POMURSKI VESTNIK GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE MURSKA SOBOTA, 22. JaN. 1959 Leto XI. — Štev. 3 Cena din 10.— Skrb za človeka v ospredju lz razgovorov s predsedniki delavskih, svetov o delu organov samoupravljanja v podjetjih v preteklem letu, je mogoče soditi, da se bodo pokazale ugodne posledice podaljšanja mandatne dobe delavskih svetov. To zato, kakor poudarja večina predsednikov delavskih svetov, ker bodo člani najvišjih samoupravnih organov v gospodarskih organizacijah ob podaljšanem mandatu temeljito spoznali vse bistvene naloge in dojeli najbolj pravilen način in oblike gospodarjenja. Ni namreč dovolj videti oziroma Čutiti problematiko svojega podjetja, mnogo važnejše je ubrati pri tem pravilno pot. Kljub tej ugotovitvi pa lanskoletna bilanca ni tako skromna. Delavski sveti so na sejah poudarjali predvsem naloge glede na izpolnitev letnega proizvodnega načrta, kot drugo, vendar nič manj važno načelo, ki je v razpravah na sejah DS sililo v ospredje, je skrb za delovnega človeka. Malo je namreč delavskih svetov, ki ne bi skoraj vse leto poleg ostalih važnih zadev razpravljali tudi o gradnji stanovanj za svoje delavce in uslužbence. Pri tem so seveda odločali tudi o finansiranju takih gradenj. V večjih podjetjih so v ta namen določili del čistega dohodka, ki bi ga sicer lahko razdelili kot plače nad tarifnimi pravilniki. Med izrazitimi primeri je radgonska opekarna, kjer je delavski svet namenil za gradnjo stanovanj 6 milijonov čistega dohodka. Kot kaže, člani delavskih svetov, čeprav poedincev ne prizadeva pomanjkanje stanovanj, sprejemajo skrb za človeka z razumevanjem. K temu je treba dodati skrb delavskih svetov za urejevanje obratnih menz itd. Z dokajšnjo resnostjo so razpravljali delavski sveti tudi o rekonstrukcijah in novogradnjah manjših objektov. Na največje težave so naleteli pri najemanju investicijskih posojil. Nekoliko manj pa so delavski sveti skrbeli lani za povečanje lastnih obratnih sredstev. Ob sodelovanju delavskih svetov z upravnimi odbori in upravnim vodstvom, predsedniki DS sodijo, da je bilo zadovoljivo. V nekaterih podjetjih so člani delavskih svetov zahtevali od vodstva podjetja. da pripravi poročilo o polletni realizaciji kar se da preprosto in razumljivo, ker da v nasprotnem primeru ne bodo o poročilu razpravljali. Med dru- (Nadaljevanje na 2. strani!) Letna občinska konferenca mladine ENOTNI V ZDRUŽENI OBČINI V S0B0ŠKI CBČINI 79 MLADINSKIH AKTIVOV Z 2140 ČLANI Ob številni udeležbi je bila v nedeljo v Murski Soboti letna občinska — združevalna konferenca doslejšnjih občinskih komitejev LMS Murska Sobota, Cankova, Grad in Martjanci. Kot gostje so prisostvovali konferenci sekretar OK ZKS Jan Ros, sekretar ObK ZKS Jože Vild, organizacijski sekretar ObK ZKS Franc Šonaja, predsednik ObLO Karel Lutar, predsednik OK LMS Štefan Šeruga in drugi. Na konferenci, na kateri so izvolili tudi novi občinski komite iz predstavnikov organizacij LMS vseh štirih prejšnjih občin, je poročal o nalogah mladine v komuni predsednik ObK LMS Jože Kardoš. Poudaril je med drugim važnost sodelovanja mladine v celokupnem političnem in družbenem življenju, kar se odraža v sodelovanju mladine v organih družbenega upravljanja. Dodal je, da bodo morale mladinske organizacije z vsemi silami pomagali mladini na vasi, da zavzame svoje mesto v razvoju občine in krepitvi socialističnih odnosov na vasi. Franc Čagran je v poročila o delu ObK LMS v preteklem letu med drugim dejal, da je na območju občine sedaj 45 aktivov kmečke mladine, 5 aktivov mladih zadružnikov, 14 aktivov srednješolske mladine. 4 aktivi v podjetjih v obliki klubov mladih proizvajalcev, 4 vajeniški aktivi, itd. Skupno je 79 mladinskih aktivov z 2140 člani. Izven organizacije je že vedno precej mladine, ki se pa postopoma vkljnčuje v mladinsko organizacijo. Dalje se člani LMS postopoma vključujejo v članstvo SZDL, lani pa je bilo sprejetih v ZK 57 mladincev in mladink naše občine. Glede uspehov, ki jih je dosegla naša mladina v lanskem letu. navaja poročilo, da so rezultat požrtvovalnosti slehernega mladinca in mladinke. Delovna akcija — tudi letos V razipravi so navzoči govorili o perečih problemih delavske, kmečke in srednješolske mladine ter o njeni medsebojni povezavi. Poudarili so potrebo po načrtnem delu, njegovi vsebini in konkretnih akcijah. Ugotovili so, da je sodelovanje kmetijskih strokovnjakov z aktiv: mladih zadružnikov slabo. Sklenili so, da bo v zadrugah, kjer upravniki ne nudijo pomoči mladim zadružnikom, mladina sama prevzela pobudo, saj je pridelovalno sodelovanje prva in najvažnejša naloga na naši vasi. Omenili so dalje dijaško zadrugo na ESŠ v Murski Soboti, ki je prva te vrste v Sloveniji, razpravljali o mladinski univerzi, ki so jo ustanovili tudi za ostalo mladi- no, ne samo za srednješolsko, o enotnem delu srednješolske mladine, itd. Glede nalog delavske mladine so poudarili, naj se le-ta odločno zavzame za nagrajevanje po učinku dela, za uvedbo proizvodnih konferenc, klubi mladih proizvajalcev pa naj razpravljajo o zboljšanju organizacije dela in dajejo predloge DS in UO podjetij. Sprejeli so tudi ustrezne sklepe. B. Š. Osnovna naloga Ko je spregovoril na letni konferenci doslejšnjih občinskih komitejev LMS Murska Sobota, Cankova, Grad in Martjanci o konkretnih nalogah mladine v vsakdanjem življenju, je sekretar OK ZKS tov. Jan Ros poudaril, da je osnovna naloga izobraziti se v napredni miselnosti in znanosti. Le na ta način bodo mladi ljudje v družbi pomenili to, kar družba od njih pričakuje. Mladinske naloge, je dejal tov. Ros, so vse te naloge, ki jih družba na tej stopnji razvoja ima. Delijo se le glede na to, kje mladina dela. Poudarek velja delu na vasi zato, ker smo na vasi najbolj zaostali: proizvodnja je zastare- la, potrebna pa je tudi borba z zastarelo maloposestniško miselnostjo. Obe nalogi sta močno povezani. Nemogoče je doseči blagostanje, če se vse veje gospodarstva enakomerno ne razvijajo in če se ne izkoristijo vse rezerve teh vej. Znano pa je, da je o kmetijstvu v Pomurju največ neizkoriščenih rezerv. Vas in z njo naše kmetijstvo ne sme zaostajati zaradi nekih zastarelih predsodkov. Znanstveno je dokazano, da je mogoče iz naše zemlje z manjšimi napori in manj znoja našega kmeta dobiti mnogo več kot doslej, zato bi bil zločin s strani družbe, če tega ne bi storila. Zasebna lastnina ni niti najmanj ogrožena, je pa najmanj vredna, če je o rokah nekoga, ki ne uvidi, kaj je napredek in kje je perspektiva. Dalje je tov. Ros dejal, da si ne moremo zamišljati dobrega upravnika kmetijske zadruge, ki ne bi videl, da so mu v pomoč pri vseh nalogah aktivi mladih zadružnikov. Stara resnica je, da je mladi človek najbolj dovzeten za napredek. V nadaljevanju svojega govora je toD. Ros pohvalil zalet mladih komunistov in ostalih članov LMS na srednjih in strokovnih šolah. Čeprav je to šele začetek, je dejal, gre tu za nadaljevanje tradicij prekmurske mladine, ki je že nekoč slovela po napredni miselnosti. Sedaj je treba te tradicije prevzeti in razširiti. Glede štipendij je tov. Ros dejal, da naj jih dobijo tisti, ki so že pokazali s svojim delom, kaj lahko od njih pričakujemo: izobražence v političnem in strokovnem oziru. Poudaril je, da je tudi to naloga srednješolskih organizacij. Ko je govoril o letošnji mladinski delovni akciji, je tov. Ros opozoril na pravočasne priprave. Letos naj bi šli gradit avtno cesto tisti mladinci, je dejal, ki bi se lahko tam naučili nekaj, kar jim bo doma koristilo. Pomurska mladina bo morala letos na avtni cesti živeti in delati zaradi oddaljenosti samostojno in rešiti ose naloge, ki bodo pred njo. Ob koncu je tov. Ros pozval mladino soboške občine, naj dosledno izpolni vse naloge in pri svojem delu uporno zahteva pomoč od vseh pristojnih činiteljeo. bi Začetek zadružnih seminarjev Preteklo soboto je bilo v Murski Soboti posvetovanje, ki so se ga poleg predstavnikov OZZ in poslovnih zvez udeleži- POMEMBEN ODLOK Občinski ljudski odbor v Soboiti je, prvi v Pomurju, na svoji zadnji seji sprejel odlok o povečanju prometnega davka pri alkoholnih pijačah za 5 %. Sredstva, ki bodo pobrana na račun povečanega prometnega davka, so predvidena kot podpora telesno-vzgojnim in športnim organizacijam v občinskem okolišu — po njihovi družbeni pomembnosti in aktivnosti. Računajo, da bodo tako zbrali 3 do 4 milijone din namenskih sredstev. li tudi nekateri predsedniki ObLO, sekretarji občinskih komitejev ZKS in drugi, ki se globlje spoznajo na zadružno problematiko. Pogovorili so se o zimskem izobraževalnem delu v vseh kmetijskih zadrugah. Semitnarji za člane zadružnih svetov so se pričeli že ta teden. Na programu je sedem predavanj z različnimi aktualnimi temami, ki jih bodo predavatelji posredovali udeležencem seminarjev vse tja do marca. Plodna in stvarna razprava na prvih skupščinah občinskih sindikalnih svetov Minulo nedeljo je bila Skupščina občinskega sindikalnega sveta v Lendavi. Skupščini so kot gostje prisostvovali: Franc Skoberne, predsednik okrajnega sindikalnega sveta, Milan Frančeškin, ljudski poslanec in sekretar občinskega komiteja ZKS, img. Miran Mejak, poalanec Zveznega zbora proizvajalcev, ing. Matija Cerovec, direktor »Nafte«, Stefan Gjdfi, poslanec, Milan Balantič, predsednik občinskega zJbora proizvajalcev. Poročilo predsednika občinskega sindikalnega sveta tov. Jauka Zgrabljiča, delavca pri »Nafti«, je zajelo mnogo konkretnih problemov in nakazalo tudi smer, kako naj bi se ti problemi reševali. Ugotovitev, da je od 2300 zaposlenih v lendavski občini nad 500 izven organizacije, daje veliko misliti o organizacijskem in političnem delu sindikalnih podružnic. V zvezi s tem je dejal, da so pa letos bik dobro pripravljeni občni zbori podružnic, tako da so v upravne odbore izvolili politično razgledane in delavne tovariše, kar bo vsekakor vplivalo na to, da se pritegnejo v organizacijo vsi član; delovnih kolektivov. V analizi proizvodnje je po- udaril, da imajo veliko možnost za nadaljnji razvoj zlasti podjetja Opekarna, Mehanika, Kmetijsko gozdno gospodarstvo in Gradbenik. Slabo pa je, da nekatera večja, čeprav obrtna podjetja, ki niso samo uslužnostnega značaja, nimajo proizvodnih planov in seveda zaradi tega tudi ne dobro organiziranega dela. K smotrnejšemu gospodarjenju so veliko pripomogli tudi organi delavskega samoupravljanja, za katere je bil v minulem letu organiziran v občini 4-dnevni seminar. Udeleženci seminarja so se zelo pohvalno izražali o or(Nadaljevanje na 2. strani) VČERAJ SEJA ObLO MUBSKI SOBOTI VSKLIJEV1NJE PREDPISOV priključenih občin Včeraj je bila v Murski Soboti seja občinskega ljudskega odbora. Odborniki občinskega zbora in zbora proizvajalcev so najprej ločeno, nato pa na skupni seji razpravljali in skle- pali o sprememb: Statuta občinskega ljudskega odbora M. Sobota, o določitvi ožjega gradbenega okoliša v zvezi z zakonom o nacionalizacij: gradbenih zemljišč ter o vsklajevanju predpisov razširjene občine. Odborniki so izvolili tudi stalne komisije in svete pri občinskem ljudskem odboru. PRVA SEJA ZDRUŽENIH ObLO V RADGONI V Radgoni je bil te dni skupni sestanek odbornikov dosedanjih občinskih ljudskih odborov G. Radgona in Videm ob Ščavnici, za območje, ki se priključi k nov: občini G. Radgona. Na sestanku so sklenili, da bo imel novi začasni občinski ljudski odbor 65 odbornikov (37 za občinski zbor in 28 za zbor proizvajalcev). Od teh je bilo izvoljenih iz dosedanje videmske obč ne 8 odbornikov v občinski zbor in 6 v zbor proizvajalcev. Občini Radgona so priključili 16 katastrskih občin z 31 naselji bivše videmske občine. Tako ima nova občina 4583 več prebivalcev, kot jih je imela doslej. LJUDSKA UNIVERZA temelj splošnega izobraževanja LJUDSKE UNIVERZE TUDI V LJUTOMERU, GORNJI RADGONI IN V LENDAVI Pred nedavnim je bila ustanovljena v Sobot; osrednja ljudska univerza za Pomurje. V sklopu te je pričela delovati tudi mladinska ljudska univerza, ki je pripravila doslej vsak teden po eno predavanje. Teh predavanj se udeležuje od 70 do 100 mladincev in mladink. Sodijo pa, da bi naj organizirali v okviru ljudske univerze še večerne politične šole. Te bodo seveda lahko delovale, če bo dovolj obiskovalcev. Dosedanje delovanje mladin- ske ljudske univerze kaže, da je prevsem med mladino veliko zanimanje za sposno izobraževanje. Tako pripravijo predavatelju primerna, že prej preštudirana vprašanja, kar predavanje zelo popestri. Za dobro funkcioniranje ljudske univerze bodo potrebna med drugim še finančna sredstva. Pri tem Tačuna ljudska univerza na popolno razumevanje merodajnih činiteljev. Doslej so ustanovili budi ljudske univerze v nekaterih občinskih središčih. Tako je pri- čela delovati LU v Ljutomeru, v kratkem pa bo LU ustanovljena tud; v Gornji Radgoni. Primerno bi bilo, če bi ustanovili tak občinski center za splošno izobraževanje še v Lendavi. Lahko upamo, da se bo dobro delovanje ljudske univerze odražalo kmalu tudi v vsakdanjem življenju, saj je dovolj gradiva z vseh področij znanosti in praktičnih ved, ki jih bo morala ljudska univerza v svojih predavanjih posredovati udeležencem predavanj. PREDSEDNIK TITO PRISPEL NA CEJLON V ponedeljek ob desetih dopoldne po indijskem času so jugoslovanski gostje odpotovali iz prijateljske Indije. V pristanišče so jih spremljali vodilni madraški politiki. Po pregledu častne čete se je predsednik Tito poslovil od gostiteljev. Ko je Galeb dvignil sidro in odplul, so ga še dolgo Svečan dbhod častne čete ob prihodu predsednika Tita v Madras (zgoraj) — Na grobu indijskega narodnega heroja Gandija (spodaj) pozdravljali s pomola. Klici predsedniku Titu so glasno odmevali še tedaj, ko je Galeb že plul proti izhodu luke. Ko je bila ladja že na odprtem morju, so obalne baterije pozdravile predsednika Tita z 21 streli in Galeb jim je odgovoril s salvo svojih topov. V spremstvu indijskih rušilcev so pluli proti Cejlonu. Včeraj je predsednik Tito s spremstvom prispel na Cejlon. ) Plodna in stvarna razprava na prvih skupščinah občinskih sindikalnih svetov (Nadaljevanje s 1. strani) ganizaciji seminarja in so nekateri bili mnenja, da bi bilo treba take seminarje organizirati tudi v podjetjih. Predavatelji na tem seminarju so bili vsi iz Lendave in sicer; ing. Mejak, Lugarič, Gjofi in Korošec. V podjetjih pa so bili organizirani tečaji o zaščiti delavca piri delu, kar se je pognalo pri delu, saj je v minulem letu bilo manj nesreč in nezgod kot prejšnja leta. Bila sla pa dva smrtna slučaja, kar dokazuje, da bo treba stalno skrbeti za zaščito delavca pri delu. Tudi v pogledu družbene prehrane ni bilo dovolj storjenega. Nameravajo organizirali prehrano za vsa lendavska podrtja, kar je vsekakor boljše, kot da bi organiziralo vsako podjetje za sebe. Razprava, ki se je razvila po poročilu, je bila zelo stvarna in plodna. Tako je tov. Ljuba Frideršek predlagala, naj se združi sindikat pri kmetijski zadrugi v Lendavi s sindkatno podružnico pri KGG Kritizirala ie tudi vodstvo »Svobode«, k odklanja delavsko mladino.Tovariš Korošec je govoril o problemu kooperacije, ki daje lendavski občini, velike gospodarske možnosti. Tov. Alojz Žalik te govori o Zakonu o nacionalizaciji hiš in gradbemh parcel, tov. Milan Frančeškin pa o potrošniških svetih in stanovanjski skupnosti. Bila je izrečena tudi kritika nad načinom gradnje stanovanj in tudi delitve stanovanj, do katerih so delavci zelo težko prišli, kakor tudi na nečim podjetja Gradbenik, kij odpušča take delavce, ki so upravičeni prejemati socialno podporo in nima- jo drugih dohodkov. Zadržuje pa to podjetje izven sezone take delavce, ki bi se lahko preživljati na drug način. Tov. Franc Skoberne, predsednik OSS je govoril o skrbi za delovnega človeka, ki se odraža me samo v neposredni skrbi za vsakega posameznika, pač pa tudi v skrbi za kolektiv kot celoto — za podjetje. Naglasil je tudi, da je treba nove družbene instrumente, ki podjetjem dajejo večje finančne in gospodarske možnosti, sprejeti kot korak bliže k cilju, ko bomo vsakega posameznika nagrajevali po delovnem uspehu — po učinku dola. V novi občinski sindikalni svet so bili izvoljeni: Janko Zgrabljič. Vladimir Birsa, ing. Ivan Petruša, Vinko Žbogar, Janez Gazdag, (vsi iz »Nafte«), Olga Ošlaj (tovarna dežnikov), Ivan Nemec (PZ), Marija Oblak (PZ), Tibor Hari (sodnik), Vladimir Vujnovič (podruž. zavoda za socialno zavarovanje), Jože Pavšič (KGG), Mirko Oletič (Opekarna), Kristana Brulc (Zdravstveni dom), Tibor Huzjan (Mizarstvo) in Jože Kovač (Panonija). Sindikat in gospodarske možnosti komune S skupščine občinskega sindikalnega sveta v Radgoni V soboto je bila tudi skupščina občinskega sindikalnega sveta v G. Radgoni. Skupščini sta kot gosta prisostvovala predsednik OSS Franc Škoberne in ljudska poslanka Marija Levar. Poročilo o delu je podal tov. Franc Kosar, dosedanji predsednik občinskega sindikalnega sveta. V poročilu je poudaril vlogo sind.kata in kritično ocenil organizacijsko delo občinskega sindikalnega sveta, ki v preteklem letu ni bil dovolj povezam s posameznimi sindikalnimi podružnicami ter ni dovolj usmerjal politične aktivnosti sindikalnih podružnic. Po poročilu, ki je precej podrobno obravnavalo finančno in gospodarsko situacijo v gospodarskih organizacijah in še kulturnoprosvetna vprašanja, se je javila k razpravi tov. Marija Levarjeva. »V nekaterih naš h podjetjih se proizvodnost dela zvišuje kakor n.pr. v opekarni. Ne morem pa mimo -takega načina dela, kot je to pri našem radgonskem gradbenem podjetju, ‘ki že ne vem koliko časa gradi en stanovanjski blok. S tako površno organizacijo dela ne bomo mogli vplivati ne dvig življenjskega standarda. Naloga sindikalne organizacije in naloga družbenih organov ie ljudske oblasti je, da se z vsemi silami zavzame, da se tak način dela odpravi in ljudi ki zavirajo večjo produktivnost, odstrani.« Napačno je tudi pojmovanje nekaterih uslužbencev in delavcev, to je ljudi, ki so v delovnem razmerju, da so oni opravili že vse svoje dolžnosti v podjetju ali ustanovi, kjer delajo in mislijo, da so n. pr. zbori volilvcev za tiste, ki niso nikjer zaposleni. Tako pojmovanje moramo spremeniti, je bilo rečeno v razpravi. Ugotovili so tudi, da je bilo veliko premalo storjenega na kultarno-prosvelnem področju, kljub temu, da si ljudje želijo razvedrila im pogrešajo družabno življenje. Tovariš Franc Škoberne se je v razpravi dotaknil gospodarskih nalog sindikata v prihodnjem letu in rekel: »Občinski sindikalni svet mora imeti jasno predstavo o vseh gospodarskih možnostih komune. Mora točno vedeti, kaj se v posameznem podjetju da napravili in kaj ne. Šele potem lahko zavzame utemeljeno stališče glede finančnih sredstev, ki ostanejo podjetju za prosto razpolaganje. Jasno pa mora biti vsakemu, da o dvigu življenjskega standarda lahko govorimo samo. če dvignemo proizvodnjo, bodisi z boljšo organizacijo dela, bodisi z večjo delovno disciplino. Vso smo si edini; v želji, da bi bilo treba hitreje dvigniti raven življenjskega standarda. Toda vsi bi morali tudi nekaj za ta cilj praktičnega storiti in uspeh prav gotovo ne bo izostal.« V Ljutomeru gradijo 12-atanovanjski blok „Vsak član SZDL naj pozna program KPJ“ Pred kratkim je bil letni občili zbor Socialistične zveze tudi v Beltinci. Občni zbor je ugotovil, da je bilo delo te organizacije v minulem letu dobro, da se je zanimala za delo vseh organizacij in društev, katerim je tudi predlagala, kako naj delajo, a sodelovala je tudi v vseh ostalih akcijah v tem kraju. Zlasti plodno je bilo sodelovanje s krajevnim odborom in s kmetijsko zadrugo. Na občnem zboru so sprejeli dokaj obširen program dela Socialistične zveze v letošnjem letu. Odbor bo posvetil vso pažnjo politični vzgoji članstva s tem, da ga bo seznanil s programom ZKJ do podrobnosti, a skrbel bo tud: za širjenje našega dnevnega in tedenskega tiska, pa tud: Prešernove knjige, s čemer bodo prebivalci pridobili v splošni izobrazbi, ki jo človek potrebuje. Organizacija pa bo še okrepila stike zlasti s kmetijsko zadrugo in društvi in organizacijami. Posebno pozornost pa bodo posvetili vključevanju prebivalstva, zlasti žena v družbeno upravljanje. V Beltincih je trenutno 431 članov SZDL. za 64 več kot predlanskni. Odbor pa meni da lahko pridobi še več novih članov v to organizacijo. ah LETNA SKUPŠČINA SZDL šALINCl—KRISTANCI— GRLAVA Preteklo soboto je bila v zadružnem domu v Kristancih redina letna skupščina osnovne organizacije SZDL za kraje Šalinci. Kristanci in Grlava. Člani Socialistična zveze so med drugim v razpravi pripomnili, naj bi bilo v hodeče sodelovanje z vsemi družbenimi organizacijami, društvi in krajevnim odborom še 'boljše kot je bilo lamih ENOLETNI KMETIJSKI POIZKUSNI PRIDELOVALNI CENTER v Križevcih pri Ljutomeru obsega 45 ha in uspešno deluje. Ta center je organizirala Zveza poljedelskih in gozdarskih zbornic iz Beograda in ima nalogo dokazati predvsem prednost strojne obdelave in moderne agrotehnike. Strokovno pomoč mn nudijo strokovnjak: Zadružne poslovne zveze, Kmetijski institut iz Ljubljane in ljutomerska Poslovna zveza. Pridelovanje nekaterih kultur je skoraj povsem mehanizirano. Na kmetijski poslovni zvezi v Ljutomeru menijo, da jim bo dala analiza poizkusa ugodne rezultate pri donosih in izboljšanju zemljišč. Mehaniziramo pridelovanje bodo na koncu primerjali z uporabo vprežne sile v poljedelstvu. Strojno obdelavo plačajo kmetje, toda deležni so znatnega popusta, kajti gre za poizkus. OBLETNICA LENINOVE SMRTI Dne 21. januarja 1924 je umrl veiliki ideolog znanstvenega socializma in voditelj Boljševiške partije, organizator in vodju prve zmagovite socialistične revolucije na sveta, ustanovitelji prve dežele socializma, najsposobnejši itn najbolj priljubljeni voditelj ruskega in mednarodnega proletariata Viladimir Iljie Lenin. Lenin se je rodil leta 1870 v Simhirsku (Uljanovsk) v napredni meičan-iki družini. Že kot študent je začel v Kazanu sistematično proučevati marksizem in Janalu je prišel do prepričanja, da Janko samo marksistično gibanje, katerega nosilec je proletariati, zlomi okove kapitalističnega suženjstva. V. L Lenin Lenin je izvijal ogromno dejavnost. Kot voditelj Partije in predsednik Sovjeta ljudskih komisarjev je organiziral novo revolucionarno ob last, postavljal na noge Rdečo armado ter vodil boj za obrambo revolucije ,pred belimi kontrarevolucionarj in tujimi invterventi. Leninovo smrt so sprejeli delovni ljudje vsega sveta z globoko žalost jo. Na dan njegovega pogreba so de lavci po vsem svetu v znak žalova njja za pet minuz ustavili delo. Jugoslovanski komumisti in jugoslovanski narodi se ob obletnici radi Spominjajo velikega Lenina, tvorca prve socialistične države, ponosni na svojo pot in svoj prispevek k mednarodnemu delavskemu gibanju, stvari socializma in miru. Bodočnost je v dvigu kmetijske proizvodnje Ugotovitve s skupščine v Beltincih Minulo nedeljo je bila v Beltincih skupščina občinskega sindikalnega sveta. Poročilo upravnega odbora je kritično podal prodsednk občinskega sind. kalnega sveta Janez Drnovšek. Med drugim je dejal, da sindikalna podružnica KZ ni odigrala svoje vloge z ozirom na nizek odstotek pridelovalnega sodelovanja posamezmih kmečkih proizvajalcev s KZ. Ne moremo govoriti o dveh tretjinah čistih dohodkov, ki naj bi jih namenili za življenjski oziroma družbeni standard delovnih ljudi, ker so naša podjetja predvsem Obrtnega značaja in šele v razvoju ter so potrebne razširitve, imajo pa potrebe tudi ipo osnovnih sredstivih. Zato pa se družbeni standard lahko dviga hkrati s kmetijsko proizvodnjo, in tu je naloga KZ, je dejati. Ko je tovariš Drnovšek govoril o proizvodnih planih posameznih obrtnih podjetij, je med drugim dejal; »Naša podjetja so se nekatera že utrdila in svoje naloge vestno izpolnjujejo. Imamo pa še podjetja, ki so vredna kritike. Naj omenim samo podjetje Sodarstvo v Beltincih, ki je imelo v letu 1958 konjuniktuirni položaj, a je silno slabo gospodarilo. Imeli so visoke plače, plan pa so dosegli komaj 50°/o. Občinski ljudsk odbor v Beltincih je razpravljal, naj bi se to podjetje ob zaključnem računu likvidiralo, vendar so nekateri delegati govorili, da podjetje ima perspektivo obstoja in da je potrebno zamenjati vodstvo podjetja.« Razprava je bila zelo živahna o raznih vprašanj h, predvsem pa o tarifni politiki v letu 1959, o nekaterih nepravilnostih v podjetjih, odnosih do delavcev, o cenah na tržišču Itd. Občinski sindikalni svet v Beltincih so ustanovili šele pred V ponedeljek bo seja občinskega ljudskega odbora v Lendavi. Na tej seji bo poročal predsednik sveta za finance o skladih, predsednik »vela za kmetijstvo o rajonizaciji kmetijske proizvodnje, sanitarni inšpektor pa o sanitarni službi v občini. Na ločenih sejah bodo razpravljali o naštetih poročilih, o sprejetju odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi predvojaške vzgoje, o 4 leti in vsako leto postaja močnejši politični in ekonomski faktor v občni. Že nekaj let ga vodi marljivi Ivan Drnovšek. Na koncu so izvolili 11-članski upravni odbor Obč.SS in 3članski nadzorni odbor. R. pavšalni skočnim, o spremembah v prometnem davku, o dopolnilnem proračunskem prispevku, o določitvi ožjega gradbenega okoliša, o rajonizaciji proizvodnih okolišev itd. Sklepali bodo tudi o višini predpisa akontacije za I. četrtletje kmetijskim gospodarstvom in samostojnim poklicem, o predlogu odloka o uporabi zemljišč za gradbene namene na območju Dolgovaških goric in Lendavskih goric itd. Seja ObLO Lendava Kakšna bo letos preskrba s sadjem in zelenjavo? Preobrat na razorih in tržnicah Za Pomurje najbolj bistveno vprašanje neposredne poti pridelkov od proizvodnje do potrošnikov v potrošnih središčih Na pobudo sekretariata za blagovni promet LRS je bila minuli petek v Murski Soboti konferenca o aktualnih vprašanjih blagovnega prometa. Konferenco je vodil podpredsednik OLO tov. Jože Slavič, prisostvovali’ pa so ji pomočnk sekrearja za blagovni promet LRS tov. dr. Boris Puc, predsedniki občin Murska Sobota, Ljutomer in Lendava, preastavniki zadružnih organizacij, trgovinske in gostinske zbornice okraja Murska Sobota., itd. V glavnem so razpravljali, o organizaciji trga s sadjem ia zelenjavo, o sklepanju pogodb za proizvodnjo in dobavo kmetijskih pridelkov ,o vprašanjih prometa z živino, mlekom, vinom, lesom in drugem. Tov. dr. Puc je uvodoma poudaril pomen nedavnega posvetovanja o preskrbovanju velikih mest in industrijskih središč v Beogradu in dodal, da morajo preskrbovalna in druga podjetja za preskrbo notranjega trga s kmetijskimi pridelki pohiteti s prehodnim sklepanjem pogodb. Omenil je tudi, da je problematika proizvodnih centrov drugačna od problematike potrošnih sredšč. Danes že imamo določene izkušnje, kar zadeva promet s sadjem in zelenjavo, je dejal lov. dr. Puc in se zadržal nato pri preskrbovalnih podjetjih, ki jih imamo v Sloveniji štiri. O funkciji preskrbovaln h podjetij do pro zvodnje se je izjav i za pogodben odnos ter za dinamično in kvalitetno proizvodnjo blaga. Izkušnje kažejo, je dejal, da stvari dobro tečejo, če ima proizvodnja zagotovljeno prodajo in poudarili pri tem važno vlogo preskrbovalnih podjetij glede povečanja proizvodnje in sigurnosti prodaje teh pridelkov. Priporočal je najprimernejše organizacijske prijeme, povezane s čvrstimi pogod- bami, kot pravimo, kar bi pomenilo določen preokret in omogočilo jeseni organizacijo trgov na debelo (Ljubljana). Ti bodo že aireikna povezava med potrošnjo in proizvodnjo in hkrati zametek za bodočo blagovno borzo. PPRDFLOVALNE OBRATE V PROIZVODNA PODROČJA! Tov. Jože Slavič je v razpravi omenil vprašanje investicij v trgovini (skladišča in opremljenost) ter opozoril na vprašanje umetnosti proizvodnje določenih artiklov v gotovih področjih. Omenil je tudi smotrnost investicij in pomen lokacije. Dejal je, da mora biti Pomurje aktivni člen v vsakem smislu in dodal, da je treba obračunati s pesimizmom, češ da gre le za poskuse. Naši tovrstni napori naj bodo sistem dela, tki bo pospeši naš splošni gospodarski razvoj. Predsednik OZZ tov. Stefan Antalič je omenil borbo za znižanje proizvodnih stroškov ter njene uspehe in opozoril na to, da so stroški prometa tako ve- liki, da proizvodna cena ne predstavlja tistega elementa, kot bi morala. Gre za to, je dejati, da imamo velikega proizvajalca, kar je mogoče le s pomočjo pridelovalnega sodelovanja ter veliko in urejeno tržišče. Pozdravil je zamisel predhodnega sklepanja pogodb, saj je to proizvodnjo mogoče organizirati, če je zagotovljena prodaja. Na ta način lahko bistveno zboljšamo življenjsko raven delovnih ljudi. Omenil je tudi, da so doslej nastajali visoki stroški blagovnega prometa zaradi konkurenčnega boja. Po besedah tov. Antaliča sodijo hladilnice v potrošna središča, predelovalni obrati pa v proizvodna področja. To prepuščamo sedaj vse preveč posameznim komunam, čeprav bi se morali odločiti za organizacijo v širšem merilu. Ker smo se teh stvari sedaj resno lotili, lahko pričakujemo bistvene spremembe, vendar lahko znižamo proizvodne stroške kvečjemu za nekaj dinarjev, v trgovini pa jih je moč znižati za več desetin dinarjev. ODLOČALE BODO OBČINE Tov. Janko Stratnjšak je povedal da je svet za blagovni promet OLO Murska Sobota na svoji seji minuli teden ugotovil, da za naš okraj ni bistveno vprašanje preskrbovalnih podjetij v tem smislu. Po sodbi (Nadaljevanje na 4. strani) Z nedatinega potiveui ljudlsk It .poslancev v M. Sobot! 40 LET KPJ Program glavnih proslav v Pomurju Pred dnevi se je sestal v Murski Soboti pododbor za, organizacijo proslav On prireditev ob 40. obletnici. KPJ. Pododbor — ki deluje v okviru okrajnega odbora za proslavo 40. obletnice KPJ — je sestavil program in tudi določil datume glavnih proslav v Pomurju. O Osrednja množična proslava je predvidena 1. maja v Murski Soboti, kot veliko delavsko zborovanje z množičnim kulturnim sporedom. O Koncem meseca maja pa je predvidena osrednja svečana akademija v počastitev 40. obletnice KPJ, prav tako v Murski Soboti. O Za 13. september je določena glavna mladinska prireditev, ki bo v Adrijancih na Goričkem. To bo osrednja proslava mladine vsega Pomurja, in sicer bo ob obletnici prvega študentskega tabora, ki je bil v letih pred vojno v Adrijancih. O Svečana akademija v počastitev 40. obletnice SKOJ pa bo v dragi polovici decembra v Murski Soboti. Tudi to bo osrednja mladinska prireditev za vso Pomurje. Poleg teh štirih, glavnih okrajnih prireditev, pa bodo še občinske prireditve, povezane s pomembnimi zgodovinskimi datumi iz naprednega delavskega gibanja oz. delovanja KPJ. O Tako bo v Radgoni velika svečanost 23. ma ja ob obletnici upora slovenskih vojakov leta 1918. O 6. septembra bo velika proslava v Ljutomeru, ob obetnici napada orožnikov in oblastnikov predvojne Jugoslavije na delovne ljudi, ki so se zbirnih v mestu. O V Lendavi bo glavna proslava 4. oktobra f. dan pred petindvajseto obletnico izda prve številke »Ljudske pravice«. O 18. oktobra bodo imeli osrednjo prireditev v beltinski občini, ob obletnici smrti narodnega heroja Stefana Kovača, ki je padel na tem območju. O V soboški občin bodo poleg osrednjih prireditev tudi večje proslave ob 17. oktobru, občinskem prazniku — poleg tega pa so predvidene proslave v delovnih kolektivih Tovarne perila Mura«, med gradbinci in kolektivi trgovskih podjetij — ob obletnicah stavk tekstilnih delavk in stavkovnega gibanja gradbincev. Skrb za človeka v ospredju (Nadaljevanje s 1. strani) gim so tudi zahtevali, da so predlogi za razprave na sejah delavskih svetov strokovno dobro pripravljeni. Taki predlogi in težnje so vsekakor pravilne in kažejo, da bodo delavski sveti letos, to je v drugem delu svojega mandata, še z večjim zanimanjem in skrbjo spremljali gospodarjenje o svojih podjetjih. Kot ena glavnih nalog delavskih, svetov letos, bo pripravljanje tarifnih pravilnikov. Kot je že znano, so tarifni sporazumi med sindikati in strokovnimi združenji zastavljeni zelo široko. Posamezne določbe sporazumov opozarjajo na potrebo, da gospodarske organizacije oziroma organi samoupravljanja pravilno pristopijo k temu važnemu opravilu. Seveda pričakujejo delavski sveti pri tem sodelovanje sindikalnih podružnic o podjetjih. POMURSKI VESTNIK, 22. JAN. 1959 2 Z združitvene konference RK v Soboti INTENZIVNEJŠA PREVENTIVA — vzvod za učinkovito pocenitev zdravstvenih stroškov Na združitveni seji izvršnih odborov RK iz vseh občin, ki so se združile v enotno soboško občino, so v ponedeljek razpravljali o številnih organizacijskih im drugih vprašanjih. Med drugim so ugotovili, da je že polovica občnih zborov organizacij RK opravljenih; najboljše so občni, zbori potekali v bivši soboški občini, medtem ko je bilo drugod precej slabše, predvsem zaradi pričakovanih sprememb glede teritorialno-uipraivne razdelitve. V razpravi so tudi naglasili potrebo po konkretnejšem delovanju osnovnih organizacij RK. ki nuji ne bo samo v (razdeljevanju daril (im druge pomoči, marveč tudi v manjših asamaci-jah, zdravstveuo-prosvetnem izobraževanju prebivalstva itd. Pri tem delu je bil RK doslej tudi preveč osamljen, saj je dobival premalo pomoči od ostalih množičnih organizacij. Za zdravstvena predavanja, zlasti še za prikazovanje krajših poučnih filmov je med podeželskimi ljudmi veliko zanimanje, toda tega večkrat ne morejo uresničiti predvsem zaradi pomanjkanja prevoznih sredstev. Veliko večjo pozornost bo treba v bodoče posvečati tudi preventivi (ukrepom za preprečevanje bolezni) in lo prav po organizaciji RK, kateri je za to poslanstvo treba dodeliti ludi sredstva, saj je dokazano, daje preventiva mnogo cenejša od poznejšega, večkrat neizbežnega kurativnega zdravljenja. Na konferenci so tudi sklenili, da bodo letos dostojno proslavili Dan krvodajalstva. Za to praznovanje so izvolili poseben odbor in sestavili prireditveni načrt. Soboška občina je od aprila lani do Novega leta sama oskrbovala domačo transfuzijsko postajo s krvjo, kar je veliko opravljeno delo, saj so morali tedensko pridobiti od 15 do 20 ljudi za darovanje krvi. Letos pričakujejo večjo pomoč zlasti od podjetij — s konkretnim zbiranjem krvodajalcev in osebnimi vzgledi vodilnih ljudi v gospodarskih organizacijah. Izvolili so tiudi začasni odbor RK, ki bo deloval do .plenuma ob koncu februarja, ko bodo opravljeni občni zbori po vseh osnovnih organizacijah RK. Sprejeli so še proračun in delovni program, katerega uresničevanje pa je močno povezano z ustrezno datacijo ObLO. Dva nova mladinska aktiva v radgonski občini Decembra je bila v Radgoni mladinska konferenca, kjer je mladina sklenila, da je potreben seminar za proučitev osnovnega programa ideološkopolitičnega dela v aktivih LMS. Seminarja, ki so ga nedavno priredili, so se udeležili člani občinskega komiteja in člani se- kretariatov osnovnih organizacij LMS iz radgonske občine. Proučili so naloge Ljudske mladine, ozadje napadov vzhodnega bloka na socialistično Jugoslavijo, uspehe komunalnega sistema, gospodarske ukrepe in naloge v gospodarstvu, šolsko reformo in naloge Ljudske mladine. Govorili so o zadružnih svetih in njihovem programu in pomenu v razvoju zadružništva, o pomenu mladinskih delovnih brigad v letošnjem letu in o položaju ZKJ v mednarodnem delavskem gibanju. Seminarja se je udeležilo nad 50 mladincev, a predavat so ugledni funkcionarji, z Pomurja. Po seminarju so sklenili, da bodo začeli že zdaj pripravljat mladinsko delovno brigado za vitno cesto, da bodo utrdili mladinske aktive in ustanovili nove. Doslej so že ustanovili diva nova mladinska aktiva v Stogovcih in Hrastju-Moti. Z občnega zbora Obč. strelskega odbora M, Sobota ŽE LETOS: STRELIŠČA NAJBOLJŠI V OKRAJU, TO JE LEPO PRIZNANJE - SOBOŠKI STRELEC KAREL TURNER LANSKI VOJAŠKI PRVAK FLRJ - NEKATERA TEKMOVANJA POSTAJAJO ZE TRIDICIONALNA - PRIZADEVANJE ZA VEČJO MNOŽIČNOST: LETOS STRELSKE DRUŽINE ALI SEKCIJE PO VSEH OSNOVNIH ŠOLAH. Kakor so ugotovili na nedeljskem letnem občnem zboru Obč. strelskega odbora Murska Sobota, delaje sedaj, po združitvi občin, v njegovem okolišu 25 strelskih družin s številnimi sekcijami in okrog 1300 člani. Čeprav so v zadnjem času morali razpustiti pet strelskih družim zaradi popolne ne-aktivnosti, je bilo lansko leto kljub temu zelo uspešno tudi na področju pridobivanja novih članov in popularizacije strelskega ki imajo nadpovprečno vrednost: Karel Turner je lani v vojski zasedel I. mesto v FLRJ, ekipa soboškega okraja, v kateri so sodelovali strelci iz soboške občine, se je na troboju okrajev Kranj — Nova Gorica — Murska Sobota uvrstila na drugo mesto itd. V strelskem športu pa je potrebna še večja kakovostna rast, zato se letos zavzemajo za inštruiktorski seminar, iz katerega bi družine dobile svoje strokovne voditelje, sodnike itd. Strelska organizacija v občini se mora boriti zlasti s finančnimi težavami, ki so tudi v lanskem letu dokaj ovirale kakovostnejši vzpon strelskega športa. Dotacija v zneska 50 tisoč dim je bila malenkost v primerjavi s potrebami, zato so na občnem zboru zelo pozdravili spodbudne besede podpredsednika ObLO S. Šabjana, ki je obljubil v okviru možnosti kar največjo pomoč strelski organizaciji, seveda ob tem, da bodo tudi strelci sami prispevali svoj delež za zgraditev potrebnih objektov: strelišča za zračno pnško, ki ga sicer že imajo kompletiranega nad eno leto, pa vse doslej niso mogli dobiti zanj ustreznega prostora v središču mesta, in strelišča za vojaško puško blizu fazanerije. Pomanjkanje teh strelišč je močno oviralo tekmovainja in onemogočalo posameznim strelcem še ugodnejše tekmovalne rezultate. Strelišče za vojaško puško bodo začeli graditi že letos — s pomočjo mladincev predvojaške vzgoje in prostovoljnim delom vsega članstva, les za objekt pa bodo skušali zbrati na Goričkem. Po svojih lanskih dosežkih je strelska organizacija soboške občine najboljša v okraju — kakor je v svojem pozdravnem govoru poudaril zastopnik okrajne strelske zveze major JLA Raduha — in letošnja najaktualnejša nalaga je, da ta šport še bolj razširimo, zlasti v vrstah pionirjev, mladine im žena. Na občnem zboru so izbrali novo upravno vodstvo im druge organe, za predsednika pa je bil znova soglasno izvoljen Jože Bedič. -sk OBČNI ZBOR BRODARSKEGA DRUŠTVA »PARTIZAN« KROG Edini na vasi v državi Ob številni udeležbi članov so prisostvovali občnemu zboru sekrelar Brodarske zveze Slovenije tov. Ambrožič, predsednik Okrajnega odbora LT M. Sobota tov. Valenčič in krajevni odbornik tov. Veindorfer. Poročilo toiv. Titana, v katerem je namizal delo društva v preteklem letu, je dalo članom povod za plodno razpravo, medtem ko so dale pozdravne besede tov. Ambrožča in Valenčiča napotke za nadaljnje delo in organizacijo dela. Brodarsko društvo v Krogu že dolgo časa tare problem plovnega parka, čeprav je sedaj do neke mere rešen. Glavna naloga, ki je sedaj pred člani društva, je gradnja čolnarne in mostišča pri Muri. Dalje bo v februarju tečaj za vse brodarje, ki ga bo vodil predavatelj iz Ljubljane. Na zboru so se tudi odločili za izvedbo nekaterih tekmovanj. Eno izmed teh bo republiško prvenstvo pod Petanjskim mostom. Glede gradnje nove čolnarne se bo društvo obrnilo po pomoč na okrajne forume, saj je to društvo v primeru poplav gospodarskega pomena :‘n tudi edimo brodarsko društvo na vasi v Jugoslaviji. Upravni od- bor se zahvaljuje prof. Titanu za njegovo požrtvovalno delo, mu želi obilo uspehov na novi življenjski poti in tudi to, da bi še naprej ostal njegov sodelavec. J. B. Tudi v Soboti DRUŠTVO REJCEV MALIK ŽIVALI (Letos štafeta golobov-pismonoš tudi iz Pomurja) Pred dnevi so se v Soboti združili tudi rejci malih živali. Na ustanovnem občnem zboru svojega društva so ugotovili, da je v mestu precej prebivalcev, ki se bavijo z rejo malih živali, predvsem pasemskih golobov, manjših kokoši raznih pasem itd. Naloga društva bo, da bo organizirano vodilo prizadevanja svojih članov in jih tudi strokovno usmerjalo. In še ena zanimivost: društvo namerava že letos skupno s to- vrstnim društvom iz Maribora organizirati štafeto golobov-pismonoš, ki bodo ponesli pozdrave tov. Titu tudi iz Pomurja. Med rejci malih živali v Soboti je namreč precej takšnih, k redijo tudi golobe-pismonoše. Predvidevajo, da bo v štafeti sodelovalo okrog 100 teh ljubkih živali. Občni zbor fotokluba v Murski Soboti Bolj organizirano delovanje V torek zvečer je bil v soboškem gradu letni občni zbor domačega fotokluba. Iz poročila predsednika Štefana Glavača in razprave navzočih članov je bilo moč ugotoviti, da se je delovainje kluba v zadnjem času precej izboljšalo, vendar pa še ni takšno, kot bi bilo želeti, predvsem zaradi tega, ker je dosedanji odbor prevzel dokaj revmo im neurejeno dediščino od prejšnjega vodstva. V lanskem letu so kupili, tudi nov povečevalmik in nekatere druge naprave, s čimer so povečali vrednost klubskega inventarja za okrog 60 tisoč din. hkrati pa tudi posredovalk članom več možnosti za strokovno izpopolnjevanje — vse od fotografira- nja do razvijanja filmov in slik. Najaktualnejša naloga novoizvoljenega vodstva bo pomnožiti članstvo kluba, predvsem pridobiti mladino. Za fotoamaterje bodo letos priredili začetniško-nadaljevalni tečaj. Redno praktično delo bo v klubskem prostoru vsak torek popoldne. Mimo tega nameravajo nabaviti tudi fotoaparate, da bi si tako zagotovili večje možnosti za strokovno izobraževan je v vseh fazah fotografske stroke, opravljanje raznih uslug podjetjem, ustanovam in tudi tisku, kakor tudi, da bi si sami zagotovili ugodnejše gmotne pogoje za delovanje. Karel Turner športa med množicami. Tovrstna prizadevanja pa bodo letos še stopnjevali — z ustanavljanjem strelskih družin ali sekcij na vseh osnovnih šolah (taka družina že uspešno deluje na soboški osemletki), na vajenski šoli in še v nekaterih podjetjih, vključevanjem lovcev, boljšim sodelovanjem z enotami predvojaške vzgoje itd. Že na občnem zboru je bilo čutiti dokajšnjo prizadevnost podeželskih predstavnikov (Cankova, Krog, Kuzma), ki so zagotavljali, da bodo letos izboljšali delovanje svojih organizacij in pomnožili njihovo članstvo, predstavnik iz Rakičana pa je sporočil, da bodo te dni ustanovili strelsko družino, za katero se je že prijavilo 56 članov, tudi v njegovem kraju. Soboški strelci so se lani močno uveljavili v javnosti tudi s številnimi tekmovanji, med katerimi postajajo nekatera (patrolno streljanje ob Dnevu borca, strelsko tekmovanje ob Dnom vstaje, tekmovanje za Dan republike pod pokroviteljstvom ObO SZDL itd.) že tradicionalna in so poleg posebnega tekmovanja v počastitev 40. obletnice obstoja KPJ tudi v letošnjem delovnem programu. V Tednu strelstva je tekmovalo 14 družin iz soboškega okoliša. Posamezni strelci so tudi zabeležili rezultate, Še o problemih zdravstvene službe v Pomurju RAZGOVOR ZA OKROGLO MIZO Za naše bralce odgavarjajo iz vedstva podružnice Slovenskega zdravniškega društva v Murski Soboti dr Bogomir Kastelic, dr. Kikelaj Lanščak in dr. Miloš Borovšak Ob že zmanih razpravah o zdravstveni služiti v Pomurju je naše uredništvo zaprosilo podružnico Slovenskega zdravniškega društva v Murski Soboti za razgovor. Vodstvo podružnice je naši prošnji ustreglo. Njeni predstavniki so našemu sodelavcu povedali naslednje: Podružnica Slovenskega zdravniškega društva v Murski Soboti deluje od februarja 1955 z namenom, da združi vse zdravnike v strokovno društvo. V Pomurju so vsi zdravniki člani društva. Med naloge društva sodi predvsem strokovno usposabljanje članstva s predavanji, dalje izklesavati lik socialističnega zdravnika, čuvati in negovati etiko in moralo zdravstvenega delavca nasploh ter sodelovati z ljudsko oblastjo in nuditi pomoč zdravstvenim forumom. Društvo teži za tem, da bi bila pri svetu za zdravstvo OLO posebna strokovna komisija kot posvetovalni organ v sklopu sveta za zdravstvo. Bila bi mu v pomoč z nasveti itd. in na ta način bi odpadle razlike med posameznimi zdravstvenimi ustanovami (plačevanje nadur, storitve itd.). Društvo se zavzema tudi za enotno medicinsko doktrino v delu (to lahko zajema tudi določene organizacijske oblike). Matično društvo v Ljubljani teži za tem, da bi se preosnovalo društvo v močnejše strokovno-upravno telo, ki bi bilo pristojno reševati te stvari v republiškem merilu (soodločanje pri nastavljanju posameznih zdravnikov, obvezno članstvo itd.). Osnovna težnja podružnice je, da bi lahko še bolj vplivala na članstvo. Podružnica je večkrat pozvala članstvo, nuj pazi na moralnoetično plat ,in na lik socialističnega zdravnika, vendar so to bili le nasveti, ker je članstvo v društvu prostovoljno. Skuša nuditi strokovno pomoč v obliki predavanj s priznanimi predavatelji, kar pa je zaradi oddaljenosti od centra težavno. Zaradi časovne stiske se je podružnica odločila za predavanja ob sobotah dopoldne v obliki seminarja. Važna naloga društva je težnja za enotno medicinsko doktrino v odnosu bolnišnice do terena in obratno ter s tem v zvezi razjasnitev stanovskih vprašanj. Vodstvo podružnice je nenehno poudarjalo, da je treba braniti interese bolnika in zdravstvenega delavca, pri čakuje pa od članov, da bodo nastopali kot resnični zdravstveni delavci in pri tem jih bo društvo (udi podpiralo. Na tiste, ki ne upoštevajo dovolj načela društva in etičnih vrednosti zdravnika, bo vodstvo podružnice skušalo vplivati, da se določeni primeri ne bodo več ponovili — vse v dobrobit bolnika. Že doslej so na sestankih obravnavali določene primere, vendar lahko — kot že rečeno — vodstvo podružnice na člane le vpliva. Praksa kaže, da se tisti, ki morebiti kje kršijo načela društva, tudi slabo udeležujejo sej in seminarjev. Glede objavljenih člankov v PV sodi vodstvo podružnice, da omenjene nedopustne stvari niso nove, saj je vodstvo podružnice že opozarjalo in vplivalo na svoje člane. Vendar sodi vodstvo podružnico, da se tisti zakoni, ki so že v veljavi, niso dovolj dosledno izvajali is nadzorni organi bi morali že prej poseči vmes. Občinski sveti za zdravstvo niso izpolnili svojih nalog, ker so mnogo premalo kritično gledali na izvajanja lokalnih zdravstvenih delavcev. Vodstvo podružnice sodi, da je treba zakone dosledno izvajati, če nastanejo strokovna vprašanja, pa naj se sveti obrnejo na bodočo komisijo. Premalo se je razlikovalo, kaj je mišljeno načeloma in kaj izjemoma, marsikaj se je izrodilo, graja pa je zadela vse zdravstvene delavce. Vodstvo podružnice sodi, da se naj v takih primerih, ko gre za člana zdravniškega društva, prej obrnejo pristojni na društvo ali že omenjeno komisijo, ki bo pomagala najti objektivno resnico. S pavšalno kritiko se vodstvo podružnice ne more strinjati. Osnovno naj bi bilo pri tem, kako daleč je zdravstvena služba že prišla, torej njen napredek, žal pa pomanjkljivosti bolj bodejo v oči. Dalje se podružnica zelo zanima za honoriranje oziroma to, kakšno je bilo pred nedavnim. Tu navaja primer zdravnika, ki je pred leti vodil TBC dispanzer zastonj, pred časom pn za 65 din na uro. Leta 1955 je bila ura honorarnega zdravnika v Murski Soboti 165 din in zdravniki so honorarno delali takrat ne glede na višino honorarja. Leta 1957 je bila ura honorarnega zdravnika 150 din, lani pa je bil po navodilih republiškega sveta zn zdravstvo s pristankom lokalnih činiteljev brez zahteve zdravnikov v Murski Soboti določen novi honorar srednje vrednosti povprečno 550 do 400 din (splošni zdravnik-specialist). Ugotavljajo pa, da so ti honorarji nižji kot drugod. Tudi v Pomurju so honorarne ure drugod plačane več (600 din za zdravnika, ki ni specialist), a še vedno v okviru upravnih navodil. Tu bo lahko mnogo storila že omenjena komisija pri svetu za zdravstvo OLO, a tudi glede pridobivanja zdravnikov na teren. In dalje: dežurna ura v bolnišnici za delo, ki je nedvomno odgovorno — 45 din na uro. Ta postavka velja od maja 1957. Do takrat so dobivali dežurni zdravniki 500 din na dan in hrano. Hkrati je nedeljska ura plačana kot ob delavnikih. Želja podružnice je, da bi se to nekako uskladilo in da bi bil zdravstveni delavec plačan po efektivnosti in odgovornosti, vendar je treba počakati na zvezni zakon o nadurnem delu, ki bo razbistril vode. J Kar zadeva zdravnike na terenu in upravičenost do nadurnega dela v ambulantah, je treba omeniti dejstvo, da ni dovolj kadrov. Zalo nastajajo potrebe po nadurnem delu. Razumljivo je, da je tam. kjer frekvenca pregledov ni velika, potreba po nadurnem delu sporno. To je stvar občanskih svetov za zdravstvo. Edini kriterij pa ni frekvenca pregledov, ampak strokovna obdelava bolnika. Ravno v začetku je najbolj važno, da je bolnik podrobno pregledan in pravilno obdelan, ker se na ta način ognemo morebitnim bolniškim stroškom (hospitalizacija), specialističnim pregledom in stroškom potovanj do določenega specialista, ki je v Mariboru ali Ljubljani (mentalna higiena). Ob pravilnem in hitrem zdravljenju se bolnik tudi hitro vrne na svoje delovno mesto. Smatramo, da je zelo važen kvaliteten pregled bolnik a in ne smemo soditi efekta zdravljenja po finančnem uspehu ambulante ali ceni storitve. Kdo vodi finančno politiko zdravstvenih domov? Računovodje v sporazumu z upravnikom zdravnikom in nadzornimi organi. Zdravstveni delavci ne diktirajo cen storitvam, kot jim to očita Zavod za socialno zavarovanje v Murski Soboti ali občine. Očitajo, koliko so se storitve podražile. V prejšnjih člankih je izostalo dejstvo, da se 60 % odvaja za družbene dajatve in pri tem nastane velika razlika med prejšnjimi in sedanjimi cenami storitev. Hišni dnevni obisk v Murski Soboti je v l. 1957 znašal 150 din, lani pa 400 din — bruto. Od tega dobi zdravnik 180 din. Predlagajo, da tam, kjer se prizadetim zdijo cene storitev previsoke, pregleda slednje finančna kontrola. Vodstvo podružnice je za to, da se cene zdravstvenih storitev v okraju — tudi babiških — uskladijo, upoštevajoč terenske okoliščine. Da ima zdravstvena služba ključ od blagajne, ta očitek podružnica priznava, sicer bi bilo nemogoče nuditi bolnikom sodobna in učinkovita zdravila, ker je pri pavšalnem znesku to nemogoče. Dobra zdravstvena služba, pravilno izvajana, ni sama sebi namen in (Nadaljevanje na 6. strani) Občni zbor soboških gasilcev V ponedeljek je bil letni občni zbor soboškega gasilskega društva. Člani so se na občnem zboru pomenili predvsem o delovanju prostovoljnega gasilskega društva v bodoče. Znano namreč je, da soboško PGD le še životari. Pri tem nastaja vprašanje, ali občinski ljudski odbor ne bo prisiljen vzdrževati': poklicnih gasilcev, kar bi bilo precejšnje breme za občinski proračun. Več o tem problemu bomo še poročali. Obrtniki iz Ljutomera so zborovali V nedeljo je bil v Ljutomeru občni zbor pododbora Obrtne zbornice za Pomurje. Govorili so zlasti o razvoju obrtnih strok, katerih primanjkuje v občini. Občni zbor Zveze borcev v Veržeju Člani Zveze borcev Veržej so na letošnjem letnem občnem zboru razpravljali med drugim tudi o ureditvi spominske plošče na bivši Prelogov: domačiji na Grlavi Razen lega bodo vzidali spominsko ploščo na novo mrliško hišico v Veržeju. Na tej bodo vklesana imena vseh udeležencev NOV, ki so delovali in padli v okoliških krajih. UGOTOVITVE MLADIH Minula mladinska občinska konferenca je ponovno pokazala, kako se naša mladina zaveda perečih družbenih problemov in jih po svojih močeh pomaga tudi reševati. Tako smo v razpravi slišali, da je potrebna večja pomoč srednješolski mladini, saj mam praksa kaže, da dobivamo z višjih šol več ali manj pasivne izobražence s strokovnjakarskimi težnjami, od katerih družba nima nobenih posebnih koristi. Pomembna je tudi ugotovitev, da si mladina želi še več pomoči prosvetnih delavcev na .terenu v pogledu družbemu-politične vzgoje. To nalaga prosvetnim delavcem še večjo odgovornost pri njihovem delu, saj vidi mladina v njih tudi svoj vzgled. Hkrati jo mladina opozorila na premajhno udejstvovanje naših mladih Izobražencev v mladinskih organizacijah. Zato bodo morale komisije za podeljevanje štipendij upoštevati mnenje mladinskih organizacij. Tudi glede tehničnih izobražencev (mladi inženirji in tehniki), ki jim je družba dajala štipendije, sodi mladina, da družba sedaj upravičeno pričakuje povračila v obliki političnega dela. Zgolj strokovno delo ne more odtehtati dolga družbi, ki mi majhen. Tudi mladina v uslužbenskih vrstah ne bi smela pozabiti na to, da je njena dolžnost pomagati aktivom na vasi, ki ji bodo za njeno pomoč hvaležni, v končni meri pa naša celotna družbena skupnost. bš v v • POMURSKI VESTNIK, 22. JAN. 1959 3 MOZAIK ZADRUŽNIH OBETOV S PRVIH LISTOV PERSPEKTIVNIH NAČRTOV Tudi naše podeželje že stopa na pot načrtnega gospodarstva, kajti perspektivni programi dolgoročnejšega prizadevanja na področju kmetijstva in letošnji operativni načrti, ki jih prav te dni sestavljajo v naših zadrugah in pripravljajo za razprave in sprejemanje na sejah zadružnih svetov, so prvi znanilci tega razvoja, ki bo temeljito pometel s preživelo prakso tudi v našem zadružništvu. »Povejte za bralce našega lista, kaj bo v osnovnih obrisih vseboval perspektivni načrt zadruge?« smo povprašali po telefonu upravnike desetih kmetijskih zadrug. Kar »iz rokava« so nam tokrat stresli nekaj neurejenih misli in podatkov, pa vendar dovolj, da dobimo vsaj bežno sliko o tistem, kar se že letos in prihodnja leta pripravlja na podeželju in bo seveda zahtevalo tudi kar najpopolnejše sodelovanje kmečkih ljudi, zlasti še zadružnikov. Kajti obetajoči načrti morajo postati tudi živa stvarnost! VEČ JEČMENA IN KRMNIH RASTLIN Do leta 1961 bo pri nas očitno prizadevanje za preusmeritev pridelovanja, da bi takodosegli čimbolj učinkovito dopolnjevanje: poljedelstvo — živinoreja — so nam povedali v veržejski zadrugi. Vsako leto okrog 20 ha rži manj, zato pa več pšenice, ječmena itn predvsem krmskih rastlin, da bi dobili čimveč kakovostne krme za živino in svinje. Njihova perspektiva v živinoreji je namreč ugodna, saj se hočejo še bolj uveljaviti kar na dveh področjih: kot vzrejno središče za kakovostno plemensko živino in vzrejno središče plemenskih svinj nemške požlahtnjene pasme Jorkšir«. Na osnovi pridelovalnega sodelovanja med zadrugo in člani predvidevajo tudi povečanje hektarskih donosov (samo letos bodo imeli v kooperaciji 50 ha hibridne koruze, 15 ha krompirja in 40 hektarov travnikov), saj predvidevajo n, pr. pri pšenici povprečen porast hektarskega donosa od 17 q v lanskem letu na 27 q v letu 1961 in pri ječmenu od 17 q na 25 q. V hlevih vzgajališča nameravajo urediti sodobno pitališče, v katerem bodo še naprej pitali žiivino, ki so jo kmetje prodali zadrugi ne dovolj izpitano ali ob neugodnem času za tržišče. V zadrugi si prizadevajo, da bi dobili te hleve v stalno upravljanje, saj so bili tudi zgrajeni za kmetijske namene. Pridobiti pa hočejo tudi kmetijskega strokovnjaka, če bodo možnosti za to, celo inženirja — agronoma. SEMENA, ZELENJAVA, »KEKI«... V perspektivnem načrtu mirtj a n s k e zadruge bodo dobile svoje mesto tudi nekatere specifične naloge predvsem bodo povečali pridelovanje semenskega blaga, travna in zelenjadna semena bodo pridelovali na okrotg 15 ha zemlje in si pogodbeno zagotovili tudi prodajo lega pridelka, pridelovali bodo še zelenjavo itd. Zelo aktuailna so tudi melioracijska dela na zamočvirjenih travnikih, za kar bodo skušali izposlovati kredit. Marsikaj si obetajo tudi od perutninarstva; v vsaki vasi nameravajo vpeljati eno ali več vzrejnih središč za štajersko kokoš in rediti okrog 600 rac holandske pasme keki«, ki so znane po stalni nesnosti tudi v zimskem času in bodo lahko z njihovimi jajci zalagali tovarno testenin. ČREDINSKI PAŠNIKI NA ŠTIRIH TOČKAH Vzorni čredinski pašniki v Dolini, Dobrovniku, Gaberju in Benici, ki naj bi nastali na zemljiščih bivših vaških skupnosti, so najaktualnejša naloga v lendavskem kotu. Urejevati jih bodo pričeli že letos, če bo ljudski odbor pravočasno sprejel ustrezen odlok o dodelitvi teh zemljišč kmetijskim zadrugam. Sicer pa imajo, kot pravijo v lendavski zadrugi, precej ugodne pogoje za uspešno dopolnjevanje poljedelstva z živinorejo. Še prav posebno pozornost bodo posvečali travništvu, že letos nameravajo z agrotehničnimi ukrepi izboljšati okrog 100 ha travnikov v kooperaciji s člani. NA 230 HEKTARIH TRAVNIKOV... V mačkovski zadrugi skušajo svoj perspektivni načrt čimbolj vskaditi s predvideno rajonizacijo vzrejnih okolišev za posamezne vrsto živine. Do leta 1961 nameravajo izboljšati okrog 250 ha travnikov. Redili bodo predvsem mesnato žiivi- o, mleko je namreč v dragem plamu. Predvidevajo tudi obnovo okrog 20 ha sadovnjakov, sejanje pšenice italijanskih sort na okrog 120 hektarih itd. Letos bodo nabavili še dva traktorja »Ferguson« z vsemi potrebami priključki, v načrtu pa imajo tu-di gradnjo večjega skladišča za kmetijske pridelke in garaže za stroje. V lanskem poslovanju so si že pridobili precej sredstev za last- o udeležbo pri tej investiciji. 1000 BEKONOV IN 100 GOVED ZA IZVOZ Z dokončno obnovo gozdov se bodo že letos spoprijeli v dobrovniški zadrugi. Tako nameravajo obnoviti okrog 5 ha zadružnih gozdov in okrog 5 ha gozdov zasebnikov s tem, da bo gozdarska poslovna zveza dala zastonj sadike, lastniki gozdov pa bodo prispevali svoj delež s prostovoljnim delom itd. Težišče njihovega delovanja pa bo kajpak v poljedelstvu in ži- vinoreji. Talko predvidevajo, da bodo letno zredil: okrog tisoč komadov bekonov in okrog 100 glav mesnate živine za izvoz. V lendavskem okolišu hočejo obdržati prvo mesto tudi pri sejanju pšence italijanskih sort in mimo pašnikov uveljaviti agrotehnične ukrepe na 150 ha travnikov v kooperaciji. Letos so v Gaberju že začeli graditi manjše skladišče za kmetijske pridelke, v prihodnjih letih pa bodo zgradili večje skladišče (za okrog 40 vagonov kmetijskih pridelkov) tudi v Dobrovniku in nabavili še en traktor »Ferguson« in motorno škropilnico. »BAZEN« ZA HIBRIDNO KORUZO Če naj bi kmetijska zadruga Bistrica poslala bazen za pridelovanje hibridne koruze, je treba to zagotoviti tudi v zadružnem perspektivnem načrtu. Na prvem mestu je torej koruza (do leta 1961 nad 100 ha v kooperaciji), potem bodo posejali okrog 15 ha zemlje s sladkorno peso, meliorirali in izboljšali okrog 70 ha travnikov itd. Koruza je tudi odlično krmilo za živino, zlasti še za svinje. V pogodbeni vzreji bodo predvsem bekoni. Nekateri zadružniki se ogrevajo tudi za nadaljnje pridelovanje povrtnine (paradižniki, feferon, fižol v stročju), če bo zadruga zagotovila vnovčen le teh pridelkov. V Bistricah potrebuje- jo tudi večje skladišče in zadružne prostore, saj razen dvorane nimajo ničesar, kar bi jim lahko služilo za skupne namene. VZOR NA 30 HA ZEMLJE SLP? Zagotovitev ukrepov za intenzivnejše poljedelstvo in živinorejo, bo prav gotovo na prvem mestu v perspektivnem načrtu cankovske zadruge. V živinoreji bodo morali doseči zlasti večjo pasemsko čistost in večjo molznost pri kravah. Redili bodo predvsem plemensko in rodovniško živino. V poljedelstvu je potrebno večje zavzemanje za obilno hektarske donose. Že letos bodo posejali 3 ha zemlje s sladkorno peso, ki se je pred leti tod dobro obnesla. Najprej bodo začeli seveda na 30 ha zemlje, ki so jo dobili v upravljanje od ljudskega odbora. Travnike bodo že letos komasirali in izboljšali, za mlada teleta pa bodo zgradili manjšo farmo — odprte hleve. Na zadružni orni zemlji bodo uveljavili tudi pridelovalno sodelovanje s člani. Zelo aktualna naloga je tudi gradnja remize za kmetijske stroje. MELIORACIJSKA DELA OB LIPNICI V bogojinski zadrugi imajo v načrtu, da bodo pridobili čim več članov za pridelovalno sodelovanje. V svojem okolišu hočejo ustvariti bazo za rejo bekonov, razen tega pa pospe- šiti rejo plemenske in mesnate živine, za kar pa bodo potrebovali več (kakovostne krme. Mimo koruze in (krompirja nameravajo povečati zlasti pridelovanje ječmena kol dobre krme za prašiče. Tudi melioracija ob Lipnici ni nič manj aktualen problem. Zadruga namerava čimprej sestaviti načrte za ta dela, zato pričakuje tudi podporo iz okrajnega kmetijskega sklada. Kredit za ta dela bi zaprosili na zveznem natečaju. Prav tako bodo potrebovali kreditna sredstva tudi iz obč. inv. sklada za ureditev upravnih prostorov, skladišča in remize za kmetijske stroje, saj je zadruga sedaj takorekoč brez vsakih prostorov. OBNOVA VINOGRADOV IN SADOVNJAKOV Kakor so nam sporočili iz kmetijske zadruge Stročja vas pri Ljutomeru, je njihova dolgoročnejša perspektiva v obnovi 20 ha vinogradov in 30 ha sadovnjakov po sodobnem izboru, predvidevajo predvsem rejo bekonov, nabavili bodo še en traktor z vsemi priključki, uvrstili čimveč krav v rodovnik in pod molzno nadzorstvo, v zvezi s prizadevanjem v živinoreji tudi izboljševali travnike in si zgradili skladišče s potrebno šupo za kmetijske stroje. PLEMENSKA ŽIVINA IN KROMPIR O KZ Turnišče je bilo v preteklem letu slišati prej mnogo slabega kot dobrega, toda kot kaže, se bo »ženitev« dveh zadrug dobro obnesla. Preusmeritev v poljedelstvu bo predvsem v korist krompirja, saj sta Turnišče in Lipa takorekoč njegov bazen. Že letos bodo zasadili s krompirjem v kooperaciji 34 ha zemlje, kar je okrog 45 odst. vse občinske obveznosti. Perspektivno bo imela v živinoreji prednost predvsem reja plemenske živine in plemenskih svinj, reja dobrih krav — molznic, kar vse je v skladu s predvideno rajonizacijo Tejskh okolišev. V zvezi z živinorejo je aktualno tudi izboljšanje travnikov. Za letos jih imajo na piki« okrog 50 ha. Tudi melioracijska dela na poplavnem območju okrog Ginjevca so že zelo potrebna, vendar je ta akcija, k: bo zahtevala več investicijskih sredstev, še v proučevanju strokovnjakov. Ni še namreč pojasnjeno, kaj bo tedaj s talno vodo; če bi znatno upadla, bi bilo to v škodo kmetijstvu. V Turnišču bodo zgradili tudi večje skladišče in si že letos uredili upravne prostore, saj jih že sedaj »preganjajo« iz občinske hiše. Potrebujejo kmetijskega strokovnjaka, za katerega se že tudi zavzemajo. S. K. Kakšna bo letos preskrba s sadjem in zelenjavo? (Nadaljevanje z 2. strani) sveta je bistveno vprašanje preskrbovanja trgovske mreže na drobno s kmetijskimi pridelki, kar bodo uredile občine. Za Pomurje je najbolj bistveno vprašanje neposredne poti pridelkov od proizvodnje do potrošnikov v potrošnih središčih. V nadaljevanju razprave so navzoči ugotovili, da kmetijske zadruge v Pomurju že pospešujejo proizvodnjo in da je tudi pridelek že večji kot prej. Zadruge tudi vedo, s kakšnimi in kolikšnimi pridelki razpolagajo, nimajo pa zmeraj kupcev. Znano je, da se poslovne zveze zadovoljujejo z minimalnim zaslužkom, grosistična podjetja pa dvigajo cene v nedogled. Sklenili so, da bo v Murski Soboti občina izbrala, kar zadeva preskrbo potrošnikov s sadjem in zelenjavo, obliko, ki je gospodarsko najbolj utemeljena. Sicer sta v Murski Soboti dve specializirani prodajalni za sadje in zelenjavo, nekatere to-vrstne artikle prodaja tudi delikatesna trgovina, nekatero špecerijske trgovine, tu pa je še tržnica, ki pa je primitivna in posluje bolj po naključju. Po sodbi nekaterih kupuje v Murski Soboti sadje in zelenjavo v trgovski mreži okrog 100 družin, tu pa so še veliki potrošniki (bolnišnica, gostinska podjetja itd.). Po sodbi predstavnikov lendavske občine so v Lendavi potrošniki preskrbljeni s sadjem in zelenjavo, problem v občini pa je prodaja in odkup vina. Gostinska podjetja in zasebni gostilničarji le težko dobijo vino, ker nobena zadruga ni sposobna opravljati odkup vina, a tudi ni pripravljena to opravljati. Tako kupujejo gostinska podjetja in zasebni gostilničarji v lendavski občini vino od proizvajalcev, zadruge le pribijejo svojo maržo in fakturirajo in ne odgovarjajo niti za kvaliteto. DROBNI PROIZVAJALEC NAS NE MORE ZADOVOLJITI Radgona nima posebne trgovine s sadjem in zelenjavo. Zato bo sedaj ObLO določil eno izmed špecerijskih trgovin in tudi to, kdo jo bo zalagal. Slednje velja zlasti za zimske mesece. V Ljutomeru imajo specializirano trgovino, takoimenovane kritične artikle pa nabavljajo iz Ljubljane. Ob tem je predsednik OZZ tov. Štefan Antalič omenil vprašanje drobnega odkupa in priporočal previdnost. Poudaril je, da na živilskem trga v Murski Soboti prodajajo prekupčevalci in ne proizvajalci. Svetoval je, naj bi se ena izmed zadrug specializirala za zelenjadarstvo. Drobni proizvajalec nas ne more zadovoljiti in lahko preskrbuje velike potrošnike le začasno. Omenil je primer soboške bolnišnice, ki je plačala krompir proizvajalca 2 dinarja draže kot zadruga. Glede petršila in podobnih vrtnin bi naj stopila bolnišnica v stik s kmetijskim gospodarstvom Rakičan, a tudi za mlade zadružnike bi bila proizvodnja drobnih vrtnin hvaležna in koristna naloga. Veljavni predpisi nam omogočajo, da to organiziramo, jo poudaril tov. Antalič. Večji po- trošniki naj si te pridelke pogodbeno zagotovijo. Tov, Jože Slavič je v nadaljevanju razprave omenil problem zgodnjega sadja in s tem v zvezi preskrbo Morske Sobote z grozdjem. Dejal je, da vinogradniška gospodarstva lani niso hotela prodati grozdja za potrošnike, čeprav niso vedela, kam naj bi spravila mošt. Čeprav ni v našem okraja dovolj konsumnih sort grozdja, bi se lahko poslužili ranine. V letošnjem letu bodo morale občine, ki so hkrati proizvajalci in potrošniki grozdja, to reč urediti. To velja tudi za ramo sadje. Pomočnik sekretarja za blagemu: promet LRS tov. dr. Boris Puc je v razpravi o vpraša- nju pogodbenih odnosov poudaril, da so preskrbovalna podjetja v sodelovanju z občinami in velikimi potrošniki že začela sklepati predhodne pogodbe. Pomurje ne sme čakati, je dejal, da pridejo kupci. Tudi proizvodnja naj bo aktivna in se brž pojavi na tržišču z ustreznimi ponudbami. Za krompir, ki ga bodo pridelovalci v Pomurju pridelovali v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami (300 ha) je že zagotovljena prodaja. Treba je še narediti bilanco ostalih viškov in stopiti v neposreden stik s preskrbovalnimi podjetji. PERSPEKTIVA: PRIDELOVALNO SODELOVANJE NA VSEJ ČRTI Predstavniki poslovne zveze Murska Sobota so povedali, da so že v stikih za 300 vagonov izven količin krompirja v pridelovalnem sodelovanju. Dodali so, da je njihova poslovna zveza že dosegla milijardo 300 milijonov dinarjev prometa in da so posredniški stroški že tako minimalni, da je ta način cenejši, kot če bi imele zadruge svoje prodajalne v potrošnih središčih. Omenili so, da preskrbujejo Split in okoliško otočje. Sicer je to še v razvoju, vendar bodo letos še povečali svoje napore. Dalje bodo odprli v Šiški skladišče za Ljubljano in Gorenjsko (jajca), vendar delajo občine ovire in varujejo koristi svojih preskrbovalnih podjetij, na primer Split, ki je tako ostal lani brez krompirja za potrošnike. Občine se bojijo pri preskrbovalnih podjetjih prevelikega rizika, zato prepovedujejo intervencije, ker ostanejo na ta način njihovi proračuni nedotaknjeni, sicer pa bi morale kriti izgubo. Naposled je lov. dr. Boris Puc pohvalil pobudo soboške poslovne zveze in poudaril dve važni dejstvi: konkurenčnost in kokoristno intervencijsko nalogo. Glede perspektive razvoja je poudaril, da gre le-ta v smeri pridelovalnega sodelovanja, ker postanejo na ta način zadruge lastniki pridelka, v tein primeru krompirja, vendar je treba komercialno pripraviti teren tudi za ostale viške. Seveda tisti proizvajalec, je poudaril, ki ne sodeluje pridelovalno s kmetijsko zadrugo, ne sme dobiti višje cene od onega, ki sodeluje. B. Š. Postrezi si sam — privlačna in uresničljiva zamisel tudi pri nas MERILO NAPREDKA Te dni pripravljajo v vseh KZ kmetijsko-gospodarsko perspektivne programe in operativne načrte; v prvih bodo s potrebnimi analizami in strokovno dokumentacijo utemeljili dolgoročnejše naloge (o prvih obrisih teh perspektivnih načrtov posameznih zadrug poročamo na drugem mestu), ki jih bo vsaka zadruga posebej morala izpolniti do leta 1961, v drugih pa vse tiste gospodarsko-operativne naloge, ki temeljijo na osnovnih postavkah perspektivnih načrtov in so-di njihovo uresničevanje že v to leto gospodarskega delovanja kmetijskih zadrug. Priprave za sprejemanje obeli načrtov potekajo po naših KZ kaj različno; ponekod so jih že sestavili, drugod so sredi največjega dela, v nekaterih zadrugah pa je sestavljanje teh načrtov šele v začetni fazi. Kot kaže, je tudi pri tem važnem opravila odločilna zavzetost zadružnih samoupravnih organov in upravnikov, kajti tam, kjer so z delom začeli pravočasno, ga bodo tudi pravočasno dokončali in povrhu tega — mnogo laže in temeljito, kar je tudi bistveno, saj bodo ti načrti po dokončnem sprejetju zakoni za vsako zadrugo posebej, zakomi, ki morajo biti že v svojih osnutkih skrbno pripravljeni in utemeljeni, da bo tako omogočena čim živahnejša in temeljitejša razprava v zadružnih svetih. Zakon pa je le tedaj lahko uresničljiv zakon, če sta njegova vsebina in pričakovani učinek zasnovana na najširši pobudi ljudi — v tem primera upravljavcev v zadružništvu — in na realnih gmotnih možnostih, zato je sprejemam je zlasti perspektivnih načrtov močno povezano tudi z odločnim zavzemanjem za krepitev zadružnih skladov, ki bodo omogočili uresničenje vseh določenih nalog. Ponekod še tudi ni razčiščeno vprašanje, kateri izmed obeh načrtov ima prednost; vsekakor je najbolj prav, da bosta oba načrta obravnavana hkrati, kajti naloge v časovno pogojenem operativnem načrtu bo najlaže realno določiti, Če bo njih določevanje temeljilo na osnovnih postavkah dolgoročnejšega programa. Perspektivni programi kmetijskih zadrug bodo potemtakem zaznavno merilo moči in teženj vseh naprednih sil, ki so na podeželju poklicane v prizadevanje za večjo in donosnejšo kmetijsko proizvodnjo, hkrati pa tudi za socialistično preobrazbo naše vasi in odnosov v njej. -sk IZ OBČINE IN MESTA LJUTOMER Na drugi seji KZ »Kmetovalec« v Ljutomeru so obširneje razpravljali o akcijskem načrtu zadruge za letošnje leto. V kratkem bodo organizirali v zadrugi predavanje za nove člane zadružnega sveta. Te dni je obiskal tudi zadru- ge v ljutomerski občini predsednik Glavne zadružne zveze iz Beograda, tov. Romac. Zanimal se je za način izvajanja kooperacije in za to, koliko zadružna vodstva razumejo našo zadružno politiko. Občinski ljudski odbor Ljutomer je na zadnji seji potrdil ustanovitev Ljudske univerze kot finančno samostojnega zavoda. Doslej je delovala Ljudska univerza kot sekcija DPD Svoboda v Ljutomeru. V novi obliki bo Ljudska univerza mnogo več pomenila v življenju in splošni izobrazbi prebivalstva. Pred kratkim so izvotlili tudi upravni odbor Ljudske univerze, ki je sestavljen iz prosvetnih delavcev, predstavnikov družbenih organizacij in društev. POMURSKI VESTNIK, 22. JAN. 1959 Peči in kurjenje Piše predsednik Društva dimnikarjev LR Slovenije tov. Gustav Lapuh Glinasta peč je grajena na načelu akumulacije toplote. Enkrat, dvakrat dnevno jo naložimo in stremimo za tem. da gorivo čimprej zgori, ker je to najekonomičnejše. Toploto, ki nastaja med gorenjem, zidovi peči srkajo in jo potem počasi oddajajo v prostor. Zato naj se da peč po končanem kurjenju po možnosti čimboljše zapreti, da preneha kroženje zraka skozi peč in uhajanje toplote v dimnik. S skrbno izdevo vratič in stikov pečnic onemogočimo odvisnemu zraku dostop v peč. Okvare je treba seveda takoj popraviti. Sporedno z lončeno se je razvijala tudi železna peč. Ker se na starih preizkušenih tipih takih peči ni dalo dosti spreminjati, je bila glavna pažnja posvečena precizni izvedbi in materialu z namenom, da se izboljša ogrevni učinek. Ustroj in način delovanja železne peči pride najbolj do izraza, če jo že rekli, oddaja glinasta peč takoprimerjamo z glinasto pečjo. Kot smo zvano akumulacijsko toploto. Reguliranje ali uravnanje oddajamjn toplote pri tem ni važno. Treba je le določili pravilno oz. zadostno količino kuriva, ki ga enkrat dnevno naložimo v peč, kjer hitro zgori. Debeli zidovi glinaste peči potem počasi oddajajo sprejeto toploto. Nasprotno pa je za železno peč značilno trajno gorenje brez akumulacije toplote. Zato je pri vsaki železni peči najvažnejša konstrukcija in izvedba naprav zn uravnavanje dovoda zraka. Te naprave morajo biti brezhibne, kajti od njih zavisi kvaliteta peči. Od železnih peči se zahteva, da so njeni sestavni deli tesno med seboj združeni, ker ima sicer odvisni zrak možnost dostopa v notranjost peči, kar seveda občutno zmanjša njeno koristnost. Ker od železnih peči ne zahteva mo, da bi akumulirala toploto, so stene teh peči lahko tanjše in tudi po kvadraturi ogrevne površine manjše od glinastih peči tistega toplotnega učinka. Ker pa je ogrevna površina manjša, mora biti njena temperatura višja, če hočemo, da bo prostor dovoljno ogrevan. Vedno pa je bolje vzeti malo večjo peč, ker 1. previsoka temperatura peči iz zdravstvenih razlogov ni priporočljiva in 2. pa je preobremenitev peči neekonomična. Iz higienskih razlogov mora železna peč nuditi čimmanj možnosti nabiranja in izgorevanja prahu. Biti mora pristopna od vseh strani, da jo lahko čistimo. Kadar postavljamo peč v določen prostor, moramo paziti na to, da more toplota izžarevali na vse strani, zato je ne postavljamo v kol ali nišo. Kadur je ogrevanje z železno pečjo neugodno, je to znak, da je površinska temperatura previsoka, da je nismo pravilno naložili, ali da je zaradii premajhne ogrevne površine preobremenjena. Pogosto opažamo težnjo povečati ogrevno površino s pločevinastimi dimnimi cevmi. Pri tem poudarjamo, da z dolžino teh cevi ni treba pretiravati, ker sicer dosežemo ravno nasprotno od tega, kar želimo doseči: Kurjenje postane neekonomično, pa tudi iz estetskih ozirov take napeljave niso priporočljive. Površina cevi naj znaša kvečjemu polovico ogrevne površine peči. Pri postavljanju peči je treba postopati po določenem računu z ozirom na velikost prostora, ki ga želimo ogrevati. Vsak kubični meter zraka v zaprtem prostoru potrebuje 40 kcal, da se ogreje, zato je treba najprej ugotoviti kubaturo prostora in nato izračunati kvadraturo ogrevne površine peči, ki bo za tisti prostor primerna. Peč služi zato, da s čim manjšo količino kuriva prostor enakomerno ogrejemo, ne da bi se zrak v prostoru pokvaril. V prodor, ki ga ogrevamo, ne smejo uhajati dimni plini, zrak v sobi mora biti tudi med kurjenjem čist in mora tudi potem ostati tak. Če ne dobimo od peči zaželene toplote, temu dostikrat ni vzrok samo dimnik ali peč, pač pa nepravilno kurjenje. Pri tem je treba paziti in kuriti tako, da se razvije čimmanj dima, ker izhaja dim v glavnem iz neizrabljenega goriva, ki odhaja po dimovodih v zrak. Skoda, ki s tem nastaja, je zelo občutna za posamezno gospodinjstvo, kot tudi za narodno gospodarstvo. Najenostavnejše je kurjenje z drvmi, treba pa je uravnati podpih tako, da ni preživahen, ker se sicer plamen znatno ohlaja. Pri kurjenju s premogom je treba najti pravo mero, to je, da se ne naklada v peč preveč ali premalo. Če se naloži v kurišče preveč premoga, se ne dovaja gorečemu kurivu dovolj zraka, zato je gorenje slabo. Pri tem se razvije obilo dima, a peč se ne more ogrevati kakor bi bilo treba. Če pa se naloži v kurišče premalo kuriva, je podpih preživahen in odnaša neizrabljeno toploto v dimnik. Zato je najbolje, da sc premog naloži enakomerno na sprednjo in srednjo površino kurišča. Naravno je, da se tudi pri takem kurjenju razvija dim, toda ne v taki množini, če se takoj, ko je peč naložena, podpih nekoliko zveča, da se more naloženo kurivo čimprej razgoreti. Brž ko se pa ves premog razgori, se podpih v toliko omeji, da lahko premog mirno in polagoma dogoreva. Močiti premog pred uporabo je nesmiselno in škodljivo. Preden ponovno naložimo premog, moramo žerjavico razprostreti čez vse kurišče, a nato zopet naložiti na sprednji in srednji del kurišča. Dim, ki se razvija pri takem kurjenju, mora na svoji poti tudi preko zadnjega dela kurišča, kjer je razžarjeno kurivo in tako velik del dima in plinov izgori ter se pretvarja v koristno toploto. Če naložimo premog čez razžarjeno kurišče, se tvori mnogo dima, ki odhaja neizrabljen v dimnik. Kako velike izgube nastajajo pri uporabi kuriva z nesmotrnim kurjenjem, je razvidno iz dejstva, da se v mestu, ki ima okoli 200.000 prebivalcev, tvori letno približno en milijon kg saj. Nepravilnemu delovanju peči in s tem v zvezi prekomerni porabi kuriva je mnogokrat vzrok tudi napačna priključitev v dimnik. Pri tem je treba upoštevati načelo, da mora imeli vsako nadstropje svoje dimnike. To se pravi, da se smejo izpeljali v en dimnik le kurilne naprave iz enega nadstropja. Velike važnosti za racionalno uporabo kuriva je pa, poleg ostalega, tudi redno čiščenje peči, ker kopičenje saj onemogoča sprejemanje in oddajanje toplote. Če ne upoštevamo udobnosti, ki jih nudijo novodobna kuriva, kot so to plin, elektrika ter tekoča goriva (nafta), so pri nas trdna goriva še vedno najcenejša. To pa seveda le tedaj, če je vrsta kuriva primerno izbrana za določeno kurilno napravo in se to tudi pravilno uporablja. 1 kg drv s 15 % vlage (to so normalno suha drva) ima ca 5700 Kcal/kg in v pečeh je mogoče izrabiti 50 % te kalorične vrednosti, to je okoli 1850 Kcal/kg. 1 kg drv stane približno 6.50 dinarjev. 100 kalorij stane 3.50 dinarjev. 1 kg premoga ima ca 4000 kalorij in je 2000 Kcal/kg izrabljivih. Če stane 1 kg premoga 4 din, stane 1000 kalorij, ki jih dobimo iz premoga, 2 dinarja. 1 m3 plina ima 4000 Kcal/kg in je iz njega izrabljivih 5400 Kcal/kg. Če stane 1 m3 plina 17 din, stane 1000 kalorij približno 5 din. 1 kVV elektrike daje 860 kalorij. Če vzamemo povprečno ceno za 1 kW 7 din, stane torej 1000 kalorij pri uporabi elektrike, če je izkoristek 100 %, 8.10 din. Če pa stane 1 kW 14 dlin, pa moramo plačati za 1000 kalorij 16.20 din. Zaradi tega je treba še vedno računati na uporabo drv in premoga, ker sta najcenejša, treba pa je kurilno napravo urediti in kuriti tako, da bomo z njimi kalorično vrednost drv in premoga čimbolj izkoristili in zmanjšali potrošnjo. Dimnikarja pri delili Glinaste peči so v zadnjih letih doživele temeljite spremembe. Če pogledamo zunanjost stare in jo primerjamo z pečjo novejšega tipa, vidimo, da sc je človek pri izdelavi peča v prid termičnim in higienskim zahtevam odrekel prejšnji monumentalnosti. Peči starejšega datuma so narejene kot kak spomenik. Tako peč so postavili na visok podstavek, tesno ob zidu, po možnosti v kot ali zidno vdolbino (nošo), da je bilo več kot polovica ogrevane površine neizkoriščene. Da bi bila bolj mogočna ,so jo naredili čim višjo. S tem je bilo doseženo, da se je zrak v višjih legah prostora segrel, pri tleh pa je ostal hladen. Dostikrat in to posebno v visokih sobah je ta razlika temperature pri tleh in pod stropom znašala 15 do 20' C. Nova, pravilno grajena glinasta peč je gladka, brez vencev in okraskov oddaljena od zidu 15 do 20 cm. Postaivljena je na noge, da se tudi spodnja stran peči izkoristi kot ogrevna površina. Je nizka pa široka, s čimer je doseženo ogrevanje tik nad podom. Tudi notranja konstrukcija lončene peči se je z razvojem spreminjala. To predvsem zaradi tega, ker je drva zamenjal premog in pa zakadi večjih zahtev po varčevanju s kurivom. Ko je peč z rešetko zamenjala peč brez rešetke, so bile te rešetke prvotno prevelike in so pripuščale v plamenišče več zraka, kot ga je bilo za izgorevanje plinov potrebno. Ker to zmanjša učinek in kalorično vrednost kuriva, delajo danes mnogo manjše rešetke in sicer 1/70 in celo do 1/150 ogrevne površine peči. Nasmeh v vrtoglavi višini Občni zbor Radiokluba v Murski Soboti V nedeljo je bul občni zbor Radiokluba v Murski Soboti. Tega zbora so se udeležili člani z večino iz vrst kmetovalcev, kar je zlasti razveseljivo. Na oddajniku tega kluba se oglaša pod klubskim znakom YU3DBC 22 radioamaterjev pripravnikov in pod osebnim znakom en operator prve klase. Lani so soboški radioamaterji vzpostavili 1910 zvez z raznimi državama vsega sveta in vseh kontinentov. Vsak posameznik je torej povprečno naredil 83 zvez v lanskem letu, medtem ko je bilo to število pred lanskim letom znatno nižje. Radioklub Murska Sobota je lani prvič sodelovali na Evropskem UKV tekmovanju (tekmovanje na ultrakratkih valovih), sodeloval pa je tudi na drugih tekmovanjih. Ta klub je vključen tudi v jugoslovansko varnostno mrežo in kontrolo slovenskih radioamaterjev. V organizacijskih stvareh je občni zbor ugotovil pomanjkljivosti v delu upravnih odborov preteklih let. Ugotovil je, da so bili z denarjem pretirano radodarni in da je znatna razlika med vrednostjo materiala in dohodki, ki jih je klub imel. To izvira zlasti iz prvih let obstoja tega kluba. Izvoljena je posebna komisija, ki je dolžna ugotoviti stvarno stanje. Domnevajo, da je velik del razlike v stroških okrog večkratne selitve kluba. OD 56 MILIJONOV NA 150 MILIJONOV DIN PROMETA Trgovsko podjetje »Zarja« v Ljutomeru je bilo ustanovljeno 1. junija 1954. leta in je imelo letno 56 milijonov din prometa. Dve leti pozneje je dobilo podjetje iz ene prodajalne z renoviranjem dve specializirani: tekstiln-o-galanterijsko in špecerijsko-galanterijsko. Naslednje leto sta imeli prodajalni 76 milijonov din prometa. Z lanskim letom se je podjetje združilo s prodajalno »Konfekcije«; v Ljutomeru, prevzelo prodajalne KZ Stročja vas, Razkrižje in pozneje tudi Cezanjevci. Vse tri poslovalnice so imele v sklopu KZ 39 milijonov din prometa, torej z »Zarjo« 115 milijonov din prometa v 1957. letu, a lani je imelo združeno podjetje že 135 milijonov din prometa ali za 17 % večji promet. Trgovsko podjetje »Zarja v Ljutomeru je ustreglo želji potrošnikov in je prodajalno »Oblačila«, kjer je »Konfekcija« imela samo svoja izgotovljena oblačila, oskrbela z najrazličnejšimi konfekcijskimi izdelki »Konfekcije« Ljutomer, tovarn: Modna oblačila Ljubljana, »Rio« Rijeka, >Konfekcija« Krapina, »Šport Heruc« Zagreb in drugih. Tako smo zagotovili potrošnikom izbiro lepo izdelanih oblačil, kakovostnih, cenenih in dostopnih vsakemu potrošniku, V ŠTIRIH LETIH Opozarjamo Vas na znatno nižje cene izgotovljenih oblačil. Pri trenutnih cenah uslug in blaga v prodaji na drobno je razlika v ceni od 20 do 30%. Trgovsko podjetje »Zarja« je prvo začelo oskrbovati potrošnike z različnim sodobnim kuhinjskim in sobnim pohištvom. Lani smo prodali 140 garnitur pohištva in smo s tem željam potrošni- kov v glavnem ustregli. Pohištvo prodajamo po istih cenah, kot ga prodajajo v Mariboru, kjer ga tudi proizvajajo. Dobavljamo pohištvo vseh vrst od Tovarne pohištva v Mariboru, Zadružnega lesnega podjetja v Mariboru, od »Opreme« Maribor in od »Zvezde Maribor. LETOS BOMO POVEČALI PROMET SE ZA 12 DO 13 % — NA 150 MILIJONOV DIN. V STROČJI VASI IN V RAZKRIŽJU BOMO RENOVIRALI PRODAJALNE IN DVIGNILI POSTREŽBO NA RAVEN MESTNE. RENOVIRALI BOMO TUDI PRODAJALNO »OBLAČILA« V LJUTOMERU, KJER BO VSAKDO LAHKO KUPIL ŽE IZDELANO OBLEKO, KI SE MU BO PRILEGALA TAKO, KOT DA MU JE SEŠITA PO MERI. MED DVEMA ŠTEVILKAMA BODO NAMREČ ŠE VMESNE ŠTEVILKE, S ČIMER BO USTREŽENO VITKIM. SUHIM. ZAJETNIM, KREPKIM IN DEBELIM. TOREJ VSEM! POSKRBELI BOMO TUDI ZA IZBIRO ŠE SODOBNEJŠEGA IN PRAKTIČNEGA POHIŠTVA. A OMOGOČILI BOMO TUDI NAKUP POSAMEZNIH KOSOV POHIŠTVA. ZNATNO BOMO IZBOLJŠALI IZBIRO BLAGA V PRODAJALNI »MANUFAKTURA« IN SKRBELI ZA ZMERNOST CEN. V PRODAJALNI »ŠPECERIJA« BOMO ŠE BOLJ RAZŠIRILI DOSTAVO NA DOM. POTROŠNIKOM Z VASI PRIPOROČAMO. NAJ SE POSLUŽUJEJO NAŠIH PRODAJALN NA VASI. KER SO LETOS ZALOŽENE S TAKŠNIM BLAGOM KOT NAŠE PRODAJALNE V MESTU. CENE V VSEH PRODAJALNAH SO ISTE! ZA TOLIKO SO IZGOTOVLJENA, KONFEKCIJSKA OBLAČILA CENEJŠA. TI IZDELKI PA SE BODO SČASOMA ŠE POCENILI. V Trgovskem podjetju »Zarja« d Ljutomeru dobite vse vrste moške konfekcije od površnikov, oblek, različnih plaščev, vetrnih plaščev, ženskih plaščev, do otroške konfekcije. Na izbiro imamo tudi moško, žensko in otroško perilo v vseh vrstah in najrazličnejši kakovosti. POMURSKI VESTNIK, 22. JAN. 1959 5 Letošnje investicije v trgovini v Pomurju Nova skladišča, lokali, oprema • • • V Murski Soboti nova samopostrežna trgovina Zboljšanje materialno tehnične baze je ena najvažnejših nalog na poti nadaljnjega napredka v naši trgovini. Na okrajni trgovinski zbornici smo zvedeli, da bo predvidoma letos v Pomurju za okrog 424 milijonov dinarjev investicij. Kakor kaže, bomo dobili nova skladišča, opremo, lokale, itd. Predvsem velja omeniti skladišče za žiro v Murski Soboti in Lendavi (130 milijonov), skladišča za kmetijske pridelke (18 kmetijskih zadrug, tovarna mlečnega prahu, dve poslovni zvezi — skupno 169 milijonov dinarjev)skladišče za industrijsko blago (15 milijonov dinarjev), novi lokali (50 milijonov dinarjev), adaptacije (21 milijonov dinarjev) ter oprema in transport (39 milijonov 100.000 dinarjev). Zvedeli smo, da je od skupne potrebne vsote 424 milijonov dinarjev zagotovljenih 165 milijonov dinarjev, ostalo bodo morali biti krediti ter lastna sredstva. Lokalna sredstva (podjetja, zadruge, občine) bodo znašale 112 milijonov. Manjka torej 147 milijonov dinarjev, za katere bo treba najeti kredite iz splošnega investicijskega sklada. Elaborati so do neke mere že pripravljeni, ostale pa bodo morale zadruge in podjetja v najkrajšem času pripraviti. Pri opremi predvidevajo naprave za novo samopostrežno trgovino v Murski Soboti, ki bo v zgradbi DOZ, kamione in hladilnike. Trgovinska zbornica se namreč vztrajno zavzema za to, da bo dobila letos sleherna špecerijska trgovina v štirih večjih središčih Pomurja primeren večji hladilnik. Pri skladšoth imajo prednost skladišča za kmetijske pridelke pri zadrugah. Tudi izpopolnjevanju strokovnega kadra posvečajo zadnje čase v našem okraju primerno pozornost. Letos bo navzlic vsem težavama dograjena šola za vajence v trgovini v Murski Soboti in zato predvidevajo, da bo septembra pouk že v njej. Trenutno so zaradi-šolanja vajencev še velike težave. Potrebovali bi prostore za 6 oddelkov, razpolagajo pa le s tremi. Tako poteka nekaterim vajencem že drugo leto učne dobe, dokončali pa so le en razred vajenske šole. Hkrati teče 'tudi seminar za izpite za visokokvalificirane delavce. Izpiti bodo ob koncu aprila ali v začetku maja. Lani je položilo izpite 62 delavcev v trgovini!. B. S. PLEMENITA DAROVALKA 24-letna Anica Simon, Sulinci št. 54 je darovala svojo kožo (povrhni-co) štiriletni Anici Korpič, ki se je pred tremi meseci poparila po vsej prednji strani telesa. Mala Anica je po poškodbi ves čas hirala in izgubljala težo, po presaditvi kože pa se je o enem tednu zredila za 1 kg in ves poparjeni predel je sedaj že skoraj zaceljen. Tako bo otrok ozdravel brez posledic in tudi darovalka ne bo imela nobenih sledov na mestu odvzema kože. Vsekakor gre za plemenito gesto, ki zasluži vse priznanje. Simonova pa je vrh tega darovala te dni še kri. Naši bralci morda še ne vedo, da imajo o svetu (tudi že v Ljubljani) >banke< za kožo. V Pomurju je teh primerov poškodb manj in zato je kirurški oddelek soboške bolnišnice vezan na prostovoljne dajalce kože. bš OBVESTILO MATERAM DOJENČKOV V okviru dejavnosti Otroškega dispanzerja v Mnrski Soboti je začela poslovati DEMONSTRACIJSKA MLEČNA KUHINJA z namenom, da se v njej (natere nauče pravilno pripravljati hrano za dojenčka. Doslej so se v tej kuhinji vršili tečaji, ki so stožili strokovnemu izpopolnjevanju babje, Ker babice in sestre ne zmorejo praktično pokazati vsaki materi, kako se pravilno pripravi hrana za otroka, smo se odločili, da bomo prirejali tovrstne tečaje tudi za matere same. Tečaji bi se vršili v večernih urah dva- do štirikrat po dve uri. Po želji prijavljenih bi bil tečaj lahko tudi v popoldanskih nrah. Na enkratni tečaj sprejmemo le 5 do 6 mater. Prijave za tečaj sprejema Otroški dispanzer. Po številu prijavljenih in željah posameznih bomo naredila časovni razpored tečaja, o čemer bomo matere obvestili. Za zaščito matere in otroka daje družba velika materialna sredstva. V tem sklopa je tudi ta tečaj, ki je brezplačen. Pozivamo matere, da se v interesu zdravja svojih otrok udeležujejo tečaja v čim večjem številu. Otroški dispanzer v Murski Soboti 0-54 SOBOŠKI FILMSKI BAROMET CESTA - DOLGA LETO DNI Film, ki mn vsekakor velja posvetiti nekaj več. Po »Veliki sinji cesti«, »Nesrečnih srečanjih« in »Smrti kolesarja« nova obogatitev soboškega repertoarja. Medtem ko gre pri »Veliki sinji cesti« za koprodukcijo brez mrtvorojeneka, kot smo pri koprodukcijah sicer že navajeni, je posnelo »Cesto, dolgo leto dni« zagrebško podjetje » Jadran film«. Toda dejstvo, da ni film v celoti »naš«, je bilo marsikateremu domačemu kritiku trn v peti. Film je namreč režiral znani prvak italijantskega neorealizma Giuseppe De Santis, v njem pa nastopa vrsta zvočnih imen italijanskega filma (Eleonora Rossi — Drago, Silvana Pamp amini, Massimo Girotti, itd). Ne glede na to, da nastopajo v vidnih vlogah od naših igralcev Gordana Miletič, Bert Sotler, Nitkša Siefamini, Ivo Pajer in drugi, trdij-o nekateri naši kritiki, da film ni — naš. Marsikoga moti to, da De Santis ni pisal scenarija za Jugoslavijo, saj je le naključju pripisati, da je lahko realiziral svoj scenarij pri nas. Res je, da je težko opredeliti ta film po njegovi nacionalni pripadnosti- Kot vidimo, sodelujejo v filmu jugoslovanski in italijanski igralci — v enaki meri v glavnih vlogah (film je zahteval namreč okoli trideset vodilnih vlog), producent je jugoslovansko filmsko podjetje, snemali so v naši državi, režiser je ugledni italijanski filmski umetnik svetovnega slovesa . . . Koprodukcija ali ne . . .? Vsekakor bogata snov za tankočutne kritike! Menda De Santis ni pretiraval, ko je označil film kot svoje življenjsko delo in okoliščine v njegovi domovini so povzročile (v Italiji ugledni in progresivni filmski umetniki nimajo možnosti uresničiti svojih zamisli!), da je pravzaprav film le — naš. De Santrsu in filmu lahko štejemo v prid, če je to delo vzbudilo obilo pozornosti tudi v svetu. Inozemski tisk piše o odličnih igralskih ustvaritvah v tem filmu. Tuji kritiki hvalijo tako italijanske kot naše igralce (Ivo Pajer je že dobil ponudbo iz Hollywooda, Bert Sotler je sklenil trimesečno pogodbo in odšel v Nemčijo, itd.), pristojni krogi v Ameriki pa so se obrnili na »Jadran film« za dovoljenje, da uvrstijo »Gesto, dolgo leto dni« med kandidate za Oscarja, največjo ameriško filmsko nagrado. V Zagrebu so na to seveda pristali. Prepričani smo, da bo film ugajal tudi soboškemu občinstvu. -bš- Razgovor za okroglo mizo (Nadaljevanje s 3. strani) zahteva veliko finančnih sredstev. Razvoj zdravstvene službe gre naprej,, število kadrov in zmogljivost zdravstvenih zavodov im ustanov pa zaostaja, zlasti še, če upoštevamo, da smo pred durmi nacionalnega zavarovanja. Zato bodo zdravstveni delavci skupno z ljudsko oblastjo napeli vse sile, izjavlja vodstvo podružnice. Društvo pozdravlja pomoč ljudske oblasti s tem, da začne graditi prepotrebni otroški oddelek in ne podcenjuje že vložena sredstva. Vodstvo podružnice sodi, da je treba pri vsem tem upoštevati, da zdravnik ne dela samo v ambulanti, temveč opravlja tudi vsa cepljenja, dela v dispanzerju za žene in otroke, pregleduje predšolske otroke, opravlja kontracepcijsko službo, dela kot občinski sindikalni inšpektor, poleg tega pa opravlja še hišne obiske po terenu, kjer ni urejena dežurna Služba, vsako popoldne kakor tudi ponoči ter je pripravljen nuditi bolnemu zdravniško pomoč, kadar jo potrebuje. Razumljivo je, da zaradi tega ni vedno razpoložen, da je preutrujen in nenaspan ter zaradi tega včasih ne ustreže bolnika, če zahteva od njega kaj neupravičenega. Navajeni smo govoriti o slabih odnosih zdravnika do bolnika, vendar je treba govoriti tudi o slabem odnosu bolnika do zdravnika (izsiljevanje slaleža, nepotrebna zdravita m obiski na domovih). Vsakemu zdravniku se je dogodilo, da mu je konkretno kakšen pacient, ki mu ni ustregel, grozil. Nujno potrebno je, da je zdravstveni delavec primerno plačan za delo, kii. ga resnično opravlja. Za delo, ki ga ne opravlja, ni upravičen prejemati denarja. Podružnica sodi, da zdravnik za vse prej naštelo delo ni stimuliran z osnovnimi prejemki. Redni delovni čas ni dovolj, da bi uredili vse prej naštete posle (pravzaprav je vedino v službi). Ko bo dovolj zdravnikov, bo vse to odpadlo. Praktično delajo vsi zdravniki honorarno, ker to razvoj zdravstvene službe za zdaj zahteva. Zategadelj sodi podružnica Slovenskega zdravniškega društva v Murski Soboti, da sc je zdravstvena Služba po vojni zelo razvila, da ni slaba pri takih pogojih dela, ki jih ima, in se zaveda, da jo je treba še izpopolniti tako kadrovsko kot materialno (oprema, prostori, instrumenterij). Le na ta način bo lahko nudila bolnikom to, kar potrebujejo. Zalo želi podružnica tesnega sodelovanja z upravnimi organi zdravstvene službe ter organi družbenega upravljanja, sodi pa tudi, da je treba poudariti ob kritiki tudi napredek, ne pa samo negativne pojave. B. S. PO GOSTOVANJU ABK -OLYMPIA« Štiri dragocene zmage ostale v Soboti Drugo večje in pomembnejše tekmovanje soboških badmintov je prekosilo vsa pričakovanja — Najboljši v državi so morali pustiti v Soboti nekaj zmag — Janez Pohair, tretja lopar v državi in drugi v parih je bil premagan na soboških tleh. Predzadnjo soboto in nedeljo je gostoval v Soboti najboljši državni badmiinitonski klub — ABK »Oljmpia« iz Ljubljane, ki ima v svojih vrstah najboljše igralce v državi (Janez Pohar, III. med posamezniki v tekmovanju za državno prvenstvo in II. v parih, Mišo Butina, II. v parih, Vida Leskovar I. v parih itd.); gostje so se pomerili v perjanici z moštvom domačega SAG in TVD »Partizan«. Organizacija prireditve je bila zelo dobra. Gostje so sicer zmagali proti moštvom obeh domačih društev — SAG — »01ympia« 0:8 in »Partizan« — »01ympia« 4:16 —, vendar pa so morali pustiti v Soboti tudi nekaj dragocenih zmag in to prav najkakovostnejši igralci tega kluba. Tako je Evgen Titan v izzivalnem dvoboju premagal Janeza Poharja (2:1), Jože Kovač je premagal Jurija Butino (2:1), Milojka Herman je premagala Bredo Leskovar (2:0), par Konye — Kovač pa gostujoči par čas — Butina. Čeprav so doživeli poraz na »obeh frontah«, kar je tudi razumljivo, saj so imeli v gosteh najboljše moštvo v državi, so soboški igralci perjanice pokazali tokrat viden napredek v primerjavi z njihovo igro v tekmovanju za državno prvenstvo, saj so nasprotnikom takorekoč iztrgali iz rok štiri zmage, druge partije pa so izgubljali z zelo tesno razliko (2:1, Ivo Pajer (na sliki) — odhod v Hollywood? Soboške barve so tokrat zastopali: Jože Kovač, Geza Vogrinčič, Emil Miloševič, Vlado Roškar, Rudolf Kokalj, Evgen Titan, Majda Rous, Gabrijela Konye, Neža Sengel in Milojka Herman. -k Pravijo, da bo letos še boljše Lani so v Krogu ustanovili aktiv TVD Partizan — Sobota. Med člani je največ kmečkih mladincev. Začeli so z odbojko, ki jun je še danes najljubša igra, razvija pa se tudi namizni tenis. Udeležba v atletskem tekmovanju, ki so ga izvedli na stadionu v Murski Soboti, je bila že množična. Aktiv kmečkih fantovšportrnikov iz Kroga je lahko vzgled marsikateremu društvu v Pomurju. Tudi letošnji koledar športnih tekmovanj aktiva je obetajoč. Že v februarju nameravajo izvesti prvenstvo v namiznem tenisa in smučarsko tekmovanje, čim bo topleje pa v odbojki in v malem rokometu. Tudi za nogomet je veliko zanimanje, nimajo pa ustreznega igrišča; atleti kroškega aktiva pa bodo sodelovali tudi v društvenem tekmovanju. Med mladimi atleti kroškega aktiva TVD Partizan pa deluje tudi mladinec, ki ga je zaradi njegovih športnih uspehov treba omeniti: Janez Husar, kmečki fant. Je res pravi športnik; poleg dela na očetovi kmetiji najde čas za treninge in tekmovanja — a tudi uspehe dosega. Lani smo ga srečavali na atletskih tek- movanjih v Soboti, Maribora, Kopru, Ljubljani in drugod. Dobro je zastopal tekmovalce iz Pomurja. Toda ne ukvarja se samo z atletiko; od- POZOR! POSEBEN POPUST ZA KUPCE MOTORNIH VOZIL ZNAMKE TAM Tovarna avtomobilov Maribor nudi odslej nove ugodnosti kupcem svojih vozil. Kupci, ki razpolagajo s sredstvi za takojšnje plačilo, imajo pri nakupa poseben popust na prodajno ceno : za kamione, kamionske šasije, prekucnike in vozove za odvoz fekalij tipa PIONIR . . . 7% za avtobuse in avtobusne šasije tipi PIONIR . . . 4% za kamione TAM 4500 . . ..............3% Popust se prizna takoj NA FAKTURI! Sedanja prodajna cena vozil: KAMION PIONIR-561 ... DIN 3,050.000 KAMION ZA ODVOZ FEKALIJ PIONIR-562 » 4,080.000 KAMION - PBEKOCNIK PI0NIR-563 . » 3,780.000 AVTOBUS PIONIR PB-56 ... DIN 5,600.000 AVTOBUSNA ŠASIJA PB-56 . . » 3.135.000 KAMION TAM-450G ...» 5,780.000 Vsa vozila dobavljamo promptno, razen kamionov TAM-4500, ki bodo na razpolago v drugem kvartalu 1959. Poslužite se najnovejših ugodnosti pri nakupu tovornih avtomobilov in avtobusov znamke TAM. V skladišču Prodajalne Maribor, Glavni trg 25, Vam nudimo po tovarniški ceni vse nadomestne dele za naša vozila »Pionir« in TA M-4500. Vse informacije in sklepanje pogodb v PRODAJALNI IN SKLADIŠČI' TAM Maribor — Glavni trg 25 POROČILA O ROJSTVIH, POROKAH IN SMRTI od 24. dec. 1958 do 15. jan. 1959 Rodile so: Anica Nemec iz Turnišča, deklico; Marjeta Pal iz Lendave, dečka; Marija Gomboši iz Kroga, deklico; Frančiška Turki iz Murske Sobote, deklico; Amalija Plej iz Veržeja, deklico; Angela Kous iz Gerlinec, dečka; Terezija Sraka iz Lipovec, dečka; Hedvuka Novak iz Bratonec, deklico; Marija Poštrak z Noričkega vrha, dečka; Antouija Jerebic iz Ižakovec, dečka; Katica Horvat iz Razkrižja, deklico; Marija Škalič iz Črnelavec, deklico; Ana Gjerek iz Dokležovja, deklico; Vilma Bačič iz Prosečke vasi, dečka; Karolina Simon iz Moščanec, deklico; Marija Gomboši iz Bakovec, deklico; Zorka Klemenčič iz Ljutomera, dečka; Emilija Balažič iz Ižakovec, deklico; Valentina Fujs iz Pečaro-vec, dečka; Magda Jelenko od Grada, dečka; Kristina Jančar iz Bakovec, deklico; Anica Jurišinec iz Murske Sobote, dečka; Pavla Domanjko s Kapelskega vrha, dečka; Irena Koltaj iz Gornjih Petrovec, dečka; Marija Mencinger iz Pertoče, deklico; Ana Prša iz Vel. Polane, deklico; Ana Sraka iz Lipovec, deklico; Emilija Ficko iz Otovec, deklico; Rozalija Lanjšček iz Vučje Gomile, dečka; Marija Pentek iz Prosečke vasi, dečka; Emilija Kučan iz Suhega vrha, dečka; Amalija Barbarič iz Lipovec, deklico; Alojzija Novak iz Tropovec, dečka, Marija Lutar iz Kroga, dečka; Anica Volf iz Skakovec, dečka; Angela Grah s Kapelskega vrha, dečka; Verona Temlin iz Moščanec, deca; Marta Gider iz Boračeve, deklico, Šarika Filo iz Ivanovcc, dečka; Marija Šebjan iz Murske Sobote, deklico; Marjeta Horvat iz Vadarec, dečka; Ana Čeh z Jamževega vrha, dečka; Jolanka Gomboc iz Ženavelj, Janez Husair — med najboljšimi v Pomurju lično igra tudi odbojko, nogomet, namizni tenis, je dober plavalec in strelec. Vsekakor ga lahko uvrstimo med najboljše športnike Pomurja. J. S. OBČNI ZBOR AVTO-MOTO DRUŠTVA MURSKA SOBOTA Pred nedavnim je imelo soboško društvo AMD svoj redni letni občni zbor. Na zbora so med drugim ugotovili, da bo treba obnoviti vozni park društva, saj je z vozili, s katerimi trenutno razpolaga društvo, tečajnikom težko opravljati vozniške izpite. Člani AMD so se med drugim tudi pogovorili o nekaterih organizacijskih in finančnih vprašanjih. Pri tem so ugotovili, da je bilo v finančnem pogleda delovanje društva v prejšnjem letu zadovoljivo. . . v setih: 18:13, 15:13 itd.), kar na državnem tekmovanju sploh ni bil običaj. VREMENSKA NAPOVED za čas od 22. do 31. jan. Okrog 22. jan. padavine, sprva dež, toda hitro nato sneg in močna ohladitev. Nato 2 do 3 dni jasno s hudim mrazom. Okrog 27. jan. sneg in topleje. Koncem januarja zopet jasno in hud mraz. POMURSKI VESTNIK, 22. JAN. 1959 6 deklico; Kristina Šarkezi iz Črnela-. vec, dečka. Poročili so se: Emanuel Novogra-dcc, uslužbenec iz Pitomače in Terezija Flisar, gospodinja iz Murske Sobote; Ernest Kumin, trgovski pomočnik iz Črnelavec in Danica Majerle, poljedelka iz Veščice; Franc Pok, priučeni mizar iz Gradišča in Monika Bencak, pletilka iz Bakovec. Umrli so: Štefan Žganjar, star 81 let iz Rakičana; Ludvik Benko, star 67 let, iz Murske Sobote; Vincenc Pajek, star 65 let, iz Iljaševec; Štefan Puhan, star 62 let, iz Kobilja; Daniel Sečko, star 3 leta, iz Murske Sobote; Jožef Grah, star 55 let, iz Rakičana; Marija Kostovič, stara 52 let, iz Murske Sobote; Stefan ZaJik, star 69 let, iz Ižakovec; Olga Kumin, stara 1 leto, iz Kroga; Terezija Erjavec, stara 92 let, iz Murske Sobote; Friderik Matzenauer, star 75 let, iz Prosenjakovec. GOSPODARSKEGA POMOČNIKA, SAMSKEGA potrebujem za Škofjo Loko. Čista plača najmanj 6000 din, ostalo po dogovoru. Informacije pri Igo Plantarič, živinozdravnik, M. Sobota, Krekova ul. M-36 HIŠO Z GOSPODARSKIM POSLOPJEM, kolo, vozno opremo, ugodno prodam. Polana št. 24. Poizvedbe: Kolodvorska ul. 7, Murska Sobota. M-41 BENCINSKI MOTOR, 8 KS prodam. Luidvik Kočar, Nuškova, pošta Rogaševci. M-39 ROČNO URO, znamke >Doxa« z graviranim spominom na zadnji strani sem izgubila v nedeljo med 5. in 6. uro na Ivanocijevi cesti. Poštenega najditelja prosim, naj jo odda na oglasnem oddelku Pomurskega vestnika proti nagradi. M-49 MOŠKO KOLO, prodam. Cena 8.000 din. Stiberc, Lendavska 10. IV. n. (blok) Murska Sobota. GOSPODINJSKO POMOČNICO z znanjem kuhe sprejmem. Naslov v oglasnem oddelku. M-38 SOBNO KREDENCO, mizo za 6 oseb in peč na žagovino prodam. Mikloš Kuzmiča 3, pošta Murska Sobota. M-42 Izjava Podpisani Györek Koloman, posestnik iz Rakičana št. 10 s tem izjavljam, da obžalujem, da sem razžalil Kociper Kristino, poljeddko iz Rakičana s tem, da sem raznim ljudem kazal neresnično anonimno pismo in se Kociper Kristini zahvaljujem, da je odstopila od tožbe ter sem ji tudi poravnal vse stroške. D-41 VINSKE TROPINE, prvovrstne prodaja v vsaki količini po ugodni ceni VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO LJUTOMER D-52 RAZPIS za sprejem v I. letnik triletne gospodinjske šole v Ljutomeru. Pouk se bo pričel 15. februarja. Prošnjo je treba dostaviti na upravo šole do 10. februarja. Prošnji je treba priložiti še zadnje šolsko spričevalo, zdravniško potrdilo, rojstni list. Šola je internatsko urejena. Mesečna oskrba znaša 4.500 dinarjev. V šolo se sprejemajo tov., ki so dovršile osemletko, v starosti od 16 do 20 let. 0-45 UPRAVA ŠOLE ZDRAVSTVENI DOM LENDAVA razpisuje ŠTIPENDIJO za slušatelja na Medicinski fakulteti Pravilno kolkovane prošnje s potrdilom o šolanju je treba poslati najkasneje do 10. februarja 1959 na naslov: 0-43 ZDRAVSTVENI DOM LENDAVA Upravni odbor Pokrajinskega muzeja za Pomurje v Murski Soboti razpisuje delovno mesto POMOŽNEGA USLUŽBENCA Pogoji: Ustrezna izobrazba in preparatorska praksa. Rok razpisa je 15 dni po objavi v Pomurskem vestniku. 0-46 Komisija za razpis pozivov in sprejem pismenih ponudb za Izvrševanje del in stori,lev pri OLO, Upravi za ceste M. Sobota, na podlagi 137. člena uredbe o Izvrševanju predračunov in računovodstivenem poslovanju državnih organov in zavodov (Ur. list FLRJ št. 35/55) razpisuje natečaj za vložitev pismenih ponudb za gradnjo novega brodu na reki Muri v Krogu. Predračunska vrednost znaša 837.244 din. Ponudbe naj se vložijo v zaprtih kuvertah na OLO, Upravo zai ceste Murska Sobota, pod oznako »ponudba do 51. jan. 1959 do 10. ure. Vložene ponudbe po navedenem roku ne bodo upoštevane. Načrti in ostali tehnični elaborat je vsem interesentom na vpogled pri Upravi za ceste Murska Sobota, medi uradnim časom. D-40 Na osnovi sklepa upravnega odbora z dne 17. novembra 1958 in čl. 89. Zakona o osnovnih sredstvih (Ur. list FLRJ. štev. 54-667/57) razpisuje Okrajna zadružna zveza v Murski Soboti JAVNO LICITACIJO za odprodajo osebnega motornega vozila znamke »Opel-01ympia«, kd bo dne 23. januarja 1959 ob 8. uri na dvorišču upravnega poslopja, Slomškova ni. 5, v Murski Soboti. Vozilo je dotrajano. Prednost nakupa imajo interesenti socialističnega sektorja. V primeru, da se omenjenega dne med 8. in 12. uro ne javijo kupci socialističnega sektorja, se bo naslednjega dne, t. j. 24. jan. 1959 vozilo odprodalo najvišjemu zasebnemu ponudniku. O-50 VINOGRADNIŠKO GOSPODARSTVO LJUTOMER PRODA: 3 SEJALNICE — VPREŽNE 1 SEJALNIK ZA KORUZO 6 VOZOV 5 SANI 2 TRAKTORSKA PLUGA 2 KROŽNI BRANI 2 MLATILNICI 3 ŽELEZNE BRANE 4 PLUGE — VPREŽNE 4 KONJE — VOZNE 4 SADNE STISKALNICE Vsa zgoraj navedena osnovna sredstva se bodo prodajala dne 2. februarja 1959 na obratu Podgradje Pričetek ob 9. uri 0-53 Kmetijska zadruga z o. j. Spodnja Ščavnica razpisuje delovno mesto KNJIGOVODJE Pogoj: strokovni izpit in primerna praksa Prošnjo pošljite do 25. jan.. 1959 na upravo KZ, nastop službe s 1. febr. 1959. — Plača po (kolektivni pogodbi — tarifnem pravilniku 0-51 Dežurni zdravnik v splošni ambulanti dne 25. jan. 1959 — dr. Anica Gregorc-Kastelic. Nočni dežurni zdravnik na domu od 26. jan do 1. febr. 1959 dr. Miloš Borovšak, Kolodvorska ul. (blok). KRVODAJALCI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI V MURSKI SOBOTI od 11. jan. do 17. jan. 1959 Štefan Žerdin, Velika Polana (drugič); Stefan Rituper, Murska Sobota (sedmič); Štefan Berke, bolnica (četrtič); Ludvik Vrečič, Geza Vučak, Strukovci; Terezija Sobočan, Gomilice; Frančiška Merklin, Vadarci (drugič); Marija Bagaroš, Tropovci (tretjič); Vinko Jerič, Gančani; Zlatka Sever, Križevci (šestič); Marta Vohar, Bratonci (drugič); Katarina Tot, Ana Gor, Marija Horvat, Marija Baboti, Katarina Mundžar, Matilda Kocet, Marija Felier, Ana Lebar, Ana Bernad, Rozalija Bernad, Irena Pentek, Marija Berden, Janez Bernad, Štefan Lebar, Gregor Feher, Rozalija Varga, vsi iz Kapce. V imenu bolnikov se vsem krvodajalcem najlepše zahvaljuje za podarjeno kri Transfuzijska postaja Murska Sobota. Petek, 23. jan. — Rajko Sobota, 24. jan. — Evgen Nedelja, 25. jan. — Trpimir Ponedeljek, 26. jan. — Pavla Torek, 27. jan. — Janko Sreda, 28. jan. — Drago Četrtek, 29. jan. — France MURSKA SOBOTA — Od 23. do 25. jan. jug. i tal j. barvni cinemascope film »Cesta dolga leto dni«; od 26. do 27. jan. ameriški film »Mojih šest kaznjencev«; od 28. do 29. jan. sovjetski barvni film »Pavle Korčagin«. LJUTOMER — Od 24. do 25. jan. francoski film »Primer dr. Laurenta«; od 28. do 29. jan. jugoslovanski film »Pop Čira in pop Spira«. GORNJA RADGONA - 24. in 25. jan. jugoslovanski film »Svojega telesa gospodar«; 28. januarja češki film »Krakatit«. LENDAVA — Od 23. do 25. jan. ameriški zabavni film »Pot v Hollilywood<; od 27. do 28. jan. kitajski film »Prehod preko reke Jangce. KRIŽEVCI PRI LJUT. - Od 24. do 27. jan. ameriški barvni film »Divja leta«. VIDEM OB ŠČAVNICI - Od 24. do 25. jan. ameriški pustolovski film »Prelomnica«. VELIKA POLANA — 18. januarja nemški film »Piroškac; 25. jan. ameriški film »Maščevalec iz Dalasa«. Radio Murska Sobota Program od 22. do 28. I. 1959 Četrtek, 17.00 — Oddaja v madžarskem jeziku; Nedelja, 12.00 — Pogovor z volivci; 12.15 — Oddaja v madžarskem jeziku; Torek, 17.00 — Lokalna poročila in obvestila; 17.10 — Oddaja v madžarskem jeziku. Radio Murska Sobota prenaša osrednji program RTV Ljubljana dnevno od 5. do 8. ure in od 15. do 23. ure. * OBVESTILO! Radio Murska Sobota bo začel v prihodnjih dneh tudi z emisijo >Pesmi in glasba po vaših željah«. Plošče po željah lahko naročite pismeno ali ustmeno v pisarni Radia Murska Sobota, Gasilski dom. • Upravo relejne radijske postaje bo te din razposlal« nekaterim radijskim naročnikom anketne pole o kvaliteti sprejema in vsebini lokalnih oddaj. Anketirane tovariše in tovarišice prosimo, da nam izpolnjene pole čimprej vrnejo ter za stavjanje pripomb in predlogov zainteresirajo še ostale poslušalce iz njihovega območja. * Hkrati s tem prosimo manjše pevske zbore, glasbene ansamble ter posameznike, ki bi se hoteli udeležiti javnega nastopa »Pokaži kaj znaš« v Murski Soboti, da se nemudoma prijavijo upravi Radia Murska Sobota ter navedejo točke, ki bi jih izvajali. , POKRAJINSKI MUZEJ ZA POMURJE V M. SOBOTI je odprt dvakrat tedensko, ob nedeljah im četrtkih od 10. do 12. ure. Pismeno najavljene skupine in posamezniki si lahko ogledajo muzej vsak dan. D-48 POMURSKI VESTNIK Izdaja Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk« v Murski Soboti — Direktor in odgovorni urednik Jože Vild — Uredništvo: Murska Sobota, Stefana Kovača 16 — Telefon 138 — Uprava: M. Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon: 53 — Oglasni in naročniški oddelek: Štefana Kovača 16 — Telefon 138 — Naročnina četrtletna 100, polletna 200, celoletna 400 dinarjev — Rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Tek. račun pri Komunalni banki, 1-365 M. Sobota, številka 605—70 — Tisk Pomurske tiskarne v Murski Soboti Komisija za najemanje in odpuščanje delavcev pri obrtnem podjetju »Kroj Murska Sobota, razpisuje sledeča delovna masta: 1. RAČUNOVODJE PODJETJA 2. BLAGOVNEGA KNJIGOVODJE 3. ADMINISTRATORJA 4. PRIKROJEVALCA-MOJSTRA 5. KVALIFICIRANE KROJAČE ZA VELIKE KOSE Po točkah, navedenih za delovna mesta, so potrebni sledeči pogoji: 1. končana srednja ekonomska šola z najmanj pet let samostojnega dela v knjigovodstvu ali nižja šola in 10 let samostojnega dela. 2. dovršena srednja ekonomsika šola z najmanj tri-letno prakso oziroma pet do osem let samostojnega dela v knjigovodstvu. 3. dovršena srednja strokovna izobrazba z nekaj let prakse v vodstvu gospodarskih organizacij oziroma v upravna službi. 4. pet let samostojnega dela — kot prikrojevalec v krojaški stroki — oziroma osem let samostojnega dela.. 5. kvailificirani krojači za delo po meri.. Plača po tarifnem pravilniku, nastop službe po možnosti takoj. Prljave vložiti na upravo podjetja do 1. febr. 1959. 0-47 Bojan Sinko Mrlič v avtu 15 Nekaj trenutkov je Peter Onič molčal. Laskalo mu je, da je bila v skrbeh za njegovo življenje, po drugi plati pa je bil skoraj užaljen, ker ni verjela, da se lahko varuje sam. Toda stvar je vzela tako resno, da ji ni mogel odreči. »Dobro,* je dejal. »Strinjam se. Toda le tako dolgo, dokler boste tudi zase tako skrbeli.« Izrazila je svojo pripravljenost, tedaj pa se je spomnila še pisma detektivskega urada »Feniks« in mu pokazala tudi tega. »Lepo,« je dejal Onič, ko ga je prebral. »Ali ste sprejeli ponudbo?« Syl mu je povedala, da je že najela detektiva z imenom Fermente, toda žal ga je po kosilu zaman pričakovala. »Kaže, da vas je dozadevni gospod Fermente speljal na led. Ali ste se že pozanimali zanj pri detektivskem uradu Feniks’?« »Ne še. Nemudoma bom to storila.« Poklicala je številko detektivskega urada »Feniks«. »Nikogar nismo poslali k vam,« je slišala. »Bilo bi proti našim načelom, če bi nadlegovali svoje stranke na ta način ... Da, pri nas je detektiv z imenom Fermente, je pa trenutno bolan in v bolnišnici. Takoj bom govoril s svojim predpostavljenim. Prosim, počakajte trenutek.« Sledil je kratek odmor in nato je zaslišala Syl neki drugi glas: »Zelo mi je žal, gospodična Parkerjeva, toda vse skupaj si lahko razlagam le z zlorabo. Ce vam je prav, sem v nekaj trenutkih pri vas.« »Prosim in obenem hvala lepa.« »Kdaj je odšel dr. Krauss?« je vprašal Onič. »Okrog treh. Po kosilu.« »In kdaj naj bi prišel dozdevni gospod Fermente?« »Po kosilu. Ob treh.« »To se lepo. ujema. Moj dobri prijatelj Benedikt se je torej žrtvoval zame, ne da bi se tega zavedal. Dozadevni gospod Fermente, ki me ni poznal, ga je zamenjal z menoj, saj omenja Mojster’ v grozilnem pismu mene. Nemudoma mu moramo pohiteti na pomoč.« Ko je Onič zvedel, da je dr. Krauss vstopil z gospodom, ki je dopoldne obiskal Syl, v taksi, s katerim se je dozadevni detektiv pripeljal, so bile njegove slutnje potrjene. Bilo je očitno, da je postal dr. Krauss žrtev neznanih nasprotnikov. in to je pomenilo, da se bodo slednji, ko bodo spoznali svoji zmoto, skušali še bolj temeljito maščevati nad njim. Po telefonu je zvedel, da dr. Krauss še ni bil prišel v njegov urad. Predstavnik detektivskega urada je bil mož beseda. V nekaj minutah je bil v hotelu pri Syl in poslušal njeno poročilo z največjo pozornostjo in razumevanjem. Brž ko je bilo mogoče, se je telefonično pogovoril s policijo. Inšpektor Padovani ni prav nič okleval. V pičli uri so bila nekatera, čeprav ne mnogo obetajoča dejstva na dlani. »Grozilno pismo je bilo napisano na navadnem papirju italijanske izdelave. Ceneno modro zalepko je vrgel nekdo v poštni nabiralnik na Piazza Tartini. Podpis »Mojster« je izdajal, da ga je napisal nekdo, ki ne obvlada dobro angleščine. To je dokazovala groba pravopisna napaka, ki pri Američanih ni običajna. Ponarejena posetnica dozdevnega gospoda Fermenteja je prišla šele ipred kratkim iz tiskarne,... toda ne v zlatem tisku z rdečimi odtenki, kot so vse posetnice detektivskega urada .Feniks’« — je ponovno pripomnil predstavnik urada, preden je odšel —, kajti tisk je bil še vlažen. »Kmalu bomo zvedeli, kdo jih je natisnil,« je dejal Padovani, ko je telefonično poklical nekega svojega pomočnika in mu sporočil potrebna navodila. Pozorno je poslušal opis zunanjosti lažnega Fermenteja. »Najbrž iz preračunljivosti,« je menil k upadljivi obleki. »Zelo zvito, toda za nas mnogo premalo. Upadljiva obleka namreč odvrača pozornost od obraza.« Nenadoma je prešel na drugo stvar, »Ali si je kdo zapomnil številko taksija«, je vprašal. Od nekega stražnika je naposled zvedel: »Bil je AZ 8172.« Stražnik se je spomnil tudi potnikov — orjaškega šoferja, lažnega detektiva in dr. Kraussa. »Trenutno ne moremo kdo ve kaj storiti,« je detal Padovani, — po svoji zunanjosti veren južnjaški posnetek Sherlocka Holmesa, toda žal brez pipe, — zaskrbljenemu Oniču in ne mnogo manj vznemirjeni Syl. »Svetujem vama, da se poslužita skodelice kave, ki zelo pomiri živce. Tudi jaz se je ne bom odrekel, če mi jo ponudite. Nocoj bom imel dela čez glavo.« Pri kavi je kramljal in stavljal, v upanju, da bo zvedel .karkoli koristnega za svoje nadaljnje delo, Syl in Oniču vedno nova vprašanja. Toda Syl in Onič nista mogla povedati nič spodbudnega. Inšpektorju pa ni bilo treba dolgo čakati. Dobil je poročilo od drugod. Najprej so ga po telefonu obvestili, da so našli taksi na njegovem običajnem mestu na parkirnem prostoru, Lastnik in šofer je policiji povedal, da je dal vozilo za nekaj ur v najem za večjo vsoto lir. Komu? Velikanu, ki ga je slučajno srečal v neki beznici ob Tiberi. Moškemu po imenu Ettore Pandolfini in z vzdevkom Pino. Ne, verjetno ne bo nihče v lokalu vedel, kje stanuje. Malce sumljiva stranka, ki pa bogato plačuje vsako uslugo. Padovani se je ves zamišljen sprehajal iz kota v kot. »Skoraj popolnoma isti način,« je slednjič dejal, »ki se mu niti v Rimu niso izneverili. Tako se izdajajo. Tudi v Trstu, Padovi in Milanu so ravnali na podoben način. Za svoje umazane namene se poslužujejo najetih in sposojenih avtomobilov. Ceneje je kupovati mleko kot vzdrževati kravo, pravi pregovor. In v tem primeru previdneje in tudi varneje. Kot vse kaže, imamo opravka s težkimi kalini. Tega Mojstra’ bi hotel enkrat srečati.« »Torej nam taksi ne pomaga mnogo,« je z malodušjem v glasu vprašala Syl. »Tako nekako kaže, menim.« Spet se je oglasil telefon. Padovani je dvignil slušalko k desnemu ušesu. Oči mu je preblisnil plamenček vznemirjenja. »Poškodovan?« so ga slišali prisotni, ko je vprašal: »Bolnišnica usmiljenih bratov v desetem okraju...? Morda celo težje poškodovan?... Mogoče tudi pretres možganov? ... Torej ni pri zavesti? ... Da, takoj bom tam.« »Ali mar dr. Krauss? sta hkrati vprašala Onič in Syl. »Ne, zato pa naš lažni detektiv Fermente. Vsaj tako domnevam. Iz bolnišnice usmiljenih bratov v desetem okraju so nas obvestili, da so potegnili iz nekega bližnjega zapuščenega vrtnega studenca okrvavljenega in nezavestnega moškega ter ga prepeljali k njim na kirurški oddelek. V žepu njegovega suknjiča so našli zavitek posetnic. Tiskane posetnice na ime Ugo Fermente iz detektivskega urada .Feniks’. Kaže, da je mož, ki je bil danes dopoldne pri vas.« »In-dr. Benedikt Krauss? Kje je on?« je vprašal Onič. »Ne vem. Toda upam, da mi bo poškodovani povedal,« Je odvrnil Padovani mračno. »Se pravi, če ne bo prej izdihnil. Gospodična in gospod, ali bi hotela z menoj v avto? Ne bo napak, če nemudoma ugotovimo njegovo istovetnost.« V desetih minutah se je njihov avto ustavil pred bolnišnico usmiljenih bratov v desetem rimskem okraju. * Dr. Benedikt Krauss se je popolnoma osvestil šele takrat, ko ga je neznani orjak položil kakor vrečo na nekaj mehkega. K sebi je jel prihajati že mnogo prej, ko se je avto ustavil neki zapuščeni garaži — česar pa naš dobri Švicar ni vede! — in je dozadevni gospod Fermente za njim zaprl vrata. »Na tleh avtomobila so krvavi madeži,« je zaslišal kakor Iz daljave glas šoferja. »Kaže, da njegova lobanja ni preveč trda. Nemudoma jih moraš osnažiti, Pino, da ne bo lastnik ničesar opazil. Saj veš, previdnost je mati modrosti.« »Razumem!« Lažni Fermente je tedaj obrnil stikalo in skozi na pol zaprle veke je dr. Krauss videl, kako je skupno s šoferjem odrinil od zidu staro omaro z avtomobilskim orodjem. Za omaro so se pokazala vrata in lažni detektiv je trikrat krepko potrkaL Torej se v avtomobilu ni bil zmotil. Ta salonski lev nedvomno pripada tolpi, ki je zasnovala njegovo ugrabitev, misleč, da je dobila v pest Oniča. POMURSKI VESTNIK, 22. JAN. 1959 7 Za mladi rod HALICANUM - LINDAVIA (Drobiž za domoznanstvo Prekmurja) Jezikoslovci pravijo, da je ime Lendava keltskega izvora. Po tem bi lahko približno nakazali začetek Lendave. Znano je, da so se Kelti naselili v naših krajih nekako o drugi polovici prvega tisočletja pred našim štetjem, kar bi pomenilo, da preteklost Lendave sega približno dva tisoč pet sto let nazaj. Kelti so bili bojevito ljudstvo s precejšnjo kulturo, saj so poznali že železo, iz katerega so si izdelovali orožje in orodje. Kelti so bili tudi prDi, ki so uvedli denarno gospodarstvo v naših krajih. Keltske kovance, ki se imenujejo tudi barbarski, hrani Mestni muzej o Ptuju. Ko so Kelti zasedli naše kraje, so tukaj najdeno ilirsko ljudstvo podjarmdi in zasužnili ter uvedli sušenje posestniški red. Keltsko gospodsivo je trajalo pri nas le nekako pet sto let. Takoj v začetku našega štetja pa so vkorakale o naše kraje rimske legije, ki so o dolgih in krvavih bojih premagale domačine t. j. ilirsko-keltsko ljudstvo ter razširile meje rimske države tja gor do Donave, naše kraje pa so priključili rimski provinci Panoniji. Lendavčan Koloman Drvarič, ki je v drugi polovici devetnajstega stoletja marljivo raziskoval rimsko dobo lendavske zgodovine, je ugotovil, da je na mestu današnje Lendave obstojalo rimsko mesto Halicanum. Pečina arheologov je sprejela njegovo tezo, drugi pa ji osporavajo. Upajmo, da bo Pokrajinski muzej za Pomurje v Murski Soboti razčistil zadevo Halicanuma. Drvarič pravi, da je bil Halicanum važna vojaška in poštna postojanka. Preko Halicanuma je šel tranzitni promet v najsevernejše dele rimskega imperija. V času preseljevanja narodov so barbari Halicanum porušili. Toliko nam zna — seveda na kratko — povedati zgodovinska veda. Kaj pa pravi ljudsko izročilo? Ta nam pripoveduje, da se je Lendava v rimski dobi imenovala L i n d a o i a. — Na današnjem grajskem hribu o Lendavi je bila v rimski dobi trdnjava, o kateri je stoloval poglavar naselbine Titus Theleflionius, bogat in ošaben rimski patricij s svojo krasno hčerjo, ki se je imenovala Olindia. Njena lepota je privabila mnoge mlade rimske plemiče, ki so se potegovali za njeno roko, ter so cesto, ki je vodila na rimski kastel, imenovali >Via Olindiat (cesta Olindije) in iz tega je sčasoma nastalo ime Lindavia. O Olindiji bi povedali še tole: Nekoč je Olindia srečala v gozdu mladeniča — domačina, o katerega se je zaljubila, ki ji je ljubezen tudi vračal. Obljubila mu je, da bo le njegova žena. Toda njen oče ni hotel niti slišati, da bi barbar bil njegov zet. Očetov izvoljenec je bil Cornelius Alindius, sin bogatega rimskega plemiča. Olindia ni popustila. Končno so se zedinili, da bo žena tistega, ki bo s konjem preskočil kopje zapičeno o zemljo. Pri tem je Valamir — tako se je imenoval barbarski mladenič — tako nesrečno skočil s svojim konjem, da je padel nazaj in mu je kopje razklalo glavo. Franjo Gumilar Predsednik Tito se je svečano poslovil od vodilnih ljudi Indije. To je bilo v petek. Tedaj je po sedemdnevnem obisku v Indiji odpotoval v Cejlon, spremljan s simpatijami indijskega ljudstva. V tem času so se na Cejlonu priprave na obisk predsednika Tita že končale. Cejlonski tisk je ves čas pričakovanja visokega gosta objavljal obširne članke o Jugoslaviji. Časniki so poročali, da bo imel predsednik Tito prvi in zadnji dan obiska na Cejlonu razgovore s predsednikom vlade Bandara-naikom. Obisk na Cejlonu bo trajal do ponedeljka. Med tem časom bo predsednik Tito obiskal nekatere najlepše in najbolj pomembne kraje tega otoka. Med tem. ko je bil naš časopis v tisku, so na Cejlonu predsednika Tita že toplo sprejeli. Na Cejlonu je predsednik Tito bil že včeraj. Pred prihodom tovariša Tita v četrto deželo po vrsti obiskov, je naš odpravnik poslov na poslaništvu na Cejlonu dal tamkajšnjemu radiu izjavo o notranji in zunanji politiki Jugoslavije. To je bilo v eni izmed radijskih oddaj, ki so jih posebej posvetili Jugoslaviji. TO. KAR JE ZNANO, PA RADI POZABLJAMO . . . ... da je najstarejše kmetijsko poisknsno polje in s tem v zvezi tudi najstarejša poiskusna postaja v Rothamsteadu na Angleškem. Bila je ustanovljena leta 1842. Tu že preko sto let na enem in Istem polju neprestano pridelujejo pšenico. . . .da so najnovejše raziskave prehrane rastlin dokazale, da rastline ne sprejemajo hrano samo po koreninah, ampak tudi s pomočjo listov iz vrha. Ta ugotovitev se zlasti uporablja pri gnojenja z dušikom, kjer se rastline poškropijo. ... da je najvišji vrh na svetu Mont Everest v Aziji visok 8882 m, najvišji vrh Evrope pa meri »samo« 4810 m — Mont Blanc v Franciji. ... da je najdaljša reka na svetu Mississippi v Severni Ameriki, in sicer je dolga 6970 km, v Evropi pa ima primat Volga s 3895 km. ... da pomeni beseda »ontogeneza« razvoj posameznega osebka od oploditve jajč»e celice pa do njegove smrti. ... da dvovprega dveh srednjetežkih konjev zmore moč 20 do 25 KM. ... da je bila v letu 1943 v Bučkovcih tehnika »Marjetka«, ki je izdala več letakov, ponatisnila pa je tudi tri številke Slovenskega poročevalca. ... da izhaja najstarejši jezikovni spomenik Prekmurja iz leta 1643, in sicer je to pravna listina iz Martjanec. Pionirji - prometni miličniki... Ob nastopajočem novem letu 1959 so si ljudje stiskali desnice ter želeli drug drugemu kar največ zdravja, sreče in uspeha. Pionirski odred prometnih miličnikov pa je v začetku leta organiziral na ljutomerskih ulicah novoletno jelko. Pionirji so opravljali prometno službo. Ugotavljali so pri prevoznikih motornih vozil, če so listine v redu, po pregledu pa je bila cesta zopet odprta. Po končanem pregledu pa je pionirprometni miličnik krepko stisnil šoferju desnico in želel srečno potovavanje njemu in potnikom. Na Glavnem trgu je stala lepo okrašena jelka. Šoferji in lastniki motornih vozil so bili presenečeni nad mladimi prometniki, ti pa so bili deležni darežljivosti šoferjev. Pri mizi je bilo pritrjeno tudi voščilo: »Obilo sreče v novem letu 1959!«, zraven pa podkev in štiriperesna detelja. Omeniti je kolektiv Agroservisa v Ljutomeru, ki je mladim miličnikompionirjem podaril 5000 din. Podjetje »Mlekopromet« pa je poklonilo več zavitkov sira domače proizvodnje. Trg. podjetje »Merkur« zavitek pomaranč, gostinsko podjetje »Prlek« večjo količino malinovca, podružnica ZSM Ljutomer pa je poklonila lepo zbirko poučnih knjig. Denarn« prispevke so pionirji vložili na hranilno knjižico. Razpoložljiva finančna sredstva pa bodo namenjena za nabavo kožnih opasačev in oprtačev ter rokavic. Vsem darovalcem pa tokrat prisrčna hvala. S. Centrih Pionirji prejemajo čestitke VZAJEMNO ZANIMANJE Indijski tisk je izredno pozorno spremljal potovanje predsednika Tita po azijskih deželah in je še pozorneje pisal o bivanju predsednika v Indiji. Posebno pozornost so indijski časopisi posvetili razgovorom med predsednikom Titom in premierom Nehrujem. Vsi podčrtujejo pristno sodelovanje, ki sega od gospodarskega in kulturnega sodelovanja do skupne prizadevnosti za prekinitev nuklearnih poizkusov in zmanjšanje mednarodne napetosti. Prav zaradi pomena predsednika Tita v uveljavljanju načel miroljubne aktivne koeksistence, so indijski listi objavljali fotografijo našega predsednika tudi čez štiri stolpce ene strani. Že pred prihodom predsednika Tita v Indijo so indijski časopisi obširno poročali o življenju in ustvarjanju v Jugoslaviji, članke iz življenja in dela predsednika Tita in veliko o naših pogledih na družbeno dogajanje v svetu. Tako podrobno se Indija še nikdar ni seznanila z Jugoslavijo in njeno politiko, kot prav tokrat. To ima prav gotovo tudi svoj vpliv za zbližanje narodov obeh dežel. Dejstvo pa je, da je do tega vzajemnega za- NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED nimanja, ki ga poznamo in opažamo tudi pri nas, prišlo zaradi velike pozornosti za razgovore med Nehrujem in Titom. Ker so bili ti razgovori v »izrednem trenutku«, kot je zabeležil indijski tisk, torej v času, ko sta se srečala Mikojan in Eisenhosver, ko so Sovjeti sporočili svoj predlog za mirovno pogodbo z Nemčijo in so s tem naredili nov korak v »berlinskem vprašanju«, je izredna pozornost bila tudi umestna. Vsi časopisi Indije so nenehno ponavljali, da sta Indija in Jugoslavija še nadalje trdno odločeni nadaljevati mirovna prizadevanja. Za to pa so zelo koristna izmenjavanja izkušenj med obema deželama ali točneje — med deželami, ki so za mir. Vtem nemirnem času, ko so razprtije v svetu še vedno močne in hladna vojna še vedno obstaja, lahko edino takšna odločnost daje upanje in optimizem, da bo mir prevladal in da vojna, evarnost ni takšna, da bi se je ne bilo mogoče izogniti. Prav te vzpodbudne misli pa so bile izrečene ob obisku predsednica Tita v Indiji. V indijskem tisku so objavili, da pomeni obisk predsednika Tita azijskim in afriškim deželam enakost interesov Jugoslavije in teh dežel. Seveda so s tem mislili na pravico teh narodov, da si urejajo svoje življenje po lastni preudarnosti in se tako gospodarsko in drugače krepijo. Toda najbolj opredeljeno je označil indijski tisk prizadevnost obeh državnikov, Tita in Nehruja, s tem, da je ocenil skupno sporočilo o razgovorih za ponovno potrditev bandunškega duha ... Titovo potovanje po Indiji so spremljali zelo pozorno in podrobno tako osrednji kot pokrajinski listi. Objavljali so vse, kar je povedal naš predsednik Tito. zlasti njegov govor v Bajderabaclu in zdravici obeh predsednikov. Nič ni pretiranega, če povemo, da je potovanje predsednika Tita v azijskih in afriških deželah še vedno najvažnejši politični dogodek, ki je zasenčil vso ostalo dogajanje, ki bi lahko odjeknilo v teh deželah, ki jih predsednik Tito obiskuje. Bližina prijateljev, ki so za mir in dobro ljudstev, je vedno prijetna in vzbuja optimizem. Dežele, ki jih bo obiskal in ki jih je že obiskal predsednik Tito, pa so si prav ob tem in zaradi tega obiska trenutno zelo zelo blizu, čeprav jih deli tisoče in tisoče milj. or NA POTI DO LUNE Po raznih virih priredil za naše bralce VIKTOR ŠIREC Vsekakor je pesnikom že odvzeta sentimentalna poetičnost Lune, ko naš planet že strelja na njo in bo morda že jutri mogoče potovati tja. To je prav tako točno, kot trditev nekega komentatorja: »Ni nas potrebno smatrati za konzervativce, če se pritožujemo, da v vsemirju sicer gradimo, toda na naši zemlji, lahko bi rekli — rušimo.« To je torej žalostni del našega ponosa ob osvajanju vsemirja: ali se bomo znali rešiti atomske katastrofe? (težke so bile do 50 kg, konstruiral pa jih je general Konrev, seveda v vojne namene), prvič so zažgali z raketami neko mesto (kopenhagen s 120.000 raketami) leta 1807, a Rusi so prvič uporabili rakete na kitajsko-sibirski meji, prvič je teoretično utemeljeval polet na Luno Jules Verne 1865. leta (in se mu je to dokazovanje tudi dokaj posrečilo), prve načrte za raketo, ki bi omogočila tudi polet na Luno, je naredil ruski revolucionar Fjodor Kibalčič, ki je ob svoji usmrtitvi 1882. leta želel, naj bodo njegovi načrti preizkušeni, prvič je nastala zamisel premagovanja težnosti Zemlje, ko je 1890. leta Herman Gansvind ruzolenil reakcijski stroj, s katerim naj bi to uresničili . . . S časom je zanimanje za rakete in vsemirje naraščalo. Uporabljati so začeli že tudi tekoče gorivo za pogon raket, zamišljali so si uporabo raket za h tro dostavo pošte na večje daljave in te rakete so bile sestavljene že iz večih stopenj, ki so druga za drugo odpadale in tako posredovale pošto določenim uradom, ki so to pošto že pričakovati. Te rakete so že tudi radijski upravljali. Mnoga mesta na vojna ni izum dvajsetega stoletja, temveč samo nova varianta na staro temo. Brez dvoma je okrog raket in raketne vojne, ki bi lahko bila tako ali tako strašna, tudi veliko propagande, ki deduje zlasti v dobi hladne vojne po principu: strah ima velike oči! Zdi se, da bo bolj res, da imajo rakete v oblasti ljudi, kot pa obratno, kar za sedaj dovoljuje še kar precejšnjo mero optimizma . . . Torej smejmo se še velikemu Baubau, dokler ne bo postal zares nevaren. Toda do takrat bodo menda ljudje že tudi doumeli, da je bolje uporabljati rakete v času ognjemeta ali za gradnje medplanetarnih postaj v znanstvene namene, kot pa za kaj takega, kar se lahko konča s smrtjo človeštva. Zdaj pa je že čas, da začnemo z letom 1930, ko je mladi Werhmcr, ki mu je baron Maguus von Werbner namenil aristokratsko kariero, čital članek o poletu na Luno. Ta članek ga je tako prevzel, da od tedaj ni mislil na nič dragega, kot samo na polet na Luno. Osvojiti vesolje! Za tisti čas drzna misel. Poleteti sicer ni mogel, toda začel je študirati dela Hermana Obertha, očeta raket. Že čez leto dni je bil vključen v krog Oberthovih sodelavcev. Z njimi je delal prve poskuse pogonov s tekočimi gorivi in še istega leta je ustanovil von Braun »Klub za medplanetarne polete«. Od berlinske občine je vzel v najem zapuščen travnik za praktične poskuse. Dve leti po tistem, ko je prebral članek o medplanetarnem poletu, je izstrelil že 85 raket, med katerimi so nekatere letele že tudi 1500 m visoko. Nekega dne se je ob travniku, kjer je von Braun preizkušal svoje rakete, ustavil črn avto. Izstopili soarobe. Kljub temu so videli dovolj. V njihovih glavah se je rodila strašna misel, ki z znanostjo ni imela nič skupnega. V zaneseni, otroški, a že zelo (resni igri so videli novo orožje, ki ga versajski sporazum ni predvideval. Premagana država je že zopet mislila na vojno. Von Brann je dobil kar čez noč na razpolago ogromne vsote denarja. S tom je fant prodal svojo dušo. Imenovan je bil za šefa eksperimentalne postaje v Kmumersdorfu. Raziskovalna dela so zajemala vse večji obseg. Štiri leta pozneje je von Braun zaprosil za premestitev vseh svojih laboratorijev, ki so se zaradi širokogrudinosti frenetično navdušenega Hitlerja že močno povečali, v Penemünde. Tako je nastala najbolj iskana tarča zavezniških bombnikov. Na obveščevalnih zemljevidih se je rodilo zanimivo mesto, kamor so poslali najboljše obveščevalce druge svetovne vojne. (Nadaljevanje prihodnjič) Werhner von Braun so imela ali pa hotela imeti svoja društva za medplanetarne polete, toda javnost teh društev ni podpirala, ker jih je imela za nekaj podobnega pokajočim zabaviščem. Po vsem tem lahko povemo, da najsodobnejše rakete niso nekaj povsem novega in da tudi raket- SMEJALI SMO SE... Vizionarjem, ki so nam hoteli pričarati potovanje na Luno, smo se smejali. Načrtom posameznikov in Skupin, ki so se pripravljale na potovanje na Luno, smo se smejali. Cisto resnim poročilom in načrtom o možnosti medplanetarnega potovanja smo dajali prostor v rubrikah humorja. Danes je tako potovanje resničnost, čeprav je bilo še pred stotimi leti napisano delo »Pot na Luno« Julesa Vernea le iskano čtivo, ki nam je zadovoljevalo potrebe domišljije. Danes smo že pripravljeni s ponosom govoriti o veliki afirmaciji človekove misli in se z radostjo pripravljati na medplanetarne izlete. Toda ob tem ne govorimo o posameznikih, ki se skrivajo za temi načrti, temveč govorimo v splošnem o človekov zmagi. Vendar bi bili manj ponosni, če bi vedel tudi to, kdo je prav tisti, ki nas je povedel naj bliže Luni in . . . Zdaj bi morali začeti takole: Nekega dne, leta 150, je mladi . . . Toda ne! Začelo se je mnogo, mnogo prej. Začelo se je v dobi pred našim štetjem. Še več! Prvi reakcijski motor, torej gibanje na principu gibanja rakete, je ustvarila narava. Tak motor je hobotnica, ki z veliko silo vsrkava morsko vodo skozi ozko cev na boku telesa in jo z veliko brzi-no izbrizgajo v curku na zadnji strani — tako se giblje naprej. Prave rakete so uporabljali, sodeč po legendarnih zapiskih, že 3000 let pred našim štetjem Kitajci in Egipčani. Leta 880 opisujejo zgodovinarji rakete nekega filozofa, 1150. leta ognjena leteča kopja, ki jih je poganjala neka materija v prahu, sto let pozneje so takšne rakete opazili pri obleganju nekega kitajskega mesta, petdeset let pozneje je Jakov I. kralj Aragonije dovolil bombardiranje Valencije — z raketami, še tri sto let po tem bombardiranju pa je mandarin Van Hu poskusil potovati na 47 raketah, Krištof Gaisler je 1668 leta izdelal rakete, ki so bile težke že 15 do 80 kg, a Isaac Newton je 1687. leta postavil Zakon akcije in reakcij«, a le 10 let pozneje je italijanska mornarica ie uporabljala rakete. Prvo reakcijsko vozilo j« bilo zgrajeno že 1720. leta, prvič so rakete letele tudi 3000 m visoko 1. 1804 PO RAZGOVORIH Z NAJVIŠJIMI AMERIŠKIMI PREDSTAVNIKI IN PODPREDSEDNIKOM SOVJETSKE VLADE MIKOJANOM bodo ZDA začele posvetovanje v svojimi evropskimi zavezniki o konkretnih predlogih, ki naj bi jih poslali Sovjetski zvezi z morebitno konferenco štirih o Nemčiji. Predsednik Eisenhower in zunanji minister Dulles sta baje optimistična. PREDSEDNIK LIBANONSKE vlade RAŠID KERAMI je le dni zaključil svoj obisk v Kairu. Ob prihodu v Beirut je izrazil zadovoljstvo s sprejemom v ZAR in rezultati razgovorov. To pomeni, da so odnosi med obema deželama, ki so bili preteklo leto naravnost strupeni, naposled le urejeni in da dve sosednji deželi lahko lepo sodelujeta. To je za Obe deželi zelo dobro, kajti prijateljski odnosi sosedov lahko le koristijo razmeram v arabskem svetu. ZUNANJA MINISTRA GRČIJE IN TURČIJE, ki se mudita v Parizu, sta se tamkaj tudi sestala, da bi se pogovorila o Cipru. Govorila sta predvsem o načrtu Henrya Spaaka o mednarodni konferenci, na kateri naj bi sodelovale razen Grčije in Turčija še ostale v Atlantski zvezi včlanjene države« DELEGATI ZDA, VELIKE BRITANIJE IN SZ so se na eni izmed zadnjih soj konference v Ženevi sporazumeli o tem, da morebitnega sporazuma o prepovedi jedrskih poskusov ne bodo vnaprej Časovno omejili. Tako se izognejo eni izmed nasprotovanj na konferenci. NA POVABILO BRITANSKE VLADE je prispel v London poljski minister zn rude in energijo Wauiolka. Spremljajo ga štirje tehnični strokovnjaki. Obisk bo trajal 14 dni. REŽIM FIDELA CASTRA se na Kubi naglo utrjuje kljub sporom s silami, ki so podpirale Batista. PREDSEDNIK ZAR je sprejel člana zveznega izvršnega sveta ter sekretarjn za delo in delovne odnose Momo Markoviča. Razgovor je trajal dobro uro in se je nanašal zlasti na sodelovanje na področju socialne politike. ŠTIRI FRANCOSKA PODROČJA V AFRIKI: Dahomeja, Gornja Volta, Senegal in Francoski Sudan so se odločila. da bodo formirala federacije, ki bo dobila ime Mali, po imenu nekega črnskega cesarstva v preteklosti. Določili so že tudi zastavo federacije. Ustavo bodo pripravili pozne, je. POMURSKI VESTNIK, 22. JAN. 1959 S