starih želodčnih bpleznib. pojenjajo veCkrat po par požirkib tefra vina.
'    Zaprtje'in njega slabe''posledice, kakor  kolika,   utripanje,  srca.  slabo  spanje,  kakor tudi nabiran je  krvi  v jetrab. v slezeni   in hemoroidne  bolečine  se  odstranijo  /.  zeliščnim i   vinom, zeliščno-vino odstraiji.neprebnvljivost jjj Vse   nepotrebne  stvari   iz  želodci in creves s tem, da pospešuje stol.
Suho in bledo obličje,  pomanjkanje krvi,
claHrict so P° i^vadi posledice slahe piebave, pomanjkljive krvotvoritve. it; bolnega 3ldu03l stanja jeter. Osebe, ki nimajo,teka, so nervozno oslabljene in ozlovoljene. trpijo na glavoboluj so brez sna, hirajo in trpijo. Zeliščno vino daje oslabljenemu življenju • novo moč. Zeliščno vino povzdigne tok, pospeši prebavo in hrano, oživlja premembu snovi. ; po*pcsi tvoritev krvi. pomiri razdražene živce in vstvari novo veselje do življenja. Mnoga priznavanja in zalivale sprifujejo to.
Zeliščno vino se dobi v steklenicah po 'd in 4 K v lekarnah sledečih krojev; <orica, Kovroin, Gradišče, Iiomans, Ajel, Caropolongo. Konke, Tržič, Ajrto^ ščina. Gor. Idrija, Tolmin, Kana«, Čedad, Videm, i'alm». Červinjan, Ogej, viumičel, Gradež, Sežana, Vipava, Postojna, Trst, Milje itd.j, kakor tudi v, vsth drugih manjših in večjih krajih Goriško-Gradiščftriske v lekarnah.
Tudi razpošiljajo lekarne v Gorici zeliščno vino po originalnih cenah v vse kraje Avstro-Ogrske.
-~-----r    Svari se pred ponarejanjem!    •
Zahtevajte izrecno
Iv. Znidarčic & dr.
stavb. tvi*tlkn
* Gorici, IHa Hlattloli.
Izdeluje vsakovrstne načrte, stat. račune, sprejema stavbinska dela vseh vrst, izdeluje tudi Westfal.-strope patent v vseh avstrijskih mestih št. 27221,
Lastnina We si fal-stropi za vsa stav-barska dela brez zadržanja pri zidanju, nizke konstrukcije, z ravnim stropom zavarovanim proti ognju, ki izolirajo vsako šumenje in topotanje, prihranitev železnih nosilcev, železnih vezi in vijakov. Gene ji kakor vsi drugi masivni stropi
Pojasnila, stat. računi in proračuni brezplačno.
Izdeluje enodružinske hiše po sistemu votli blok, ki je najtrpežnejše zidovje, ki vzdržuje suha stanovanja z vedno isto temperaturo. Ceneje kakor vsi drugi sistemi.
¦Hubert @llricb<tt*b-
Zeliščno vino.
Moje zeliBCino vino ni nobeno tajno s štrkljitj 100.0, glicerina UJU.n. fj ani2. razne rastlinske korenine it
: njegove sestavine so: vino inulu^a 4r)D.o. vinski ) i>40.0. sok jerebike i."iO.O. freinjev sok ::-J.'.u. lestsivine se zmešajo.                                            |
S   N
Globus
čistilni izvleček.
Trgovino „pri železne«; možu" in zalogo starin se-je preselilo v
Magistratom ulico.
Velika zaloga starin kakor: vsakovrstnih slik, bronastih izdelkov, pohištva, kipov, orožja od vseh stoletij, minjatur, bakrorezov, porcelana itd. itd.
Zaloga novega orožja vseh vrst toliko za, lov kakor za strelišča, samokresov, avtomatičnih pištol vseh sistemom, raznovrstnih patron, |jber itd, itd.                             .
Gene konkurenčne.
,.,../  h)9ll   3yr0,  fcdeloualelj-orožja in zapriseženi fzuedenec.
^Goriška ljudska posojilnica"
vpig&n» sadragaz-pmejenim Jamstvom.
(V lastni hlil, fiosposka ulica ljL 7, f, nadstr.) — Tsltfon Št. 79.
BaCon poltie hra|llntce Itev. 837.315. Na občnem zboru dne 30/ aprila 1910. se je določilo: '¦'- '  Hranilna vloga^rofcreltijj^o po 47,%.' Stalne večje vloge z enoletno spovedjo  po  dogovoru.   P.entni   davek  plačuje posojilnica sama, ,,.,,w,  .¦      •.....   -• .'
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. PoaoJllp.se dajejo zadružnikom na vknjižbe po 57, %, na varščino ali zastave in na menjice po,6%. .      Olavml dala^a^ otežujejjrir koncem leta 1909. s 6%.
Stanja 31. deč. 1909.: Zadružnikov 1891 z deleži v znesku 85.371 k*OB. :*4i & ran; i1-tf g v 1 oig k r 1,654:661 • 17. Posojila: l,643.638jr7. ~&M*rirn:i za.klad;; ,91.740-59..r- Yted.nost.-kift«
Mti<\y.i
1»
se lepa, nova enonadstropna hiša
na Solkanski cesti,
oddaljena 8 minul od dr/, kolodvora. Isl.a obsega 8 sob, kuhinjo, obsežno (»ostrešje, vrt, obširno dvorišče in lilev. V hiši se nahaja sedaj dobroidoca gostilna. — Ponudbe je naslovili na g. K. Čibej, notarja v Gorici.
Jako zanimiv,   zabaven in poučen
list s slikami j«
ki   izhaja   vsak petek,   ter  slane  četrt letno le 1-80 K. Zahtevajte ga povsod!
Naročite ga in inserirajte v njem!
naslov: Hnstrooani tednik, LJubljana
q   t e
P.A-LMA
-0      »      @,
BREZ
bahanja se lahko reče, da so pristni
PALMA
gumijeui PODPETNIKI
najvažnejši del moderne higijene. Oni oiriogočujejo tiho in lahko hojo, varujejo mišice in odgovarjajo v vsakem obziru največjim zalitevam. Ako nosimo palma, nimamo s tem
niti uinarja
več stroškov nasprotno, s tem prihranimo. Palma podpetniki so ne-prekosljivi, kdor ljubi svoje zdravje
koraka z moderno iiigijeno.
i'.       *        A
!
Kdo ne pozna tvrdke
Stojte!
Kerševani & Cuk
na  Stolnem trgu IPiazza bnUmo} o GORICI Sten. 9?
Vsakdo pozna to tvrdko, ker ima na prd-daj Original Vicioria šivalne stroje, ki so najboljši, najcenejši, najtrpežnejši in najlažji, ter delajo še po 10-letni uporabi brezšumno, hitro in točno. Original Victoria šivalni stroji < so se priljubili vsem ; šiviljam, krojačem  in drugim. Vsakdo naj |si  ogleda pred nakupom šivalnega stroja »ORIGINAL  VICTORIA«  šivalne  stroje. Tvrdka da na razpolago učiteljico, ki poučuje brezplačno,  z Original • Victoria šivalnimi stroji se   izvršuje vsakovrstno umetno vezenje (rekamiranje) itd. itd. Ta tvrdka ima na prodaj vsakovrstno kmetijsko orodje: slamoreznice, stiskalnice, djrozgahtice (stroje za mastenje grozdja, plnge, brane itd. itd. Nadalje prodaja najboljša dvokolesa bela, rdeča itd. z znamko KERŠEVA&l & ČUK, ki jih sama izdeluje. Pnške, samokrese, drago belgijsko orožje, streljiio, — Velika izber
gramofonov* Daie na obroke.
¦¦•'¦ :  '-CENIKI •¦ i°-?s ^^^^^^      ?? razpošiljajo zastonj.