ACROCEPI-IALUS na stopnišče pred sprednjim (osvetlenim) delom cerkve, sam pa sem se umaknil v avto. Ni dolgo trajalo, ko je izza cerkve silovito priletel samec pegaste sove. Ne- kajkrat je zaokrožil, nato pa se je spustil na višino enega metra nad kasetofonom in nekaj časa lebdel nad njim. Ko je uvidel "potegavščino", je odletel nazaj v smeri, od koder je priletel. Opisani poskus kaže na odlično razvit sluh pri pegasti sovi in sposobnost natanč­ nega lociranja vira oddajanja zvočnih signalov. Pegastj sovi sta leta 1996 v Plečnikovi cerkvi v Crni vasi tudi gnezdili. Al Vrezec, Pražakova 11 , 1000 Ljubljana VELIKI SKOVIK Otus scops ~ EURASIAN SCOPS OWL - On 1 st wj June 1996 singing at Hrastje near Poljčane Maja 1996 sem opravil več popisov oziroma opazovanj sov na različnih koncih Slovenije. Tako sem sove opazoval oziroma poslušal tudi 5.5.1996 v zaselku Hrastje pri Poljčanah. Ob gozdu na hribu, kjer ležijo Hrastje, sem okoli 23.00 zaslišal skovikanje enega in malo pozneje še drugega velike- ga skovika. Sovi sta bili od mene oddaljeni kakih 50 do 80 metrov, zato sem ju skušal izzvati s posnetkom skovikovega oglaša- nja. A žal sem s tem povzročil ravno nasprotni učinek od pričakovanega . Sko- vika sta se oglašala še približno deset minut, potem pa sta utihnila. Poslušana osebka bi lahko imel za preletnika, če se mi ne bi 1.6.1996 ob 2.00 ponoči spet ponudila priložnost po- slušati petje velikega skovika. Tako je omenjena vrsta upravičeno dobila status možne gnezdilke na področju Dravinjske doline, kar je pomemben podatek za to v celinski Sloveniji redko sovjo vrsto. Al Vrezec, Pražakova 11 , 1000 Ljubljana ČRNA ŽOLNA Dryocopus martius BLACK WOODPECKER - on 8th April 1995 tlying above Lake Ptuj 8.4. 1995 je bilo na Ptuju pretežno jasno, vendar zelo vetrovno vreme. Kjub temu sva se z B. Rubiničem odločila za sprehod 44 XVIII - 80-81 - 1997 okoli akumulacijskega jezera, in imela sva kaj videti. Med okoli tisoč petstotimi mla- karicami Anas platyrhynchos sva na jezeru med drugim opazovala ŠG samca in samico tatarske žvižgavke Netta rutina, okoli 20 regelj Anas querquedula, okoli 50 kreheljcev Anas crecca, 1 O rac žličaric Anas clypeata, 15 zvoncev Bucephala clangula in še nekaj drugih vrst rac, vmes pa sva opazovala še nekaj vrst galebov: 6 malih Larus minutus, kakih 1500 rečnih Larus ridibundus, 3 sive Larus canus in 10 rumenonogih galebov Larus cachinnans. Ko sva tako zagreto preštevala ptice na jezeru, naju je glasno preletela črna žolna. Nenavadno je bilo potem opazovati, kako je letela prek jezera proti nasprotnemu bregu, saj sva jo dotlej poznala le iz gozdnatih predelov. Pozneje sva na jezerskem nasipu opa- zovala še nekaj pobrežnikov , kot so mali deževnik Charadrius dubius ( 4), togotnik Philomachus pugnax (4), pikasti martinec Tringa ochropus (2) in mali martinec Actitis hypoleucos (6). Za konec naj ome- nim še ribjega orla Pandion haliaetus, ki §Va ga opazovala, ko je letel nekje nad Sturmovci. Al Vrezec, Pražakova 11 , 1000 Ljubljana SIRIJSKI DETEL Dendrocopos syriacus SYRIAN WOODPECKER - 2 males and a temale on 11 th January 1997 near Maribor Dne 11.1.1997 sem popisoval vodne ptice med Staršami in Meljem (Maribor) ob reki Dravi. V kraju Trčova pri Malečni­ ku sem okoli 13. ure zaslišal meni nepo- znano oglašanje, ki je prihajalo iz bližnje- ga sadovnjaka. Kljub prepričanju, da gre najverjetneje samo za velikega detla Den- drocopos major, sem sklenil, da si stvar podrobneje ogledam. Kar nekaj časa sem potreboval, preden sem zagledal skriv- nostnega ptiča, a sem bil toliko bolj presenečen , ko sem prepoznal samico sirijskega detla. Med opazovanjem se mi je nekajkrat zazdelo, da nekoliko stran slišim še eno takšno oglašanje. Na odgo- vor pa mi ni blo treba dolgo čakati, saj je čez nekaj časa od nekod priletel še samec in se pridružil samici pri kljuvanju v staro XVIII - 80-81 - 1997 jablano. Takoj ko je ta odletel, sem na drugem drevesu zagledal še enega samca. Nato sta se oba začela spreleta- vati po sadovnjaku, pri tem pa sta se ves čas oglašala. Oglašanje je bilo popol- noma drugačno, veliko bolj mehko od oglašanja velikega detla, čeprav pri mo- iem prvem srečanju s to vrsto leta 1993 v Sturmovcih nisem dobil takšnega vtisa. Tudi nenehno spreletavanje z drevesa na drevo mi je delovalo nekoliko neobičajno za detla nasploh. Pri tem sem poleg značilne manjkajoče prečne črte na glavi opazil še svetlo rožnato podrepno perje, ki se pri opazovanju z bližine precej razlikuje od živo rdeče obarvanosti zadka pri veli- kem detlu. Čeprav zimska opazovanja ponavadi niso najbolj primerna za ustvarjanje mnenj o domnevni možnosti gnezditve, v tem primeru govorita v prid tej domnevi vsaj dve dejstvi. Najprej zbuja pozornost opazovanje treh osebkov na eni sami lokaliteti, nato pa še zelo agresivno vede- nje enega izmed samcev sirijskega detla do samca velikeqa detla, ki se mu je po naključju prevec približal. Morebitno gnezditev v omenjenem sadovnjaku ali bližnji okolici bom prav gotovo preverjal v primernejšem času, saj mi ni znano, da bi bila v novejšem obdobju poznana gnezdi- tev sirijskega detla v Sloveniji. Luka Božič, Pintarjeva 16, 2106 Maribor KMEČKA LASTOVKA Hirundo rustica BARN SW ALLOW - 4 nests in a public garage on August 1996 in Ljubljana V Ornitološkem atlasu Slovenije Iztoka Geistra lahko o kmečki lastovki Hirundo rustica, med drugim preberemo tudi to, da ''je še po drugi svetovni vojni gnezdila po naših mestih, kjer so imele na zunaj mestne hiše zadaj dvorišče in hlev. To agrarno lice naših mest je seveda danes preteklost". Nadalje avtor citira Schiavuz- zija (1842), ki je za Piran ugotavljal, "da prihajajo kmečke lastovke v mesto le lovit žuželke, ne pa da bi gnezdile", in Schulza (1890), ki je za Ljubljano navedel, "da so v Ljubljani redke". ACROCEPHALUS Ker sem si zapomnil te trditve, sem bil spomladi (aprila 1996) toliko bolj prese- nečen, ko sem opazoval štiri pare kmečkih lastovk, ki so pričele v garaže 15 let starega trnovskega naselja med Trnovsko in Vogelno ulico znašati gradivo za gnezda. Za osnovo (podlago) so si izbrale cevaste kovinske ščitnike za električni kabel, pritrjen na stropne betonske nosil- ce. Tu sem si lahko kmalu ogledal 4 značilna gnezda kmečkih lastovk. Od petih garažnih vhodov so si lastovke izbrale za gnezdenje zadnja dva vhoda, kjer so na kovinskih nosilcih zgradile po dve gnezdi. V prvem primeru (zadnji vhod) sta gnezdi med seboj oddaljeni okrog 4,5 m, v drugem (predzadnji vhod) pa le 2 m. Gnezda so na višini 3 m in obrnjena proti jugu. Od roba vhoda v garažo so odmaknjena 4 m. Omenil bi še, da sta bili v avgustu (ko to pišem), aktivni le zadnji dve gnezdi na zadnjem garaž- nem vhodu, ki sta tudi na pogled nekoliko višji. To sem ugotovil po lastovičjih iztreb- kih na asfaltu pod gnezdi in ker sem poleg gnezd v slabem vremenu tam opazil počivati kmečko lastovico. Pod gnezdom v predzadnjem garažnem vhodu iztreb- kov v avgustu nisem opazil. Iz tega sklepam, da je šlo tu za drugo (ali celo tretjo) gnezditev v tem letu? Slika, ki mi jo ponuja pogled na leteče mušice loveče in oglašajoce se lastovke med obema blokoma v Trnovem me navdaja z občutkom, da se je kmečka lastovka pričela navajati na izrazito mestno življenje in da ni več redka v mestu. Skratka, menim, da ni več toliko odvisna od bližine hleva. V Trnovem vem le še za 2 hleva z nekaj glavami živine (blizu trnovske cerkve), ki pa po mojem trdnem prepričanju kaj malo vplivata na splošne prehranske razmere in mikroklimo v tem stanovanjskem okolišu. Opisani primer se tudi ne ujema najbolj z navedbami Schiavuzzija in Schulza. Ker velja za vse lastovke, da se rade vračajo na mesta izvalitve, predvidevam, da bo gnezd naslednje leto še več , da se bo stevilčnost kmečke lastovke torej poveče­ vala. Tako imenovani lastovičji "homing" ali visoka stopnja zvestobe rodnemu me- stu je za nadaljevanje opisanega pojava gnezd v mestu dobro znamenje. Vse kaže, 4.t:i