51.90 fvnniim fimnn atfftt v MCteUo iS. aprila 1924. Posamezna Številka 20 cent. Letnik XLIX ibtit, izvaemii pondeljek. Kf&ktg* št. 20. I. jterna 9t ne sprejemajo, rokftplsi Anton Gerbec. — trs-s-a za mese L 7.—, 3 m It inozemstvo mesečno S lir Utedaf&vo« ulica rr. Fnrx lljajo urednffK; .'Vdajate!, tisk tu* T M i site- orno Številke v Trst« in okolid po 30 cent — Oglasi se računajo v Hrokostt eaa kotaM (77 nun.) — Oglasi trgovcev la obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice la vabila po L L—, oglasi denarnih zavodov mm po L 2 — MaM oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L X — Oglasi, naročnina ta rekloaucije se potitfajo izključno uprav Edinosti, v Trstu, ulica sv. ftoČiSca AaMkega ftcv. 2Q, L nadstropje. — Telefcrn uredništva in uprave i 1 57. PO BOJU no 2) da s« brez razloga ki odo protizakonito zavlačuje sklicanje narodne skupičine, da bi s* tako prikril neparlamentarni značaj vlade; 3) da krha tako postopanje ugled vseh usta-aov države in ubija vero v veljavnost vseh vojevan j« veKki boj. Ne tako, kakor' janja. Uverjeni so bili, <)ft tu m treba. ustavnih m zakonskih jamstev za ljudske svo-želeli in pričakovali po dobljenih modre, dobrohotne in pravične politike, boštine in državljanske pravice ter da po-abah in zagotovilih. Vršil se je ta bo* marveč da bo zadostovala le trda roka, menja to i"*^ ** ^J^kiT^oi^ or* bilkah, ki nSo Opuščale doseje tistega j ki naj sprane ^ Va=T jena, ki ga imajo in morajo tmeU se ne bo oglašalo več z mkaJto zantevo, --- j™- v.. ^ i-------^ ♦ve v pravem pomenu te besede: da posebno pa ne v političnem, narodnem nreč prkle do primernega izraza vse i in kulturnem pogledu. se uveljavljajo! v političnem življe- I Zaračunali so se. To jim dokazuje nastop države, oziroma v naši deželi. Tega naših volilcev na sedanjih volitvah. BiJo jsga glavnega in edinega namena te vo- j je pa£ v naš eni taboru neki odstotek ne-e niso dosegle. ' zavednežev, ne značajne že v, sebičnežev, kroniki dogodkov, ki so spremljali te i nezanesljivih elementov, in pa sirot, ki v se nixa poglavje za poglavjem v ■r, knjigo. Kakor so se ti dogodki odi-.j pred očmi vsega sveta, ,tako je cs ta knjiga odprta vsakomur.. Kar se drlo, ne morejo izbrisati več. nobena j pritisku — pokazala zdrava ;evanja, ali olepšavanja, aii celo ob-j^dm, zvesta ojA>a"tt svojem položaju ne smejo imeti svoje volje — in če jo imajo, je ne smejo odkrito uveljavljati. Masa našega naroda pa se je vzlie vsej težavnosti razmer in vsemu v svojem uaft&^u narodnemu pro- i četrta točka očita predsodniStvn narodne skupščine, da ni ^trajalo na višini svoje naloge. Mesto da brani pravic« narodne skupščine, postopa kot organ vlade, ki. nima za seboj večine parlamenta. Vtis resolucije v vladnih krogh. BEOGRAD, 12. Današnje »Vreme* razmotri v a vsebino resolucije opozicijonaln. bloka in veli, da so to resolucijo sprejeli radikalski Kralji izbijajo prestole Danes se odloči grški nared za republiko aH monarhijo — Monarhisti so se hoteli polastiti ministrskega predsednika Papa-nastasiou-a Kakor znano, je sedanja grška vlada razpisala plebiscit na 13. L m., t. j. na današnji dan. Potom plebiscita bo grški narod le potrdil ali pa zavrnil dovršeno dejstvo: narodna skupščina je že proglasila kralja Jurija za odstavljenega, proglasila je tudi republiko. S tem, da je narodna skupščina {>roglasila republiko predno je o tem od-očil narod sam potom plebiscita, je že oravzaprav zapečatila usodo monarhije in kralja za vselej. Kako naj se kralj vrne, voj političnih dogodkov. Radikali so prvotno pričakovali, da bo resolucija mnogo ostrejša in da bo najavila nekatera konkretne ukrepe j - -i__j - [opozicije. Ta rcsolttcija ^ ostala pri običaj- e na račun drugih po tistem znanem gramu? j ' irnafem protesti proti sedanjemu avilu: reci, da ti ne poreče! Ali pa po j koliko odgovornim činiteljem v državi, | stanju v skUpščini in v vladi, ači zvitega tatu, ki drvi z množico po kolikor našim sodeželanom drugega ple- i ^rugi »trani pa trdijo v opozicijonalnih i in kriči: primite tatu! mena daja nastop našega ljudstva pouk, j krogih, da pomenja resolucija samo «prvi od- ar je bilo, je bilo. Za nas pa ostaja - agncj0 že enkrat prav poznavati: ločni korak v odločni akciji opozicije.* Blok vo, k} ga moramo odkrito priznati:! I 'ljudstvo, njegovo duševnost, njegovo! da bi ukrenil vse, da pride do svojega cilja. Za- ' - - * i -----i--verifikiacijo tttadicevia miait- tekom tega tedna, eno od najvišjega narodni zavesti in politični šoli ^^"na^^odfagi* pir~ia nas' sicer voditeljem. Ki so oili sprejeti v avdi seram naši narodni manjšini treba pripi-dejstvu, da so državniki Italije popol-ti :ia nepoučeni o stvareh manjšinske po-Mke. Pred očmi jim je vedno slika enotne tiacijonalne države. Ljudje drugega plemena so bili uverjeni, da bodo mogli z našo pohmlijonsko narodno zavedno, kul-tLirno razvito, j>olitično izšolano in tudi *><-->odarsko dobro orgamzirano narodno ino postopati tako, kakor so posto-i postopajo z našimi plemenskimi j i onkraj bivše državne meje. V tem se motili in se motijo ludi še sedaj. Ne /najo našega ljudstva, njegove duše in redove volje. Prišli so semkaj popolnoma -ireniirani. Zato so na povsem kriviti ,lisah zasnovali svojo manjšinsko pofi-:o v Julijski Krajini, vse svoje postopa-r e napram naši manjšini. Krive pretlpo-Sla>e — krivi zaključki in zgrešena de- Dt. Josip Wilfan je mož najodločnejše, ^ izlijevanjem kakor mogočni ; e, obenem pa tudi mož preudarnosti,)^^ v;hri. Vihra - mine a hrast bistrega vida, obilnih izkustev, da more|ostaiie Toda ta hrast ^ ^^ p^ vcj na t'^Lv najhujšem ognju dajati svoji boroi je nevihta odkrni-ila, temveč ono ponosno deblo, ki je kljubovalo, ki je bilo močnejše od nevihte in ki se po nji še bujneje razraste. Še le potem, ko bodo — po pravem spoznanju — primemo revidirali svojo manjšinsko politiko in ko temu primerno spremenijo smernice postopanja napram naši narodni enoti, zadobi njihova, neprestano ponavljana beseda o mirnem sožitju med obema plemenoma svojo pravo in zdravo vsebino. To morajo, če hočejo doseči, da lepa beseda postane dobro in za vse koristno dejanje! Tak pouk jim je podalo naše ljudstvo ^ s svojim kljub vsemu možatim in odločnim • - „ nastopom na sedanjih volitvah. Slovesno vršenju poverjenegaPredočilo, da je in hoče ostati zvesto vršenju poverjenega,^.. narodni zastavii svojim ciljem in idealom — samo sebi! Posvedočilo je tudi, da stoji zvesto za svojimi voditelji, da jim zaa&a in da jih priznava kot edino svoje pokUc*ne in pooblaščene predstavnike! S to manifestacijo morajo računati odgovorni činitelji v državi, če hočejo pošteno in brez vsake zahrbtne misli govoriti z našim ljudstvom! Vsi drugi računi zavajajo od glavne in edino prave poti na stranska pota, v zmote in zgrešeno postopanje. * In sedaj bodi tebi, pošteno naše ljudstvo, izrečena zahvala iz globine duše za tvoj nastop, ki mora pridobiti spoštovanje pri vseh poštenih ljudeh. (Naj ugotovimo tu zate častno dejstvo, da je predsednik neke volilne sekcije, Italijan, odkrito izjavil napram našim ljudem: kakor nastopa to ljudstvo, možato, mirno in dostojanstveno, mi —imponira!) Ćast Vam, zavedni slovanski volilcil Naj zaključimo z gorečo željo, da bi vsi tisti, ki so se le v svoji zmoti, ali pre-mamljeni, ali pod pritiskom, za hip oddaljili od naše skupne poti, spoznali svojo zmoto m se povrnili v .skupno našo družino — značajev in bojevnikov za sveto našo pravico do življenja, dostojnega, zavednega in poštenega lj'udstva! Le tako združeni v plemenitosti hotenja in dela bomo odpirali poti tudi do cilja, zaželje-nega od nas vseh: do mirnega in plodnega sožitja v deželi! Le tako podamo dokaz, da zahtevamo le svoje pravo! FKHeosigo-roifiPska eeJa&a krogi povsem mirno, naglašujoč, da ta resolu- četudi se narod izreče za njegov povratek, cija ne more nikakor vplivati na nadaljni raz- ko ima vso moč v rokah republikanska •■■-•* 1 - " " a«t__M — vjacja £n je kralj že odstavljen? Nje- gov povratek bi zbudil novo državljansko vojno, ki je noben zavedni Grk gotovo ne želi. Papanastasiou je z odstavitvijo kralja s strani narodne skupščine postavil grški narod pred dovršen čin in tako zagotovil grškemu narodu republiko, naj izpade-li plebiscit tako ali tako. Da je to res, lahko sklepamo tudi iz zadržanja voditelja rao-narhistov, generala Metaxa>sa, ki je imel takoj po svojem povratku v Atenah pro-pagandistični govor proti republikancem. V tem govoru se ni upal javno potegniti se za povratek kralja, ampak se je omejil na izjavo, da bo grški narod s plebiscitom pokazal, ali hoče braniti svoje suverene pravice ali pa se hoče pokoriti oboroženi manjšini (republikancem). Venizeios je javno izjavil, da je on osebno za republikov; toda o tem vprašanju mora odločati narod sam in ne narodna skupščina. Toda skrajni republikanci, katerim je načeloval sedanji mini-strski predsednik Papanastasiou, niso bili s tem zadovoljni in so zahtevali, naj narodna skupščina takoj proglasi republiko in naj se šele potem razpise piebiscit. Venizeios je moral odstopiti in Papanastasiou je dosegel, kar je vedn^ želel: narodna skupščina je proglasila republiko, Papanastasiou in drugi njegovi ministri so napravili te dni po Peleponezu agita-cijsko potovanje. Republikanski listi trdijo, da so imek izvrstne uspehe, mooar-histično časopisje pa ni tega mnenja. Z joga so se podali člani vlade na sever na agitacijo. Predvčerajšnji a» se je imel ministrski predsednik vrniti v Atene z eks-creyvn SoJtLa-Aten«. Ta vlak so v l Larisse napaJK banditi, ga ustavili in oropali vse potnike. Na vlaku se je nahajal minister za javno skrbstvo, a Papanastasiou se je peJjal z drugim vlakom. Ko je Papanastasiou izvede! za napad, je izjavil, da so bili oni roparji monarhisti, ki so se Hoteli polastili njega, a so zgrešili vlak. Koliko je resnice na tem, ni še bilo ugotovljeno; seveda ni domneva ministrskega predsednika izključena. Kajti monarhisti dobro vedo, da bi zadali republiki smrten udarec, ako bi odstranili Papanastask>u-a. Dan po volitvah bo» vlada razglasila obsedno stanje. Acerbo odlikovan RIM, 12. Kralj je podelil «motu proprio* l laiku ministrskega sveta on, prof. Ja-kobu Acerbo naslov barona dell'Aterno. Otvoritev milanskega velesemnja MILAN, 12. Točno ob 9. uri je prispela z vlakom kraljevska dvojica. Med drngimi fsebnostmi je bil tudi francoski minister za trgovino Loucheur. Na Piazza del Ouomo je sprejela množica kraljevsko dvo-iico z burnim pozdravljanjem. Potom brezžičnega brzojava je bila poslana v svet brzojavka, ki naznanja, da je bi! otvorjen "nednarodni velesemenj v Milanu. Strasna nesreča z dinamitno patrono. PULA, 11- V kraju Sissano pri Puli se je pripetila grozna nesreča, katere je bila žrtev družina. Ribić Martin Manzin je priprav-d c m a v kuhinji dinamitno patrono, ki jo i hclcl uporabiti pri ribolovu; patrona pa se' m u je nenadoma razpočila v rokah. Neprevidni inož je ostal na ir«estu mrtev. Drobci patrone strašno razmesarili njegovo ženo, 5-lctno hčerko in 3-Ietnega sinčka: deklica je umrla <-koj. žena in sinček sta podlegla groznim Poškodbam tekom prevoza v bolnišnico. Od c. užine jc ostala živa le 10-letna hčerka, ki praksi, je ni bilo doma. Eksplozija je hišo skoro po-' kinoma porušila. M\i iw\ MsijODlral Seje odgodeze do 15. maja? - Spomenica upo-zicijoaalaega bloka. BEOGRAD, 12. Takoj po svojem povratku iz Obrenovca je kralj sprejel ob 18. zvečer najpreje predsednika narodne skupščine Ljubo Jovanoviča v daljši avdijenci in pozneje ministrskega predsednika Nikolo Pašića. Oba sta kralju poročala o parlamentarni situaciji z ozirom na resolucijo, sprejeto na sestanku opozicijonalnega bloka. Zvečer je biia nato sklicana seja ministrskega sveta, ki je v glavnem razpravljala o taktiki vladinih strank v parlamentu in o roku; do katerega se imajo odložiti seje narodne skupščine. Debata je bila mestoma zelo živahna. Člani vlade so pojasnili svoje stai'šč'i. Iz razgovorov s posameznimi ministri se lahno sklepa, da bodo seje skupščine odgodene na gotov čas, ni pa se gotovo, če do 15. maja« t. j. do po katoliških in pravoslavnih velikonočnih praznikih. Vodi-telji opozicijonalnega bloka so sinoči ob 19. izročili kralju, ministrskemu predsedniku Pašiću in skupščinskemu predsedstvu resolucijo, sprejeto na dopoldanskem sestanku. Resolucija vsebuje štiri točke in ugotavlja: 1) da je to prvi slučaj v naši parlamentarni da se tedne zavlačuje verifikacija mandatov izvoljenih narodnih poslancev« čeprav niso bile oa potu nikake pravne niti tehnične ovire; PARIZ, i L Pariška izdaja «Daily Mada* javlja: Za časa bivanja romunske kraljevske dvojice je bila izdelana francosko-romunska zavezniška pogodba, slična oni, sklenjeni med Francija in Čehoslovaško. Zveza ima defenziven značaj. Oba glavna stana sta ukrenila vse potrebno za to defenzivo. Spor mi in LM&e Poljska prosi Francijo za posredovanje. Spet vprašaje Mentla VARŠAVA, 12. Parlamentarna komisija za zunanje zadeve je 'prejela predlog, s katerim poživlja viado: 1.) na| takoj prične pogajanja, da se zagotovijo v Mretnelu Poljski pravice, katere so S ponovno zagotoviti. zavezniki an postatdfeka konferenca 1. 1923. in 1924.; 2.) naj vlada poskrbi, da bo Poljski zagotovljen prost dohod do morja. Poleg tega opozarja komisija vlado na nevmuoet, ki izvira iz dejstva, da litviaska vlada vedno izjavlja, da se nahaja v vojnem stanju s Poljsko. Radi tega je izključeno, da bi prišlo do normalnega življenja in gospodarske obnove v vzhodni Evropi. PARIZ, 12. Poljski poslanik je izročil Poincareju spomenico poljske vlade od 31. marca glede vprašanja MemeJa. V tej spomenici orpozarja poljska vlada na nekatere ukrepe litvinske vlade, ki kažejo, da smatra litvinska vlada odločitve Društva narodorv glede Memela za njeno zmago, kar jo vzpodbuja k nadaljevanju boja v svrho zasedbe Vilne, ki je bila prieojena Poljski. Poljska vlada se smatra za dolžno izjaviti, da bi vsak poizkus naperjen proti Vilni izzval nedogledne posledice, za katere ne prevzame poljska vlada nikake odgovornosti Končno prosi poljska vlada Poincareja, naj sporoči vsebino spomenice poslaniški konferenci. REparacijska komisija za sprejetje zakijuč kov izvedencev R&tzracilskfl komisija a sprejetje zDkllBftov izvettacev Italijanski delegat odpotoval t Rim PARIZ, 12. Sinoćnji listi poročajo, da je reparacijska komisija na svoji včerajšnji seji sprejela sklep, ki bo gotovo našel glasen odmev vaej Evropi m v Zedmjenih državah in ki bo odločilno vplival na potek bližnjih diplomatskih dogodkov Soglasno se je namreč komisija odločila, da bo priporočila zavezniškim vladam, da naj pristanejo na zaključke izvedencev, katerih poročila da tvorijo po mnenju komisije same ugodno podlago za naglo rešitev reparacijskega vprašanja. Sicer pa pripominjajo« Usti, da odvisi končna odobritev poročila izvedencev s strani komisije od tega, kako se bo Nemčija izrekla o predlogih izvedencev, t. j. ako bo te predloge sprejela ali pa zavrnila. PARIZ, 12L Sinoči je markiz Salva Raggi, italijanski zastopnik ▼ reparacij: komisiji, odpotoval v Rim. Pred ostavko danske vlade ? Izid državnozborskih votttrr KOPENHAGEN, 12. Izid driamozbor-skih volitev j* naslednji: Stranka levice 47 mandatov, konservativci 28, socijalisti 55, radikalci 20, Nemci 1; na ta način sta izgubili stranka levice 7 mandatov in trgovci 3. Konservativci so dobili 1 mandat več, radikalci 2 in socijalisti 7. Vlada, ki ji je načeloval Doergaard, bo as podlagi izida volitev bržkone podala ostavko prihodnji teden; noa je podal svojo preje omenjeno in skrajno nepremišljeno izjavo — in si zlonil vrat. Treba enkrat pribiti sledeče: Niti avto- notnistična. niti centralistična, niti federalistična misel ni Jugoslaviji nevarna. Usodna za Jugoslavijo je le napačna taktika, ki jo uporabljajo zastopniki vseh teh misli. Kakor je na eni strani nesporno, da je centralizem, ki bi logično moral pomeniti koncentracijo vseh državnih sil. nevaren izraz želje po okrepitvi državne organizacije, tako pa jc na drugi strani nesporno, da je vsak centralizem, ki nasilno posega v naturni razvoj dogodkov napačen. Centralizem, ki je ozko^ruden, ki ho- e tudi z nasiljem uveljaviti samo eno voljo in ki pri tem ne more pohajati niti dobre uprave, je zgrešen in mora roditi odpor ter tako ustvariti opozicijo, ki je ravne* s sedanjim opozicijonalnim blokorc iobila nad vse konkretne oblike. Ravno tako pa sta tudi avtonomizem in federalizem napačna, če gresta piedaleč, če hočeta biti samo opozicija centralizmu, mesto njegovo izpopolnilo. Če naj pomeni avtonomija razdelitev dela, potem je pravilna in bo tudi zinagaia. Ker razdelitev dela pomeni vedno skupno delo. torej okrepitev državnega telesa. Če pa je avtonomija plašč za razjedinjevalne tendcnce, če pomeni razbijanje sil. potem je napačna in njen poraz je gotov, ker slabi drži . no telo. Napaka avtonosmstov ie bila ravno v tem. da niso znali povdariti pozitivnih plati avtonomije, temveč so pridobiv ali pristašev s hujskarijo, ki je jasno pouC ^tavala le rar,jedinjevalne tendence. S tem pa je izgubilo avkmomktično gibanje na kreditu in samo vsied izgubljenega kredita je trenutno vlada opozicijonalnega bloka še nemogoča. Ni pa reći, da ne bi bila taka vlada v marsikaterem oziru zdrava in tucli potrebna. Predvsem zato, ker bi osvežila naše javno življenje in pritegnila k sodelovanju kraige, ki so danes pasivni. Tudi na upravo bi vlada novih ljudi uplivala ugodno. Ali čez noč se ne da uresničiti nobene stvari in tako je tudi z vlado ooo-zicijonalnega bloka. Sedaj pa, ka je Radić s svojo zadnjo izjavo podrl opozicijonalne-mu bloku zopet most do vstopa v vlado, pa je že celo preuranjeno govoriti o popolni izpremembi kurza, temveč ostala je samo ena možnost, da se vlada deloma izmenja in izpopolni v zmislu razširjenja in pritegnitve novih slojev. V tem znaku »e vrši sedanji boj v Beogradu. Ali ostane vse pri starem in dobi Pašić-Pribičevićeva vlada mandat za sestavo volivne vlade, ali pa dobimo radi-kalno-klerikalno vlado, da se centralizem poavtonomi, avtonomija pa pocentralizira in se tako pride k zdravemu kompromisu. NagiaŠam takoj, da ni dosti izgledov, da bi do takšne vlade že kmalu pris lo. Jugoslovenski klub še vedno presoja politični položaj bolj s strankarske agi^atliričnega, mesto s splošno državnega stališča. Zato se boji g. Korošec vstopiti v vlado in prevzeti odgovornost, ki Vi jo la korak njemu brez dvoma naložil. Toda v interesu države bi bilo želeti, da bi p»rišio do te kombinacije in da bi bila Pribičeviće-va skupina zamenjana z bolj aktivno skupina, zlasti s skupino, ki bi ponovili okrepitev formule SHS. Ta nova kombinaciia pa bi bila tudi izhodišče za novo in končno ureditev države in sicer na tej podlagi, da bi se centralistična misel uveljavila kot čista unitaristična misel in ua bi bMa vsled avtonomizma priznana od \seh državljanov. Taka končna rešitev vladne krize pa seveda le premnogim ne ugaja, ker bi vsled nje marsikdo odletel od je£i ugodnega mesta. Ti osebni oziri pa so seveda le trenutna zapreka, trajno pa ne morejo veljati. Kakor gre življenje pre^o separatistov, tako bo šlo tudi preko onlH, ki s svojim nastopanjem odbijajo, me.Lo da bi združevali. Sedanja kriza je boj v tem zmislu m ta boj bo na vsak način donesel k razčišče-nju. Tudi Pašić-Pribičevićeva volivna vlada, kot zmaga skrajne desnica, bo morala vedno bolj upoštevati dejstvo, da je naša država tvorevina treh elementov. Ravno tako pa bodo tudi avtonoiuirsti in federalisti morali vedno bolj uvaže\ati, la je enotna organizacija Jugosiovenov predpogoj njihove sreče. Prvi zato, da si pomnože število yo!5vcev, jdrjigi pa, da si pridobe kredit in da prepričajo javnost, da bo tudi njihovo delo v korist celote, v utrditev mlade Jugoslavije. Naša sreča je, da imamo v kralju močno avtoriteto, ki preprečuje najhujše izrodke publika,iee, da je za Jugoslavijo monarhija sreča, ker nam daje od vseh priznano avtoriteto, dočim bi se v republiki še posebno temeljito slepli že pri volitvi pred-»ednu^a. In ko opozarja krona dosledno na interes celote, ublažuje tudi boj in omogoča, fla korakajo stranke vedno bolj k zlati fcrti sredine in da se stalno konsolidira paše notranje politično žtvljenje. Sedanji boj je donesek k tej konsolidaciji in zato ga pozdravljam, pa naj konča formalno z zmago tega ali onega. O. P. pedaj vršečega se boja. In v takšnih časih, t še vlado. Zunanjepolitična vprašanja so za se-kakor sedaj, se more prepričati tudi re- • daj man? važna, ker je stališče Italije napram * t . i .. inozemstvu skoraj precizirano. Toda uiegnejo nastopiti nepričakovani dogodki, ki bi mogli nam a h postaviti državo pred nove položaje v ziHianji politiki. V zunanji politiki ima pa Mus-sol ini svobodne roke in večina javnega mnenja mu v tem oziru slepo zaupa posebno po sporazumu z Jugoslavijo in po priznanju sovjetske Rusije. Veliko več dela čaka Mussoiinijevo viado v notranjosti. Razna gospodarska vprašanja kakor brezposelnost, prebitek stanovalcev, ravnovesje trgovske bilance in končno državne finance so že vsa nerešena. Od nekdaj je iašizem obljubljal tudi dalekosežne socialne reforme, kj naj dvignejo blagostanje nižjih slojev. Mus-solini sani se je večkrat pohvalil, da je bil on tisti, ki je uzakonil ose ru uro i delavnik. Posebno pažnjo bo posvečala sedanja vlada obojoževanju. Mus»olini hoče imeti tudi vojaško pripravljeno državo in ni dvoma, da je že mnogo storil za ojačenje vojaške sile v Ita-iiii v poldrugem letu odkar je na vladi. Miroljubna Italija, toda oborožena do zob, to je za sedaj geslo Mussolinijeve vlade. Zato smemo pričakovati, da bo Italija na vse strani nastopala v miroljubni smeri, toda istočasno skrbela za dobro armado na suhem, na vodi in v zraku. «Si vis pacem para bellmn*, tega izreka se bo držala Mussolinijeva vlada. Te volitve so torej Mussolinija dovedle do popolnega uspeha, ki ga je dosegel s pomočjo fašistov in fašizma. Toda zopet se je pokazalo, da nima Mussolini povsod in vselej v oblasti svojih sicer udanili pristašev. Tudi v nasiljih so šli morda predaleč. Razume se, da je Mussolini prizanesljiv svojim ljubljencem in da posebno volilnih dogodkov ne bo prestrogo grajal, vendar pa so dogodki, ki kažejo, da gredo dejanja fašistov preko intencij načelnika. Failism i>d volitvah Naš list je v zadti,iii dneh izpolnjeval svoje jkolone z objavo lonogoštevilnih nasilj, ki smo lih moraii pretrpeli tudi ob sedanjih volitvah. rTa nasilja in razne druge ofenzivne kretnje nas tlačeče pe&U so nam odnesle dva raandaia. Razumi' se, da nas ta nasilja niso snedla in da je danes po volitvah v Italiji ravno Ju-^osiovenov kakor pred volitvami in tudi ravno toiiko kakor pri volitvah I. 1921. Samo na papirju nas ni. Je to pač manjšinska politika nasilja, ki nas hoče izbrisati s teh dežel kot narodno individualnost. Vkljub veliki premoči nalili nasprotnikov' in tlačiteljev, vLlj.b sistematičnemu ropu naših pravic, pa ne obupamo. Tudi nemški hakatisti so hoteli požreti poznanjske Poljake, toda ostali so jim na želodcu. J udi t oljaki so izgubili šole, vse pravice do rabe svojega jezika v javnih uradih in še celo dofuu so jim prepovedovali zastopnikovemu sinu. Vzeli so tudi ste- j krat so naskočili pred volilnim lokalom 376. Maiaao; un. 45, pop. 90, rep. 0. d klenico vermuta, katero pa »o ob odhodu'naše volilce fašisti iz Vodnjana. Za,*ali so'2. SI. 2, kc r . 7, faš. 82, maks. 9. vrgH ob tla. Nato »o še zagrozili, dajsažgo _ drugega za drugim pretepati s palicami, | 377. Mai&uo: un. 12, pop. 38. rop hišo, ako pojde kdo drugi dan v Bo4jun.: dokler niso pognali vseh v beg. Ko so po-1 dem. 2, SI. 0, kom. 3, faš. 111, mak 378. Mai&no; un. 27, pop. 56, rep dem. 2, SI. a kom. 10, fai. 66, Dan prej so preiskavali v hiši rji zneje prišli voliici iz Krnice, so stali na in finančna straža. V ponedeljek pa so zo- i vratih volilnega lokala trije fašisti in dva pet prišli karabinerji in finančna straža i vojaka, ter zahtevali, da jirn mora vsak preiskovati hišo in zaplenili en četrt kg pokazati volilno legitimacijo. Čim je vo-kave, kos sladkorja in igralne karte. lilec to storil, so mu iztrgali legitimacijo VODNJAN (Sekcija št 808) To volišče je bilo v Marčani in so imeli tu glasovati voliici iz vse Proštine. Na- j tepli. iz rok, a ga' nato pahnili po stopnicah. Zastopnika naše kandidatske liste so pre- Mfflflftk m volilne Komisije zo JsiiasKo Hralluo govoriti v poljskem jeziku. In vendar so se _____________ _____ _______^ ohranili. Torej tudi ta nevihta moia enkrat | Tako na pr. so fašisti v milanskem volilnem inimo nas. Ohranimo pogum in vero v boljše | okrožju izvršili kar na debelo nečuvena nasilja čase in zadovoljimo se z uspehi, ki so sploh . fcaš p<> volitvah. Dvomimo, da so s temi nasilji „ r. „z; „ fašisti kaj pridobili, tem manj so kajpak všeč n;cgoči v teh črnih dneh. Gijleimo si sedaj taii^em na splošno, kot silo, ki vlada in strahuje danes več kot nikdar poprej vso Itairjo, Ni nobenega dvoma, da je Mussolini dosegel velik uspeh. Tudi če upoštevamo vsa nasilja in vse neposta> nosti, ki so jih izvršili v mnogih ki£;ih odgovorni in neodgovorni činitelji, tudi Mussoliniju, ki je z volilno zmago dosegel svoj prvj smoter in so torej zanj vsaka nadaljna nasilja ne le nepotrebna, ampak naravnost škodljiva. Moi-da se ne motimo, če prerok vnemo, da bo Mussoliiii sedaj po volitvah stopil malo na prsie nekaterim pregorečim razgrajačem, ki tediij je treba priznati, da je zbrala nacionalna j mu utegnejo pokvariti navdušeno <štiraungo». lista število ^iasov, ki presegajo vsako priča- i Ši^er pa se ?4us6Jlini ne opira več toliko na kovi »nje. j svoje oborožene četaše, ampak na vse uradne Da se pa zamore fašistovski dejanski moči g»cdati, kaj vse je pripomoglo fašizmu do ni ^ove z'^ia^e pri sedanjih volitvah. Duše^nost ranoix se je preorijentirala v £a£istovsko smer. Fašistovska vlada je imela precejšnje uspehe v notranji upravi- financi in ludi v zunanji politiki. Ironija usode je pač hotela, da je antipod boljševizma skknii z boljše viško državo trgovsko pogodbo in da je ! napraviti točna slika o j sile Italije. Ko je po volitvah imel v Rimu go-oči, je treba vendar po- VQr sja stala ob strani vojni minister in poveljnik mornarice. To ni slučajno, ampak ijsu svoj poi*en. Diaz in Thaon de Revel vsak na eni strani pomeni, da ima seda nia vlada polno soglasje tudi pri obeh armadah. Tn s temi silami si upa Mussolini od sedaj naprej vladati tudi brez fašizma in če treba preti njemu. Zatorej je Mussolini brez ^H ^V^VH skrbi, tudi če bi se število fašistovskih di- ra vno fašistovska Itaiija pri-naia sovjetsko j sJdentov še tako pomnožilo. Rusijo. To dejstvo je nemalo pripomoglo k j Sicer pa ye Mussolini sam izjavil, da je pri- ir. »L^ra/. prav|;en žrtvovati tudi fašizem za veličino Italije. Tako govori sedaj načelnik vlade, ker si je Včeraj popoldne ob 5. tiri je bila sklicana zaključna seja osrednje volilne komisije za julijsko volilno*okrožje, na kateri se je sestavil in podpisal zapisnik. Na podlagi končno vel javnih rezultatov, ki so bili ugotovljeni, so dobile posamezne liste ta-le števila glasov: Preferenčni glasovi na slovanski listi Koačoi izidi glasovanja v Julijski Krajini: 1.) Unitarci 2.) Popolari 3.) Republikanci 4.) Demokrati 5.} Slovaci 6.) Komunisti 7.) Fašisti 8.) Maksimalisti 13.145 22.198 9.784 5.702 29.847 20.765 161.826 5.058 ! i Ir. Vitfai Br. teeblak Ir. tar Br. Brajia Is!. Msercik Br. BHe&ik Jržafta palr. 34^7 3040 3275 39 393 33 Istra 2242 2218 2215 111 125 106 britka 8060 8862 7820 945 304 1061 Skupaj 13719 14120 13311 1095 722 1200 Na drugih listah so dobili največ prefe-fza očitno pomoto v štetju, katero mora renčnih glasov: 1.) na unit&rski Cosattini okrožna komisija popraviti. Nadalje je naš Giovanni 2000, 2.) na popolarski Fant o ni zastopnik dal na zapisnik svoj protest Luciano 4795 in Gilardoni Annibale 3068; proti temu, da ni okrc-žna komisija pre- 3.) na republikanski Facchinetti C, 1798; gledala in s svojimi kriteriji presodila vse 4.) na demokratski Ciriani Marctn 1850; tiste uničene in nepriznane glasovnice, o 5.) na komunistični Gennaro Egidio 4755. katerih ni bilo v spisih zadostnih ali no-in Srehrnič Josip 3988; 6.) na maksimali- .temu,, da je tudi deber del delavstva in skoraj vse malo meščanstvo oddalo glasove za fašiste. Mussolini je pritegnil k sebi skoraj vse znamenite može raznih liberalnih strujr ki so vladale prejšnjo demokratično državo. Ti možje so imeli silno mnogo osebnih častilcev zlasti v svoji ožji domovini. Z njihovimi osebami je fašizem absorbirnl veJiko število volilcev, ki bi sicer ne vedelo komu oddati glasove. Dalje je treba pomisliti, da ima lašizera škarje in platno v rokah, kot pravi naš domači izrek. Vsi oni, ki so odvisni, bodisi službeno ali kako drugače od vlade in upravnih organov. so volili za fašiste. In teh je na stotisoče. Semkaj bi spadali: državni uradniki, železničarji: porini uslužbenci, gostilničarji, lobakar-mrji, sploh vsi, ki ima?o kakšno koncesijo itd. italijanski velekapital ic pač mnogo dolžan Mussoliaiju. Mussolini je ukrotil uporno delavstvo, ki se je moralo zadovoljiti z manjšimi plačami, odpravil je imenovanje vrednostnih papirjev, davek na dedščine in sploh je zavzel stališče kapitala proti delavstvu. V sled tega je jasno, da 'm ajo industrialci in denarni mogotci interes na sedanjem režimu, in če so samo italijanski industrialci podarili fašistov-skc!i*u volilnemu odboru 2S milijonov lir, tedaj je pač očividna interesna zveza obeh faktorjev. Kakor je fašizem zaščitnik kapitala, tako je svest svo>e moči. tlake sm& letos volili PAZIN (Sekcija št. 792) Poročali smo že, kako se je volilo v Pazinu. Objavljamo še naslednje poročilo o sekciji, kjer so imeli voliti voliici iz Lin-dara in ZareČja, Naš narod, ki je zaupal zagotovilom g. Mussolinija, je težko pričakoval dan 6. aprila. Žalibog, da se je tudi v tej sekciji dogodilo tako, kakor v nešteto drugih. Približno en četrt ure poti od Lindara se je izkrcalo na križpotju pri Grabrovu s kamijona okoli 8. ure zjutraj več fašifttov. Prva skupina se je podala na cesto, ki vodi v Zininj, a druga na ono, ki vodi proti Gračišču. Po prvi cesti so prihajali voliici z Lmdarskega polja, po drugi pa oni iz Milotićbrefa, Batluka, Sv. Križa itd., kateri so imeli .glasovati v Pazinu v 791. sekciji. Čim so naleteli na fašiste, soi ti zahtevali, da jim izroče volilne legitimacije, začeli jih pretepati in velevati jim. kapital mogočen podpornik fašizma. No in de- naj se povrnejo domov. Nato so ^valili nar zmore mnofo. Predvsem imajo fašisti ve- nanje s streljanjem in ph pognati v Deg. čino dnevnikov v svojih rokah ali pa pod avo- ; Okoli 9. ure sta prišla pred volilni lo-jim vplivom. Zatorej so mogli vplivati na jav- • kal dva naša vo4ilca. Navzočni občinski do lenje več nego vsi opozicionalci. ! uradnik Zuliani je, čim ju je ugledal, planil iid. ltc*- komisiji se je predstavil nek naš volilec. Komistia je zavrnila, Češ da ni volilna {U1|u« tetftimarija pravilno izpolnjena Odšel je sov omejevali deloma na zaprta zborovanja in prinesel uradni popravek k temu nedo- til, plakatirati so smeli le fašisti Tako bi lahko naštevali mnogo činitelje v ki so j 'zvrnila, češ da ni volilna krepili fasistovsko propagando, medtem ko so __L> se nasprotniki pod grožnjo gorjače in sa stični Bottai Giuseppe 176. Izvoljeni so tc^ej na manjšinskih listah: bila predloge našega zastopnika, ker te 2 Slovana: dr. Wi!faa m dr. Besednjak. I stvari ne spadajo v delokrog okrožne benih podatkov. Predsednik je od svoje , - - - strani nato konstatira!t da je komisija od- 3' koR1- ^,as 26?, maks. 5. maks 379. Maiaro; un. 22, pop. 19, rep. dem. 4, SI. 0, kom. 5, faš. 109, maks. £ 380. Moruzzo: un. 61, pop. 114, rep. <); dem. 8, SI. 8. kom, 27, faš. 197, maks. U 381. Ragogna; un. 23, pop. 76, rep. ^ dem. 46, SI. 3: kom. 6, faš. 173, maks. 6. 382. Ragcgaa; un. 44, pop. 65, rep. 3( dem. 9, SI. 2, kom. 9, faš. 157, maks. 9, 383. Rive d'Arcano; un. 25, pop. 87, rep, 6, dem. 7, SI. 1, kom. 6, faš. 123, maks. 6. 384. Rive d'Arcano: un. 41, pop-rep. 1, dera. 2, SI. 1, kom. 5, faš. 144 maks. 10. 385. S. Odorico; un. 5. pop. 19, rep 0 dem. 25, SI. 0, kom. 1. faš. 245, mak- 1 386. S. Vito di Patjagna: un. 17, pop. 9S rep. 6, dem. 10- SI 2, kom. 12. faš. 207 maks. 10. 387. Codroipo: un. 23, pop. 113, m dem. 4, S.l 1, kom. 8, faš. 57, mal: 388. Codroipo; un. 21, pop. 43, dem. 8. SI. 0, kom. 7, faš. 234. maks! 389. Codrcipo; un, 25, pop. 84, rep. 11 dem. 5, SI. 0, kom. 6, faš. 176, maks. 14, 390. Cod/oipo: un. 28, pop. 75, rep. 12, dem. 6, SI. 4, kom. 9, faš. 222 maks. 11. 391. Bertiolo; uii. 31, pop. 80 rep. 7, dem. 4, SI, 2, kom. 6, faš. 242. maks. b. 392. Berticio: un. 8, pop, 82, rep. 3, dem. 0, SI, 2, kom. 5, faš. 82, maks. 5. 393. Camino: un. 22, pop. 78, rep. 8, dem. 1, SI. 2, kom. 4, faš. 272, maks. 16. 394. Rivoiio: un. 37, pop. 41, reo. 2, dem. 3, SI. 2, kom. 4, faš, 199, mrl: 7. 395. Rivolto: un. 30, pop. 41, rep 1, dem. 2, SI, 1, kom, 5, faš. 338. maks. 5. 3%. Sedegliano: un. 25, pop. 90, rep. 5, dem. 12, SI. 0, kom. 7. faš. 188 maks. 10. 397. Sedegliauor un. 10, pop. 62, rep. 2, dem. 22, SI. 1, kom. 4, faš. 188, maks. 2. 398. SedegUtino; un. 14, pop. 74, rep. 5, dem. 24, SI. 5, ko-m. 3, fač. 153, maks. 10. 399. Calma&on: un. 17, pop. 51, rep. 7, 2 p opol ara: Fantoni Luciano in Gtlar do?)i Annibale, 2 komunista: Josip Srebrnič in Gennari Egidio. i unitarec: Cosattini Giovanni. 1 republikanec! Facchinetti C. Uničenih glasov Nepriznanih 17.088 2.061 Skupaj Glasovalo je 287.474 vofilcev. 19.149 • • • Zastopnik komunistične liste je priložil zapisniku protest proti volitvam radi nasilij, nezakonitosti in prevar, Id so se dovolile na škodo komunistične in drugih manjšinskih list Haš lastopoik dr. Slavik se je temu protesta pridružil in koasia-tiral na zapisniku, da je zahteval, naj okrožna komisija prizna 69 glaiov, katere je komisija sekcije v Povirju proglasila za sporne in ph ni priznala le radi tega, ker je znak lipove vejice s planiko pre vrnjen, kajti tu ne gre za napačen kriterij, ampak 400. Olraason: un. 25, pop. 142, rep. dem. 5, SI. 2, kom. 3, fa§. 223, maks. 8, komisije. Tudi republikanski zastopnik se 401- / .im ^9 P°p.3S, rep * je pridružil izjavam našega zastopnika. Sl Z 300, maks. Zastopnik popolarske stranke pa je po- , 40% l!n* , n51' ^^ hvalil na zapisniku okrožno komisijo in3. fas'f70' m*t izjavil, da se ne more izjaviti glede gornjih * }**l:Qunf' 2?' r\\ protestov, ker nima informacij od svoje :JT^V^ i t^!' 9' iRs^17 U franke. Tako je bilo dovršeno delo, ki je L 4?4 ^ P®,56' rf" začelo v pondeljek ob 5. uri popoldne in^'aem' U' Sl kom' 25' ^ ^ se je nadaljevalo do včeraj v sejah, ki so i ' „ ... traiU od 9. do 13. ure in od 15. d6 20. < & V~>« ^ . P. ure. maks. 20. 406. S. Vito al Tagl,: un. 20, pop. 40, rep. 1, dem. 4, Sl. 1, kom. 4, faš. 300, maks. 4. 407. S. Vito al Tagl.: un. 33, pop. rep. 1, dem. 5, Sl. 2, kom. 4, faš, 3 maks. 5. Reduciralo se je vse na golo štetje glasov, na skrutinij dveh volišč, ki nista bili svojega dela dokončali, in na popravo nekih malih pogreškov, ker na to omejuje volilni zakon delo komisije volilnega okrožia Če bi se mogla koanisija pečati tudi z revizijo razveljavljenih in neprizna- nih glasov, bi bila nala lista po pravilnih' - 408' 0rS*ae: un- ^ P°P" 64< teP in pravičnih kriterijih, katere je pokazala komisija pri skrutkiiju nedokončanih volitev onih dveh sekcij, pridobila marsikateri tisoč novih glasov, kajti prepričani smo, da je med onimi 19.000 neveljavnih in nepriznanih glasov najmanj ena tretjina naših glasov, ki so nam bili po krivici odvzeti. Uradni izidi volitev v Mnljl In na Gorftkem 325. (Nadaljevanje), Prat« di Fordenooci unitarci 25, K« ie bilo io sploh mogoče), deloma na trajno | statku. Čim se je vrnil, je prej onveniem agitacijo. Zuliani opozoril nanj navzočne fašiste. Ker limivega tudi žarnici. .1. futati in pretepati id. bicer pa je opozi- j d navzočne volilce iz ZareČja in Lin-pcnalnr. ctsopts-c polno rorocil o naravnosti , * i -i „ neverjetnih nasilstvih, ki so se vršila skoraj s knkom: ia tutti!» po vseh deželah. Neki vdovi iz Cubanicev je wla zazgana Vsekakor se f*®istovska zbornica ne bo j kopa sena. ir.c^la predstaviti popolnoma čistih rok in opo- Zastopnika naše kandidatske liste v 791. zicij- b- dvignila bre^ dvoma .glasen protest j cekciji so fašisti v soboto napadli, vzeli pvo'.! ns<- !;tm vladajoče stranke. |mu vodilno legitimacijo in ga pretepli. T od*. \se to nt lignja položaja, ki je nastali ROČ pr> volitvah. M-udsolin? bo razpolaga! z dobro < ' ... dvet»-.t;ir :ko večino v zbornici in z raznimi, K poročilu, ki smo ga. že objavili, prina-opoziei kim i strankami, ki bolo štele skupno j šamo še naelednjo zelo značilna dogod-ol.oH poklrugo sto iilaho^, ne bo poslopal v|bico, ki jasno priča, kaki trnjevi poti so rt . kr. vicah. Sicer pa je i udi opozicija sestavlje- i bili izpostavljeni raprezentanti naše kan-n . is. jko raznovrstnih elementov, da ne bo diriatske liste, sl upno in kompaktno nastopala- A^ussoliniiu je Untj p£t let zagotovljena večina, s katero bo razpolagal oo svoji volji. J'^ussolini je diktatorska nrav On hoče imeti zbornico ki bo samo sankciumrala to, kar bo napravila miegova v'ada. Zatorej bodo vse de-fcale in vse zakonodajno delovanje zbornice b^ij foiiiiaincga značaja in imeli bomo slejko-prcl diktfitiJr'- pobarvano z medlim sijajem po-tltj-n. fa?is ovsiii: večine. Sedanja zbornica bo Mussolinija v potreben kinč. Na zunaj bo tore] Italija vezala >:a ustavro in morda celo demokratsko državo in to zadostuje sedanjemu d uLatoiju, ki bo te bolj stisril vajeti in koncentriral še bolj vso oblast v svojih rokah. Ualije bo torej imela stalno vlado, kj se ne bo tri* 'a za vsak korak pred zbornico, ki nc bo odvisna od raznih zakulisnih parlamentarcih spl lk. Mussolinijeva vlada bo imela torej ideakii u,ir z^ uresničenje svojih programov. Nihče ne more ugovarjati dejstvu, da utegne sla'aost in trdnost vlade prinesti^obilne sadove, če je na čelu vJsdo dnber politik. Vsled tega si moramo predstavljati, da bo Mussolinijeva tudi po voJitvah neumorno nadaljevala z začetim delom. Velike aalotfp čakaio Naš zastofMiik v 739. sekciji je šel v soboto v občinski urad. da mu predpiše sin-dako izjavo, da je vpisan v volilnem imeniku. Sele po dolgem Čakanju je prišel občinski tajnik, kateremu je naš zastopnik obrazložil, čemu je prišel. Tajnik pa je izjavil, da sindaka ni, ker je bolan, a da ni nikogar, ki bi sindaka nadomestoval. Ako ni zastopniku prav, naj pa protestira. Sicer pa naj se vrne tedaj, ko bo sindako. Volilna komisija pa seveda ni hotela zastopnika sprejeti. Dokazano pa je ■ pričami, da je bil sindako pač par dni bolan, a da je oni dan hodil okoli. Pa četudi je sindako bolan, mar ni nikogar, ki bi fga nadomestoval? BOUUN K že objavljenemu poročilu še aiedeče: Ko je naš zastopnik v soboto odšel na komisijo, je pridrvel pred njegovo hišo kami j on fašistov iz Pazina, med katerimi je bH tudi Gabrielich. Začeli eo takoj oreiskavo po hiši in odvzeli legitimacijo popolari 149, republikanci 12, demokrati 0, Slovani 2, komunisti 2, fašisti 196, maksimaHsti 1. 326. Prata di Pordeoooes un. 10. pop. 62, rep. 3, dem. 0, SL 0, kota. 3, faš. 100, maks. 0. 327. Pnšbk di Pordenoci*: un. 38, pop. 81, rep. 1. dem. 5, Sl. 0, kom. 11, faš. 112, maks. 10. 328. Roveredo in piano* un. 61, pop. 40, rep. 7, dem. 9, S!. 0, kom. 6, faS. 122, maks. 5. 329. Valie Noccioto: un. 57, pop. 40. rep. A dem. 2, Si. 0, kom. $, faš. 219, maks. 4. 330. Aviano: un. 37. pop. 35, rep. 5, dem. 26, S!. 2, kam. 9, faš. 38, maks. 5. 331. AviaaPt un. 41, pop. 53, rep. 15. dem. 51, Sl. 0, kom. 7, faš. 101, maks. 8. 332. Avianoe un. 28, pop. 38, rep. 8. dem. 30, Sl. 1. kom, 15, fai. 56, mak«. 7. 333. Aviano-. un. 16, pop. 22, rep. 4, dem. 16. Sl. 3, kom. 6, faš, 54, maks. 5. 334. Aviano: un. 10, pop. 24, rep. 3. dem. 12, Sl. 0, kom. 4, faš. 54, maks. 9. 335. Aviano: un. 21, pop. 29, rep. 10, dem. 45, Sl. 2. kom. 6t fai. 35, maks. 7. 349. Brugnera: un. 13, pop. 26, rep. 3, dem. 1, Sl. 0, kom. 2, faš. 185, maks. 0. 350. Bodoia: un. 12, pop. 73, rep. 5, dem. 20, Sl. U kom. 6, faš. 92, maks. 4. 351. Budoia: un 27, pop. 14, rep. 5, dem. 5, Sl. 1, kom. 5, faš. 68, maks. 2. 352. Caneva: un. 89, pop. 109, rep. 17. dem. 2, SL 4, kom. 8, faš. 134, maks. 11. 353. Caneva: un. 133, pop. 43, rep. 16, dem. 4. Sl. 0, kom. 5, faš. 150, maks. 8. 354. Caneva: un. 45, pop. 48, rep. 49, dem. 19, SI. 1, kom. 16, faš. 110, maks. 9. 355* Caaeva: un. 11, pop. 21, rep. 10. dem. 1, Sl. 1, kom, 1, faš. 50, maks. 2. 356. Caneva: un. 11, pop. 46, rep. 3, dem. 2, Sl. 1. kom. 1, faš. 28, maks. 0. 357. Polcenigo: un. 49, pop. 31, rep. 10, dem. 6, Sl. 2, kom. 9, faš. 141, maks. 4. 358. Polcenigo: un. 25, pop. 96* rep. 8, dem. 5, Sl. 3, kom, 6, faš. 70, maks. 3. 359. Polcenigo: un. 42, pop. 124, rep. 14, dem. 5, Sl. 1, kom. 13, faš. 73, maks. 4. 360. S. Daniele; un. 56, pop. 34, rep. 5, dem. 14, Sl. 1, kom. 3, faš. 158, maks. 11. 361. S. Daaiele: un. 37, pop. 101, rep. 0, dem. 8, Sl. 0, kom. 1. faš. 57, maks. 3. 362. S. Daniele: un. 78, pop. 96, rep. 4, dem. 6, Sl. 0, kom. 9, faš. 76, maks. 8. 363. S. Danieie: un. 66, pop. 91, rep. 4, dem. 12, Sl. 1, kom. 5, faš. 83, maks. 3. 364. S. Daniele: un. 22. pop. 66, rep. 4. dem. 5, Sl. 0, kom. 11. faš. 69, maks. 6. 365. CoHoredo Montalbano: un. 22, pop. 104, 336. Monte Reale: un. 13. pop. 14, rep. 1, „ dem 26, Sl. 1, kom. 6, faš. 164, maks. 7. 61, rep, 2, dem. 6, Sl. 1, kom. 25, fas. 3J7. Monte Reale: un. 17, pop. 6, rep. 3. maks. 7. ^ ^ M ___ _ _ dem. 53, Sl. 1, kom. 12. faš. 62, maks. 6. 338. Monte Reale: un. 12, pop, 8, rep. 3, dem. 82, SL 1, kom. 6, faš. 51, maks. 7. 339. Monte Reale: un. 21. pop. 2, rep. 1, dem. 33, Sl. 1, kom. 0, faš. 26, maks. 4. 340. Monte Reale: un. 9, pop. 20, rep. 1, dem. 14, Sl. 1, kom. 19, faš. 99, maks. 1. 341. S. Ouirino-. un. 18, pop. 21, rep. 9 366. CoUoredo Montalbano: un. 40, pon. 157, rap. 5, dem. 15, Sl. 1, kom. 9, faš. 71, maks. 8. % - 367. Coeeano: un. 12, pop. 36. rep. 0, dem. 1, Sl. 1, kom. 7, faš. 200, maks. 2. 368. Coseano: un. 31, pop. 96, rep. 2, dem. 39, SI. 1, kom. 3, faš. 67, maks. 3 369. Dignano del Friul?: un. 32, pop. 44, dem. 14, Si. 1, kom. 9, faš. 159, maks. 15. rep. 1, dem. 10. Sl. 1. kom. 4, faš. 133, 342. S. Quirino: un. 35, pop. 9, rep. 0, dem. 6, Sl. 0, kom. 3, faš. 190, maks. 4. 343. Sacile: un. 27, pop. 55, rep. 103. dem. 3, Sl. 4, kom. 19. faš. 119, maka. 13. 344. Sacile: un. 27, pop. 77, rep. 125. dem. fr Sl. 1, kom. 11, faš- 104, maka. 5. 345. Sacile: un. 28. pc*>. 73, rep. 103, dem. 6, Sl. 2, kom. 34, faš. 139, maka. 11. 346. SacOei un. 32, pop, 90, rep. 105, dem. 4, 81. % kom. 12. faš. 134, maka. 8. 347. Brugnera: un. 136, pop. 63, rep. 58, dem. 4 SI. 2, kom. 9, fai. 135, maks. 11. 348. Brugnera: un. 37, pop. 103, rep. 41, dem. 3. Sl. 4. kom. 16. faš. 188, maks. 10. make. 18. 370. Dignano del Friuli: un. 23, pop, 38, rep. 3, dem. 62, SI. 0, kom. 7, faš. 96, maks. 11. 371. Vagagna: un. 39, pop. 63. rep. 3. dem. 3, SL 1, kom. 3, faš. 117, maks. 7. 372. Vagagna: un. 30, pop. 64, rep. 4, dem, 6. Sl. 2, kom. 0, faš. 93, maks. 6. 373. Vegagne* un. 49, pop. 126, rep. 8, dam. 6, SL 1, kom. 6, faš. 81, maks. 8. 374. Vagafna; un. 11. pop. 75, rep. 1. dem. 7, SL 0. kom. 3, faš. 59, maks. 3. 375. Maiano: un. 59, pop. 28, rep. 6, dem. 3, SI. O. kom. 8, faš. 105, maks. 12. dem, 23, Sl 6, kom. 11, faš. 113, maks. 6. 409. Casstr?delia delizia: un. 16, pop. 75, rep. 2, dem. 10, Sl. 2, kom. 1, faš. 159, maks. 1. 410. Casarsa della delizia: un. 22 pop. 56, rep. 5, dem. 10, Sl. 1, kom. 3, faš. 118, maks, 4. 411. Casarsa delia delizia: un. 9, pop. 29, rep. 1. dem. 6, Sl. 0, kom. 2, faš. 282, maks. 4. 412. Casarsa deli a delizia: un, 6, pop rep. 0, dem. 2, Sl. O, kom. 0, fas. * maks. 0. 413. Tiens: un. 57, pop. 37, rep, 5, dem 15, SL 0, kom, 15, faš. 265, maks. 18. 414. Tio»s: un. 16, pop. 26, rep. 3, dem 24, Sl. 2, kom. 7, faš. 318, maks. 9. 415. Cordovade: un. 88, pop. 15, rep. 0 dem. 8, SL a kom. 13, faš. 294, mak ,. 8 416. Morsano al TagL: un. 49. pop. 66 rep. 5, dem. 24, SL 2, kom. 15, faš. 286 maks. 13. 417. Morsano al TagL: un. 10, pop. 7 rep. 4, dem, 0, SL 0, kom. 1, faš. 15^ maks. 2. 418. Mprsaoc al Tagl.: un. 8, pc*. rep. 3, dem. 19, SL 1, kom. 2, iaš. '05, maks. 7. 419. Ravk Doanai: un. 21, pop. 14, rep. 0, dem. 2, SL 2, kom. 1, faš. 310, maks. • 420. Ravis Donsdni: un. 55, pop. 15. r 2, dem. 4, SL 0, kom. 12, faš. 118, maks 421. S. Martino al TagL: un. 12, pc>p. 44, rep. 0, dem. 10, SL 1, kom. 5, faš. 244 maks. 4. 422. Šesto al Reghena: un. 16. pop. 22 rep. 1, dem. 2, SL 0, kom, 1. faš. 420. maks. 4. 423. Šesto al Reghena: un. 19, pop. 16. rep. 4, dem. 24, SL 0. kom. 6, faš. 2K maks. 8, Prorok, ki mu ne verujejo! Vitez in -»doktor« Peternelli naglasa neprestano v svoji «Novri dobi», da so dosedani; slovenski voditelji nesreča za naše ljudstvo ■ Julijski Krajini. To ljudstvo da začenja razlaga dalje — spoznavati to, obračati izrinjeni rau voditeljem hrbet in se zbirati o! oi njega, * doktorja , Pe;ernellija, ki mu ima pi-praviti raj v tej Julijski Krajini. Ce toi^; smemo verjetj g. Peter..elliju, vidi naše lj( J-stvo v njem svojega pravega proroka. Sr-'-'i pa nam, ljudje bolji, razrešite to-le za^ent iz volilnega boja. Mož je menda rotit m / Cerknega, kar bi moralo biti Cerkijnnoni poleg drugih PeterneHiievih odličnih s/ojsit-v — še poseben vzrok, da bi se z obema rokama oklenili tega svojega rojaka. Mož ima svojo rezidenco v Kuualu kot izreden občinski lu-misar. Ljudje imajo torej tam dovoli priii: da gledajo na lastne oči sadove n-egovi plodonosnega delovanja za slovensko ljudstvo Sam vrag je moral torej premotiti CerUj in Kanalce, da je v Cerknem masa voliici'v -— okolo 500 oseb — obrnila Peti rnclliju h ' bet in da so v Kanalu malone vsi voliici g sovali proti listi, ki jo je priporočal — Peter-nelli?! Razlaga bi bila morda v tein, da ne verujejo «doktorju»-proroku ravno tisti, kj ga — najbolje poznajo! Uši Pokopavali so — živeli Prejeli smo iz Kobarida dopis, iti pripoveduje: V sredo, dne 9. aprila smo gledali prizore, ki delne ustanove, c) javno zdravstvo, č) javno varstvo. Drugi del: 1} državljansko pravo, družinsko po italijanskem civilnem zakoniku, uredba civikicga slana; 2} poznavanje kazenskega zakonika (prestopki v javni upravi); 3} v sredo, une v. aprila smo gledali prizore, lu Vm~ veda s pOSeb*im ozirom na uredbo nc moremo označiti drugače, nego z besedo ; pokrajinskih davkov; 4} zakoni ogabne. Podivjane:, k, bvifo od našega kru- £ P nanašajo na skdece predla. so na podel način zalili in sramotili nase P ^ininv, davki, pristojbine in druge narodno m versko čustvo. Na način, kakor ^ krajevne davščine; b) javna dela, ga kulturen narod ne more zamishu niti v no- ^ javnc pt>irebe; c) uredba nh pustnih dneh, so dra Wdfana - .pokopa- | » { izseljevanje in potni Usti; d) i; .Razposlal so uglednim družinam mrtvaško > de na'de'lu; ej SOcijklno zavarovanje, obvestilo. Kakor je more sestaviti le brezčutna ; ' duša. Tudi iz Tolmina so prišli — gostje na to bilo pomirjevalnih duhov, opravil. Na splošno so se po kraških občinah vršile volitve brez večjih nasilij. bi bil mož slabo KRONE, srebro, zialo in platin kupujem, r mmaammvc^i^^ Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh A«- ! T * 7]vT A l^TH fi bert, Trst, via Mazzini 46. 251 A?® Mali ©eSasl_ ZlBERNA, ulica Battisti 20, lika vzorno ovratnike, zapestnice in srajce. 437 ŽIBERNA, ulica Battisti 20, čisti zastore. (Cene zmerne). 438 Poročil se je 5. t. m. naš rojak g. dr. Milutin Rajčič, bančni ravnatelj v Zagrebu z g.čno Zoro Vilharjevo. Mlademu paru obilo sreče v svobodni domovini. Nov inženir. V minulem mesecu je položil z odliko inženirski izpit gradbene stroke na tehniki v Brnu g. Bogomir Sliligoj, sin dobro znanega in priljubljenega gosp. Ferd. Sfiligoja. ^.pogrebno slavnost*. V osmrtnici pravijo naj prej, da je < prete Šček blagoslovil il cadavere pest;'enzia!e», smrdljivi kadaver«. Iz zdravstvenih razlogov da se truplo ne pokoplje, marveč sežge in prah naj se potem raznese na vse vetrove. Zaključujejo z neslanostjo; po želji pokojnika« naj se ne pošilja cvetje! Na to ^osmrtnico« so podpisali razne ugled------— rti . ne poštene in na široko spoštovane kobariške posestnika v Medani 3n bivšega blagajnika rodbine. Priredili so -sprevod*, v katerem je j Centralne posojilnice v Gorici, pod moraš sodelovala godba naših fantov iz Našemu rojaku prisrčne čestitke. Idrskega, Ta *sprevod*> je bil najnesramnejše i Ispiti na tolminskem učiteljišču, Ravnatelj-pmešenje cerkvenih obredov, ki jc vzbujalo v ' stvo imenovanega učiteljišča javlja: Naznanja jiuših ljudeh stud. Višek pa je bil v tem, da so se, da bodo na učiteljišču v Tolminu praktični brez vsakega dovoljenja udrli v zvonik farne j izpiti, ki glede svoje vrednosti odgovarjajo cerkve in zvonili k temu skrunenju katoliške- ! odpravljenim usposobljenostnim izpitom, ga bogočastja. Mimogrede omenjamo, da se je I Za pripustitev so potrebni naslednji doku-istočasno vršila v cerkvi velikonočna spoved, menti: 1) prošnja na ravnateljstvo zavoda na ki so jo motilj na tak nezaslišan način. Na kolkovanem papirju od L 1,20; 2) potrdilo, da ' w _ i* I * • • 1 t I D__■ 1 J *1i ________Z _ _ n J«« A a »■ 1 1/flA ' ŽIBERNA, via Battisti 20, čisti kemično ženske in moške obleke. 439 G. DOLLKNA« Trst — Via Ugo Polooio 51 (prej Via 3acchi) Telefon 27-si; uvoz —iz-j Podpisani naznanja svojim cenjenim voz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pi-; . ... , , . ,__,__t____ salne^a i. t. d. papirnatih vrečic ht valčkov | Klijentom, da je zopet o a pri znano ih velikosti* lastnega izdelka. 301 restavracijo pri postaji v Štanjelu. raznjJ PIANINO ali glasovir v vsakem stanju, kupi uglaševalec Andrej Pečar, Trst, Via Moiino . a vapore 3, II. Sprejema vsa popravila in uglaševanje po zmernih cenah. 6 Priporoča se 269 Stare Avgust. PRAŠIČI, mladi, lepe vrste, se prodajo. Chia-dino in Monte 155, Trst. 436 POSTELJA se da v najem v Rojanu, soba zračna. Scorcola - Pietro 40. 440 MOTORNO KOLO «Bianchi», v najboljšem stanju, se proda radi selitve. Nabrežina št. 260. 441 NAZNANJAM cenjenemu občinstvu, da sem prevzela gostilno v via Romagna Št. 26. Točim prvovrstno vipavsko in istrsko vino. Dobijo se gorka in mrzla jedila. Cene zmerne. Za obilen obisk se priporočam Bizjak Pavla. 443 Podpisani naznanja slavnemu občinstvu, da bo odprl za velikonočne praznike OSMICO na Trsteniku štev. 26 in vabi na ofajlen obisk 27o Petelin Filip. Nov odvetnik v Gorici] aiiia Rut ar sodni suetnik v p. 271 je odprl odvetniško pisarno v ulici Pietro Zorutti št. 5 na Cingrafu (v lastni hiši) in uraduje ob delavni kili od 9 do 12 in od 15 do 17 ure. ŠIVALNI STROJ se p^oda po ceni, C. Gari-baldi 25, D., Cink. _444 trgu so potem sežgali smrdljivi kadaver*! Res ostuden prizor je bil to. Radovedni smo, kje je tista disciplina. Jci jo zahteva Mussolini? Kje je tisto spoštovanje do vere in bogočastja, o katerem govori vrhni glavar fašizma?! Ob-z^aiemo, da irr>a fašizem ravno v Kobaridu ima danes dopoldne ob 10. uri svoj redni ob-IL.^iiiu, vi« x..« ______ . _________ čni zbor v že naznanjenih prostorih. Bratje in take izrodke, ki mu delajo sramoto in jemljejo ! sestre, udeležite se ga polnoštevilno! _ - x_____* ___3 _ t __ « i L? /*i r -n « « n rtrvrtrn- af T"\ fli C*__ V_1__T-%_____.. a A A>U1AV Vaucui v/« , —— i # ima kandidat najmanj enoletno učno prakso, j CUNJE plačujem po 50, vreče po naivisjih —- .. cenah. Moiino tfrande 20. Babič. 446 Oraltvane vMti -—-:--—-- Telovadno d«,«™ .Sokol. PH S*. lekob«! »^^'»^i^^^ofe spoštovanje od strani ljudstva.^.Resni in dostojni elementi v fašizmu naj bi si stavili resno vprašanje, ali se morejo s takimi surovostmi, s takfmi žsljenji najsvetejših čustev, pridobivati srca Ifudstva?! V nedeljo dne 9, aprila so * Kobaridu zastrupljali srca !----Kar se je dogodilo, ne pozabi naše ljudstvo nikdar! Tako naši dopisniki. Razumemo njih ogorčenje, Vendar jim svetujemo, naj se ne razbur- \ ajo nikar, ker na koncu konca so taki ljudje ; s takimi divjaškimi čini naši — najboljši agita- ' M. D. P. - Sv. Jakob. Danes ob 10. uri pred poldne odborova seja. Danes popoldne družabni sestanek ob 16. uri v navadnih prostorih. Predsednik. Klub molcciklistov priredi na velikonočno nedeljo skupen izlet. Kraj in ura bosta objavljena tekom tedna. iz trf&Ifeesa itvSjenia .. —..... —----------------------------. . r . , Odsevi velike tatvine. — Trije zlikovci pod torji. Bolj učinkovito se ne morejo odpirati oči fclfočem. Svoječasno smo poročali, da so ne-našemu ljudstvu. Naj jih le vidi v pravi luči! znam zlikovci ukradli iz skladišča tvrdke Nič osiudnejšcga niso mogli zagrešiti. Pošten Gherbetz & Levi, katera se nahaja v ulici G. človek se mora le zgražati in se obračati od j Carducci št. 10, veliko množino platna «mada-n-ih. — Najimenitnejše pa je, da so se smrtno j p0ian»( v skupni vrednosti okoli 25.000 lir. — no. Govori slovensko." Ljubezniva oskrba. Največja tajnost. Corso Garibaldi 23, XI. ^ TOČIMO briško in istrsko vino po L 3.69, za družine L 3.20. Rojan, Scorcola S. Pietro 8, Jančič & Novak. 448 STROJ za kavo ekspres «Elektra» z brzim električnim ogretjem L 2700. Zahtevajte cenik! Lordi, Via Madonnina 11, Trst. 445 KROGLE, cedrove, prodaja Via Ruggero Timeus 7. strugar Cebu, 442 O* CD Si C S hm S a ^ K POSTOJNA _Vila Jurca: 9-12; 15-18 ZOBOZDRAVNIŠKI AKBULAgORIJ Dr. CICERO Te&afCna ravsitelia: J. FMEBMflHH In H. F1EL Vsa dela se izvršujejo po zadnjem berlinskem in dunajskem sistemu. Z&ffvlisiiJe brez bolečin._ Vsa dela so zajamčena. SENOŽEČE ~ y flcstlinl M. Zslen: o DOBdeUHlti In sredah 8-12; 14-18 u < cj g*-a S" * < tra Cf* 234 .T l? IDRIJA. Elegantnim gospem! V «Hotelu Didič* razstava in prodaja ženskih klobukov, oblek in drugih potrebščin. _ 449 Via S. €aler9na 7f Via Hazzini naznanja cenjenim odjemalcem, da je prejel 00) n h. — i\a]imenitnejse pa Ga so se snnno polan», v skupni vrednosti okoli 25.000 lir. — , , ... , ,, nn osmešili. -Pokopavali, so - živega! VZilfan Lkor znano so tatovi prišli v skladišče sko- ^^ "cbro, briljante, V^ POJ^^ je izvoljen! «5mrdl*ivi kadaver» 3e med nami zi zadaj Icžečo kletf kjer so prcvrtali zid; sko- ! cenah' P«rtot- V|a ^ irance.co 13, u. rjitr in T/Iroir in c«> cmei<• nrav 17 srca rioročilu ! _■ i„i__• ___„i----ii; ___i ___i živ in zdrav in se smeje prav iz srca poročilu i^jo so ukradli v več 'presledkih okoli 1 _______ o njegovem -pogrcbu»». Kaj storijo sedaj I00 Mvojev platna. Tatvino so odkrili dne 6. mrtiema noseče Niz-pogrebci? Mari priredijo slavnost vs a,en,a?! , ma JXuž&nci omenjene tvrdke, ko so pre- ®^1^ %ZDnl^o Go^ri^o-To bi bil pravi simbol naše Golgote in .naše ; maknili baIe pIatna, ki so bilc nakopičene pri Je «ne. Zdravnj^^ ^ razpolago. Govori s^ zma^e in — njihove biamaže!* Niso .poko- j prCvrtanem zidu. Dogodek je bil naznanjen na vensko. Slavec, Via Gmlia 29._ paii » \Vilfana, izvoljenca našega ljudstva, se- | kvesturi. Policijski agenti so si delj časa zadali so pa v resnici svojo lastno resnost, člo- ^^ pri2adevali, da bi prišli zlikovcem na sled vesko in politično dostojanstvenosti Prah tega kon^no pa je imelo njihovo poizvedovanje u-■ kadavra» so odnesli vetrovi na vse strani. In . spehf Zvedeli so, da so nekateri ljudje, stanu-ljudje si tišče — nosove! j v biši, kjer se nahaja skladišče tvrdke ^ .a« * h_ 1 Ghergatz & Levi, videli v noči od 19. na 20. ^laS februarja dva neznanca, ki sta nakladala za- Vfiled nepredvidenih zaprek ne moremo 1 vpje platna v javna avtomobila, ki sta stala na j . _ ' . _ , . C . _ i _ nlioi- tn c o it» nnnavnalo fiifii v nnci od 21. na aa sedaj še pričeti z objavljenjem napovedanega romana ^Moč preteklosti*. Zatorei pričnemo v piihodnjih dneh z nič manj zanimivim romanom angleškega pisatelja Wilkie Col-lins-a «Brez imena». Bralci našega podlistka KIŠA z lepim vrtom, lepim razgledom, pet minut od postaje Volčjadraga, ob železnici, se proda. Natančnejša pojasnila daje Zupančič, Gorica, via Capuccini 2. 417 PRODAJALNA zelenjave sc proda. Rojan — Montorsino it. 15. 431 ulici; to se je ponavljalo tudi v noči od 21. na | kj^ijon znamka Saurer, v najboljšem stanj«. 22. istega meseca. Ta ugotovitev je privedla agente na pravo sled. V uradu družbe javnih avtomobilov so zvedeli, kateri šoferji so bili v službi v nočeh 19. in 21. februarja. Pri zašli- naseta poansina - .—;----. . t ., j e gotovo še spominjajo zanimivih zgodb ^nju sta dva šoferja javila, da sta res pre-Gospe v belem, od istega pisatelja. Roman važala zavoje platna za dva neznanca, ki sta Brez imena» še bolj zanimiv. V ospredju ju nadela. «tojf mSdo defie. ki se bori za svoje pravo Na podlagi iz,av in podatkov dveh šoferjev do dedščine. Njen pogum, njena vztrajnost, , ^ agenti kmalu "sledm z ikovce. Arebrana , . n, L.* l; ;e ! sta bila 44-letm trgovski potnik Lovrenc ror- ; n,eno sveto ogorčenje nad krivico, ki seje j ^^ stanHioč v Via le XX Settembre št. 60,! in 31-letni Vladirimr Pertot, stanujoč v ulici se proda. Poizvedbe v Gorici, Via Trieste 16. 434 zavarovalnica UNION" f* Veliko izbero tu- in inozemskega blaga za maške in ž^aske o&l&fce K©akMfon«nl!t cenah Specijaliteta: ANGLEŠKO in ČEŠKO BLAGO SD se ne ukSonimo mkomtir | in na razna pclzkuse oWwtevania odgevariasno z nsvimi popusti 2qvS|, Rtošk", črni, n>«čni. amerikanske oblike raoSHi, črni močni z dvojnim podplatom evft^, Bftožkf, chevretu, moderni šp.'ćasti . . - avUI, meSd, barvani, amerikanski...... 'cv raoelernl, Spi časti........ re»S4t, od Štev. ?8 do 31....... f««lJB otrcaCtd od šiev. 32 do 35....... ImUB, P.ettSia, od štev. 36 do 39 ...... m ri I, žrjBak«, maki z leseaimi petami .... ««ftiia zadnja nevost, z lesenimi petami . zgodila n^ej in sestri, jo zanesejo do takih za-pletljajev, da je bralec v stalni napetosti. Brez dvoma bo ta podlistek ugajal vsem zve-slim bralcem naših podlistkov, posebno pa nežnemu spolu. izpit! za cbnnsKs tajnike Gazzetta Ufficiale» je objavila pred dnevi kr. odlok od 29. februarja 1924, št. 386, ki vseboje določbe glede usposobljenostnega izpita za občinske tajnike v novih pokrajinah. Izpiti za dosego izpričevala obcisskega taj<- nika se bodo vršili pri prefekturah, ki jih do- —, . -0------,---... - .. . - ioči ministrstvo za notranje zadeve z istim ulici Roasetti Št. 10, katere je lastnik trgovec ii i 1.1__•________: — Vo» 1 Perlmtna C\ i^ndn/Hcii it> biln nhveščeno S. Giusto št. 32. Aretirana je bila tudi sestra Fornaaarova, Roža Cristian, v stanovanju katere 6o agenti naili približno 100 metrov ukradenega platna; ostali del blaga je bil že razprodan. Fornasaro in Pertot sta skušala sprva_ tajiti, kar iim pa ni nič pomagalo, ker sta ju šoferja spoznala. Po zaslišanju so bili aretiranci odvedeni v zapor v ul. Coroneo. Požar v trgovinL Včeraj zjutraj je izbrulinil ogenj v trgovini z jestvinami, ki se nahaja v odlokom, s katerim napove izpite, Kedaj se Karel Bertogna. O dogodku je bilo obveščeno bodo vršili ti izpiti, bo razglašeno v uradnem i poveljstvo mestnih gasilcev. Na lice mesta listu o Gazzetta Ufficiale* vsaj tri mcsece pred začetkom izpitov. Izpit za občinskega tajnika obstoji iz pismene in ustmene skušnje. Pistnema skušnja obsega: 1) naloga, v kateri bo kandidat teoretično razpravljal o kakem predmetu izmed tvarin določenih za ustmeno skušnjo; 2) dve nalogi, in sicer ena iz splošnega računovodstva s posebnim ozirom na javna podjetja, druga pa o kakem vprašanju, ki se nanaša na računovodstvo občin in jav-nih dobrodelnih ustanov; 3) dve nalogi, in sicer sestava zapisnika o sklepu seje občinskega sveta in sestava poročila prefekturi o kakem dogodku, ki se nanaša r.a javno varnost. Pri razredovanju se bo oziralo tudi na znanje italijanskega jezika. Usimeni izpit »bcega: 1) ustava kraljevine, politični volilni red, zakoni in pravilniki o državnem svetu in o upravnem sodstvu, zakon o računskem dvoru in delokrog raznih osred- odposlani gasilci so morali vlomiti vrata, ker ie bila trgovina Se zaprta; nato so se lotili gašenja, ki je trajalo skoro poldrugo uro. Zgorela je precejšnja množina blaga, ki je bilo naloženo na skladanici. Ogenj je nastal vsled kratkega stika pri električni napeljavi. Škoda je znatna, a je krita z zavarovalnino. Iz triaške pokrajine S Krasa* Volilna furija je sedaj ponehala. Zopet je vse, kakor je bilo. Le nekaj je ostalo našim Kraševcem v spominu in sicer ogromni stroški, ki so jih imele občine s sedanjimi volitvami, in tu pa tam kak doživljaj iz volilne agitacije in propagande raznih strank in o*eb, od katerih bi si ne človek mislil kaj sličnega. Imel sem priliko videti v Avberju, kako je neki mladi znani gospod, vnet član bližnjega fasja, udrihal po slovanskih lepakih lip<^, jih zaničevalno trgal ter nadomeščaj s fašistovskimi. In to predvsem avberskim je mawfia tntsm zorareratnia Delniški kapital Fr. 20 MHjonovf za v. kapitali v veljav! čez 79 Miljardav Fr. Ustaa«vt*cna 1*2$. Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Corso V. E* 28, L — Zastopniki se še sprejemajo. — ♦ KS Mljl. iinrtll. ip»časti z usnjatimi petami.............**w rasa ^ % s« Vs« frrfjt iz leta 1522—»23 »rsdaictao s 50% pep^tom t. j. po 55, 20, 25 Ur Stsf, < ; Meliki smmeni obuvala Via Mai@lica © i pj ENRICO CASTIGLIONI & FIGLI □□♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦nn GospodurskedrBltvou&etfoli jena zavezo _________________ „ to ,,------- -------- njih in pokrajinskih obiastnij; 2} zakoni in , ljudstvom o priliki, ko je prihajalo od maše pravilniki, ki *e nanašajo na sledeče pred- ; na dan volitev. Nekaj časa j« ljudstvo to mete: a) občinska in pokrajinska uprava in j mirno gledalo, ko pa ni hotelo biti konca tega poobčinjenje javnih naprav, b) javne dobro- poniževalnega dejanja, se je ogorčilo, in da ni v knjižen« zadruga z a vabi na redni občni zbor ki se bo vršit v nedeljo, dne 27. aprila 1924, ob 9. uri predpoldne v zgornjih prostorih društvene gostilne. DNEVNI RED : 1. Poročilo tajnika. 2. Poročilo blagajnika in odobrenje bilance za leto 1923. 3. Prememba prsvil. 4. Razni prediogi in nasveti. Načelaištvo. Opomba: Ako bi ne bilo pri prvem občnem zboru dne 27. aprila zadostno število članov, vršil se bo v nedeljo dne 11. maja 1924 drugi občni zbor ob isti uri, kateri je glasom § 40 društvenih pravil sklepčen pri vsakem številu navzočih članov. 272 GORICA. Tvornica klavirjev, harmonijev, orgel. Zaloga vsakovrstnih vijolin, mando-linov, kitar, strun vseh vrst isto za tamburice, klavirje, vijoline. Izposojevalnica klavirjev, harmonijev. Prode!« tudi na obrane.zahtevane cenik. Pošilja po poštl^ PODLISTEK Paul Bourget: JEŽA (La Ge6le) Poslovenil F. P. (103) — -Bi mi verjela, mama,» je rekel Ivan-Ma-rija — po daljšem pogovoru o možnosti sreče za mladi par, o Julkinin lastnostih, o lastnostih Andreja, ki je bil Uiko priden, preudaren in obenem dobrosrčen —- da mi ie neznansko lažje, ker je ne bo več pri nas? V štirinajstih letih,» — sestel jih je na prste — je nisem nikdar poljubil, ne da bi me bilo zabolelo tukaj,» — pri tem je pokazal na srce — «zakaj bila mu je preveč podobna.* — Jaz sem se tega vedno zavedala,* je odgovorila mati, «in tudi meni ni bilo njeno pri-»ostvo prijetno. Toda vseeno sva prav storila. Tako vsaj ni naš ranjki Renat ničesar sumil. Julko je imel zelo radlr — «Da, samo radi njega,* fe rekel Ivan- Marija, «in da bi mi bilo mogoče nadaljevati« ko njega ni več bilo med živimi, kar bi bil delal, če bi bil še živ, sem se premagal in jo obdržal pri sebi tudi po njegovem odhodu. Potem pa ie pisano v življenjepisu gospoda Mol-levaut, ki sva ga brala skupaj oni dan, da "trpljenje velja kolikor dobra molitev*. In midva imava nekoga, ki zelo potrebuje naše molitve in aašega zaskižcnja .. ..» Nastal je molk. Ta nekdo, čigar senca je tako pogostoma vstajala med Ivanoaa-Marijo in njegovo materjo, je bil samomorilec od 15. oktobra 1877. Čitatelj se spominja besed, ki jih je rekel Veraat onega strašnega dne zvečer: •Dednost je skrivnost vseh skrivnosti, kakor je vzrok vseh vzrokov. Kak duhovnik bi jo razlagal s navratom, a jaz jo razlagam z evolucijo celic.* V tej dogmi o povratnosti pa je poleg usodne vzajemnosti, ki veže v posameniem organizmu aH v celem plemenu energije živečih celic tudi ia nekaj drugega. Je neka duševna in ustvarjajoča vzajemnost, ki dovoljuje d u jam na tem in onem svetu, da si ene drugim pomagajo. Od te vere je iivela gospa Vialis in je prepojila z njo tudi svojega sina. Oba sta upala, da je žalostno dejanje, ki je napravilo od nje vdovo in od njega siroto, našlo milost pred vse višajo Pravico, ker je bilo storjeno v naletu zablode, ter da Uo njega storilec mogel biti re-' šen. Podoba tega očeta, ki mu je zapuatil usodno klico, se je tu zopat pojavila v duhu Ivana-Marije. Sedel je pri pisalni miai, iz katere predala je v hipu svoje krize ravno jemal nabasano orožje, ko je prišla njegova matL Gledal j« to staro ženo, ki je govorila z njim in istočasno plela telovnik a sive volna za nekega ubožca. Polastila se ga je neizrekljiva gi-njenost, prijel je to častitljivo roko in pritisnil nanje najnežnejlega in najpobožnejšega vseh poljubov. Potem ja rekel, a njegove besede so vsebovala, ne da bi ae on tega zavedal, vse zdravljenje samomora, o katerem so Veraat in toliko drugih pred njim tako veliko raz-mišljali: ^ — «Kako bi se ti dovol) zahvalil, «nama7 ... Da, ker si me rešila...» — m Jaz ne, otrok moj. Ti aam... — «Da, ti, ker si me a svojim zgledom naučila trpeti is dajati mojemu trpljenju smisel.« Konec. Manufakture — Via Mazzini 40 ponuSa svojim cenjenim odjemalcem vse potrebščine za prihodnjo sezijo. — Velika izbera tu in inozemskega blaga za moške in ženske obleke, gobastega blaga, etamina, voile, perila, volnenih in vatiranih odej po cenah, ki so najnižje na tržaškem trg,t POZOR! POZ€T~* ¥§sfi z Goriškega VOLILNA. SVOBODA. Y četrtkovi številki smo podali medlo sliko o nasiljih, ki so se dogajala na dan volitev in dan prej v slovenskih Brdih, kjer se po ukazu Armanda d"Ottone-;a in njegovih pajdašev učitelja Stilijjoja, Juše, Obljubka, Zgooika in še drugih častitljivih mož že ne sme več govoriti slovensko na slovenskih volilnih shodih, danes pa poročamo o najbolj kričečih nasiljih, ki so se godila v drugih delih Goriške. Višje smo rekli medlo sliko» zategadelj, ker so grozoie, ki so jih počenjali v soboto in nedeljo eksponenti videmske železne pesti v nesrečnih Bi.dih bile tako kričeče, tako vnebovj>ijočet da je težko podati o njih pravo sliko. Saj se ,e baje sam Juša, čigar želodec mnogo prenese \ tem pogledu, zgražal nad njimi. Tudi dvagod je divjala ob volitvah videmska železna ptst vendar se ni znašala, kakor v Brdih, nad c iimi skupinami volilcev, ampak le nad preostalo želez]«. Med delom sta naletela na spio na licu mesta, Cristai pa je bil tako težko V KANALU. ivat :e Armando d'Ottone v Brdih, to je v 1® bombo, ki je eksplodirala ter ubila Giulianija na licu mesta, ranjen, da visi med življenjem in smrtjo. Loterijska Številke izžrebane dne 12. aprila 1924: Bari 14 55 31 21 48 Firenze 57 54 15 86 58 Milano 42 80 68 47 44 Napoli 23 48 75 6 61 Palermo 52 53 10 76 51 Roma 24 21 83 32 13 Torino 22 4 85 84 60 Venezia 22 88 48 57 68 OBČNI daji v Kanalu Tazzoli. Armando . ima svoje oprode v osebah učitelja delnic štiiigoja in Juše, Tazzoli ga ima v osebi Mu-'.nika Ta častivredna dvojica, kateri se je jridiužil še neki De Filippo je nasilno od-oeijala {z trga bivšega občinskega tajnika v B; lisicah Ivana Vidič ter ga izven trga neusmiljeno oretepla. V AVČAH. Višjeomenjena trojica je raztegnila krog svojega plodonosnoga delovanja tudi na Avče. lam o pretepli dne 2. in 4. apriia trgovca 8 a vdala. Na d^n volitev se je moral g. Bavdaž skrivati kakor prekanjena zver, da je bil varen pred njimi. Na dan volitev so pod njihovim vodstvom fašisti jemali legitimacije iz rok. Ker jim nekateri fantje niso hoteli izročiti 3e naeij, so jih docela enostavno pretepii, uied njimi Karla in Alojzija Ferizio, na g. Avgusta Kovačiča so kar cele tri ure prežali in mu grozili s smrtjo. DESKLE. n* Našega zastopnika v Desklah A.ntona Če-faiin so kanalski fašisti že v soboto popoldne, ko se ;e za tieaiut-ek oddaljil iz volilne dvorane-, Lako obdelali, da je padel v nezavest. Ko se je pozne;c zopet pojavil v volilni dvojni. se je prestrašila cela komisija ter je hole'?. prekiniti svoje delo, ko ie videla, da mu teče kri iz ust in da je ranjen pod brado. Ko je v soboto komisija zaključila svoje delo, sta Kazzoli in Muzuik ponovno grozila Cefarinu, da naj je ne prikaže v nedeljo na volišče, ker bi ga ;o znalo stati glavo, vendar Čefarin se ni dal ostrašiti, ampak je v nedeljo prišel na volišče in vztrajal tam do 3. popoldne. Takrat so namreč prišli kanalski fašisti, ki so dobili istočasno iz Gorice pomoč v vitezu Peternelu, ter ga z grožnjami spravili z volišča. CERKNO. Vrli cerkljanski orožniki so preprečili v ne-leijo veliko volilno sleparijo, ki se je pripravljala v prilog lipe. Z vzorci glasovnic, dopo-slanimi od slov, volilnega odbora v Gorici, so poučevali cerkljanski fantje volilce o načinu glasovanja. Pod pretvezo, da so te glasovnice falziiikati, s katerimi se hoče slepariti pri volitvah, so orožniki zaprli deselorico naših fantov, bili pa so še toliko pametni, da so jih v nedeljo zjulaj izpustili, le enega so odpeljali v Idrijo. RžHEMBEHG. Sedaj pa prihajamo k enemu iz naiboli udnih dogodkov, ki so se odigrali minule nedelje. Razumemo, če razni Tazzoli, Caval-It iii, Armando d'Ottone pretepajo naie «ud-sfvo, saj so prišli med. nas, da z železno pestjo širijo ljubezen in bratstvo med obema narodoma, loda v Rihembergu je Cigojeva vzgoja privedla nekatere naše ljudi tako daleč, da domačin domačina, Slovenec Slovenca pretepa. K sramotnemu in žalostnemu dogodku, ki se je odigral nedavno v Brjah, se je pridružil v nedeljo nov sramoten dogodek. V nedeljo zvečer sta prišia v hišo Ivana Ker-ševani fašista Besednjak France in Ćebron Anton ter sta zahtevala, da jima Kerševani in njegov sin Anton povesta, za koga sta glasovala! Ker tega nista hotela narediti, sta izjavila črnosrajčnika; mi smo milica in imava pravico vam posuti tudi hišo. Besednjak Franc je udaril ženo Antona Kerševani po prsih in po obrazu in ko ju je poslednji vrgel iz hiše, sta jo oblegala s kamenjem. Ko je Kerševani Ivan hotel zapreti vrata pred nasilnikoma, sta ga ranila z nožem v desno roko. PRVAČINA. V nedeljo ob 11. zvečer je pridrvel iz Gorice avtomobil s fašisti, ki so pozvali zastopnika naše liste iz volilne dvorane ter ga nato začeli pretepati. Le z begom se je naš zastopnik očuval pred hujšim. KOMEN. Fašistovska posadka v Komnu je strahovala ves Dolenji Kras. Že pred tedni so docela po nedolžnem pretepli veleposestnika Vlada Ste-pančiča iz Temnice, neposredno pred volitvami so oblegali njegovo hišo s kamenjem, zasledovali so povsod naše agitatorje, da ni bil nihče varen pred njimi. V nedeljo pa so smatrali za prestopek, ako je kdo Čital slovenske lepake. Tako so pretepli Slamič Rudolfa, Vinko ta Vodopivec; Alojza Jerič so pa v nedeljo zvečer hoteli odpeljati neznano kam, kjer bi se mu vsekakor ne godilo dobro. Mariju Volčič so dali pokusiti sladkosti bokserja in bi!a so še druga nasilja. Šolskega voditelja g. Štrekija so opsovali kakor kakega Šotarčka. Najlepia je pa ta, da se je pripeljalo v nedeljo zvečer 16 fašistov iz Gorice, ki so hoteli na vsak način glasovati tudi v Komnu. Predsednik komisije jim je tudi to dovolil, da se izogne nasiljem, pri skrutiniju pa je seveda vrgel njihove glasovnice v koš. Še vedno prihaja z dežele obilo gradiva O volilni svobodi, že precejšnja kopica zdrav-blunjega tašja, udrihal po slovanskih lepakih lipe, pih zaničevalno trgal ter nadomeščal a fažistovskimi. In to samo pred avberskim ljudstvom o priliki, ko je prihajalo od maše na dan volitev. Nekaj časa je ljudstvo to m niskih spnče vso to gradivo v rudečo knjigo, ki naj bo Luiii našim potomcem«' svarilo, da naj ne zaupajo iažnjivim obljubam, ampak da naj verujejo edinole v same sebe. Žrtve granat. V Mirnu se je vnela delavcema Josipu Rivol in Henriku Rapulo. ki sta zaposlena pri nabiranju vojnega streliva, med njunirj nevarnim delom granata. Rapulo je r -j. J ei drobec granate naravnost v sroe in je ostal na licu mesta mrtev, medtem ko je bil Rivo! težko ran; n na roki in nogi ter se nahaja v opasnem stanju v goriški bolnišnici. i5-letni Viktor Cristai in 12-letni Ferdinand Gitr:ani sta nabirala pri Sabljičih od vojne Gospodarstvo ZBOR LJUBLJANSKE KREDITNE BANKE V LJUBLJANL Dne 5. aprila t. 1. ob 16. uri se je vršil v bančni dvorani Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani ob številni udeležbi delničarjev XXIV. redni občni zbor. Zastopanih je bilo tedaj skoro dve tretjini delniške glavnice. Predsednik dr. Kari Triller je po kratkem pozdravu navzočnih očrtal splošni gospodarski položaj v Jugoslaviji, opozarjal na težko denarno, oziroma kreditno krizo, v kateri se je nahajalo jugosl. celokupno gospodarstvo in na kreditno politiko Narodne banke ter nje posledice, nakar je generalni ravnatelj Tvkač poročal o bilančnem zaključku ter opozarjal zlasti na naraščanje bančnih poslov v letu 1923. v primeri z 1. 1922. Nato so se na predlog nadzorstva odobrili delničarjem predloženi računski zaključki, upravnemu svetu se je podelil absolutorij, upravnemu svetu, ravnateljstvu in uradništvu banke pa ie bila izrečena zahvala. Celokupni promet banke v minulem letu je presegel znesek 28 milijard, blagajniški promet pa 12 milijard Din. Vloge na knjižice in vezane vloge v tekočem računu presegajo iznos 100 milijonov, ostali upniki 231 milijonov dinar. Rezerve banke so izkazane z zneskom skoro 10 milii. Pokojninski fond presega 2 milijona, celokupna pasiva vštevši čisii dobiček 8210.756.13 dinarjev, 422 milijonov dinarjev. Kot glavna. aktiva jim stoje nasproti dolžniki z nad 300 milijoni, menice z nad 41 milijoni, blagajna z 11 in pol milijoni, vrednostni papirji z 19 mil., konzorcijalni računi z 9 milij., realitete z 18 milij. dinarjev, v katero postavko so vpoštevane bančna palača v Ljubljani ter bančne hiše y Celju, Črnomlju, Mariboru, Novem Sadu in Splitu. Račun zgube in dobička izkazuje napredovanje prejemkov iz obresti, ki zuašaio nad 30 milijonov in izdatno napredovanje iznosa ostalih bančnih poslov, ki presega 12 milijonov dinarjev. Izplačane obresti so se radi naraščajoče obrestne utere za vloge zvišale na skoro 21 milijonov dinarjev. Upravni stroški so ostali neizpreme-njeni. Naraščajoča draginja je zahtevala večkratno regulacijo službenih prejemkov, tako da se je postavka za plače zvišala nad 10 milijonov dinarjev. Več kot potrojila pa se je postavka za davke, ki dosega skoro 3 in pol milijona dinarjev. Občni zbor je nato sprejel predlog upravnega sveta glede razdelitve čistega dobička za leto 1923. v znesku 8,210.756 Din. 14 p. ter poleg statutarnih tantjem upravnemu svetu in nadzorstvu določil 4 in pol milij. Din. za izplačilo 12-odst. dividende po 18 Din. (lani !7 Din.) na delnico, dodelil 2,^09.228 Din. kot dotacijo rezervam, 250.000 Din. kot dotacijo poko.jnn*sk«asu fondu, določil 250.000 dinarjev za izplačilo biiaafcne nagrade uradništvu ter sklenil preaesti ostanek v znesku 111.458.14 Din. na račun zgube in dobička za l. 1924. Dividendo Din. 18 na delnico izplačuje v Italiji podružnica banke v Trstu in v Gorici proti predložitvi kttponov za 1. 1923. Na občnem zboru so bili izvoljeni za člane upravnega sveta gg. Makso Antič, Vladimir Arko, Fran Bonač, dr. Fran Cerne, Ivo Je-lačin, dr. Alojzij Kokalj, Ivan Korenčan, Lad. Pečanka, Avgust Praprotnik, dr. Edo Šlaimer, dr. Kari Triller, Franc Woschoagg in Urban Zupanec. V nadzorstvo banke so bili izvoljeni gg. dr. Peter Def rance schi, Avgust Jenko, Bela Milic, Ciril Pire in Aaton Škof. Na občnem zboru sledeči seji upravnega sveta je bil izvoljen soglasno za predsednika dosedanji predsednik g. dr. Kari Triller, za podpredsednika pa poleg g. Alojzij Vodnika g. Avgust Praprotnik. _ ItH M! u&oidaclla vsesa Masa. In! - Via Maiziii 39 - Trst Semena, poljska, vrtna in cvetlična, detelje in trave, umetna gnojila superfosfat, kalijeva sol in čilski soliter, cepljene trte, bilfe, kmetijsko orodje in dr. kmetijske potrebščine ima v zalogi Tržaška kmetijska dražba ▼ Trstu, ulica Rafiineria št. 7. MED, naraven in zajamčeno čist od Čebelarske zadruge v Gorici je sprejela v razprodajo Tržaška kmetijska dužba v Trstu, ulica Raffineria št. 7. Opozarjamo naše gospodinje, da ne ostanejo za velikonočne praznik-e brez medu in da si ga pravočasno priskrbijo. Hočete prihraniti?!? Hočete lep dar ?! ? Hočete dober liker ?! ? . Kupite odlikovano Jajčno Crema Harsaio R. Crlsmanclch Potrosili bodete malo, dobili bodete v dar lepo stensko uro in imeli bodete izboren liker. MIRODILiNICA MARIO FERLIN Sv. H. MiuiL zgornja 2 Blvlo. TeL m prodaja na debelo in drobno. Barve, laki, čopiči, šipe, žeblji, cement, sadra itd. Postrežba na dom. Bogata izbera slikar, vzorcev (štampov.) Velika izbera cepiliuh potrebščin. 10 Zobozdravnik NaibolJSI Šivalni stroji so MMil materijal. Največje Jamstvo. | i. r. l Brezplačen pouk v vezenju. Posebni stroji za Šivanje tn vezenje h 570.—, za-klopnt t dvema predaloma L 720.—. Izbera inozemskih strojev po najzmer- nejših cenah. Zaloga Šivalnih strojev In potrebščin 2* Cervetlini, Trst. Via G. Carduccl 27 Na zahtevo se pošljejo ceniki. specialist m bolezni v ustih in na zoueii sprejema za vsa zobszširaviiiska in zutcleSmiška opravila v Gcrici, na Travniku ZO {Mu 28l!a Tiilaria 20) po m obroke Iz volnenega, anglešt. blaga, kroji l.vrste po L 390"- mmm n zamrdo, M Corso VttL Eroan. III. 26/1 Mm te- hi imjgsp blaga p« tanhreiftli iml M Via SazziBi vogal Vb l Caterloa bogata izbera volnenega blaga in bombaževinastega blaga, svi Ženine, perila, nogavic, pletenin, rokavic, svilenih šerp, zaves, modercev, okraskov, vezenin in čipk. Dnevno novi dohodi zadnjih sezij-skih novosti po tovarniških cenah. V ia aan vuui^v. j ^ ^ ^ a i j«- i — riirno gledalo, ko pa ni hotelo biti konca tega liških spričeval še vedno narašča. Zberimo DAROVI V znak sožalia dr. Wilfanu ob izgubi njegove nadepolne hčerke Janke daruje učitelj-stvo slovenske zasebne Šole pri Sv. Jakobu L 110. G.a Zora Čok dodala 25 L; skupaj 135 L ženski podružnici Sol. društva. Srčna hvala I V znak sožalja dr. J. Wilfanu ob izgubi njegove nadebudne hčerke Janke, daruje dr. J. Mandič, odv. v Pragi L 50 Šol. društvu Lepa hvala! Borzna poroOla, ogrske krone...........0 —0-04 avstrijske krone.........6.0315 0.0325 češkoslovaške krone........6H-H5 6135 dinarji .............»&05 2&30 leji ...............11.50 12.50 marke...................—.— —.— dolarji..............2"? 50 22.70 francoski franki..........134.50 185.50 Švicarski franki..........397.— 400.— angleški funti papirnati......9H.05 98^*5 Trs} - ina feiifl Csppa 18 - Trst Najbližnje južnega kolodvora. Električna razsvetljava. - Modern komfori. - Sobe od L 6.— naprej. Govori se slovensko. rakos & c.o jrst — Via Milano, 19 Telefon štev. 36-34 Zastopstvo pisalnih strojev ADLIR Zaloga rabljenih strojev, trakov in kopirnega papirja po konkurenčnih cenah. Poprave pohi&va za urade. — Zaloga pisalnih strojev IDEAL. (11) NA OBROKE Središnjica v Pragi PodmŽtliCa V TrStU Ustanovljena 1. 1868 Oiica fl^ma 7 DelBttin sklica it 230,003.803 - Rezerve H? 131,600.000' Kn'^fciće. Pfc^L Plzači, rT9st%>», Tabor. Tco!ice-S*nor. 1 nt., Lfsti v/L. Dunaj, OpatnA.. — AFILI-JA.CUE t Jugoslaviji na Pnfmfccm in t>* Ogrskem. BLAGOVNI ODDELEK K3 M" SAFES vse benSne pssžs pod uajfeol/iffii pogoji. • iidaja nakasrMce {tratila) Scn*a a* Itafia prosto provizijo. Brz.>*vi Ž1V»03T2:N3KA - Tria »t« TELEFONI: 1078, 10B9, 2157, AS 12. mM! edini nMsni ist y Složniji: Moške obleke, izdelane in po meri, dežni plašči, obuvalo, tallleurs in ženski Izdelki, blago volti, vsakovrstno perilo itd. Itd. Konkurentne cene. Najboljši posoli. Krojačnica L reda Vla XXX ottobre 3/1. - Tel. 39-20 Prodala na obroka. najbolj priljubljen slovenski Hst v Sloveniji in Julijski Krajini radi obširne informacijske siužbe, izbornih političnih in gospodarskih člankov in notic in zabavnih in poučnih prispevkov. Mesečna naročnina za JuHJsko Krajino Din. 25.— danes okoli Lit 7.—) posamezne številke cent. 40 nedeljske cent. 70. „NARODNI DNEVNIK" se dobi v razprodaji na obeh kolodvorih v Trstu in Gorici kakor tudi v vseh razprodajah časopisov v omenjenih mestih. Nadaljnje razprodaje na deželi so : Postojna, Sv. Peter na Krasu, Ilirska Bistrica, Opatija, Vipava, Ajdovščina, Tolmin. OGLASE Trstu Unione Pubblicita Italiana, Piazza Gol-tvrdka Vittorio Molesini, ufficio pubblicita Via del Teatro. 173 za Ust sprejemajo: v doni t, L, v Gorici: Veliki dohodi od najnavadnejšega do najfinejšega v veliki izberi po nizkih cenah. R. Camponovo Trst — Viole XX settembR 33 tel. 793. s«« □ □□□□□□□□□□□□□□□ □ □□□□ □□□□ □□□□□ □□□□□□□□□□□□□□□□□ BANCA ATICA Delnlika glavnica Lil* iSUNNMKKh-mmmi ladffl Trst, Vla S. Nftco»6 9 (Lastna palača), Podrolnlcl s ABBAZM, zara. Olajšuje vsako trgovsko operacijo z Jugoslavijo in z vzhodnimi deželami Daje subvencije na blago, efekte In vrednosti □ o □I □ I ai □ i □ □ □ □