List 10. Tečaj spodarske ? obrtniške narodne ♦i ' " j* f /i i* - *> VP Izhajajo vsako sredo po eeli poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 ffold * i — — V ' " V * * » fc.v ' po pošti pa za celo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr. za ěetrt leta 1 gold.; pošiljane Ljubljani v sredo 10. marcija 1880. O b s e g : Vzéba sadnega drevja. (Konec.) Ovčji jeterni metulji ali metljaji. Pravoslaven pogreb. Kako in kedaj postane naše ljubljansko močvirje popolnem rodovitna zemlja? Gospodarske novice. Važnost vode za rastlinsko življenje. (Konec.) vice. Naši dopisi. Se nekoliko besed o gosp. Levstikovem „nauku slovenskim županom Novicar. << Mnogovrstne no- Gospodarske stvari. Vzéba sadnega drevja. Poslal dr. M. Go dee, pomorski zdravnik, iz Smirne. (Konec.) Vendar oštri mraz ni napravil našemu drevju samih pók; veča Škoda, katere zdaj še ni zapaziti j/v» j ▼ oavua ^ ivaiui v ou ux iuajjaulu j pok^Zftlft o / i / ---- ----- —--o------ — se bode na spomlad in poleti.' Tu imam v mislih vzébo poškodovanje, zamrè skorja, vzrastejo po njej gobe skorje in ličja drevesnega in po nekoliko tudi mlajših izgublja Se čem dalje tem bolj, vidijo se goli kraji na če drevesu puščaš ali mu olupiš po nekaterih krajih skorjo nizdolu po dêbli in ga potlej zamažeš. Tako iz-puhteva vodeni sok, kateri se je v mrázi nabral po sta-nicah in pod skorjo. Bělina in stržén potem skoro za-celita deblo; vzraste mu nova skorja. S tem načinom vzbuja se drevo zopet y novo življenje. Zmrzlinske ploče na skorji direvesni, velike od palca do 25 cm. napravijo se vsako zimo na deblih gladkih, polnih, mehkih dreves. Ako se ne gleda na to . in drevesec. dêbli in belina po njem. Zdravilo tej bolezni je: Po- Drevesa, katera so pozno izgubila listje, še le tedaj veži mlado drevó s slamo ali ga pobeli z apnom itd. kedar je přijel prvi hudi mraz, drevesa, ki so z listjem Ranjeni kraji se zdravijo, ako vrežeš z oštrim vred še rastla, dokler ga jim ni odvzel mraz, vsa so nožem kožo na debli do zdravega delà, potlej na lahko vzébla na konci vej, ker še niso dorastla in so bila še oluPi mrtv0 skorjo ali pa izrezi iz nje podolgaste ko- mehka. Take vzébene veje, katere listja v spomladi ni- sóve ter zamaži dotična města. Iz robov zdrave skorje majo ali jim poganja samo rumenkasto listje ter jim se kar naj brž skorjo prerašča mahovje in gobe, moči odrežejo prav do zdravega lesá. naj Da jim přeřežeš kožo. so mladike vzebene, to lehko izpoznaš > ako in iz belíne začne rositi sok in deblo je skoro zdravo. Ako so drevesca, posajena leta 1878/79., ki so pozno začela odganjati in bila še sočna, ko je pritisnil mraz, treba je vse vzébene dele porezati in města zamazati e se ti pokaže na ličji in najmlaj- a skorji, kjer je poškodovana, mora se y puščati. sem lésnem skladi namesto belkaste neka sumna rudeč- Ako se bodo dragi mi rojaki ravnali po teh svetih > kasto-žolta ali rujava bôja ali pa same rudečkasto žolte opirajočih se na moje izkušnje, rešijo si tako pike, to svedoči y da so mladike vzéble. mraz Nekatere vrste sadnega drevja se bolj upirajo mrazu nego druge. Mnogo vrste hrušek so zeló občutne za , na priliko, neka stutgartska vrsta („Stuttgarter Gaishirtenbirn"), ki je popolnem vzébla. Hruške, cep-ljene na kutine, je tudi zima jako potrla. Manj je bilo škode jablanam; poškodovano sadno drevje. Smirni 21. februarija 1880. po vzebi Kako in kedaj postane naše ljubljansko moć le beli zimski „Calaill" in „St. Sau- veur u y virje popolnem rodovitna zemlja*? (Konec.) nogokrat se sliši beseda: „Ljubljansko močvirje bo še kedaj dragi Banat". Res je, da se včasih na njem temveč tudi pri posamesnih drevesih in vrstah uže precej pridela, vzlasti če se je požig mahu dobro sta precej trpela, koiikor v em do sedaj. Breskve pod prostim nebom so vzéble do tâl. ú O tej vzébi ne pričaj o zgolj mladike, sušeče se na koncéh vidijo se lise po dêbli in po vejah. To je najnevarnejše obnesel in je kmalu potem deževje nastopilo drevesnim vrstam, katere so pozno na jesen končale rovalo y ki je va- , da obilnega pepela vetrovi niso mogli odnesti. svojo rast, a tudi drevju, ki ima gladko skorjo in hitro Al prezreti ne smemo, da pogoj dobre letine je vsakako žene kvišku. pravilno vzdržanje vodotokov (kanalov), katero veliko Ako prav sedaj še na takih drevesih ničesar sum- stroškov stane in tako dohodke močvirja zeló zmanjša; njivega ne opazimo, dasiravno nosijo uže v sebi smrt, zraven tega je pa tudi pomisliti, da bo enkrat in na vendar veleva skrbnost tudi tù, da se tako drevje na več krajih močvirja zginila šota in tedaj bode konec spomlad do dobra preišče. Naredi zato na deblu neko- požiganju mahú, kar že dandanes na nekaterih krajih liko plošnatih vréz v skorjo, in ako vidiš, da imata vidimo, kakor na pr. v Vnanji Gorici. ličje in belína belkasto bôjo kaže to da drevó ni oakodovano v uujy, bi tu, vi« mew ux Kedar pa pepel ne bode gnojil močvirnega zem- ako se pa v vrézih pokažejo rudeč- ljišča, bode mu drug gnoj potreben. Zato bo pa treba, VOXXVUV T Ć&1JLV/ j - aivu OU J^O) v V X KjULJLL X AJlOl/6*} UUUU iJlIU UI U^ ^UbA VUV/U* JLiUfbV KJ \J ^Ui Ul VMMp kasto-žolta ali rujava barva ali samo rudečkasto-žolte da posestniki močvirja več živine redijo, katera pa pike y drevó je vzébeno 7 in brž mu pomozi. To storiš, bode tudi več klaje potřebovala, in sicer posebno trave in sena. Kako pa si to pridelati? Nikakor dru* Odgovor vredništva. Radi odgovarjamo na to vpra g3.Ce , o uvixi , u« u«y umu u c« p u ij uj v» m v* oaujo laau-ig • uji u i u il j ail un c vodo po izgledu gospodarjev v Lombardiji na Laškem. v jetrih*) zaredé naj večkrat pri kakor s tem, da čez travnike napeljujemo sanje tako-le: Metulji ali metljaji so črviči y ki se h, manjkrat pri Morebiti se nam pozneje prilika ponudi, da bodemo goveji živini inprešicih, še bolj redkokrat pa pri 11 • 1 • 1 N/ 1 I • i • 1 I • • 1 T^ 1 i i \ s » i ^ # bolj na drobno popisali laŠko namakanje travnikov; zdaj naj zadostuje našim bralcem, da jim povemo za kaj ko nj ih. Boiezen se rada z združi 9 in ob s toj v tem i da lat se v in d ugah jeter o m je o tem uže pred mnogimi leti pisal za kmetijstvo zeló žolč teče, več ali manj metljajev napravi. Boiezen na-zaslužni mož in slavni pisatelj dr. Burger, ki je laške pade ali posamesna živinčeta, ali pa kot kug naprave za močenje travnikov sam ogledaval in videl njih čuda veliki vspeh. Pisal je tako le : Laški kmetovalci pa so šli še dalje; premišljevali homa prikrade tnih letih in pri škodljivi močvirni paši cele čede Znamenj a bol ko huj Boiezen se večidel nati stopnjo doseže, se očitno ko živinče pogine in 9 ^junotvi auj vuvr * «ivi pc* ov uu b\j uwij v ^ ^ivmioijwwii iiuiuc* ^iitvi auv j ivu a bo in skušali ter iznašli zimske senožeti (prati a pokaže; včasih se pa še marcita), katere dajejo celo zimo travo za klajo gove- se pri raztelesovanju jeterni metljaji najdejo. Navadna Tako je mogoče bilo imeti veliko število živine, znamenja so sledeča: živinče postane leno, trudno; jed dom. namolzti obilo mleka in delati iz njega sir 9 ne za mu ne 1 • v • disi domačo potrebo, temveč tudi za prodaj llnon i v taje dežele, post 9 ki jim je vsako leto donesel 1 milijon in 200.000 gold, umazana, rumenkasta Take senožeti pa narejajo volna postane pusta in se rada puli; men kasto, žlemna koža gobca bleda ali tako, da v/u iu ijvv%vw ^v/ivi» umauaua^ x umu urwao ta ^ ZObju ou uu a> j u j is ; ti u u uu j \j ua voda na njih nikjer pet zlasti na desni strani, kjer jetra ležé; blato je veči se majejo, trebuh jo na ne zastaja, ampak se Čez senožeti vlije in odteče. Ce del uv £J clokler se njena toplota Ker ravnatelj gosp rici pod milejším nebom, je adjunkt gosp. Hanzel skoro iz vseh predmetov sam izpraševal in to s prav dobrim vspehom sebi na čast in učencem na hvalo. «Ann C 1 /\rr O rvnr\ ťť millll/1 TT OOl Tako po- ) roča časnik „Slov. Gosp. slovenskega rodu, katerim se pa miluje večino učencev so trpěli, Je videlo, koliko predno so toliko se privadili nemščine, da so mogli nemška predavanja razumeti. Po takem se povsod vidi, toploti zraka približa. Koristno jevvodi gnojnih tvarin primešati, da rast pospešujejo. Žalibog, da se to sredstvo premalo rabi ! — In tako pridemo do tretjega glav-nega načela: „Daj vodi toploto zračni primerno in jej primešaj koiikor mogoče redilnih tvarin in zemljo topečih kislin !u koliki trpini so Slovenci, da si morajo tudi izobraženja v kmetijstvu iskati na poti nemškega jezika, kakor zmožen bil slovenski jezik za predavanja Ozir i da ne kmetijska! sveto. Poročila o přetekli zimi. Na Ogerskem so po izvedbah kupčijskega mini ster8tva skoro povsodi vsa sadna drevesa tako zeló po Pravoslaven pogreb. Ako je člověk dalje přišel po svetu, več vidi in Posrečilo se mi je 24. prosinca, da se z nekim po8vetskim gospodom peljem v Marijindol v Vojaški zna. zebla šala. da bodo komaj v ali letih zopet sad dona Krajini in tam je soproga ondašnjega grŠko-nezedi- Okoli P je bil tak mraz, da imajo samo njenega gospoda župnika mrtva ležala na odru. Malo na rožah okoli 140.000 frankov, to je, 35.000 gld. škode Celó prav stare noben mraz ne cedre, o katerih pomori, so mrtve. se je mislilo y da jih Od leta 1837. Fran cozi ne pomnijo take grozne zime. Tudi sadni pridelek se tam mudimo, ljudi je bilo polno zbranih. Kmalu po drugi uri popoldne se začne pogreb, a na kmetih sijajen pogreb! Došli so bili trije stranski župniki (popi), eden iz samostana Gomerja, eden iz Moravic, eden za letošnje leto pokončan Iz Aleksandrij Ponikav. pa iz v vročem Egiptu se poroča, da je veliko sadneg drevj konec vzelo in da so ljudje, nevajeni tacega mraza, ve- liko trpeli Okoli G na Laškem je pozeblo toliko oljk, da se njih škoda ceni na 5 milijonov lir Prav nasproti Evropi pa je bilo v Amerik toplo Vsi trije lepo oblečeni v dolge cerkvene plašče, gredó v sobo, kodi je blaga gospa ležala na mrtvaškem odru. Vsak ima v rokah debelo knjigo in križec, cer-kovnik ima kadilnico s kadilom vred , na kateri pa je polno kragulcev bilo. Dečko v je osem dvojic, vsak ima vreme, m sicer tako, da so o božiču imeli nov grah in roki. fižol y novo solato in novo zelenjad; tudi rudečih jagod zvonec v umel, samo cerkovnik Popi začnó popevati y kaj y tega msem in dečki so zmerom odgovarjali : so imeli celo zimo „Podaj Gospodine, pomiluj gospodine! Amen!" so popevali tri četrt ure. Ko Je Tako to minulo , začne vsa Naravoznanske stvari rodbina, deca in soprog poljubavati mrtvo. Potem jo z mrliškega odra dvignejo in položé v jako lepo rakev, a ne zabijejo je, temuč odnesejo jo pod milo nebó na , — in se začnó priprav- dva y z vrvmi zvezana kolca Važnost vode za rastliosko življenje. Spisal Jan. K. Pihelštajnski. y za (Konec.) Konečno moramo tudi roso ni za večino rastlin zadostna, združena z dežjem je ljati na odhod: moški naprej po dva in dva. Prvi moški je nesel križ, ki na gomili ostane križem je Vlah, kakor jim mi velimo, nesel bandero, za banderom je drugi pravoslavec nesel drugi križ, ki nima nič podobě na sebi, za tem križem so šli moški s sve- so korakali oni dečki, ki so omeniti. Rosa sama čami v rokah, za njimi pa pa zvonce nosili in neprenehoma zvončkali do zmrzle jame * bistri, in da, ako bi kaj vzprejeK, to storimo z razbo u a tudi tega popevanja nisem umel. Duhovniki na poti rom, uvěřivši se sami, da je res dobro. na pokopališči. Na poti je cerkovnik naprej, za njim pa so dečki popevali: „Svjati Bože, svjati veliki predno prestopim do nekih poedinosti, priporočil niso nič popevali, temuč razgovarjali so se med sabo. bi jaz vsakemu prevodčiku (kakor pravi Rus), naj Lev-Ko dospemo do tužne jame, položijo rakev na zemljo in stikov převod primerja z izvornikom, da najde poslu pokrov vzamejo ž nje, zato > da so se še eakrat nagle- dali predrage mrtve — in poljubili jo. Sestri se kar temu pravo žilo, in v čem da poglavito stoji niste dali odpeljat od sestre. „Proč!4 Kako ume Levstik nemške abstraktnosti preobra 6 duhovnikov „odlazite proč 7 ako ne » rekel je eden čati v konkretnosti ter izpušcati samostavnike, kjer idem ja proč!" Slovencu niso potrebni, vidi se na vsaki strani knjige Ko so bili sestri odstranili, vzel je pop merico olja v in naj pokaže naslednji primer iz oddelka o cesta roko. To olje polije po pokojnici, potem pa so pokrov „der Gemeindeausschuss bestimmt den Massstab und die deli na rakev in pribili ga. Ko mater in soprugo spusté Vertheilung der Goncurrenz uater die einzelnen Gemein-v jamo, vsi odstopijo , eden popov pa začne govoriti: deglieder, den Umfang, die Zeit und das Relutum der Vidili jeste, dragi moji, ovu blagu gospoju, koja je Naturalleistungen", to je „Obcinski odbor ustanavlja, po čem pride novčnega skladů na vsacega občana, ter 77 morala ovaj svet zapustiti. Rajna ju dušica bila! Vi- dite ni sestre, kako je morala vaša sestra ovaj svet za- od- kod do kod ali kdaj bode kdo tlako delal, in koliko mu pustiti! vidite Vi, braco, i Ti otac i Ti Jovo, suprug je plaćati, kdor je misli delati". njezin, kako je tebe morala supruga zapustiti, rajna ju dušica bila!" Po teh besedah se obrne proti jami, z roko pokaže va-nj o in govori: ,,o da utašim vest takim, ki morajo v naglici pre- Maro (Marija), komu vajati, recimo, vredniku kakih novin si moram vendar tu izreči, da se k takemu delu hoče ne samo , da člověk 7 zapustila s voj u drobnu dječicu i svoga mila supruga i svoje roditelje? Ja zna, nego tudi da utegne, da ima kdaj posamezne reke znam y Maro! da bi ti još rada tako promozgavati in presukavati. Tudi mislim 7 vidila svoju djecu i svoga supruga i svoje roditelje; ali onome koji nas je stvorijo, Njemu moramo svi pokorni stran katere bi Levstikov převod v tem hodi do krajne meje 7 da on- uže biti. vsi Bogom, Maro, rajna ti dušica bila!" Potem so postajal sil jen, sekán. zapeli : 71 Amin!" Nato je vsak vzel grupico zemlje Nekaterih prej manj znanih besed kaže vsekakor poprijeti se, na pr: golica, Blanquet, razpocue stvari in jo vrgel za pokojnico v jamo kopavati. in začeli so jo za- explodirende Gegenstande, sip ali gràmoz, Schotter, sa- modelskoi vino, Kunstwein f zamrtnik, Scheintodter sa- , V čttl. JO-i^ci^iOLV^ « riuw, LvuuoivYt-iu , ^auii tuii\, uuuoiuiuuioi , oa Naposled se vrnemo domu in najdemo pred žup- modavljenec, SeJb.stmorder, osebiti (če je res kje v na niško hišo žbanjo (škaf) vode pa brisalo. Vsak je moral svoje roke umiti popřej, nego je stopil pod streho. Ko rodu), isoliren, naho motnik, ein Bresthafter se umijemo, gremo na --------ô--- —}—-------- — — ----——.-----,, — obleče v svojo duhovsko obleko. Donesejo pred njega takniti koga v kakšen kraj, interniren, zborovanje (le ■»i i *• • fi 1*1 111 1 j v • 1 I v ri • « . • l • /» • / . i gorko. Gospod iz Gomerja se bolje nego rodovina unverhofft oder zufaliig, hro- Familie (vsekakor dala udomaćiti), za- zdelo vode in jo poblagoslovi ! sobo Gledal sem v drugo 7 kaj tu delajo. Križ v roki, pa ga zmerom pomaka v skledo in moli, a neznám, kaj. Ko je bil pobla-goslovil vodo, donesli so mu palico, ovito s predivom schluss itd. tošnje, lansko), Session, raztrovati,, desinficiren (pa tudi razkužiti, mislim, da se sme reči*); zavirati ukrep (ni sklep tudi dobra beseda?), sistiren einen Be na konci. Pomočil je upi ■ oviti konec v vodo, pokropil sobo Bodo přijeli se taki izrazi kakor : pn- » oviuuoo nu. jlj\jli ov oan.1 lúiaui , ivaaui . pit hrana,. Reserve, prihranjenecr Reservist, zgradarina, ; Ge 1 ^ 1 • TT1 • 1 • « ) 1 potem pa oba duhovnika po čelu in jima dal križ po- baudesteuer, domarina,, Haussteuer, zemljarina, Grund- lj ubiti. Ko dojde vrsta na mojega svetskega gospoda, steuer itd. Kdo bi stavil? ki se je z manom doplal, ga duhovnik nagovori: - -- —— Molim !" — 77 lz- Gledé slovnice, katere se drží Levstik, znana )7 odgovori go- je uže sodba moja. Enih misli sva si v tem, da nam volite i vi gospodine? spod in tudi pokropi ga po Čelu z mokrim predivom na je pisati čisto slovenščino, ne kake zmesi mnogojezične A « . * ^ « « A A «r-v f A à « 1 * % ft k ^ « A * 1 A € i m M > palici in mu dá križ poljubiti. Potle Je šel po vseh 7 in kodi je dobil koga, vsakega je poškropil in rodnih da nam je čistiti slovenščino, kakoršno imamo iz na- sobah dal mu križ poljubiti. obrede. Po obredih sedemo za dobrim vinom, ki mu „marijindolec" pravijo, ust, one nesnage katero nam primerjanje z dru-tem je končal pogrebniške gimi jeziki razodene, da je tujinstva mnogoleten naplav mizo, pokrepčamo u se ob z jako uri zvečer pa odrinem jaz in moja družba do Adlešič. Ali jaz razločujem med slovniškimi ob- Gledé oblik zadovo- nimajo primera Sam videl in zapisal Miko Požek. ali nanos. likami in jezično tvarjno. ljavam se s tem da odstranimo tište, ki in zagovora pri drugih Slovanih, in kjer slovensko ljudstvo samo v tem kraji tako, v ónem drugače govori, vidi mi se pristati na tisto obliko, katero imajo Hrvatje inMMIHHI MHHHBHHHHHHH Srbi in Če tudi Rusi, tem bçlje. (Po tem pra- Slovstverie stvari. vilu pišem torej : „naših dolžnosti" (hrv. dužnosti) 7 ne Se nekoliko besed gosp Levstikovem 77 nauku slovenskim županom 77 Novice" so uže izrekle zasluženo pohvalo naj no- * ) Ne le da se sme reči ,.razkužiti" namesti „raztro- vati", ampak mora se za ,,desinfizirenu v* reci „razkužiti • 0 tro v ali s tru p je „Gift", med Gift4 i in „Gift" pa je bistveni razloček o tem, kar zdravniki imenujejo „thierisches Gift", to je 7) Ansteckungsstoff in med tem, kar se na- vadno imenuje ,,Gift", kakor arsenik, sublimat itd. itd. vejšemu delu gosp. Levstika. Ker se ta naš izvrstnjak zdravnik ozdravlja člověka, ki si je zavdal s kakim razjednim z jezikoznanstvom neutrudno bavi, vedno napredujoč v ali omoticnim strupom, se tu nikdar ne bo reklo, da zdravnik za kar čišcenji mile nam slovenščine, ključji dobre sreče tudi dovolj pomagal pri roki ima po na- Človeka ,,desinfizirau. Beseda „desinfiziren" veljá samo takrat, ter kedar zdravnik k u ž n i n o 7 to je 77 Ansteckungs8toffe u ali „thie- Po smo vajeni tega izsledovanja plod iskati v njegovih rische Gifte" preganja iz sob, hlevov, obleke itd. spisih, to naj jaz, pridruživši se iz vsega srca priznanju, takém je za „desinfiziren" prava beseda razkužiti, nikakor v „Novicah" in drugih listih gledé gori navedene knjige pa ne „raztrovati." Tedaj tudi pri vpeljaDji ali kovanji novih besed veljá pravilo: „qui bene distinguit, bene dočet." Vred. želeč izjavljenemu, smem dodati tu nekatere opomnje, sprožiti s tem razgovor, da se katera stvarca bolje raz- 99 dolžnóstij « 9 99 y udj dadó" (hrv. dadu) ) )) tako še nisem nikdar slišal govoriti Slovenca) dadé" (ker dokončano delo z velikimi svečanostmi obhajano raz videi' i ne Vtu^t , iiv/ • jjJ6 je TAU.VS«. f V.*» ~ —--J —O -----—- -----1--J-- ----------£---J —----■ «Wf W1V1X» JW zamolcano, da ima tudi gosp. Levstik v tej knjigi: šel do sedaj čez Brenner na Tirolskem; zdaj pa je mo- videi"; ali gledé poslednjega je bodi ume se samo po sebi. Avstriji ta nova pot ni na do-biček, kajti velik del kupčije med jugom in severom je » oblastvo zapiše na krošnjarske liste, da jih je videlo") goée > da si bo kupčija raje pot skozi St. Gothard iz- Levstik v takem slučaji brezozirno daje prednost brala. Svajcarji se nove kupéíjske poti veselé, ker mi % i i, obliki, katera ustreza staroslovenšcini Sploh pa mi siijo 9 se zdi da jim bo od te kupéijske ceste zmerom nekaj da je enkrat čas završiti delo z oblikami, dobička odpadlo. Ta nova železnica pa utegne tudi u vcua m luiiivDua, m preustrojevati grama- Švajci nevarna biti, ker ob kaki vojski lahko^Prusi vsakih pet ali deset let! Ščedimo vendar čitatelje tudi vojake skozi St. Gothard v Italijo vozijo in Švajca katerih cena ni tolikšna tike Za in ščedimo sami sebe, da nas ne bode še mrzelo čitati na svojih lastnih tleh ne bo smela nic govoriti, celó izvrstne slovstvene proizvode, če so po starem ti- nimivo je, se ozreti na pot, ki je dosedaj peljala čez skáni! Ako sem bil vajen obliko 9 9 na priliko ; k goro St. Gothard. Ta gora zavzema prostor štir- k imeti za množinsko obliko, mučno in motljivo mi je jaških milj in ima mnogo visocih ^vrhuncev, katerih zdaj na enkrat čitati: v tem z d aj II ^HH se zopet za nekaj odmaknemo od Hrvatov, druzega ne (tako namreč eden je visok nad 13.000 čevljev. (Jez to goro je pe- Levstik piše, a v slovnici mu paradigma kaže ljala dosedaj cesta iz švicarskega kantona Uri v Tessin pn pu) ^ ? ^ T * ~— r-----o — In kak dobiček imamo odtod? Da t na Laško. tako poznejem času so to cesto zeló popravili 9 da je bila na nekaterih krajih 18 čevljev široka. Vse drugo je s pozajmovanjem dobrih besed iz Na visočini 6650čevljev je bila gostilnica blizo drugih, sosebno sosedníh siovanskih jezikov, iyer za slavnoznani nospic fcapucinov, katerega pa od leta l/yy. kak pojem nimamo nikakoršne ali ne čisto slovanské, ni več. Samostanci so imeli v tem hospiců pse poseb- sosebno sosednih slovanskih jezikov — ——: —----— —, — nje pa slavnoznani hospic kapucinov, katerega pa od leta 1799. \ To se mi zdi vse hvale vredno nega plemena, ki so pod imenom bernhardinskih psov Vendar predno katerej udomaćeni slobo ali slovo sloveli kot za posebno izurjene rešitelje ljudi ki so v damo moramo najti jej povsem primerno nadomestnico velikem snegu na tej gori obtičali in na pomoč klicaje (zamenico). Ali tako se mi na pr. ne zdi pri besedi: niso mogli naprej , dokler jim ti mocni psi niso prišli 4 mariti, katero Levstik svetuje nadomestiti z: nápomoc _ « « • . è i • m i t t V lenobiti se č lenobit kaj Zdi se mi aaicuuuiu do ^ o d c*, — «-j* —* * Statistika soi. — temelja ima dijakov, glavo stanovnikov 14 krajc. Rusija ima 74 milijonov milijon dijakov, na eno šolo šolskih stroškov pride na vsako /14 \j 1 j ai, cvti. UJU1UW1UI * » v. ~ ~ — kdaj pisali ali še pišejo. Namesto: komisij sledno d ; kar pomeni nekako „Anleitung res po večjem okolišči v navadi? ne-do- Je li upati, da bi * Nemški pravopis so začeli nekateri jezikoslovci ima u prenarejati, kakor smo uže omenili. Nemčiji obstojí fur fereinfachte rechtšreibung", sedaj se je pa tako društvo ustanovilo tudi na Dunaji. uze dalje časa „Ferein se povsod udomaćila? Hrvatje imajo: „povjerenictvo -----:—a (Konec prih.) v s 9 cli s 9 poverjenstvo Se < Woogovrstne novice. * Prve dni t. in. je bilo velikánsko delo predora skozi St. Gothard v Svajci dovršeno. S tem pred orom (tunelom) je na najkrajši poti zvezana Italija preko Nemški s eh hočejo zamenjati s slovanskim velike pismenke rabijo samo v početku stavka, celó kulturonosni Nemci se hočejo nekako ravnati po našem pravopisu! Naj zapišemo nekoliko vrstic novega nemškega pravopisa po društvenem nasvetu : ,,Di heršende deutše šreibung bedarf, vi aile sah-kundigen vissen, auf das dringendste einer griindlihen reform", ker rektor dr. Frikke pravi: „Die fereinfahte šreibung fereinfaht uhod v ta Svajce z Nemčijo. Na švajcarski strani je tunel pri Goschenen-u in izhod v Airolu na Laškem, kjer je uhod iz Laškega skozi tunel v Svajco. Preko-povanje se je pričelo leta 1872. »1 ./» 'f šulunteriht". i A A y f i. ? / / WW Ml l é r --y ' pr m MI i ,1 V t. m. 1 »Naši dopisi. Mnogo gorkih in lepih dni smo imeli tedaj za eno leto popre), kakor se je bilo sprva tukaj po svečnici, in zato se tudi v naših poslaaških Je bilo prve dni Dunaja. Vl 1U» y buuaj UCA) X V/ UV7 Vy J y J\c%l\v; L OU KJ k±KJ TCAt KS O * UVUiUl y A UL JLiiAéUKJ OV w V% vi i. v uaoiu J^uoiauoiviu mislilo, končano. Za ta predor, ki je dolg 14.920 me- krogih kri precej ogreva. Po odstranjeni megli okó troy, se je upotrebljavalo sila veliko mašin in ljudi. Ta zdaj tudi razmere politiške jasneje vidi in razloćuje se ' 1 1 ' 1 ' Da je bilo čedalje bolj tudi — skriti nasprotnik, pa tudi skriti pri- cela dolga pot se prepelje sedaj v urah. p- ti t / w « - v: v so Ta boljši 8pregled poslancev utrjuje pa tudi tudi ni posrečilo. Ko je odsel, so se česki bogoslovci jatelj. obojno stranko , enako tako desnico kakor tudi levico. zbrali in enoglasno sklenili izstopiti iz seinenišča. Desnica je složna in dobro vé, kaj hoče ima tega izvedrenja imamo zdaj uže da bi njemu samemu razložili pritožbo. uže tudi zbrana pota in sredstva, da dospé tje, kamor za odhod, so vendar se sklenili podati se k nadškofu zgodi soboto 28. dne svečana, ko so bili uže vsi pripravljeni je namenjena. - jasen položaj v tem, da vlada nima nobene stranke, vseh 81 bogoslovcev se podá To se na „Hradčin", Deputacija Res nov in originalen način vladanja — brez stranke! štirih bogoslovcev razloži pritožbo škofu , ki pripozna, Odločna samostojnost strank se kaže v zbornici in v da ukaz vodje semeniščnega je razžaljiv semenišČnikom y se prikazuje v malih praskah in se bo naj- češke narodnosti; zatorej je ukazal odsekih brže pokazala v budgetni veliki bitki. y da se ima Prvo rožljanje življenje svetnikov brati po vrsti v latinském y odslej českem s sabljami in prvi střeli padali so uže pri vprašanji o in nemškem jeziku. Da bi svojo spravljivost dokazali, voj ni taksi y drugi pa přetekli petek v splošni de- so bili česki bogoslovci tudi s to koncesijo zadovoljni t bati o posilném legalisiranji. Minister Stremayr ter šli nazaj v semenišče z zavestjo, da so ravnali tako se je pri tej priliki prav na visoko katedro vsedel in kakor jim je velevalo domačinsko srce. — To čisto no-je tako strastno napadal odsekovo poročil o, da se tranjo dogodbo napihujejo nemčurski casniki v veliko zdavnej kaj tacega z ministerskih sedežev ni čulo. Od- politiško vprašanje î govora je dobil precej osoljenega, a premalo še. Dobro, « uunu •. mai^ja. — «^«u^ Miie»Ci«iC pa prerahlo ga je obiral Čeh dr. Vašati, nekoliko, pa „das sind die wahre". To je stari lovski pregovor tudi ne zadosti dr. V. F u x. — Enake praske so se vršile se nanaša na kljunače. Nam pa je danes „Eco del Li uže v obrtnijskem, šolskem, davkarskem in budgetnem odseku. Gorici marcija Danes Je Laetare" y ki obrtnijskem odseku se je celó vsa levica kujati začela. — Blizo tako postopajo levičarski udje v dan kranjski poslanci davkarskem odseku. Ta je do polovice uže obravnal po- Winkler in Valussi stavo o koncesij ah železnic in novem davku pri in ga prosila prodaji žganja; — izgotovila se bo v odseku ta postava torale" prinesel nek drugi „laetare". Ta list namreč in po njem „Soča" pripoveduje, da sta, kakor uni tako y da dne t. m. naša dva, gg pri sr. ministru Conradu naše dež naj bila se oziral na želje in potrebe gledéitaliianščineinslovenščine še ta teden in osnovana bo tako, da bo mogoče deželam v naših srednjih šolah. Gospod minister je neki in občinam ta davek pomnožiti, posebno tam, kjer pi* jančevanje preti družine in posestva pokončati. — Vče-raj je bila v tem odseku splošna obravnava o predlogih odgovoril, da bode dobrohotno prevdarjal to stvar, ob- jektivno , ne gledé na predsodke in politiške govorice, i r r e d e n t a v c i". češ y da ti so „rus o fi li" , uni pa yy vladinih gledé povikšanja pristojbin in kolekov. Taka dobrovoljnost in nepristranost nam je všeč I T/l i /<] /\n in n i n« aah v\ n li m ^ /\ v\ ni r« 1 /v/lA 1r/\ K A/l rv A o n iKtin^tin n tti je 00 ^ ^ ^a r y m Ť Udje desnice so si sicer pridržali vso prostost gledé ko- uvug uiimonu — ťx«T* — «v u*w» nečnega sklepanja posebno z ozirom na to, ali vlada res vodilo, bode to njemu v čast in nam v veliko ko-predloží dober finančen program, a o tem so vsi edini, " t»«^: — —— če bode gosp. ministru praví to načelo ri s t. Tudi se nekaj druzega sta sprožila gg. po- kaj se ne sme nikakor povikšati. Levičarji so trdo slanca pri ministru, nepriličnosti gledé duhovskih molčali in desnici hoteli celó v pododsek privoščiti vse plač in doplač. Kakor so se namreč dosedaj razde- ude. Voljeni so bili v ta pododsek: dr. P oki u kar, lovali pomočki, bilo je to prava satira na naše primor-dr. Adámek, dr. Trojan, dr. Kristofovič, od ske razmere. y Bomo videli, kaka bodo levice pa dr. Menger. Včeraj so imeli zastopniki ministra dejanja. sredo novega gospoda t. m. zjutraj so z a- desnih klubov razgovor, zeló jasen razgovor s 4 des- prii vrednika tukajšnjega „Isonzo"-a g. Jurettiga nimi ministri : Pražakom, Falkenhaynom, Kriegsauom in in pa stavca Seitzove tiskárně g. Al. Mora-o; drugi Zemljakovskyem. — Danes je „nova Preša" konfiscirana, dan so ju odpeljali v Trst. Prage. Podporní odbor go- Naj porocam, kako menda dobro pod- riški za stradaj oče je nabral že kakih 8000 gold.; 4000 tisuč, odločenih za slovensko stran , porazdelil Gosp. učeni „Osten" popisuje afero tukajšnjih bogoslovcev katero so omenile tudi zadnje „Novice", piše : V nadškofijskem semenišči v Pragi je v ^^ v, »iouu , uuivvvuui « * v/ t v n o xv v^ Osten" je po raznih županijah odbornik dr. Tonkli. uže od ne- V • ziv- kdaj navada ta, da se pred kosilom glasno bere ljenje svetnikov v českem jeziku. Dne 24. svečana seji deželnega šolskega sveta, t. dr. Tonkli je v deželnem odboru glavarjev na-mestnik; v četrtek (4. t. m.) je bil prvikrat tudi v Te dni so tukaj o fa- pa je bilo nenadoma ukazano, da se morajo legende ravnave s porotniki; slovenski tolmač je deželni čitati v nemškem jeziku. Ker je ukaz přišel kar z uradnik gosp. Ernest Klavžar. jasnega neba in si ga nihče ni vedel razložiti, so bogo- Pazina marcna Za naše stradaj oče brate slovci za ta pot vdali se. Toda izvedeli so, da bodo v Istri so dalje nabrali in odboru za stradajoče v Istri odslej morali zmerom le nemški brati in da bo česki poslali iz Slovenskoga sledeči velečastiti gospodje: jezik popolno izključen iz zavoda, zato so sklenili, ne Dolenec, vikar stolne cerkve v Ljublj ani, po gosp podati se izrednemu ukazu. Drugi dan bi bil imel eden Hugonu Novlon-u 56 gold. 20 kr., potem 129 gold. 13 izmed njih brati, pa ni hotel in vsi drugi so se krepko boji da v krajc., 56 gold. 80 kr., 23 gld. 10 kr., 12 gld. 90 kr., 15 gold. 65 kr. in 25 gold. 30 kr. ; gosp. dekan Edv* potegnili za-nj, ter se zavezali vsi s podpisi za svojo narodnost ne bodo odnehali. Med tem so več- Polak in njega kaplani iz Leskovca 15 gld. ; gosp. prost krat prosili, naj bi se ta ukaz, ki njihovo narodnost dr. Ant. Jare zbirko kat. društva na Kranjskem 35 gld. hudo y žali, preklical a prošnje bile so zastonj Zdaj so 72 kr. gosp dr. Gregorec, vrednik „Slov. Gosp.u v videli bogoslovci, da bi bilo vse daljno pogajanje brez Mariboru 174 gold. 41 kr. ; vredništvo „Slovenca" y vspeha bvu,u'vl) 1 rbjj -------—— --- e> - -- —-7 ------- ~ ------- in so vodstvu poslali tako le pismo : „Podpisani Ljubljani po gosp. o. H. Novlan-u 50 gold. ; gosp bogoslovci češke narodnosti, od sebe odbijajoč vsako Vales, vikar v Oseku na Goriškem 2 gold. 50 kr. y natolcevanje puntarstva, izrekamo, da iz dobro premiš- Franc Matičič, kaplan v Sežani 5 gold.; si. vredništvo Ijenih razlogov pri kosilu ne moremo čitati legend v „Slov. Naroda" 243 gold. 33 kr. ; gosp. Jak. Alešovee, nemškem jeziku, toraj vsi skup spoštljivo prosimo, naj vrednik v Ljubljani, po nekem duhovnu za uboge Istrane se ta ukaz prekliče." Pismo to je podpisalo 13 bogo- izročeni znesek 20 gold.; gosp. dr. L. Gregorec zopet slovcev četrtega, 9 tretjega, 17 druzega in 42 prvega 52 gold.; si. čitalnica v ilir. Bistrici 25 gold. 25 kr. leta, in podali ga vodji, ta pa gospodu nadškofu-kar- si. čitalnica Ptujska 96 gold. 52 kr. in si. županstvo v dinalu. Opoldne zopet ni hotel nobeden brati. Zvečer Planini po gosp. Fr. Riharji v Planini in gosp. Fr. Kle- je přišel nadškof sam v semenišče mir delat, pa se mu mencu na Uncu nabranih 14 gold, in 7 vreč (žakljev) fižola. — Vsem gospodom, ki so se z nabiranjem dotičnih svot trudili, kakor tudi vsem dariteljem se v imenu odborovém za stradajoČe v Istri najsrčneje in topleje zahvaljuje Ber buč, odbora tajnik. Odbor je dosedaj nabral 5350 gold. 64 kr. v gotovini, 50 kocev, 400 kilogr. kisle repe in zelja, 747 kilogr. krompirja, 4384 kilogr. žita, 455 kilogr. moke, 2020 kilogr. sočivja, 18 žakljev fižola in 1 snopeč stare obleke. Stari trg pri Poljanah 8. marcija. — V sredo 3. dne t. m. popoldan je pogorelo v gornji Po dg ori 9 bis z vsemi poslopji, le nekaj bajt bolj odstranjenih je ostalo. Resiti ni bilo nič mogoče, ker je mocen veter pihal, in vode ni bilo, tako, da so še z vinom morali polivati. Zavarovan ni bil nobeden. Ljudje uže poprej revni, so zdaj popolnem ob vse. Řešili niso niČ, ker so bili večidei po nogradih na delo. Vem, da je današnje dm, ko je toliko vsakojakih potreb, težko zmerom le dajati, toda tukaj je miloščina res na pra vem kraju; vsak maj ben dar bo revežem velika dobrota. Naj tedaj tudi naši reveži usmiljenih dobrotnikov naj-dejo ! Peter Režek, župnik. Iz SeŽanB. (Vabilo k narodni veselici), katero napravi sežanska čitalnica dne 14. marcija t. 1. v dvorani gosp. vit. Skaramanga za uboge naPrimorskem. Program: 1. Godba. 2. Govor. 3. Igra: „Dva stara vojaka". 4. Tombola. Med točkami petje in godba. Za-èetek ob pol 8. uri zvečer. Vstopnina 50 kr. za osobo. Kdor vec dá, temu — hvala! Odbor. Iz Šmarce 1. sušca. — Pri volitvi občinskega sta-rešinstva 25. dne t. m. so bili izvoljeni g. Pavel Šare za župana, g. Jan. ^J era n in g. Franc Brojan pa za svetovalca, vsi iz Smarce. iz Ljubljane. — „Laib. Zeitg." je predvčeranjim v posebni dokladi z Dunaja přinesla v nemškem in slovenskem jeziku sledeče naznanilo: „Vsled telegrama Njih ekscelence gosp. minister-skega predsednika se je vćeraj vršila z aro ka Njegove cesarske kraljeve Visokosti presvitlega cesarjeviča nadvojvode Rudolfa s kraljevo princesinjo Stefanijo, hčerjo Nj. Veličanstva kralja Belgije." — Temu telegramu dostavlja „Laib. Ztg.", da princesinja Stefanija, Ž5i belgiškega kralja Leopolda, je rojena 21. maja 1. 1864. leta, tedaj za 5 let in 9 mesecev mlajša od presvitlega cesarjeviča Rudolfa, ki bode letos avgusta meseca 22 let star. — (Iz seje družbe kmetijske 29. svečana. — Konec.) Po obravnanih državnih subvencijah je centralni odbor se sklepal o sledečih viogah : Gospod Ogulin naznanja izNovomesta, da je gospod kanonik Anton Grašič, bivši predsednik kmetijske podružnice novomeške, umri in da bode on kot predsednika namestnik do nove vo-litve opravljal dotična opravila; — odbor ukrene, vsled družbinih pravil napotiti volitev novega predsednika. — Družba kmetijska v Gorici naznanja, daje državnemu zboru vložila peticijo, naj bi dělal na to, da se tudi v Avstriji vpeljejo drugej toliko hvaljene poštne hranilnice; — odbor ukrene, pred vsem vprašati gosp. dr. Poklukarja, kako stoji s predlogom, ki ga je poslanec Len c o vpeljavi poštnih hranilnic izročil zbornici poslancev? — Vec krajnih šolskih svetov je prosilo sadnih pešk in divjak o v; — ker družba nima niti pešk niti divjakov za razdelitev, sklene odbor, vsem petentom odgovoriti, da nima jim ne pešk ne divjakov dati, temvec se je čuditi, da krajni šolski sveti in oziroma učitelji na kmetih ne skrbijo po najkrajši poti v svoji okolici zato, da jim solska mladina sama nabira pešk, njeni sta-riei pa tudi šolskim vrtom poskrbijo divjakov; oboje je prav lahko mogoče in skor brez stro- škov. Dvěma šolama se za njine drevesnice pošlje nekoliko cepljenih sadnih dreves iz družbinega vrta in pa Gutmansthalovih knjižic „umne sadjereje", vrtnarskega orodja pa nobeni, ker družba ni přejela državne podpore za njega nakup. — Začasni odbor novega sadje-rejskega društva v Vipavi je naznanil odboru, da se je v smislu temeljite obravnavev lanskih „Novicah" po g. R. Dolencu v Vipavi osnovalo „Vipavsko sadje-rejsko društvo", ki je ravnokar c. k. deželni vladi predložilo pravila, družbo kmetijsko pa prosi, naj je mladému društvu pokroviteljica; — centralni odbor radostno sprej me ustanovi tev tacega društva, ki utegne vipavski dolini zares v velik dobiček biti, in ukrene, koiikor moči podpirati koristno društvo vsled §. 3. lit. g. pravil c. k. družbe kmetijske. — Županstvo v Sent-joštu nad Polhovim Gradcem priporoča v poljedelstvu, živino- in sadjereji neutrudljivo marljivega gospodarja Andreja Malavašiča družbi, naj bi se mu v priznanje tega podělila denarna podpora; — ker sl. ministerstvo kmetijstva le za posebno odlično pogozdevanje goličav deli podpore , zato o navedenem priporočilu odboru ni močí druzega storiti, kakor prihodnjemu občnemu zboru nasvetovati, naj se Andr. Malavašiču poděli pohvalna diploma. — C. kr. deželna vlada je odboru poslala přepise zapisnikov one komisije, ki je přetekli mesec preiskavala za pleme pripravne žebce, iz katerih je razvidno, da le 5 žebcev je licence dobilo, namreč za okraj Kranjski: žebec M. Pfeffelna v Golniku nad Kranjem in pa žebec Jan. Kepica iz PodreČ, — za okraj Radoljški: žebec Lor. Vovka po domače ,,Stan-tarja" iz Černivca in pa žebec Jan. Kolmana po domače „Žebrov" iz Zapuš, — za okraj Kamniški: žebec Mih. Lovrača iz Moravč, — za okolico ljubljansko ni bil nobeden preiskovanih žebcev za pleme potrjen. — Sl. ministerstvo kmetijstva naznanja družbi one vinske kraje na Ogerskem, kjer so imeli ali imajo trtno uš in iz katerih se niti trte niti sadna drevesa ali kako drugo grmovje s koreninami ne smejo izvaževati ; ti kraji so: okraj Panosovaški, kjer uže 6 let trtna uš tako hitro od kraja do kraja leze, da je zdaj uže nad 700 oralov ondašnjih nogradov ušivih. Zadnjo jesen je pa ta mrčes še v več druzih krajev se ugnjezdil, in posebno v nograde Ermellekeške, Kašavske, Nagy-Karolyske inSzatmar-Nemetiški. Gotovo je, da so na Ogersko dobili trtno uš po tacih trtah, katere dajejo grozdje za na mízo. Nevarnost je tedaj velika, da ne bi se ta nadloga razširila še dalje, ker prav v tacih nogradih imajo zdaj phylloxero, ki slovijo za posebno dobro obdelane po vsem Ogerskem. — Ker je odbor dal 1000 iztisov „Navoda, kako naj se na- pravljajo vodnjaki in kapnice, in poúk , kako naj se nabira hrani in čisti pitna voda" spisal Peter Kozler s podobami v slovenskem in nemškem jeziku še po-sebej napraviti, da pride ta koristna knjižica prav zeló med ljudstvo na Kranjskem, Goriškem, Tržaškem, Istrij-skem in v Dalmaciji, kjer pomanjkanja vode trpijo, je danes odbor nizko ceno določil knjižici po 20 krajc., če se teh knjižic vzame 100, se za-nje plača 25 odstotkov manj. — Za ude so bili sprejeti sledeči gospodje: gosp. Jan. Gogala, posestnik v Hrašah , gosp. Mih. Kalan, učitelj v St. Petru, g. A. Maršal, posestnik v Lescah, gosp. Matěj Župan, fabrikant v Zabreznici, gosp. Leon LotriČ, duhovni pomoćnik v Dobrepoljah. — Konkurs, v katerega je tukajšnja c. k. deželna sodnija obsodila „banko Slovenijo", jenapritožbo likvidacijskega bankinega odbora c. k. dunajska najvišja sodnija zavrgla zato, ker z vplačili delničarjev, ki jih banka ima še dobiti, se dadó pobotati bankini dolgovi. — Naj bi odboru vendar obveljalo, da bode dolgočasno in drage likvidacije enkrat konec! Gospod Gerbić in gospá so pro ga njegova Zbornici pos!ancev se je te dni obravnavala sta danes teden v deželnem gledišči v nemški operi postava o legaliziranji. Minister Stremayr je su-„Freischutz" pela z burno pohvalo obilo zbranega ob- rovo napadel odsek, v katerem je večina naše stranke, činstva, čeravno je ta opera v 8 dneh ta večer uže Na to se oglasi Ceh Vašaty, in začoe Stremayru tretji pot na odru bila. njegove grehe naštevati, da on, kakor prej pri šolstvu, ( Velika akademija), katero so v nedeljo v de- tako tukaj le nemško prlitiko gode in nemške postave želnem gledišči napravila tukajšna narodna društva na kakor je posilno legaliziranje, na naša tla presaja korist siromakom na Notranjskem in v Istri » f za na vsako stran sijajno izvršila. Naš pevski zbor seje in avstrijske koristiti pa da se ne zmeni. Poročevalec, konservativni dr. Fuchs, pa je rekel: „Cemu imamo 77 -------------------r _------, V.« , U, A. JV AV1V.» . W ^ ^ sta nov list pripéla v venec znane svoje slave, državni zbor, če ministri vse le po svoji glavi delajo Sokol" pa tudi gospé igralki in gospoda igralca dramatičnega in legaliziranja nečejo odpraviti, kakor mi hoćemo ? Ce društva so dobro rešili naloge svoje v igri, kateri sami hoče poslance le za videz in igračo imeti, saj si lahko — ^ 1 ^ |.q Q ^ kV^ť Î3110 ^ n in 1 VI fi fl A AIA%IA li fll'ii n vv\ n I r /I A1% li 1 1 * ^ Vi « 1-r « /v J m - ■ 1-r 1 ^ ^ /> /I tujka. da ua ivvai uhu , ua ni „naše gore no«; , aiu^an. uuuci ivup jjuui uuui , ivi uuuu ua icti iiiuucii »cu.cn tu Cisti dohodek ubogim je znesel lepo svoto 226 vladne predloge odobravali." Cela zbornica je bila raz- list ampak dober kup ljudi dobi, ki bodo na teh klopeh sedeli in goldinarjev burjena. Slednjič se je sklenilo, naj dotični odsek po- ( Javna zahvala.) Podpisani odbor šteje si v pri- stavo še enkrat prereŠeta in v petih dneh zopet o njej jetno dolžnost izreci najtoplejo zahvalo si. pevskemu zboru poroča. " -t v/f . 1 • 1 • 11* 1 I • 1 • • f narodne čitalnice ljubljanske ter njega pevovodji gosp Iz Prage. dne t. m. je po dolgem bolehanji Valenti, si. društvu „Sokolu" in njega telovadcem, ter umrl dr. Sladko v ski, iskren in duhovit boritelj za dramatičnemu društvu" oziroma častitim gospém in gospodom igralcem, za prijazno sodelovanje pri delni veliki akademiji v deželnem gledališči dné 7. t. m. na korist stradajočim Istrijanom in Notranjcem ; narodne pravice naroda českega, za katere po pravici se dobro- sme reči—je smrt storil. Ceravno je kot načelnik onega nesrečnega razpora, ki je narodnjake češke čepil v Staro- in Mladocehe, na čelu Mladočehov mnogo škodoval dobri stvari, je bil vendar tako poštenega in nesebič- ki isto tako se pa zahvaljuje velečastitemu občinstvu s tako obilnim pohodom pripomoglo do tako sijajnega nega značaja, da je vžival občno spoštovanje. Kazal uspeha, vsled katerega bo moči izročiti revežem lepo je to njegov pogreb. ~ V državnem zboru mora Ti s za svoto 226 gold. Odbor za priredbo milodarne akademije. Iz Budapešta. grenke požirati. Poslanec Csanady mu je očital, da je Dunaja je si. slovansko pevsko društvo tudi njegovo vladanje prokletstvo osode „Novicam" poslalo program velike „besede* , «w ju n^m vcicmjřwv m u<* ne ^aoiu^i uvucucg** ^au^auja. » 15. dne t. m. priredi na korist stradajočim I s trija- tem zmislu so bobnali tudi drugi poslanci. Tisza se 7 i ki da je on tični veternjak in da ne zasluži nobenega zaupanja poli- nom, žalibog, da nam je listnica še le došla, ko je je zagovarjal, kolikor je mogel, a rekel je tudi, da ne današnji list uže imel v tisk iti, zato mora zadostovati ta kratka notica. odstopi 7 če ga ne pahne z ministerskega stola zborova večina. Vendar stojé na Ogerskem reći tako, da brž ( Vabilo k veliki besedi v Čitalnici) v nedeljo 14. ko ne pride ministerstvo Szlavy-Sennyey nakrmilo* dne t. m. Program tej besedi je: 1. Veit 71 Praga a moški zbor. Prešern Na Ogerskem gre res vse navzdol, ljudje mrjó za cija Gounod Nedved 7> i> Povodni mož", deklama- lakoto. V neki občini je za to boleznijo bolnih 90 ljudL Dva sta uže umrla, drugi bodo najbrže šli za njima. Ljudje uže več dni jedo le z otrobov napravljeno těsto Oblakom", mešani zbor. 4. Ch. J ,,Meditation sur Faust" , za glasovir ame UUULIUU - j,i.uuuibaiiuu oui j. auou , a« ^laourii , aiuc JLJ i U. U. j o uííC VCO Ulil rikanski harmonium (Estey = orgije) in gosli, igraj o go- ker druzega nimajo Žu t spod je Alfr. Ledenig, Vikt. Parma in Jos. Majer. w T7* tT___l^v«« A M n Mi-in (i i rr A n /wi^vi í nU i r.1 n tt pan je poslal tje več koruze. Iz Bosne. Forster General Wurtemberg se je zopet i,ci — »Ave Marija" iz operete „Gorenjski slav- vrnil v Sarajevo. Potem takém se niso vresničile moški zbor, spremlja na harmoniumu gospod vesti, da pride na njegovo město D a hlen ali Jova- ček", Alfred Ledenig. 6. Reinhart Avg. Rihard Wagnerjevega „Lohengrin a' 77 Scene" iz novič. za gosli f ameri- kanski harmonium in glasovir , igraj o gospodje Viktor Parma, Alfred Ledenig in Josip Majer. 7. „Sam ne vé kaj hoče", dramatična gluma v enem in v ý8 de-janja, poslovenil Andrejčkov Jože. — Amerikanski harmonium (Estey - Costage - orgije) Darovi skupni za Notranjce In Istrijane. Zbirka v čitalniški restavraciji po gledališki milo darni „besedi* t gold. 67 kr. Je gosp Alfred Le- denig blago voljno za to besedo čitalnici přepustil. Začetek ob poli osmih zvečer. družbenike uljudno vabi to besedo čestite odbor čitalničin. Telegram Novicam''. Novičar iz domaćih tujih dežel. Z Dunaja 10. maeeija. Naslednik Hofmana bo ogerske zbornice predsednik Szlavy. Minister Konrád je v solskem odseku rekel, da bo raje prej odstopil, ko dovolil, da se v ljudskih Šolah Z Dunaj dne t m čestital Državni zbor je v oběh zbornicah nadvojvode Rudolfa 7 ki je ki presvitlega cesarjeviča dne t. m. došel v osemletni poduk na manj let skrajŠa. Francoski senat je zavrgel Šolske postave sedmi Član zabranujoČ poduk s cerkvenim obredom. 7 navdušeno pozdravljen. zbornici poslancev je finančni minister isti dan izročil predlog, naj ministerstvo pooblasti, da, ker proračuna za letošnje leto državni zbor ni še izgotovil sme davke za mesec apríl in maj pobirati še po do 9 Zitna cena v Ljubljani 6. marcija 1880. Hektoliter: pšenice domače 10 gold. 46 kr sedanji razmeri. Ob enem je minister zbornici izročil 11 gold. 3 kr predlog, da vlada sme za 20 milijonov dols-á narediti. 99 kr. — rži turšice 6 gold. 80 kr banaška soršice 7 gold, dolgá narediti, 99 kr gold. 99 kr ječmena 4 gold. 39 kr da s tem pokrije primanjk letošnjega leta. 7 katero kaže proračun prosa 4 gold. 20 kr ajde 5 gold. 39 kr ovsa 3 gold 57 kr Krompir 3 gold. 93 kr. 100 kilogramov Odgovorni vrednik: Alojzi Majer. Tisk in saložba Blaznikovi nasleduki v Ljubljani.