I ©Q©®08@© ©esvem Leto XXVIII Ljubljana, december 1986 ' Štev. 343 "o največjih gradbišč Gradisa v prihodnjem letu bo v bližini mesta Višegrad “Osni, kjer smo že letos pričeli graditi mostove in viadukte, ki so potrebni r^fadi nastanka akumulacijskega jezera za novo HE Višegrad. Mostovi, J jih bo, bodo zgrajeni na Drini in Limu, največji pa bo stal na stebrih •šokih 75 metrov S ^ seja odbora Z^ačrtovanje in razporejanje dohodka Boljša organiziranost Gradisa .Na svoji tretji seji je odbor za na-/tovanje in razporejanje dohodka j^pravljal o rezultatih poslovanja v *®š_njem letu, o osnutku srednje-j®*nih planov Skupnih služb in In-^niringa, največ pozornosti pa so a"i odbora posvetili osnutku središčnega plana delovne organiza-Je-Seznanili so se tudi z osnovami jtospodarskega načrta za leto 1987 n Pogledali sklepe prejšnje seje. Ugotovili so, da predlog ukrepov , 'zvajanje finančne discipline v r*yiru do Gradis zaradi kratkega ka ni mogel biti pripravljen in sklenili, da ga mora pripraviti Interna banka do 10. decembra letos. V razpravi o rezultatih poslovanja so ugotovili, da so podatki zelo optimistični. Primerjava Gradisa z nekaterimi večjimi delovnimi organizacijami s področji a gradbeništva kaže, da so podatki za našo DO ugodnejši, tako je npr. deilež akumulacije v dohodku znašal v prvih devetih mesecih celo 16,1 odstotka. Delež osebnega dohodka v dohodku pa je bil 53,76 odstotka, kar je manj kot je Nadaljevanje na 3. strani 4. seja problemske konference OOZK Gradisa Za večjo odgovornost Člani stalne problemske konference OOZK Gradisa so se na 4. redni seji najprej seznanili s poslovnimi rezultati Gradisa in pričakovanji do konca leta. Gradis posluje uspešno in je na vrhu gradbeništva, enako dobre rezultate pa pričakujemo tudi ob koncu leta. Več pozornosti so namenili težavam v nekaterih naših tozdih. Tako so za tozd LIO iz Škofje Loke in SPO iz Ljubljane menili, da morata poiskati notranje rezerve, čeprav so njune težave v veliki meri objektivne narave. Spregovorili so o težavah, ki jih ima SPO pri pridobivanju sredstev, še posebej deviznih, o obetih, da bo zaključni račun kovinskih obratov pozitiven in da bo angažiranost KO Ljubljana v prihodnjem letu verjetno boljša kot v KO Maribor, kjer je mnogo odvisno od izvoza v Sovjetsko zvezo. Razpravljali so tudi o težavah, ki jih ima Gradis pri načrtovanju, ker še niso znali vsi elementi poslovanja za prihodnje leto. Striktno pa se bomo držali sprejetih zakonskih in drugih določil tekoče ekonomske politike. Sklenili so, da morajo za tozde, ki imajo slabše rezultate na ravni DO nujno poiskati dolgoročne rešitve, da je naloga vseh komunistov, da se dogovorjene rešitve realizirajo v praksi in da je nujno povečati angažiranost tozda Inženiring pri zasedanju kapacitet kovinskih obratov. Strinjali so se, da je nujno potrebno pripraviti projekcijo vpliva, oziroma posledic ekonomske politike na poslovanje Gradisa. Ko so obravnavali rezultate poslovanja v tujini, so menili, da je potrebno podati realno oceno stanja. V Kuvajtu in Iraku imamo težave, mnogo bolje pa je v ZR Nemčiji, tako da so kumulativni rezultati tujine pozitivni. Razpravljali so tudi o kadrovskih težavah pri delu v tujini in o odgovornosti, pri tem pa omenili, da je nemogoče vnaprej predvideti in upoštevati vse faktorje, ki vplivajo na poslovne rezultate. Sklenili pa so, da je potrebno izpostaviti polno odgovornost tistih. Nadaljevanje na 3. strani Iz vsebine: • AOP — prehod na Iskro Delto • SPO brez motenj v poslovanju • LIO — počasi iz težav • Uspešni so tisti, ki imajo dobre kadre • Turistično naselje Babariga — Mandriol • Zmaga Gradisa v Celju S seje izvršnega odbora Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije Ali prihaja obdobje, ko bo družba ugodneje obravnavala gradbeništvo? _ Izvršni odbor Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije je podprl načelne usmeritve zvezne in republiške resolucije o uresničevanju razvojnega načrta v letu 1986. To podporo so člani Izvršnega odbora sprejeli z zavestjo, da terjata resoluciji večje dopuščanje veljave tržnih zakonitosti, kar bo povzročilo težave tudi marsikaterim gradbenim organizacijam — namreč tistim, ki sojih tako ali drugače ščitile družbenopolitične skupnosti. Ob tej načelni podpori obema resolucijama, je Izvršni odbor na seji 25. novembra sprejel še nekaj drugih stališč. Ker resoluciji kažeta, da bo tudi v prihodnjem letu manj dela, kot bi bilo potrebno za obstoječe kadrovske, organizacijske in tehnološke zmogljivosti slovenskega gradbeništva, naj sindikalne organizacije vztrajajo, da bodo občinske skupščine v planih občin konkretneje opredelile infrastrukturne in ekološke naložbe, pa tudi ukrepe za pospešitev stanovanjske gradnje. Izvršni odbor je odločno podprl stališče predsedstva Republiškega sindikalnega sveta, da morajo biti vsi pogoji gospodarjenja znani do konca leta. Sprejeli so tudi usmeritev, da bo sindikat gradbincev pospešil kadrovsko prestrukturiranje v gradbeništvu in zahteval stimulativ-nejše nagrajevanje proizvodnih delavcev. Gradbeništvo bo namreč zašlo v hude težave, če se bo nadaljeval sedanji trend, ko iz delovnih organizacij bežijo proizvodni delavci, medtem ko režija ostaja neokrnjena. Poleglega je Izvršni odbor podprl sklenitev dogovora o korektnem obnašanju na licitacijah. Ob tem je predsednik Republiškega odbora gradbincev Franc Berginc poudaril, da morajo osnovne sindikalne organizacije dobiti vpogled v to, kako in -za kakšno ceno komercialne službe pridobivajo posle. Takšni so bili sklepi, v razpravi, ki je pripeljala do njih pa je sodeloval tudi predsednik Zveznega odbora gradbenih delavcev Jugoslavije Miloš Zorič, ki je poročal o prizadevanjih tega organa. Na zahtevo Zveznega odbora je ZIS naredil poročilo o uresničevanju sklepov o stanju v gradbeništvu, ki jih je Zvezna skupščina sprejela že leta 1984. Pri tem je ZIS ugotovil, da se ti sklepi niso uresničevali in je gradbeništvo prišlo v še slabši položaj. Zvezni odbor ne terja nobenih i $ < s ODE (beri * osebni dohodek) i Imunost Moja plača je stoodstotno \ imuna proti še tako visoki infla- J ciji — tako hitro namreč izgine. J novih sklepv, pač pa zahteva, da se začno uresničevati sklepi iz leta 1984. »Pri tem s mo ved n o opozarjali, da ne gledamo le koristi svoje panoge, saj se zavedamo, da bi bilo to egoistično in ne bi nikamor prišli, če bi vsaka panoga gledala le svoje koristi,« je poudaril Zorič. »Toda v • Nobena skrivnost ni, da nelojalna konkurenca temelji na nizkih plačah gradbincev, ki delo potem izvajajo. Nesprejemljivo pri tem pa je, da niti samoupravni oigani niti sindikalne organizacije ne poznajo pogojev pri pridobivanju poslov, kar seveda pomeni, da ne morejo poznati pogojev poslovanja v svoji delovni organizaciji. Berginc je ob tem tudi menil, da bi bilo gotovo več združevanja dela .in sredstev in več poslovnega povezovanja med različnimi delovnimi organizacijami, če ne bi bilo odločanje o tržnem nastopu v rokah ozkih struktur. >A/\AAAA/WVWWWWSAA/WWV\AV" mnogih državah na svetu sov težkih gospodarskih situacijah spodbujali gradbeno dejavnost, ker ta dejavnost vleče za seboj mnoge druge gospodarske dejavnosti, ki so z njo povezane.« Zvezni odbor gradbenih delavcev je, skratka, videl priložnost, da se začne prej omenjene skupščinske usmeritve konkretizirati ravno v resoluciji za prihodnje leto. In Miloš Zorič je zatrdil, da so nekateri pomembni ukrepi v resolucijo tudi vključeni. Tako na primer zmanjšanje davkov in prispevkov: usmeritve za davčno politiko v letu 1987 predvidevajo selektivno obdavčitev, kjer bodo vse organizacije — davkoplačevalci razdeljene v 5 skupin, gradbeništvo pa naj bi bilo v drugi najugodnejši — takoj za družbenimi dejavnostmi. Pri izvajanju investicijskih del v tujini sta pomembni usmeritvi, da se v državah, kjer poteka gospodarska menjava na osnovi blagovnih list, vključi vanje tudi gradbeno dejavnost, pa da mora jugoslovanska banka za mednarodno sodelovanje bolj podpreti izvajanje investicijskih del v tujini. Zvezni odbor gradbincev se tudi, odločno zavzema za strežno rešitfcv položaja tistih izvajalcev, ki so prizadeti z odlogi plačil na osnovi meddržavnih sporazumov. O akciji 30.000 stanovanj v Jugo- slaviji Zvezni odbor gradbincev meni, naj to ne bo enkratna akcija, pač pa naj postane dolgoročna usmeritev, da se omogoči gradnjo za trg ter da ustrezne komunalne organizacije in si si zanjo pripravljajo zemljišča. Seveda to še ni vse, saj na zvezni ravni niti ni mogoče uresničiti vseh usmeritev. V okviru svojih pristoj-. n osti bi morali sprejeti ukrepe za podporo gradbeništva tudi v republikah in občinah, pa tudi gradbinci ne smejo pozabiti svojih obveznosti Prepričan sem, da prihajamo v obdobje, ko bo družba ugodneje obravnavala graebeništvo kot doslej, je rekel MilošZarič in takoj pristavil, da to gradbincem samim nalaga veliko obveznost. Na prvemme-stu med sklepi Zvezne skupščine piše, da morajo gradbene organizacije na osnovi Dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije pripraviti svoje programe, a le malo organizacij je to uresničilo. Priznati moramo, da mi veliko p pričakujemo od drugih, sami pa smo le malo naredili, je nadaljeval Zarič in to podkrepil še z naslednjim primerom: Mnoge gradbene organizacije zahtevajo sprejem zakona o obnašanju na licitacijah. Proti komu in za koga zahtevajo tak zakon. Mi, gradbinci, zahtevamo od drugih, naj nam predpišejo pravila obnašanja. Ali je to umestno? Če se sami nismo mogli dogovoriti, kako je treba delati, kako bo to naredil nekdo drug namesto nas. Precej pozornosti je zbudil tudi Ranko Krašič s poročilom, kaj v SGP Grosuplju pre/dlagajo za ureditev razmer pri stanovanjski gradnji. Realistično je opozoril, da je stanovanjska politika bolj političen kot ekonomski problem, pa tudi, da na tem področju nikoli ni mogoče pričakovati veljave zgolj ekonomskih elementov. Vedno bodo namreč tudi določene politične korekture. Mogoče in nujno pa je uvesti čiste odnose. Po Krašičevem mnenju je zdaj • Miloš Zarič je končal z ugotovitvijo, da je jugoslovanskih gradbincev glede na obseg dela brez dvoma preveč. Nekateri celo predlagajo, naj bi naredili plan za 20 do 25-odstotno skrčenje gradbeništva. Toda tega ni mogoče opraviti s planom. Kako naj bi določili, koga je potrebno ukiniti? F.dina perspektivna pot je dopustiti delovanje tržnih zakonitosti, kjer bodo preživeli tisti, ki so sposobni. Na to je naravnana resolucija in ukrepi, ki jo spremljajo — na primer novi zakon o sanaciji. Pri uveljavljanju teh usmeritev bodo tudi boleče posledice, toda po mojem prepričanju to vendarle pomeni manjše zlo, je menil Zorič. razpored moči izrazito v prid p0*1" ličnim dejavnikom (od občin do republike), medtem ko izvajalci nimajo ustrezne besede. Rešitev b| bila seveda v tej smeri, da bi da1' izvajalcem približno enak vpliv ko' političnim dejavnikom. Drug pr°' blem je po Krašičevem mnenju, zaradi prenizkih obresti pada vrednost kapitala. Zato se zavzema, naj bi kupci stanovanj plačevali realn6 obresti, nakup pa naj bi jim olajšal'( drugimi ukrepi. Poleg tega pa 1,1 lahko uvedli tudi socialne koretive, toda za to pomoč bi morali ustanoviti poseben sklad, ne pa da bi šla na stroške banke. Če bi uredili odnoseV stanovanjski gradnji, bi zgradi'1 mnogo več stanovanj, ki bi bila obenem kvalitetnejša in v končni posledici tudi cenejša, je menil Rank° Krašič. Dogovorili so se, da bo ustrezna komisija pri Republiškem odboru to gradivo pregledala, ga po potrebi se dopolnila in dala pobude za reševanje teh problemov. .. Lojze Javornik Priznanje Geološkega zavoda, skulpturo »Vrtalci« je v imenu kamnoloma Črni kal prevzel njegov vodja Mladen Grgurič Ob 40-letnici Geološkega zavoda Ljubljana Skulptura »Vrtalci« kamnolomu Črni kal Skulptura »Vrtalci« podeljena kamnolomu Črni kal. S slavnostno sejo Geološkega zavoda Ljubljana je ta 2600-članski kolektiv 3. decembra počastil 40-letnico uspešnega delovanja. Slavnostni govornik je bil Erik Vrenko, predsednik republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost. Ob tej priložnosti 'so šestim najzaslužnejšim delavcem GZL podelili visoka državna odlikovanja za posebne zasluge pri razvoju kolektiva. Proslave so se udeležili predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupnosti republike in Ljubljane ter predstavniki delovnih organizacij iz cele države, s katerimi Geološki zavod Ljubljane tesno sodeluje. Proslave so se udeležili tudi Predstavniki naše delovne organizacije. Poleg državnih odlikovanj je Geološki zavod podelil # svojim dolgoletnim poslovnim partnerjem priznanja in plakete. Najvišje priznanje, ki ga je podelil Geološki zavod Ljubljana tozd Vrtanje in miniranje je skulptura »Vrtalci« je bil tudi naš kamnolom Črni kal. Plakete za dolgoletno sodelovanje pa sta prejela tozd GE Koper in tozd GE Nizke gradnje Maribor. C. P. V J ^“daljevanje s 1. strani Za večjo odgovornost Podajajo informacije in v primeru Qvomov zahtevati argumente. Pri Pokrivanju negativnih rezultatov v lljini pa je potrebna enotna polica akcija. Komunisti dajejo vso Podporo vodstvu DO pri sanaciji j^gativnih rezultatov in hkrati zadevajo, da vodstvo izpostavi odgo-Ofnost tistih, ki so kakorkoli pričevali k takim rezultatom. > Strinjali so se, da je glede na pologi Gradisa v slovenskem in jugo-•ovanskem gradbeništvu nujna a^a prisotnost na tujih trgih. Za do-Scgo primernih rezultatov pa so po-rebni določeni organizacijski in kadrovski ukrepi. Po razpravi o organiziranosti ZK v delovni organizaciji so sprejeli sklep, da bodo izvedli programsko — volilno sejo akcijske konference po opravljenih programskih sejah osnovnih organizacij ZK, vendar najkasneje do konca januarja prihodnje leto. Izvršilno politični organ akcijske konference bo predsedstvo, ki bo štelo 7 članov, izmed njih pa bodo izvolili predsednika. Osnovne organizacije pa morajo evidentirati kandidate za predsedstvo do konca letošnjega leta. M. M. Nadaljevanje s I. strani Boljša organiziranost Gradisa določeno v gospodarskem načrtu. Z osebnimi dohodki je Gradis že dosegel povprečje slovenskega gospodarstva, v gradbeništvu pa je v samem vrhu. Pri obravnavi osnutka srednjeročnega plana 90 za DSSS so ugotovili, da bodo morali srednjeročni plan za tehnično službo spremeniti zaradi vključitve konstrukcijskega biroja, ki bo odšel iz Inženiringa. Splošno mnenje je bilo, da bi morali določiti norpative in standarde za stroške Delovne skupnosti, kar naj bi pripeljalo tudi do ustreznejšega načina nagrajevanja in zmanjšanja odliva kadrov iz DSSS. To nalogo bi določili kot razvojno — raziskovalno nalogo in jo kot nujno predložili v izdelavo Razvojni službi. Razpravljali so še o potrebi po drugačni organiziranosti vodstva Delovne skupnosti, o tem, da mora poslovna filozofija doseči korenite premike, o tem, da je potrebno organiziranosti delovne organizacije dati posebno veljavo, o potrebi povečanja Razvojne službe z raziskovalno enoto. Na koncu so ugotovili, da sta osnutka srednjeročnega plana za DSSS in Inženiring primerna za razpravo. Po predlogu komisije za sestavo srednjeročnega plana 90 delovne organizacije je potrebno še dopolniti osnutek plana 90 za počitniške domove, skleniti samoupravni sporazum o združevanju sredstev za skupne nabave, določiti normative in standarde v DSSS, narediti plan o večanju deleža lastnih virov obratnih sredstev, izdelati predloge za spremembo delovanja finančne in računovodske funkcije v Gradisu in pripraviti koncept razvoja družbenega standarda. Pri osnovah gospodarskega načrta 87 so ugotovili, da so pripravljene tako kot doslej, to je iz sedaj veljavnih dokumentov. Razpravljali so tudi o tem, kakšen deflator bi bilo najbolje upoštevati pri pripravljanju planov za prihodnje leto. Odbor za načrtovanje in razporejanje dohodka je ob koncu seje še priporočil tozdom, da sprejmejo lastne ukrepe o prerazporeditvi delovnega časa in da naj upoštevajo sedanjo zakonodajo pri obračunavanju nadurnega dela. M. M. SVyvvw‘ywwwvsAAAA/,7\(Aryv\ < S Ob izplačilu \ i; 15. decembra_______ij | Vrednost i točke \ 12,50 dinarja; s Glede na dobre rczul- s s tate poslovanja in oceno s s do konca letošnjega po- s s slovnega leta, smo se v s s Gradisu ponovno odločili s s za dvig akontacijske vred- s s nosti točke. ? Točka je od 1. novembra ^ ? vredna 2,50 dinarja, kar £ <; znaša povečanje za 8 od- č i stotkov. s \ C P- \ y\AAAAZWSAiVWWWWWVWWW' — Srečno novo leto tl želim! — Daj no, kako moreš, saj veš, da sem v gradbeništvu! AOP — računalniški center — prehod na Iskro Delto Računalniki in z njimi računalniška obdelava podatkov postajajo vse bolj nujen pogoj uspešnega poslovanja. V razvitem svetu si dela brez tega sploh ne morejo več predstavljati. Gradis računalniško obdeluje podatke že več kot desetletje, vendar predvsem v finančni službi in kadrovski evidenci, manj pa v proizvodnji. Za hitrejše in kvalitetnejše, to pa pomeni bolj racionalno in cenejše poslovanje, je potrebno vpeljati računalniško obdelavo podatkov praktično na vsa področja dela. Služba za avtomatsko obdelavo podatkov na Skupnih službah je pred štirimi meseci dobila novega direktorja. Zaprosili smo ga, da je razložil svoj koncept dela ter organiziranosti svoje službe, in nove, pomembnejše vloge službe za AOP v Gradisu. »AOP je v takšni obliki, kot obstaja danes, bil zasnovan že pred dvanajstimi ali nekaj več leti. Svoje dni je bil OAP » oddelek zase«, sprejemal je podatke, jih obdeloval in posredoval porabnikom, rezultati pa so bili odvisni od zavzetosti zaposlenih. Takrat so na oddelek mnogi gledali zviška. Koncept AOP sicer ni bil zgrešen, vendar se je do danes marsikaj spremenilo, tako v tehnologiji kot v pojmovanju dela našega oddelka«, je za začetek povedal direktor službe za avtomatsko obdelavo podatkov, Marjan Jerič. »AOP postaja servis za nudenje uslug uporabnikom, ki so že, ali pa še morajo sami postati sposobni vnašati podatke, jih obdelati in dobiti zaželjene rezultate. AOP ne bo več pasiven zbiralec in posredovalec podatkov. Tak koncept dela bo omogočal, da bo znanje, ki ga imamo v AOP in usluge uporabnikom, na precej višjem nivoju. Od uporabnikov pa takšna usmeritev zahteva določeno znanje — z njegovega področja in s področja informatike. Tudi odgovornost za podatke bodo nosili uporabniki sami, ker jih bodo sami vnašali, obdelovali in dobili izpiske. AOP pa se kot servis, ki bo nudil te usluge, s tem ne bo več v pretežni meri ukvarjal. Na nas se bodo prenesle samo najpomembnejše funkcije, za katere uporabnikov ne smemo obremenjevati. Zaradi podcenjevanja vloge AOP v preteklem obdobju imamo težave s kadri, predvsem z najbolj strokovnimi, ki so si poiskali bolj perspektivno delo. Hitre rešitve za te težave ni, edina sprejemljiva je, da postanemo informacijski sistem, ki ne bo več zahteval toliko »ročnega« dela in s tem tako številčne ekipe, ker se bo del aktivnosti prenesel na uporabnike podatkov. Seveda ta prehod ne bo hiter, trajal bo kar precej časa. Dosedanja računalniška oprema, tudi na tozdih, ježe precej iztrošena, c-------------------- ) • Zaradi novega koncepta bomo prešli tudi na novo strojno opremo, na Iskro-Delto. Če bi uporabili tehnologijo IBM, bi potrebovali veliko ekipo specialistov, da bi razvila delo. Z Delto pa bomo vzpostavili inteligentna vozlišča, ki bodo zmogla kvaliteten prenos in obdelavo informacijskih tokov. Prehod iz računalniškega sistema Facom na Delto ne bo trenuten, tako da bosta sistema živela vzporedno približno še dve leti, medtem pa se bo vsa obdelava prenesla na nov sistem. Vsi sedanji in bodoči uporabniki se bodo morali v tem času seznaniti z novo tehnologijo, da jim bo postala »domača«. V________________________________J 3. redna — letna seja Konference OOZS bo 11. t. m. Sprejem akcijskih usmeritev Delegati Konference OO ZS GIP Gradis sc bodo letos sestali še na eni seji. Gre za letno sejo sindikata Gradisa na kateri bo osrednja točka dnevnega reda ocena poslovanja za leto 1986. Na seji, ki bo 11. decembra bodo opredelili naloge sindikata Ev tistih tozdih, kjer se lahko pričakujejo slabši rezultati. Poleg ocene dela Konference OO ZS po konstitutivni seji, bodo delegati potrdili poročilo o realizaciji finančnega plana Konference OO ZS za leto 1986 in sprejeli finančni plan za leto 1987. Na dnevnem redu bo tudi sprejem poslovnika o organiziranosti in delovanju Konference OO ZS Gradisa ter sprejem akcijskih usmeritev za delovanje Konference OO ZS v prihodnjem letu. C. P. Direktor AOP Marjan Jerič: »Kvalitetne in hitre informacije omogočajo boljše poslovanje.« ali pa malo uporabljena, kar pomeni, da je bila slabo ali premalo izkoriščena. Takšno bo potrebno odprodati in jo nadomestiti z novo, takšno, ki bo kompatibilna z Iskra-Delta sistemom. Se naprej pa bo uporabna oprema IBM-PC, ki je združljiva z Deltino, uporabljala pa se bo predvsem za tehnične aplikacije, ker je vanje vgrajenega več znanja in izkušenj in dosti manj samih podatkov. Konec oktobra smo prekinili sodelovanje z Emono, vsi podatki so sedaj na Facomu. S prekinitvijo nj| bilo hudih težav, tako da ta poteza ni bila boleča. Nekje do 25. decembra bomo dobili Deltino opremo in potrebno bo napeti vse sile, da bo nov sistem čimprej polno zaživel. In to ne le zato, ker ga bomo pač imeli, ampak predvsem zato, ker tak sistem resnično potrebujemo in je že skrajni čas, da z njegovo vpeljavo naredimo nov korak naprej v naši miselnosti in delu. Pri takšnem konceptu široke uporabe računalnika v Gradisu pa bodo nastopile kadrovske težave, ki pa bodo manjše kot bi bile pri uporabi opreme IBM. Če od naše sedanje ekipe, ki šteje 21 ljudi odštejemo skupino, ki v računalnik vnaša podatke (9 sodelavcev), pripravnike, vodstvo in administracijo, ostane ekipa dveh ali treh ljudi, ki bi lahko kreativno delali v novem sistemu. Zato bo potrebno pridobiti še nove, visoko usposobljene delavce. Bolje kot do sedaj bo potrebno urediti tudi nagrajevanje, ki bo moralo biti dovolj stimulativno, da bo pritegnilo ctrnknvniake. Rešiti bomo morali tudi prostorske težave —sedaj delamo na dveh koncih, to pa nam še dodatno otežuje delo. Na tozdih bo potrebno pritegniti ljudi, ki jih delo z računal- nikom zanima in jih primerno usp0" šobiti. V prvih dveh letih, ko bosta delo- Sl vala sistema Facom in Iskra-Dcl,a vzporedno, bo potrebno pripra' osnovne aplikacije, tako glede obračunavanja osebnih dohodkov, ka-drovske evidence, osnovnih sredste itd. tervpeljati minimalne povezavf' to je pripraviti in preizkusiti inteU' gentna vozlišča. V nadaljnjih dve letih pa bo potrebno, glede na teh' nično in strokovno pripravljen08^ ] zadolžitve postopoma prenašatiih \ neposredne uporabnike na tozdih' ( Terminali na tozdih bodo s ceh' z tralnim računalnikom povezam , zakupljenimi telefonskimi linijam1' Te vsaj zaenkrat omogočajo kval*' j tetnejše povezave od pred nekm: dnevi vzpostavljenega dela JUP-V omrežja v Sloveniji. V tem omrežja ^ bomo imeli le tri točke — v Ljubija ni, Mariboru in Celju. Z nam1 icsti' tvijo inteligentnih terminalov bom zmanšali potrebe po neprekinjen, zvezi med njimi in centralnim računalnikom. • Uporaba računalnikov v predvidenem obsegu bo zmanjšala poranu (in s tem stroške) papirja vseh vfS ■ informacije bodo bolj žive in tak J pri roki, med podatki in uporabni ne bo posrednikov, pa tudi obdelav podatkov se ne bodo ponavljale, zaradi boljšega informiranja bo ola^ šano tudi odločanje in vodenje^ načrtu pa imamo tudi uvedbo avt° matske pošte, to je pošiljanja sp°r°' čil po računalniških linijah, kar b‘ olajšalo dogovarjanje in sodelovanje«. Novi direktor AOP ima torej P(e' cej ambiciozne načrte s svojim oddelkom. Glede na to, daje hitra i” natančna informacija ter obdelav3 podatkov eden od temeljev uspe$' nega poslovanja, lahko saiU° upamo, da bo njegov koncept tudiv .resnici čimprej zaživel i. Milan Marč' DOPISUJTE V SVOJE GLASILO! o S Uspešno delo komisije za ugotavljanje motenj V$PO brez motenj v poslovanju nzadevanje delavcev Strojno prometnega obrata so ob pomoči komisije Ugotavljanje motenj že obrodila sadove. Leto bodo končali brez motenj v oslovanju, upajo pa tudi na boljše rezultate v prihodnjem letu. Vendar je . ®8° s,vari odvisno tudi od zunanjih dejavnikov, zase pa so prepričani, da ln vendar j fm vsaj omogoča a v°v|Jenje inflacije oziroma zagoto-1.1 '0 za doseganje planov iz gospodarskega načrta ter predstavlja '' tov°V0 Za dose8anie boljših rezulta- i. v *majo pa še mnogo težav, naj-- ečJa med njimi je zadolženost. Ker emov so bili skozi celo leto v poprečju zadolženi za 500 milijonov dinarjev, jih je plačevanje obresti močno obremenjevalo. Velike težave imajo tudi pri velikih objektih zaradi priznavanja razlik v cenah. Razlogi za težave pa so tudi objektivne, zunanje narave in nanje ne more vplivati ne Gradis ne SPO. To so nelikvid-nostne težave države, zaradi česar jim je otežkočen uvoz rezervnih delov za stroje iz tujine. Tako ti po nepotrebnem stojijo in zmanjšujejo realizacijo. Združevanje sredstev Gradisovih tozdov za nabavo mehanizacije tudi i 1 I še 104 stanovanja na Ravnah Zadnji stanovanjski blok na Javorniku Ko je že vse kazalo, da bo stanovanjska gradnja na Ravnah za nekaj fasa zamrla, so se urbanisti odločili, da se soseska na Javorniku bolje izkoristi. V prazen prostor so vrisali še en stanovanjski blok, ki so ga "Projektirali v našem ljubljanskem Biroju za projektiranje. »Res je. V prvotnem zazidalnem načrtu tega bloka ni bilo,« je Pojasnil sektorski vodja Srečko Kante in dodal da gre za stanovanjski blok s I04. stanovanji. Trenutno sta v gradnji le dva vhoda v katerih je 64 stanovanj. , Gre za objekt, ki ima pritličje •n štiri etaže in je prvi stanovanjci blok na Javorniku, ki bo imel kaslično streho dvokapnico. V bloku prevladujejo manjša stanovanja. Garsonjere i maj o površino 35 do 38 kvadratnih metrov, Je pa tudi nekaj trisobnih stano-vanj oz. dvosobnih z dvema ka- binetoma s površino okrog 80 kvadratnih metrov. Gradnja tega stanovanjskega bloka se je pričela aprila letos, rok za dokončanje del pa je konec februarja prihodnjega leta. Delavci našega tozda GE Ravne na Koroškem bodo v kratkem začeli graditi tudi druga dva vhoda. Projekti so že narejeni, vendar še ni v celoti rešena finančna konstrukcija. Vrednost del po pogodbi znaša 800 milijonov dinarjev. C. P. ^a Javorniku sta trenutno v gradnji le dva vhoda v katerih je 64 stanovanj. Druga dvajnproda bodo začeli graditi v kratkem SPO je s svojimi stroji prisoten na vseh Gradisovih gradbiščih, tako tudi v Barbarigi pri Pulju v tem letu, na žalost, ni bilo izvedeno v roku, to je februarja ali marca, temveč šele konec septembra. V tem času pa je velika inflacija povzročila padec kupne moči tozda. Vendar jim je po dveh letih prizadevanj uspelo plačati dva stroja Caterpillar D8L, ki naj bi ju dobili še letos. Strojno prometnemu obratu dela preglavice tudi reeksport mehanizacije. Stroji, ki se vračajo iz tujine so največkrat v slabem stanju in potrebni generalnega popravila, za kar pa so potrebna devizna sredstva in dovoljenja za uvoz rezervnih delov, oboje pa je težko dobiti. V preteklih letih so imeli velike težave s fluktuacijo delovne sile. Letos se je stanje izboljšalo, to pa so dosegli z novim pravilnikom o nagrajevanju, ki stimulira predvsem proizvodne delavce, šoferje in strojnike, urediti pa bodo morali še dohodke mehanikov. Na tem področju jih čaka še dosti dela, ker jim odhajajo tudi mnogi dobri mehaniki, ki so jih pred tem pošiljali na izpopolnjevanje v tujino. Direktor tozda SPO, Stone Fidler je še pojasnil, da je popolnoma zmotno mnenje, da so dohodki v tozdu zelo visoki, oziroma, da daje SPO prevelik delež dohodka za osebne dohodke. Do napačne interpretacije podatkov prihaja zato, ker v analizah ni realno prikazano stanje opravljenih nadur, ampak le toliko, kot je z zakonom dovoljeno — to je 30. Vse ostale nadure — do 100, včasih pa celo več, so prikazane v okviru presežka, kar pa izmaliči prikaz dohodkov v SPO. K odpravi motenj je veliko pripomogla tudi komisija v okviru delovne organizacije v sestavi: Alojz Kepic, Vekoslav Pečnik in Peter Vrhunc, ki je dosegla, da sc sedaj cene storitev določajo 4 krat letno, namesto enkrat. S tem je SPO-ju dana možnost, da se enakovredno z ostalimi tozdi upira inflaciji. Letos so uspeli tudi renovirati mehanično delavnico, za vzdrževanje težke gradbene mehanizacije, tako da je sedaj ena najbolje urejenih v Sloveniji. Po predvidevanjih bodo do konca leta formirali vse potrebne sklade, to je sklad skupne porabe, stanovanjski sklad skupne porabe, rezervni in poslovni sklad, vendar v minimalni, to je obvezni obliki. Tako ne bodo imeli več motenj v poslovanju ob koncu leta, kot jih imajo po devetih mesecih. Osnutek gospodarskega načrta za leto 1987 je zelo napet, vendar upajo, da bodo dosegli planirani celotni prihodek 12,2 milijarde in dohodek 4,105 milijarde, računajo pa tudi, da bodo po nekaj letih obračunali celotno amortizacijo. Da bi dosegli zastavljene cilje, bodo morali povečati produktivnost za 3,7 odstotka, povečati števila obratovalnih ur in seveda še naprej kvartalno usklajevati cene. Naslednje leto nameravajo v SPO vložiti v osnovna sredstva 3,6 mili- ( I ^ • Pri plačilu dohodka na uro so v SPO glede na izobrazbo celo na zadnjem mestu v delovni orgnaizaciji, neproizvodni kadri pa so sorazmerno slabo plačani, sam direktor pa je šele na 97. mestu po izplačanem osebnem dohodku v Gradisu. Tudi ni res, da bi SPO izplačeval višje osebne dohodke na račun amortizacije. V-------------------------------- jarde dinarjev, ker pa bo sredstev £ amortizacije le 1,9 milijarde, bodo za izpolnitev plana potrebovali še združena sredstva, oziroma bančne kredite. Najnujnejše opreme pa potrebujejo v vrednosti 2,2 milijarde dinarjev. Čaka jih tudi reeksport mehanizacije z delovišča v Gumi v višini 886 tisoč dolarjev, za kar bo tudi potrebno združiti sredstva. V osnutku SP-,90 pa so si zadali nalogo, da bodo pridobili več specialne opreme, posebej še za zabijanje pilotov, ker bo vse več gradenj na slabo nosilnih tleh, še bolj pa se bodo usposobili za gradnjo luk. V 1987 letu pa si želijo več fi- nančne discipline pri plačilu storitev Gradisovim tozdom ter več sodelovanja tudi pri lepih delih, ne le pri najtežjih. M. M. Kadrovski službi v Gradisu bo treba dati pravo mesto Uspešni so tisti, ki imajo dobre kadre Ko sem nedavno prevzel dela in naloge s področja kadrovsko-socialne službe Gradisa, sem se v celoti zavedal odgovornosti, ki jih prevzemam. Kadri, znanje, ustvarjalnost, to so besede, ki jih vse pogosteje slišimo in uporabljamo, zahtevajo pa veliko vztrajnega in sistematičnega dela. V bodoče naj bi KSS na nivoju DO dobila vsaj tak pomen, kot ga imajo ostale strokovne službe na nivoju DO. Menim, da ne moremo govoriti o pomembni in manj pomembni strokovni službi. Vse službe se med seboj dopolnjujejo in prispevajo k temu, da delovna organizacija lahko nemoteno posluje in dela. i Ugotavljam, da se zaradi naše slabe organiziranosti marsikatera naloga podvaja. To bomo skušali odpraviti s tem, da bomo opredelili dela in naloge, ki so v izključni pristojnosti strokovne službe v DSSS ter dela in naloge, ki jih bodo opravljale kadrovske službe tozdov. Posameznih del v bodoče naj ne bi več podvajali. Zato želim, da presežemo tehnokratska gledanja na razvoj kadrovske funkcije, na drugi strani pa, Most na Fužinah bo stal tik ob starem fužinskem mostu. Dolg bo 94,6 metra, širok pa 15.8 metra. Stal bo na območju, ki sodi pod spomeniško varstvo, zato bo ohranil arhitekturno podobo starega mostu. Most ne bo imel le prometno funkcijo, temveč bodo pod njim za potrebe soseske v Hrušici speljali kanalizacijo, vodovod, elektriko in PTT napeljavo. Zato bo most grajen da smo tudi mi v KSS (kar velja tudi za kadrovske službe tozdov) bolj. sprejemljivi za nove ideje, za manjše inventivne prispevke ter za boljšo koordinacijo našega dela. V organizacijskem smislu ne predlagam kakih bistvenih sprememb. Še naprej bo v okviru KSS delovalo 5 oddelkov s strokovno usposobljenimi kadri; kadrovanje, izobraževanje, nagrajevanje, informiranje ter zdravstveno-socialna problematika s posebnim poudarkom na družbenem standardu zaposlenih ter na kulturno-rekreacijski dejavnosti. Usklajevanje dela tako sestavljene službe mora biti pretehtano. Če hočemo sanirati kadrovsko socialno službo Gradisa, moramo najprej analizirati današnje stanje. Iz analize, ki je na razpolago, lahko v dveh fazah in bo tudi bistveno dražji. Prva faza, ki se bo zaključila do konca junija prihodnjega leta, bo stala 540 milijonov dinarjev, druga, do 15. oktobra pa še 790 milijonov. Pred Gradis je tako postavljena zahtevna naloga, saj bodo morali delavci v prvi fazi delati v težkih vremenskih pogojih. C. P. ugotovimo, da je v enoletnem obdobju odšlo iz KSS osem delavcev in sicer dva z visoko, štirje z višjo in •dva s srednjo izobrazbo. Vseh teh delavcev do danes še nismo nadomestili. Strokovnost dela posameznih oddelkov v sestavi KSS postaja že vprašljiva, sama fluktuacija pa zaskrbljujoča. Iz tega sledi, da je prva in osnovna naloga pridobiti v strokovno službo manjkajoče strokovnjake za opravljanje del in nalog, ki so osnovna dejavnost službe. Ko bo to sanirano, bomo lahko resno pričeli s kvalitetnim delom in pravi pomoči tozdom s področja posamezne stroke. V pogledu razvoja kadrov pa bomo dali več poudarka izobraževanju in napredovanju strokovnih kadrov, v tesni medsebojni povezanosti s tehnološkim razvojem in dolgoročnim ekonomskim razvojem Gradisa. Kar pa na drugi strani pomeni tudi nenehni razvoj KSS, saj delamo z živimi ljudmi, od katerih pa je ponovno odvisno naše delo in uspehi. t Nekoč mi je naš znani strokovnjak dr. Stane Možina dejal, da so bili vedno najuspešnejši tisti, ki so imeli dobre kadre, obvladali organizacijo dela in ki so vedeli, kdaj in kako pritegniti ljudi k sodelovanju ter kako uravnavati njihovo delovanje in kako zadovoljiti njihove potrebe. Čim višja je stopnja usklajenosti medsebojnega dela in interesov ter želja posameznikov, tem večji so uspehi. Kadrovanje torej zagotavlja ustrezno strokovno organizacijo podjetja, ta pa zagotavlja smoter-nost celotnega delovanja. Želimo doseči, da bo vsak gradisovec v svojem okolju lahko razvijal svoje potencialne sposobnosti in pridobljena znanja tudi uporabljal v praksi. Nenehno bomo spremljali razvoj vodilnih in vodstvenih kadrov ter kadrov, ki delajo v tehnično-razvojnih službah in na zunanje tržnem področju v cilju povečanja znanja in sposobnosti. Na osnovi ustreznih podatkov bomo v prihodnje tudi uredili in uskladili sistem napredovanja. Center za izobraževanje bo tudi v bodoče uporabljal najrazličnejše tehnike izobraževanja, ki so najbolj značilni za izobraževanje odraslih, seveda pa se bomo tudi posluževali vseh ostalih oblik kadrovanja, šti-pend;ranja in vzgoje kadrov na vseh področjih našega dela. Načrtno štipendiranje pa bo glavni vir pridobivanja mlajših kadrov. Tako bo izobraževanje postalo stalen proces pridobivanja znanja in kadrov, kot je tudi stalna proizvodnja. Nove strategije bodo zahtevale bolj široko in fleksibilno strokovno teoretično podlago ter premike od detaljnih znanj k sistemskim, kar Simbolični pričetek gradnje mostu na Fužinah je bil 17. novembra. Temeljni kamen je položila predsednica Skupščine mesta Ljubljane Nuša Kerševan, most pa bo zgrajen do 15. oktobra prihodnjega leta. Pričetek gradnje novega fužinskega mostu v Ljubljani Čez leto dni bo zgrajen nov most Gradis v letošnjem letu vse bolj sodeluje pri gradnji mostov v Ljubljani. Poleg največjega mostu čez Mali graben, ki sodi v projekt južne obvoznice in brvi za pešce čez Ljubljanico v stanovanjski soseski Nove Fužine, je bil 17. novembra položen temeljni kamen za nov most v Fužinah in 8. decembra temeljni kamen za most čez Grubarjev prekop. -jjš/j pomeni, da bomo osebnostni razvoj bolj vključevali v skupinsko delo. ka, zato bomo ob upoštevanju no- ■ tranjih kot zunanjih motivacijskih faktorjev temu tako pomembnemu dejavniku posvetili še posebno pozornost. Osebni dohodek (plača) je v evropski kulturi poglavitni dejavnik, seveda niso odveč tudi nagrade, priznanja, pohvale itd. O delu strokovne službe, predlogih in problemih bomo pisali v posebnem prispevku. Sistem obveščanja je osnovno pomagalo, da zaposlene v Gradisu seznanjamo z našim delom,problemi in uspehi, istočasno pa aktiviramo ustvarjalnost in samokritičnost, zato bomo do sedaj obstoječa sredstva informiranja, Gradisov vestnik, obvestila, Informacije, vsebinsko nenehno dopolnjevali ifi izboljševali, kajti le tako bodo ob- laka Klančar, direktor KSS Gradisa: »Menim, da ne moremo govoriti o pomembni in manj pomembni str-kovni službi.« stoječa sredstva informiranja odraz časa in prilik v katerih živimo in delamo. Sledili bomo tudi sodobni ekonomski propagandi z ustreznim delom in publikacijami. Korak dalje bomo napravili tudi na področju socialno-zdravstvene problematike. Stremeli bomo za tem. da bi vsak tozd imel svojega socialnega delavca. Zavedamo se medsebojne odvisnosti ekonomskih in socialnih faktorjev, kar velja tudi Pl organiziranju, izvajanju radbeništvu, posebej še v lesarstvu, d tem nas v naši stroki dodatno ot)remenjuje naravna katastrofa, to je močno uničen gozd v zimi pred jemi leti, kar se predvsem odraža v ■ l abši kvaliteti osnovnega reproma-eriala (hlodovine) in manjših kolidže tako dragega lesa. V boljših as*h je bil količnik cen hlodovina —• ^gan les preko 3, normalni izračuni uPoštevajo faktor 2,15 sedaj pa je ta ^radi prej omenjenih problemov Pldel izpod 2. I onkurenca na trgu je taka, da le s ,ežavo dobimo dela, pri katerih bi ahko zaslužili kaj več kot lastno en°, v veliko primerih pa celo prevrtamo dela z občutnimi popusti in Pnčno računico, ki kaže celo pod a,vo lastne cene. Le zelo dobra or-^liziranost bi v takih primerih JJliogočila poslovanje brez izgube. tem področju pa smo nemalokrat Nemalo uspešni. Struktura del se je v kriznem ob-I °bju gradbeništva bistveno menja-*• Nekoč dobro poznanega in za Ugodnega programa — montaž-'1 barakarskih naselij — v sedanjih ^s'h skoraj ne poznamo več. Vse ^gosteje se moramo sprijazniti z z1®ijšimi, drobnimi deli in pa pro-°Pami za široko potrošnjo, kjer pa so še toliko bolj podvržene tržnim zakonitostim in hudi konkurenci na Nenasičenem trgu. faradi popolnejše angažiranosti v kviru izvajanja sanacijskega prosta smo se odločili za akcijo »do- seči večji fizični obseg proizvodnje v zadnjih dveh mesecih«. Akcijo izvajamo tudi s podaljšanim delovnim časom. Za to proizvodnjo pa imamo tudi že kupce. Zaloge pa smo uspeli že toliko zmanjšati, da so celo v absolutnem znesku manjše kot pa na začetku leta.« Anton Demšar, direktor tozda LIO: »V izdelke več znanja in manj surovin.« Glede situacije v bodoče, predv-( sem v naslednjem letu, si v LIO ne' delajo utvar. Težave bodo še ostale več ali manj iste, vendar je na področju angažiranosti le nekaj več dobrih izgledov. »Trženje in marketing je področje, ki smo mu ob spoznanju, da kriza le ne bo tako kratka, morali posvetiti več pozornosti. Na tem področju smo dosegli že vzpodbudne uspehe, predvsem pri odpiranju na širši jugoslovanski prostor, pa tudi na inozemske trge. V tem trenutku kaže, da bo leto 1987 za nas predvsem na zunanjih trgih uspešnejše. Sicer pa smo se že celo leto preizkušali in si utrdili pozicije na avstrijskem trgu. Tja bomo drugo leto skupaj z Jelovico prodali vsaj 50 hiš. Letos smo se začeli ukvarjati tudi s kupci v ZDA, to tržišče obdelujemo preko Slovenijalesa in njihovega predstavništva. Prve resnejše pogodbe naj bi sklenili že do konca tega leta. Naša planska usmeritev je, da bi vsaj 25 odstotkov celotnega prihodka ustvarili na tujih trgih. Z dodatnimi državami in republiškimi vzpodbudami uspevamo v tem trenutku dosegati take cene, ki omogočajo normalno akumulacijo. Še vedno pa obstaja problem nerealnega tečaja dinarja, kar ne stimulira Težko je najti kupca za les slabše kakovosti — posledice vetroloma se poznajo še danes pri kvaliteti hlodovine izvoza v zadostni meri. Značilnost našega proizvodnega programa je v tem, da delamo predvsem za znanega kupca, in to od vsega začetka, od ustanovitve, rasel je le obseg proizvodnje. Ob zadostni dimenzioniranosti lesne industrije s proizvodnimi programi serijskega značaja, takega dela v tozdu tudi ni bilo umestno predvidevati. Kljub temu pa se sedaj le kaže potreba po delu programa, ki bi imel karakter stalnejše proizvodnje. V okviru gospodarskega načrta 1987 smo si zaradi tega in na pobudo Izvršnega sveta Skupščine občine Škofja Loka zadali nalogo, da v svoj program vnesemo tudi serijsko proizvodnjo. V glavnem se bomo usmerili v takšne izdelke, v katere bo vgrajenega več dela in znanja, tako da bomo manj odvisni od osnovnih surovin — lesa. Po takih izdelkih je tudi večje povpraševanje in je zanje lažje najti kupca v inozemstvu (kvalitetna vhodna in notranja vrata, dopolnilni program oken, ipd.).« Primarna predelava (žagan les) in mizarstvo realizirata vsak po približno četrtino celotnega prihodka tozda LIO, preostalo polovico pa ga pridobijo z lesnim stavbarstvom. »Prav pri proizvodnem programu za lesno stavbarstvo bo boj na tržišču in prilagajanje razmeram in zahtevam kupca najtežje. Ta dejavnost je praktično v celoti vezana na izvoz. Prilagajanje zahtevam tega zahtevnega trga, ki so različna v Evropi in Ameriki, pa bo nujno moralo povzročiti menjave programa. V okviru delovne organizacije Gradis že dalj časa razvijamo Gradisovo montažno hišo. V času, ko se zmanjšuje obseg večjih investicijskih vlaganj upamo, da bodo tudi v naših gradbenih tozdih prišli do spoznanja, da se morajo ukvarjati tudi z organizirano individualno stanovanjsko gradnjo, kjer bi s programom Gradisovih montažnih hiš lahko našli skupen interes. Doslej takih primerov žal skoraj ni bilo. Tudi v prihodnje bomo s programom montažnih hiš prisotni na področju Srbije, nekaj pa tudi v ostalih republikah. Predvsem s skupnim nastopanjem z Gradisom pri teh hišah in pri drugih montažnih objektih vidimo možnosti večje angažiranosti naših kapacitet v okviru DO Gradis. Pri snovanju razvoja moramo nujno upoštevati stanje v lesni industriji Gorenjske, še posebej pa našega soseda — Jelovice. V okviru samoupravnega sporazuma o poslovno tehničnem sodelovanju smo pri tem razmeroma uspešni, saj že od leta 1981 dalje tesno sodelujemo pri izvozu (predvsem montažnih objektov). V bodoče predvidevamo več skupnih akcij z Jelovico pri dopolnilnem programu stavbno-mi-zarskih izdelkov in oskrbe z decimi-ranim lesom. Trenutno načrtujemo večjo skupno naložbo v izgradnjo mehaniziranega lesnega skladišča, kjer bi bil glavni nosilec Gozdno gospodarstvo Kranj. Ob podpori IS Skupščine občine Škofja Loka in vodstva delovne organizacije smo uspeli ■ ohraniti osebne dohodke na taki višini, da smo pireprečili nezaželjeno fluktua-cijo, predvsem kadrov, ki so steber proizvodnje. Ker smo bili letos celo leto soočeni s težavami, ki se odražajo tudi na slehernem delavcu, ki je odgovoren :za vodenje, želim, da takšnih problemov v prihodnjem letu ne bi bilo toliko. Želim si več dela in boljšega dela, ker je to predpogoj uspešnega zaključka. To bi kolektivu omogočilo, da primerno zasluži, s tem pa bi se izboljšali še medsebojni odnosi. Na ta način bi se vsi več ukvarjali z delom, manj pa z reševanjem težav, ki nastanejo same od sebe ob premajhni angažiranosti. S |temi bi tudi pripomogli h krepitvi Gradisa, kjer bi želel več sodelovanja pri realizaciji del z našimi tozdi. To bi omogočilo več stičnih točk tudi s Skupnimi službami in vodstvom delovne organizacije. Pa obilo zdravja!« Tako je končal razgovor tov. Demšar, o njegovem voščilu pa si lahko le zaželimo, da bi se čim bolj uresničilo. M. M. 'tfelifia novoletna Tokrat bodo izžrebanci prejel ne-kolko višje nagrade, in sicer: 1. nagrada 1.500 dinarjev 2. nagrada 1.200 dinarjev 3. nagrada 1.000 dinarjev 4. nagrada 800 dinarjev 5. nagrada 500 dinarjev nagradna Rrižanfia SREČNO! RAZVOJNA STOPNJA RUSKI SLIKAR, KRAJINAR (ISSAK) VRTNA CVETICA NASA BIVŠA PEVKA (METKA) ZAMAŠEK VELIKA ZAČETNA ČRKA ZDRAVOST, KREPKOST OGLAS V ČASOPISU VELIKO SITO OŽINA NA MALAKI VMESNI PREDEL ... RINA ANGLEŠKA POP SKUPINA (POLJUB) /A run mi; A mZfc; PRVI TON GLASBENE OKTAVE STARO IME ZA ORAČA DRŽAVNA BLAGAJNA ITALIJ. POPEVKAR (CLAUDIO) LATINSKI VEZNIK STROČNICA FRANC. PESNIK (JACK- 3UES) PEDKOSl VOZILO. POKRAJINA V JAR IME IGRALCA TOVORNIKA STRAH PRED NASTOPOM OBROK ODPLAČILA cwuns IME PEVCA COLLINSA TEKOČA MAŠČOBA OPERNA ARIJA VRSTA USNJA RAJNKO RANFL KLJUČ ZA ŠIFRIRANO PISAVO JAN ___ K0MEN3KY PRIPADNIK ITALOV OSEBNI DOHODEK PIŠČAL ZA ^JCANJE HOTEL V BOVCU IME IGRALCA 5BANDA SISTEM TREH MOSTOV V zdnjih letih je bilo največje Gradisovo stanovanjsko gradbišče v ljubljanskih Fužinah V Sloveniji gradimo najmanjša stanovanja v Jugoslaviji — povprečno merijo samo 56 kvadratnih metrov Letos več novih stanovanj, leta 1987 pa jih ne bo veliko Letošnja devetmesečna zidava stanovanj je bila uspešnejša kot lani. Tako so v prvih devetih mesecih gradbeniki dokončali 2707 stanovanj, kar je 45 odstotkov več, kot so jih zgradili v prvih devetih mesecih lani, kljub temu pa v primerjavi s 6175 stanovanji, kolikor so jih dokončali v prvih devetih mesecih rekordnega leta 1975, precej manj. O značilnostih zdajšnje stanovanjske zidave pove veliko tudi podatek, da dokončujemo letos pretežno le enosobna in dvosobna stanovanja, kar je dolgoročno seveda slaba usluga prizadevanjem za ustvarjanje večjih družin. V poprečju je namreč merilo vsako stanovanje le 56,2 kvadratnega metra, kar ni le najmanjša stanovanjska velikost med vsemi jugoslovanskimi republikami in pokrajinama, ampak gre tudi za najmanjšo velikost slovenskih stanovanj po letu 1980. Po podatkih slovenskega statističnega zavoda je bilo ob devetme-sečju v Sloveniji v gradnji še 5426 stanovanj. Nedokončanih stanovanj je bilo kar za 32 odstotkov manj kot ob koncu lanskega devetmesečja, hkrati pa je to tudi najnižje število nedokončanih stanovanj ob koncu devetmesečij v zadnjih 17 letih. Ker je prav od števila na novo zastavljenih stanovanj odvisno dokončevanje novih stanovanj v prihodnjem letu, je to hkrati zanesljiva napoved, da v letu 1987 novih stanovanj ne bo veliko. V prvih'devetih mesecih je, bilo po zavodovih podatkih največje | slovensko stanovanjsko gradbišče v občini Ljubljana Bežigrad, kjer so v tem obdobju dokončali 409 novih stanovanj, na drugem mestu je bila občina Ljubljana Moste Polje (kjer v pretežni meri gradi stanovanja tudi 1 Gradis s svojimi proizvajalci — stanovanjska soseska Fužine), kjer so dokončali 323 novih stanovanj, občina Kranj jih je odkončala 254, Maribor Rotovž 202, Titovo Velenje 152, Ptuj 100, Domžale 95, Koper 89, Piran 88, Maribor Pobrežje 80, Škofja Loka 71, Žalec 71, Ljubljana Vič-Rudnik 68, Maribor Tezno 62, Nova Gorica 53, Ljubljana Šiška 52, Slovenske Konjice 52, Novo mesto 47, Izola 46, Ravne na Koroškem 44, Šmarje pri Jelšah 36, Maribor Ruše 34, Radovljica 34, Slovenj Gradec 29, Tržič 28. Kočevje 26, Radlje ob Dravi 24, Dravograd 21, Celje 20, Laško 20, Ljutomer 20, Šentjur pri Celju 20, Krško 16, Lendava 9, Ormož 9, Slovenska Bistrica 3 nova stanovanja. V Ravnah na Koroškem so v prvih devetih mesecih letošnjega leta zgradili 44 novih stanovanj Naše največje gradbišče v Istri Turistično naselje Barbariga — Mandriol Gradisovi stroji so se zarili v kamnito istrsko pokrajino 20 kilometrov severno od Pulja, nedaleč od vasice Mandriol in tako začeli graditi prvo fazo turistično-stanovanjskega naselja Barbariga—Mandriol. Uradni začetek del je bil oznanjen z manjšo slovesnostjo 23. oktobra letos. Prvi so na gradbišče prišli delavci tozda GE Koper, potem pa so se jim pridružili tudi sodelavci iz Celja, Maribora in Raven na Koroškem. Do gradbišča pelje slaba makadamska pot. Z glavne poti Rovinj—Pulj je do Barbarige nekaj več kot šest kilometrov, iz Vodnjana preko Pe-roja pa jih je štiri. Potem, ko so posekali grmovje iz katerega so, kot delavci povedo, bežale kače in škorpioni, je bilo treba pripraviti vso infrastrukturo. Zaradi skalnatega terena je bilo precej miniranja. Do gradbišča je bilo treba speljati vodo, telefon in elektriko ter postaviti delavsko naselje z jedilnico. Hrano vozijo iz otroškega počitniškega doma v Fažani. Da bi delo čim bolj teklo je Gradis postavil tudi lastno betonarno. Poleg Gradisa sodeluje pri gradnji Barbarige tudi koprski Stavbenik in še nekatera hrvaška podjetja, vendar znaša Gradisov delež skoraj 50 odstotkov. V prvi fazi bo zgrajenih 583 apartmajev, od katerih jih bo zgradil Gradis 256 s skupno površino 8731 kvadratnih metrov. Vsi objekti v Barbarigi bodo nizki, kar pomeni pritličje in eno oziroma največ dva nadstropja. Celotna prva faza Barbarige, ki poleg stanovanjskega naselja obsega tudi hotele, ki pa še niso v gradnji, bo imela površino 20.500 kvadratnih metrov. Tudi v preostalih treh fazah bo v vsaki zgrajenih približno 20.000 kvadratnih metrov hotelskih in stanovanjskih površin, kar pomeni, da bo turistično-stanovanjsko naselje Barbarige imelo v končni fazi čez 80.000 kvadratnih metrov stano- ------------------------------- • Barbariga ni za Gradis zanimiva samo s stališča izvajalca gradbenih del, temveč tudi kot letoviško središče. Tako je delavski svet tozda Obrat gradbenih polizdelkov Ljubljana sklenil, da za potrebe svojih delavcev kupi v Barbarigi dve garsonjeri. v________________________________/ vanjske površine, kar z drugimi besedami pomeni, da bo Barbariga naselje za 8000 turistov in 6000 stanovalcev. V prvi fazi gradnje Barbarige bo zgrajena tudi samopostrežna trgovina površine 500 kvadratnih metrov, začel se bo graditi tudi avto camp, ki se bo v končni fazi rastezal na površini 44 hektarjev. Druga faza predvideva razširitev marketa z gostinskim lokalom in gradnjo športno-rekreativnih objektov. Gradisovi tozdi so si.delo razdelili po objektih, tako da bo tozd GE Celje zgradil 2541 kvadratnih metrov stanovanjske površine, tozd GE Maribor 2325 kvadratnih metrov, tozd GE Ravne na Koroškem 2467 kvadratnih metrov in tozd GE Koper 1398 kvadratnih metrov stanovanjske površine. Na višku gradbenih del bo v Barbarigi delalo do 280 gradi sov cev. Rok za dokončanje del je izredno kratek. Vsi objekti, vključno z zunanjo ureditvijo, katere bo v Barbarigi nekaj več, v primerjavi z drugimi podobnimi turističnimi naselji, morajo biti končani do 30. maja 1987 leta. C. P- V Barbarigi so začeli pripravljati temelje za prve objekte taPiranje hale nove elektrolize v TGA Kidričevo z valovito aluminijasto Močevino Ojjdis v Kidričevem dokazuje svoje kvalitete Delo poteka po planu Gradnja poslopja za potrebe nove elektrolize tovarne glinice in aluminija v Kidričevem poteka po planu, vsaj kar se Gradisa in Konstruktorja iz Mari-I®1* tiče. Kooperanti iz Makedonije, ki postavljajo jekleno konstrukcijo na “bonske stebre pa imajo mesec dni zamude. Po besedah Vlada.Čača, vodic gradbišča, jo imajo predvsem zato, ker niso verjeli, da bo Gradis svoje delo UsPel opraviti v dogovorjenem času. Prostori nove elektrolize so naj-ecja posamična gradnja v Kidriče-V dveh, 306 metrov dolgih in seboj povezanih halah, bo na „1 .raj hektarju in pol površine 160 ^ ektrolitskih peči. V prvi fazi, to je 0 konca leta, bo pod streho dobra Polovica objekta. Že v marcu pa naj 'bila gotova tudi druga polovica. : K spoštovanju rokov pa sili izva-a Ce tudi pogodba s tovarno glinice P ^uminija in Unialom, ki predvi-eva za vsak dan zamude za predvidni rokom izgradnje'7 milijonov ,'oarjev penalov. V pogodbi je do-j^no, da morajo biti tudi vmesne *** dokončane v predvidenem času. Zato je Gradis pri nekaterih delih celo hitrejši, kot mu to določa rok. V veliko pomoč pri gradnji jim je tudi betonarna, ki so jo preselili iz Ormoža.Po besedah delavcev v Kidričevem je »zlata vredna«. Prestavili so jo v rekordnem roku — v dvajsetih dneh, odkar so začeli kopati temelje zanjo, je že dala prve kubike betona, do sedaj pa že 9 tisoč kubičnih metrov. Posodobitev proizvodnje v Kidričevem bo povečala zmogljivosti Tovarne glinice za 70 tisoč ton aluminija na leto, namesto dosedanjih 45 tisoč ton. M. M. Pregledali so opravljeno delo SNG v Mariboru bo eno najlepših gledališč Gradnja in obnova mariborskega gledališča, dela izvaja tozd GE Maribor, je ves čas nekaj posebnega. Lahko bi rekli, da bi lahko služila za vzgled vsem izvajalcem in investitorjem. Kljub temu, da prihaja v času gradnje tudi do »vroče krvi«, se na koncu vedno dogovorijo o vseh problemih tako, da so zadovoljni eni kot drugi, vse pa v interesu ekonomične in cenene gradnje. Tako so se pred iztekom letošnjega leta zbrali za mizo vsi, ki kakor koli sodelujejo.pri gradnji in obnovi slovenskega narodnega gledališča. Pregledali so dosedanje delo, ter se dogovorili za nadaljevanje del v prihodnjem letu. O tem Juro Kislinger dosedanji upravnik mariborskega SNG: »Bilo je 25. januarja leta 1975. Takrat smo Kocmut, Lebarič in jaz prišli do idejnega koncepta gradnje, ki se ga držimo še danes. Gradnjo smo takrat zasnovali v štirih etapah, kajti vedeli smo da delo v gledališču ne sme niti za trenutek zastati. Tak do- »Nova preobleka« Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru seže k, kakor vem, niso dosegli nikjer v Evropi. Druge možnosti ni bilo, kajti nikjer nismo imeli nadomestne lokacije za novogradnjo. Prav v času gradnje nas je doletelo težko obdobje. Nič uvoza. Treba je bilo uporabiti domači materijal, kar pa vselej ni bilo lahko. Kljub temu smo dokazali, da lahko. Napravili smo teater, ki je, kot pravi sam igralec Polde Bibič, eden najlepših. Gradnja lepo napreduje, izvajalci in njihovi kooperanti pa skupaj z nami uresničujejo idejni projekt, ki smo si ga V začetku gradnje zastavili.« Besede upravnika SNG so sicer izvenele zahvalno in so bile polne pohval, hkrati pa je to za Gradis kot izvajalca del velik izziv in obveza za dela. ki čakajo v prihodnjem letu. Franjo Štromajer Pred praznikom dneva republike Delavci tozda GE Koper so prenovili park Da v Gradisu nismo specializirani le za visoke in nizke gradnje in še podboj v Kopru za luške gradnje, so dokazali naši delavci iz tozda GE Koper, ki so v središču Kopra, ob tržnici, uredili nov park. Park stoji na mestu prejšnjega, vendar je v celoti obnovljen. Vse staro 'hevje so odstranili in na njihovem mestu postavili nove, mlade istrske bfaste. Na novo so zgrajene tudi vse pešpoti, postavljene so nove košarice Za smeti, klopi itd. Kot so povedali na otvoritvi parka, 27. novembra letos, je to prva faza obnovitve in razširitve koprskih parkov. Že spomladi naj bi parkovne pogine pričeli urejati v smeri proti Semedeli. . Začel je tudi že postopek za poimenovanje novega parka. Predlagano Jo bilo, naj bi park nosil ime velikega ljubitelja in urejevalca parkov v Kopru dr. Clovatija. C. P. Pogled na preurejen park v Kopru, kjer so zasedeni istrski hrasti, ki sodijo med zimzeleno drevje Franc Gačnik Leopold Rojs Franc Špeh Primož Grintal Osem nagrad v rokah najboljših in najsposobnejših delavcev Nagrajenci v tozdu Strojno prometni obrat Tudi letos je delavski svet tozda SPO sklenil, na predlog Komisije za podeljevanje nagrad in priznanj, podeliti nagrade najboljšim delavcem SPO. Diplome in denarne nagrade so prejeli Franc Gačnik, Leopold Rojs in hrane Špeh, primož Grintal, Josip Haramas, Ivan Javornik, Franc Jarkovič in Oto Laimsner. Predstavljamo jih. Franc GAČNIK se je v Gradisu zaposlil 6. maja 1954, v temeljno organizacijo Strojno prometni obrat pa je prišel ob ustanovitvi 1. marca 1963. Zaposlil se je kot voznik tovornega vozila in to delo opravlja vseh 32 let na različnih vozilih. Njegova delovna pot ga je vodila po vseh zahtevnih gradbiščih naše ožje in širše domovine. V zadnjih letih je upravljal specialno vozilo za prevoz cementa, sedaj pa vozi avtobus. Njegovi delovni uspehi na področju upravljanja in vzdrževanja vozila so nadpovprečni. Delo opravlja z velikim čutom odgovornosti. Je človek, ki svoje izkušnje nesebično prenaša na mlade delovne tovariše. Skrbi za štednjo in racionalno trošenje materiala in delovnih sredstev, kar dokazujejo tudi finančni pokazatelji za vzorno vzdrževanje vozila. Odnos do dela, do sodelavcev in koristnikov naših uslug dokazuje z veliko priljubljenostjo med ljudmi na vseh gradbiščih kjer je delal, tako je izredno spoštovan in cenjen kot delavec, sotova-riš in samoupravljalec. Leopold ROJS se je zaposlil v tozdu SPO 2. junija 1967. kot strojnik težke gradbene mehanizacije, v zadnjih letih pa opravlja dela in naloge upravljalca av-todvigala. Že kot strojnik težke mehanizacije je pokazal, da je dober in vesten delavec, kot upravljalec avtodvigala, pa se je iz-sazal pri najzahtevnejših in najbolj specifičnih objektih. Pokazal je, da popolnoma obvlada stroj in njegovo tehnologijo dela. To je dokazal tudi na gradbišču TT Zvezda Kranj, kjer je izvajalec GE CELJE poudaril njegov prispevek k pravočasni izvedbi del in ga priporočil za nagrado. Leopold Rojs je dober sodelavec in svoje znanje in izkušnje z veseljem posreduje mlajšim in manj izkušenim sodelavcem. Večkrat je bil izvoljen za samoupravne funkcije, katere je opravljal po svojih najboljših močeh. Franc ŠPEH je v Gradisu zaposlen od 4. marca 1958 in v tozdu SPO vse od njegove ustanovitve 1. 3. 1963. Dokler mu je zdravje dopuščalo je delal na buldožerjih, od 1. decembra 1978 pa je zaradi zdravstvenih razlogov premeščen v skladišče SPO, kjer ima na krbi skladišče goriva in maziva. Vodenje skladišča mu je bilo vedno prva skrb in prav tako tudi vestno izpolnjevanje vse potrebne dokumentacije. Vestno vodenje se je vedno izkazalo tudi po opravljenih inventurah, ko se je ugotovilo, da ima inventurne razlike vedno v mejah normativov. Njegov odnos. do sodelavcev je bil vedno dober in za zgled drugim. Prav takšen je tudi odnos do dela. ki ga opravlja. Primož GRINTAL se je v SPO zaposlil kot voznik tovornega vozila 2. decembra 1975. leta in to delo vseskozi uspešno opravlja. Njegova delovna pot ga je vodila po vseh zahtevnih gradbiščih naše ožje in širše domovine ter gradbiščih v tujini. Delal je predvsem na gradbiščih, kjer se je zahtevala polna odgovornost in zanesljivost pri delu z vozili. Za svoje delo je strokovnjak, je vesten in discipliniran, zato mu je bilo tudi dodeljeno specialno vozilo »biling« s katerim prav tako uspešno upravlja. Na športnem področju je prav vsem v temeljni organizaciji, kot tudi drugim gradisovcem poznan kot uspešen in zagrizen športnik in nas že vrsto let uspešno zastopa v namiznem tenisu na letnih športnih igrah Gradisa in igrah gradbin- CLJosip HARAMAS se je zaposlil v Gradisu 15. avgusta 1962 in v tozdu SPO od 1. maja 1965, kjer svoje delo opravlja uspešno in strokovno. Zaposlen je kot vzdrževalec — serviser s servisnim vozilom za avtodvigala. Še kot strojnik je dajal nadpovprečne rezultate tako pri opravljanjusvojega rednega dela kot pri vzdrževanju mehanizacije. Zaradi pridnosti in uspehov je bil tudi razporejen na avtodvigala. Zadane naloge opravlja vestno in samostojno, poleg tega pa sodeluje tudi s svojimi predlogi in,izboljšavami kot npr. pri avtodvigalih LORAIN, za katero je celotna skupina dobila občinsko nagrado za inovacijo. Na samoupravnem področju je bil večkrat izvoljen v razne komisije v tozdu in v DS. Ivan JAVORNIK se je zaposlil v Gradisu 5. septembra 1961, 11. marca 1971 pav temeljni organizaciji Strojno prometni obrat Ljubljana, kjer svoje delo opravlja uspešno in strokovno. Ivan Javornik se je leta 1961 zaposlil kot strojnik težke gradbene mehanizacije pri Tehnogradnjah. Delo strojnika je opravljal 17 let na različnih strojih težke gradbene mehanizacije ter po vseh zahtevanih gradbiščih. Leta 1978 mu je bila priznana III. kategorija invalidnosti. Ker je v temeljni organizaciji poznan kot dober, vesten in prizadeven delavec je bil kaj kmalu premeščen na gradbišče, kjer je s svojim vestnim in natančnim delom pokazal, da je zmožen uspešni’ voditi manjšo in tudi večjo skupino de' lavcev. Svojo uspešnost je pokazal n® gradbiščih Jesenic, Žirovskcga vrha, Hh Mavčiče, Kamefigrad, Obrovac in p«£ tako uspešno vodi dela sedaj na grad' bišču v Višegradu. Franc JARKOVIČ se je v tozd SPO zaposlil leta 1964. Najprej je upravljal vozilom prekucnik, nato je vozil avtom6' šalec, vlačilec, specialno vozilo, sedaj Pa je voznik osebnega vozila. Poleg te Z»' dolžitve opravlja še nabavna opravila t6 po potrebi delovodska opravila na '>:i' htevnih objektih. . Delal je predvsem na gradbiščih kje’ se je zahtevala polna zanesljivost in od' govornost pri delu ob prisotnosti kratki" rokov za izvršitev del. Pri svojem deluj1 vedno postavljal v ospredje poštenost' strokovnost, kvaliteto in izvrševanji rokov. Istočasno je skrbel za prehrano » standard delavcev. . Rezultati njegovega dela so bili vidd na gradbiščih Sladkorna tovarna Orm<’z’ Srednja Drava II, pregrada Žepi«3, TVD Ruše in nazadnje TGA Kidričevo Oto LAIMSNER p je zaposlen v Grp' disu od leta 1955 kot strojni ključavni" čar. 1959 leta se je priključil delu mop' lažne skupine žerjavov. Že leta 1964 j6 prevzel delo vodje montažne skupin6, katerega je opravljal do leta 1977, smo začeli uvajati preventivno službO' To delo, delo serviserja kontrolorja m6' banskih sklopov na žerjavih opravlja sC danes. Svoje delo opravlja vestno in odgO' vomo. S svojim znanjem preprečuje, d3 bi prišlo do večjih okvar, kar je pri stolp' nih žerjavih bistvenega pomena, saj J1 njihovo obratovanje vezano na velike vl šine. Sodeloval je tudi na samoupravne1" področju, kjer je bil tudi delegat D tozda SPO. Josip Haramas Ivan Javornik Franc Jarkovič Oto Laimsner Abrahami! Prišel je pote Abraham te popeljal v svoj hram. Ne skrbi, če je mimo pol stoletja pri nas si deležen večnega poletja! Decembra pred 50. leti je bilo rojenih 12 delavcev Gradisa. Ob njihovem jubileju jim voščimo vse najboljše in želimo prijetno praznovanje. Na zdravje! — Silva Jordan — GE Celje — Jože Petrovič — GE Gradnje Ptuj — Džino Matkovič — GE Koper — Mustafa Škahič — GE Maribor — Vladimir Herman — Gradbena operativa Ljubljana — Štefan Ficko — GE Maribor — Josip Horvat — Kovinski obrati Maribor — Frančišek Zemljič — GE Maribor — Katarina Blatnik — Obrat gradbenih polizdelkov — Nikola Gospič — Strojno prometni obrat — Štefan Rac — Obrat gradbenih polizdelkov — Leopold Pust — Strojno prometni obrat 8. srečanje literatov drugih narodov in narodnosti Nastopili so tudi Gradisovi literati V soboto in nedeljo 22. in 23. novembra je v Kopru potekalo 8. srečanje literatov drugih narodov in narodnosti, ki živijo v Sloveniji. Srečanje so pripravili Zveza kulturnih organizacij Slovenije, republiški svet Zveze sindikatov, Zveza kulturnih organizacij Koper in občinski svet Zveze sindikatov Koper. Od 42 prijavljenih avtorjev se jih je srečanja udeležilo okrog 30. vse prisotne, da je bila tudi kasnejša razprava s vprašanji in komentarji zelo dobra. Čestitamo! M. F. Program srečanja je bil kot vedno doslej zelo pester. Po namestitvi v hotelu Žusterna pri Kopru smo se odpravili na sprehod do mesta in si ogledali njegove znamenitosti. Zatem smo se zbrali v študijski knjižnici Koper, kjer nam je profesor Sreten Vujkovič iz Banja luke spregovoril o sodobni bosansko-hercegovski poeziji. Snov za predavanje je črpal iz svoje antologije o literarnem ustvarjanju v Bosni in Hercegovini od leta 1942 do 1982. Pri predavanju je izhajal iz konkretnih primerov in s tem tako navdušil r~ Priznanja tozda GE Maribor podeljena že sedmo leto Priznanja so prišla v prave roke Letošnji Dan republike so v mariborski gradbeni enoti proslavili še posebej slovesno. Pred dnevi so namreč prejeli v Ljubljani najvišje Gradisovo priznanje, Gradisovo diplomo, na svečanosti v Mariboru pa so že sedmič zapored podelili tozdova priznanja. 25 delavcev je prejelo letošnja priznanja, na katerih je bilo upodobljeno mariborsko Slovensko narodno gledališče, ki ga že dalj časa gradijo in obnavljajo delavci GE Maribor. In kdo so dobitniki letošnjih priznanj? dobitniki letošnjih priznanj? Albert Špindler, Stjepan Spevan, Janez Matjašič, Avgust Borko in Miha Skerlak so prejeli plakete ter denarne nagrade. Marija Langeršek, Alojz Rajter, Franc Bezjak, Anton Baum, Ivan Velečič, Štefan Kralj, Stjepan Martan, Slavica Zalokar, Stjepan Malašič, Angela Kokot, Ivan Kokot, Antun Furjan, Franjo Juričinec, Ivan Kovačič, Marko Ciglar, Anton Pernek, Andrija Kukec, Jožica Okreša, Matilda Škrabi ter Dragutin Stirnič pa pisno priznanje in denarno nagrado. Letos je komisija za tozdova priznanja podelila posebna priznanja tudi dvema zunanjima sodelavcema, ki imata prav tako zasluge za uspešen razvoj tozda. To sta Janek Sadovsky ter Janez Zupan, oba iz tozda SPO. Slavnostni govornik na letošnji svečanosti je bil predsednik delavskega sveta tozda GE Maribor Vojko Koren, ki je med drugim dejal: »Seveda ne bi bilo prav, da bi nas ti uspehi uspavali, saj gradbeništvo še vedno ni postlano z rožicami. Pa tudi družba še vedno ne ve prav, kaj z nami početi, kako družbeno priznati, ovrednotiti naše delo. Tudi vemo za naše lastne slabosti in napake. Več discipline, manj neupravičenih izostankov, manj bolniških izostankov, zlasti mlajših delavcev v našem tozdu, vse to mora biti naša stalna skrb in vsi smo poklicani, da z vso odločnostjo to stanje izboljšamo. Vse to in pa vztrajanje na naši poti za kvalitetno, strokovno in v roku opravljeno delo, seveda ob upoštevanju družbeno danih pogojev, so porok za našo uspešnost tudi v naprej.« Kulturni program so izvedli na svečani proslavi učenci osnovne šole iz Bučkovc, nad katero ima mariborski tozd že vrsto let patronat. Aplavz, ki so ga bili deležni letošnji dobitniki priznanj, pred nabito polno unionsko dvorano, dovolj zgovorno pove, da so prišla priznanja v prave roke. Franjo Štromajer Spominski posnetek letošnjih nagrajencev tozda GE Maribor Zatem je o temi »Splošno in posebno v literaturi, narodno in nadna-rodno« spregovoril že stalni član žirije profesor Aleš Gulič. Tudi ta izbrana snov in predavanje je bilo za nas zanimivo in koristno, vendar smo razpravo morali skrajšati, ker se je bližal čas, ko je bil napovedan literarni nastop izbranih avtorjev srečanja. Za nastop na literarnem večeru so bila izbrana dela osemnajstih avtorjev, med njimi sta bila dva iz Gradisa — Milenko Nikič ter Ilijas Nesimo-vič s pesmima »Prospi se pjesmo« in »Pred jutrom«. Prijavljena gradi-sovca sta bila še Vitomir Djuričič in Zahid Mehičič. Literarnemu nastopu je sledil še družabni večer. V nedeljo je bila organizirana okrogla miza s temo o literarni ustvarjalnosti. Vodili so jo Sreten Vujovič, Aleš Gulič ter pisatelj Peter Božič, v razpravo pa se je vključila večina navzočih. , Na srečanje so prišli tudi novinarji radia Koper, dopisnik Dela in dopisnik radia Sarajevo, ki je posnel recitacije avtorjev na magnetofonski trak. V popoldanskih urah smo.se začeli poslavljati, od organizatorjev tudi z zahvalami in željami, da se v še večjem številu zberemo na devetem srečanju, ki bo na Ravnah na Koroškem. Milenko Nikič Literarni kotiček Prea jutrom Spas od gušenja maska na licu u jami zaklon srce odzvanja strahom čekajuči kraj črne klopke ugledah lešinara stražara iznad umornih drugova planiran let smrti prekide neumorna truba. Ilijas Nesimovič SREČANJA UPOKOJENCEV • SREČANJA UPOKOJENCEV • SREČANJA UPOKOJENCEV Kot vsako leto, tako tudi letos tozd GE Jesenice ni pozabil svojih nekdanjih sodelavcev. Upokojenci smo bili povabljeni na dvodnevno srečanje v počitniški dom LIP-a Bled v Seči pri Portorožu, kjer smo v letih 1984 in 1985 prostovoljno delali. Upokojenci tozda GE Jesenice so obiskali Piran in Portorož GE Jesenice Hvala in srečno tudi v prihodnje! Leto se počasi nagiba h koncu, naše aktivnosti pa kljub temu ne poje-njujejo. Mariborski pododbor Društva upokojencev Gradisa, v katerem so združeni upokojeni delavci tozdov GE Maribor, GE Nizke gradnje in Kovinskih obratov, prav te dneve zaključuje obiske svojih bolnih tovarišev na domovih. O teh obiskih bomo kaj več napisali v januarski številki Gradisovega vestnika. Tokrat bi se radi najtopleje zahvalili vsem aktivnim delavcem Gradisa na mariborskem področju, posebno pa še direktorjem mariborskih enot saj našega dela ne bi nikakor zmogli sami, brez velike pomoči omenjenih enot. Tudi letošnja srečanja, ki ste nam jih pripravili po tozdih, nam pomenijo veliko. Na ta način še vzdržujemo stike s Gradisom in delavci, s katerimi smo še do nedavnega skupaj delali. Vsem delavcem Gradisa, posebno še mariborskim, še enkrat iskrena hvala z Željo, da bi bilo leto 1987 srečno, zadovoljno, predvsem pa uspešno. Upokojenci tozda GE Maribor tozda GE Nizke gradnje Maribor tozda Kovinski obrati Maribor , \A^yWV^/WWWNA/VVwWVWWWVWWWWV\AAA/VWWWW'^'/V Nizke gradnje Maribor ^ Z Jesenic smo se odpeljali z avto-1 busom. Spremljala sta nas Egidija Košir-Mravlje, vodja splošne in ka-drovkse službe tozda ter Jože Bertoncelj, pomočnik direktorja tozda GE Jesenice, ki sta ves čas skrbela za prijetno počutje vseh nas. Prvi dan smo si ogledali mesto 1 Piran in hotelski kompleks Bernardin, nasledrtji dan pa hotele v Portorožu, katere je zgradil Gradis. S svojim obiskom so nas razveselili še direktor tozda Božidar Lukač, predsednik delavskega sveta Alojz Skol in sekretar OOZK Aleks Potočki. Ko smo se po večerji vsi skupaj zbrali ob dobri kapljici, je bilo veselo in nadvse prijetno. Ob tej priliki nas je tovariš direktor tudi seznanil s stanjem v tozdu, spregovoril je o zasedenosti z deli, o perspektivi v prihodnjem letu, pa tudi o težavah in uspehih tozda, kar nas večino še zelo zanima. V imenu vseh udeležencev se tozdu GE Jesenice iskreno zahvaljujem za organizacijo prijetnega srečanja upokojencev, istočasno pa želim vsem članom kolektiva srečno, zdravo ter uspešno novo leto 1987! Ljuba Tarman Kovinski obrati Maribor Tudi letos smo imeli v novembru upokojenci tozda Kovinski obrati Maribor že tradicionalno srečanje. Čeprav ta kolektiv šteje 250 zaposlenih, ima kar 47 upokojencev. Naš najmlajši član šteje 45 let, najstarejši pa je Franc Kersnik, ki ima 88 let, takoj za njim pa je 87 letni Matija Leskovar. Ven- dar pa naša dva »starostnika« ne manjkata na nobenem srečanju. Če pa si ju pogledamo in opazujemo nujno vitalnost, se nam mora razbliniti še tako tesnobno in črnoglčdo razmišljanje o jeseni življenja. Ob takih srečanjih se obnovijo spomini na leta skupnega dela, na nepozabne doživetja in včasih še tako nepomembne dogodke, ki so popestrili naš vsakdanjik. Prisrčno se nasmejmo in poklepetamo. Potožimo pa si tudi o zadevah, ki so nam vsem skupne: težave z zdravjem, prenizke pokojnine, previsoke cene... in ob tem niti ne opazimo, da se zunaj mrači, da se je potrebno vrniti domov, kajti nam ne bodo priznane nadure, pa čeprav bi vsi potrdili, da so bile nujne. ’ Ob tej priložnosti se želimo zahvaliti celotnemu kolektivu Kovinskih obratov Maribor, ki •že toliko let skrbi za vsakoletno srečanje z upokojenci in s tem ohranja trdno vez med nami in z nami. Marica Kočevar Letošnje tradicionalno srečanje upokojencev tozda GE Nizke gradi*]6 Maribor je le še okrepilo spoznanje, da se pripadnost delavcev svojemu l6’ lektivu ne konča z upokojitvijo, če jo vseskozi vzpodbujamo in negujemo. * je vsekakor pomembna skrb za tisto kategorijo delavcev, ki so svojo mlad0’ in pogosto tudi svoje zdravje predali temu kolektivu. Mnogim med njinUr zdravje opešalo že pred upokojitvijo, kar je pač posledica težkega del® gradbeništvu. Se posebej je tako srečanje prisrčno in koristno, če se upokojenci lahko pogovarjajo s svojimi bivšimi sodelavci, ki so še vedno aktivni na gradbiščih. Na tokratno srečanje smo povabili tudi upokojence Teh-nogradenj, iz katerih dejansko izhaja kolektiv sedanjega tozda GE Nizke gradnje. Iz našega tozda so se upokojili že 103. delavci. Prišlo je le nekaj nad polovico upokojenih, kar pa ni zmanjšalo pomembnost in prisrčnost letošnjega srečanja. V njihovih letih je pač vse povezano s splošnim in trenutnim zdravjem vsakega posameznika, prenekateri od njih pa so bili tudi zadržani zaradi domačih opravil. Ve se, da pridnost in delovna vnema naših delavcev nikoli ne usahneta. Prav je tako, saj aktivnost ohranja zdravje in daljša življenje. Organizatorji smo se trudili, da srečanje ne bi bilo enolično in tudi ne utrudljivo. Z lastnim avtobusom smo z upokojenci obiskali pomembnejša gradbišča v Mariboru, direktor pa jih je seznanil z načrti tozda in z našim delom. Povedal je, da kljub težavnim razmeram dobro poslujemo in da dosegamo nove delovne uspehe ob prizadevnem delu in velikih naporih vsega kolektiva. Nizke gradnje uživajo v vsej domovini in tudi na tujem velik ugled, kar je tudi zasluga delavcev, ki so sedaj že upokojeni. Trenutno so naša največja gradbišča: izgradnja mostov v Više-gradu, hitra cesta v.Mariboru, re- konstrukcija elektrarne Fala druga. i Po ogledu gradbišč so se upo* jenci dlje časa zadržali na Pobre# kjer jih je vodja gradbišča Du’3, Škorjanc prisrčno sprejel in jih P*L gostil. Slučajno je bilo tam žara ^ deževnega vremena veliko delavj z gradbišča. Nepopisno razpolo* nje je-dalo temu srečanju pose1tj pečat medsebojnega tovarištva * navezanosti. Marsikomu so se z* . sketale oči ob spominu na skup” preživete težke pa tudi svetle tr nutke. Vedrih obrazov smo se z upolj jenci vrnili na upravo, kjer ji**1 [ spretni kuhar Vlado pripravil oVj sno kosilo. V prijetno urejeni je* niči so zadoneli zvoki poskoj glasbe. Razpoloženje upokojen00 se je vidno stopnjevalo. Tu in tan* je oglasila pesem ob vzpodbujaj bivših sodelavcev pri drugih omij ali kot izraz vedrega razpoložen). Nekateri med njimi so tudi zaple$a Mnogi med njimi so imeli pot do doma, nekateri celo v osn-J Bosne. Vezi pripadnosti našemu j lektivu so tako trdne, da jih j dolga pot ni odvrnila od srečanj Veseli smo, da je tako. Ko smo se razhajali posamično ^ v skupinah, je bilo vsem jasno, da prihodnje leto spet srečamo. Za P ,■ potnico smo upokojencem zaž* vse dobro, predvsem pa zdravja- Jožica Bogdan°v Jšesteroboj v počastitev dneva republike JI- Emona, 2. Carinarnica, 3. Gradis l tradicionalna športna srečanja v počastitev dneva republike, 29. novem-ta so bila tudi letos. Ponovno so se pomerili šport ni ki-rekreativci iz Emone, arinarnice, Intereurope, Blagovno transportnega centra (BTC) in Gradisa, so se letos prvič pridružili tudi sosedje iz Ljubljanske banke. tekmovanje je potekalo od I8. ° 2l, novembra in sicer v namiz-1,1 tenisu, šahu. vlečenju vrvi, keglju in streljanju, zaključna prire- Lep uspeh Gradisa kegljačev Bizjak in Urbanc sta državna Prvaka Na 22. državnem prvencu parov v kegljanju sta iz-^>nen uspeh dosegla kegljača !*K Gradis Darko Bizjak in u<>ris Urbanc, ki sta po šestih edh naslov državnih prvakov iPct prinesla v Slovenijo, ^•naga je bila zelo prepričlji-Va' saj je drugouvrščeni re-Prezentantivni par Dragaš in ”°ljat zaostal za 41 kegljev. ■ Na kegljišču IM Rakovica nastopilo 20 parov, dobro E? sta metala tudi druga dva , tadisova para, Janša in Iva-nC ter Zdešar in Belcijan. afko Bizjak je bil z 953. pozimi keglji najuspešnejši Umovalec. i Rezultati: 1. Bizjak : Ur-9anc (Gradis) 1895 (953, /k/)> 2. Dragaš : Boljat o, dveščak) 1854 (935, (J9), 3. L. Jager : I. Jager 9 ečej) 1853 (938, 915)..., ,'Janša : Ivačič (Gradis) J2, 12. Zdešar : Belcijan Gradis) 1734 itd. C. P. ditev s podelitvijo pokalov in kolajn pa je bila v Emoni, ki je bila ob svoji 40-letnici pokrovitelj šesteroboja. Bili so doseženi naslednji rczulta- Moštvo Gradisa je v vlečenju vrvi zasedlo tretje mesto ti: Streljanje: 1. Emona 617 krogov, 2. Carinarnica 594, 3. Ljubljanska banka 579, 4. BTC 567, 5. Gradis 479 in 6. Intereuropa 419 krogov. Moški posamezno: I. Rado Hribar (Emona) 176 krogov, 2. Borut Baznik (BTC) 174 krogov in 3. Tomaž Musek (Carinarnica) 163 krogov. Ženske posamezno: 1. Olga Klepec (Carinarnica) 155 krogov, 2. Bojana Mandelj (Emona) 142 krogov in 3. Minka Tekavec (Gradis) 130 krogov. Vlečenje vrvi: 1. Emona, 2. BTC, 3. Gradis, 4. Ljubljanska banka, 5. Carinarnica in 6. Intereuropa (ni sodelovala). Šah: 1. Emona, 2. Carinarnica, 3. BTC, 4. Interevropa, 5. Gradis in 6. Ljubljanska banka (ni sodelovala). Moški posamezno: 1. Emil Kovše, 2. Metod Logar (oba Emona) in 3. Maks Pečnik (Intereuropa). Ženske posamezno: 1. Matka Škemperle (Emona), 2. Marjana Engelman (Carinarnica) in 3. Bojana Juvan (Gradis). Kegljanje: 1. Carinarnica, 2. Emona, 3. Gradis, 4. BTC, 5. Ljubljanska banka in 6. Intereuropa. Moški posamezno: 1. Ivan Bošnjak (BTC) 433 kegljev, 2. Emil Rauter (Emona) 415 kegljev in 3. Ivan Zu-stovič (Carinarnica) 412 kegljev. Ženske posamezno: 1. Marija Hihtl (Carinarnica) 371 kegljev, 2. Danica Snrečnik (Emona) 357 kegljev in 3. Joži Lipar (Gradis) 355 kegljev. Namizni tenis: 1. Gradis, 2. Ljubljanska banka, 3. Emona, 4. Intereuropa, 5. BTC in 6. Carinarnica. Moški posamezno: 1. Dane Šarlah (Emona), 2. Miha Derganc in 3. Andrej Razdrtič (oba Ljubljanska banka). Ženske posamezno: 1. Breda Torkar (Gradis), 2. Metka Škemperla (Emona) in 3. Marjana Homar (BTC). ■ v I * ž 5 * Z UM, Iz planinske malhe Planinci Gradisa v Tatrah Planinci Planinskega društva Gradis že sedaj načrtujejo program izletov za sezono 1987. Odločili so se da prihodnje leto preživijo nekaj dni tudi v pogorju Tatr na Češkem. Program za Tatre je že sprejet. Naši planinci bodo v dneh od 16. do 21. avgusta 1987 potovali po naslednjem programu: 1. dan: Zbor udeležencev, potovanje na Češko, namestitev v Po-pradske Plešo (hotel ali planinska postojanka). 2. dan: Cilj izleta je doseči 2.494m visoki vrh Tura: Štrbske Pleso-Jamske Pleso-Mali Krivan-Tri Studničky. 3. —4. dan: Cilj Gerlachovsky Štit 2.655 m, ta izlet je dvodnevni. Prvi dan Tatranske Polanske-S!iezsky dom 1.663 m. Drugi dan: Sliezsky dom — Velčka Proba-Gerlachovsky Štit-Bati-zovske pl.-Popradske pl. — hotel v Poprdske pl. 5. dan: Cilj Rysy 2.499m. Smer poti: Popredske Plešo—Žabje Plešo—Vaba—Rysy—Vlaha—Žabje Plešo—Menguska dolina — Poprdske plešo. 6. dan: Predviden je za rezervo, za primer slabega vremena. 7. dan: Ogled znamenitosti kraja po želji udeležencev in povratek v domovino. Vsem udeležencem želim obilo užitkov in lepega vremena! Štefan Šneberger N tm m Končni skupni vrstni red: 1. Emona 52 točk 2. Carinarnica 34 točk 3. Gradis 32 točk 4. BTC 29 točk 5. Ljubljanska banka 14 točk 6. Intereuropa 12 točk C. P. ZAHVALA Ob smrti mojega dragega očeta Franca Brenčiča se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam Kovinski obrati obrati Ljubljana za podarjeno cvetje in izrečeno sožalje. Še posebno se zahvaljujem tistim, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti. Metka Stupnikar pRADISOV VESTNIK je glasilo delavcev delovne organizacije GIP GRADIS. /Baja ga Odbor za informacije v sestavi: Srečko Friš, Ludvik Rudolf, Martin Golnar in Zoran Debelak. j?*8vni, odgovorni in tehnični urednik: Cveto Pavlin. P “ni uredniškega odbora: Milenko Nikič, Vesna Gregorič, Ludvik Rudojf, VladoForbici, Vinko Damjan, Jani Jančar, Alcksandar Bojanič in Tatjana Savinšek. *ska: tiskarna Ljudska pravica Ljubljana. Zaklada: 8.800 izvodov. Za$lov uredništva: GIP GRADIS, Gradisov vestnik, Šmartinska 134a, 61000 Ljubljana. Telefon: (061) V/M-422 int. 232 in 220. Nagradna križanka 8. decembra smo izžrebali nagrajence novembrske nagradne križanke. Za tiste, ki jim križanko ni uspelo v celoti rešiti, objavljamo pravilno rešitev, ki se glasi: krompir, jabolka, porast, slanik, OO, oolit, odslon, Ita, prostak, AB, Ivan, razprava, Kosto-iac, idila, Ilonka. Riki, Pimen, Rabi srnjad, rantica, EC, moa, Ari, brisal-ka. Vice, K E, Aonec, Ajas, skruše-nost, pali, osec, sir, Evans, mak, stot, Kiar, Stalin, Stana, Arpad, Ero, noto, Rio Negro, epoleta, Tartarin, Aleman, Anton, mg, Sežana. Izžrebani so bili: 1. nagrada 700 din. — Majda Kumperger, Kovinski obrati Ljubljana 2. nagrada 600 din. — Jožica Bogdanovič, GE Nizke gradnje Maribor 3. nagrada 500. — Marjan Adamič, GE Celje 4. nagrada 400 din. — Jože Križanič, Gosposvetska 89 Maribor 5. nagrada 300 din. — Nevenka Golob, Gradbena operativa Ljubljana Dobitnikom čestitamo! Rešitve novoletne nagradne križanke, ki jo tokrat objavljamo na 8. in 9. strani pošljite do 12. januarja na naslov: GIP Gradis, Šmartinska 134 a, 61000 Ljubljana, s pripisom — Za nagradno križanko. 2. redna seja odbora za standard in rekreacijo Smučarska sezona se bo vsak čas začela Smučarji, prijavite se! Tečaji smučanja 1987 Komisija za šport in rekreacijo pri Konferenci OO ZS Gradisa je tudi letos vključila v svoj plan in program dela organizacijo in izvedbo smučarskih tečajev za naše delavce in njihove družinske člane. Organizirani bodo začetni in nadaljevalni tečaji šole smučanja ter dana možnost tečaja in izpopolnjevanja v smučarskem teku. V času zimskih šolskih počitnic bodo za gradisovce in njihove družinske člane organizirani trije smučarski tečaji in sicer: 1. Tečaj bo organiziran od 25. do 31. januarja v Gozd Martuljku — pension hotela Špik, za skupino okrog 40 oseb. 2. Na mariborskem Pohorju bo tečaj od 26. do 31. januarja. Namenjen bo našim delavcem in njihovim družinskim članom iz Maribora. Tudi ta skupina naj bi štela 40 oseb. Tečajniki se bodo vsaki dan vozili na Pohorje, kjer bodo imeli po dogovoru organizirano šolo smučanja. 3. Drugi tečaj v Gozd Martuljku bo organiziran od I. do 7. februarja. Tečajniki, njih okrog 40, bodo nameščeni v pensionu hotela Špik. Kot vsa leta, se tudi tokrat lahko prijavijo delavci Gradisa in njihovi svojci, od popolnih začetnikov do izkušenih smučarjev. Stroške učiteljev in vaditeljev smučanja ter stroške za potrebne rekvizite bo pokrila Konferenca OO ZS, predvideno pa je tudi, naj bi posamezne organizacije sindikata prispevale 50 odstotkov sredstev k stroškom žičnice za delavce Gradisa in njihove otroke. Cena polnega pensiona se bo gibala od 6000 do 6500 dinarjev na osebo, za otroke do 10 let starosti pa od 5000 do 5500 dinarjev. Prijavite se lahko pri Alojzu Polajnarju na naslov: GIP Gradis, Šmartinska 134 a Ljubljana ali po telefonu (061) 441-422 int. 200. Ob prijavi bo treba plačati tudi akontacijo v višini 15.000 dinarjev po osebi. C. P. 5 26. zimske športne igre Gradisa ^ 14. februarja 1987 ^ na Zatrniku in Gorjah ^ Smučarska sezona se vse bolj približuje, s tem pa tudi številna tek-% movanja, med katere sodijo tudi sindikalne športne igre. Gradisovi J J športniki se bomo v večjem številu zbrali na 26. zimskih športnih 1 % igrah, ki bodo 14. decembra 1987. leta. 5 t S Veleslalom bo na terenih Zatmika, smučarski teki pa bodo v Gor- g ^ j ah ali na Bledu — območje igrišča za veliki golf. k Organizacijski odbor ima že polne roke dela. Organizacijo je prev- g ^ zel tozd Inženiring, pokrovitelj pa je direktor tozda Franc Zupančič. J S Nastanitev je preskrbljena v hotelih Jelovica in Krim na Bledu, zak- g ^ ljuček pa bo v bistroju hotela Toplice. C. P. J V PD Pohorje, pension 5000 dinarjev na dan Trenutno najbolj aktualna naloga delegatov odbora za standard in rekreft' cijo na 2. redni seji 26. novembra je bila določitev cen v zimski sezon1 1986—1987 v našem počitniškem domu na Pohorju. Razen tega so obrat* navali poročilo o poslovanju počitniških domov v prvih devetih letošnjih serih in razpravljali o določitvi smernic nadaljnjega razvoja počitniških domov. Gradisovi domovi (razen Pohorja) so bili letos zasedeni 91-odstotno, v njih je skupaj letovalo 2623 odraslih in otrok, od tega 994 tujih gostov. Najbolje je bil zaseden dom v Biogradu na moru (93-odstotno), v njem pa je prebivalo 1030 gostov, v glavni sezoni pa je bilo zanj toliko zanimanja, da je celo primanjkovalo tistih zmogljivosti, ki smo jih prodali Konstruktorju in Radenski (skupaj 30 ležišč). Ankaran je bil poln 89,5 odstotno s skupno 896 gosti, od tega je bilo 537 tujih, ki so bili v tem domu v predsezoni in posezoni, medtem ko je bila v sezoni večina gostov iz Gradisa. Dom v Poreču je bil s 642 gosti zaseden 89-odstotno, praktično vsi pa so bili domači. Daleč najmanj gostov je imel naš dom na Pohorju, zaseden je bil le 18-odstotno. Vsi domovi, razen Ankaranskega so prikazali negativen finančni. uspeh, skupni stroški so se pa vseeno gibali v okvirih vsote gospodarskega načrta za domove za leto 1986 (finančni uspeh minus 33.664 tisoč din, stroški po gospodarskem načrtu ’86 minus 33.976 tisoč din). V celoti vzeto je bila zasedenost po mnenju odbora zelo lepa, če seveda izvzamemo PD Pohorje, bila bi pa še boljša, če ne bi bilo še vedno velikega števila odjav in zahtevkov po spremembah roka letovanja. Da bi se dosegala večja resnost pri prijavljanju, je bilo pred leti uvedeno plačevanje akontacijež Vendar je delavci ne plačujejo pravočasno, mnogolcrat pa tudi ne poravnajo stroškov letovanja pred dopustom, čeprav bi ti morali. Odbor je bil mnenja, da je bilo oddajanje počitniških zmogljivosti tujim gostom upravičeno, ker smo z njimi zapolnili domove, predvsem v predsezoni in posezoni. Tudi v prihodnje bomo s tem nadaljevali, seveda ne na škodo delavcev Gradisa. Delavci Radenske in Konstruktorja so bili tako zadovoljni z bivanjem v naših počitniških domovih, da so se pisno zahvalili za sodelovanje, želijo pa tudi zakupiti postelje še naslednje leto. Odbor bo do naslednje seje preučil tudi možnosti za zamenjavo naših počitniških kapacitet z zmogljivostmi drugih delovnih organizacij. Pri določanju cen za PD Pohorje so člani odbora vzeli za osnovo povprečne stroške na gosta v vseh naših počitniških domovih. Upoštevali so ako inflacijo, kvaliteto uslug in cene storitev v hotelih in se odločili, da*’0 5000 din na dan za poln penzi°j| sprejemljiva vsota za vse. Otroci0® 3 do 7 let bodo plačali 4000 di°a.r' jev. Penzion za tuje goste zna$' 7000 din, za njihove otroke pa 5S0® din na dan. Zajtrk je 800 din, ko# 2600, večerja 2000 in prenoči# 1500 dinarjev. Res je, da bo štiričlanska druži®3 za teden dni smučanja, če penzio®u prištejemo še smučarske karte f kakšno coca-colo, potrebovala pn' bližno 20 starih milijonov. Člani odbora za standard in kreacijo so še sklenili, da bodo usta novili komisijo, ki bo obiskala v3č tozde in z odgovornimi prouč®3 mnenja tozdov glede osnutka g0" spodarskega načrta počitniška domov, odnosa do počitniški® domov, oziroma potreb po # zmogljivostih in o možni razširit®* 1 2 3 dejavnosti dela samega odbora. Kadrovsko socialni službi pa J® odbor zadal nalogo, da ugot°vi možnost in upravičenost zaposli# delavca, ki bi se profesionalno varjal z gospodarjenjem počitnišk1 domov in z dejavnostjo, ki jo °® odbor za standard in rekreacijo bodoče opravljal. M- M- Začela se je republiška liga v kegljanju ^ Zmaga Gradisa v Celju Najboljša slovenska kegljaška moštva so začela s tekmovanji v republiški ligi. V prvem kolu s° kegljači Gradisa gostovali v Celju in premagali domače moš* tvo Savinja. Izid je bil 5253 : 5198. Srečanje je bilo na keg' Ijišču športno-rekreacijskega centra Golovec. Naši kegljači so metali takole1 Zdešar 812, Belcijan 896, Ivači® 887, Bizjak 889, Janša 855 ifl Urbanc 905. V drugem kolu, ki je na sp°' redu v soboto, 13. t. m. se bod° kegljači Gradisa pomerili na domačem kegljišču z RadenskO’