December • 60 (6/2015) • Letnik 10 SPAJANJE, MATERIALI IN TEHNOLOGIJE INTERVJU VZDRŽEVANJE IN TEHNIČNA DIAGNOSTIKA VZDRŽEVANJE IN TEHNIČNA DIAGNOSTIKA KOLOFON KOLOFON NAPOVEDNIK ORODJARSTVO IN STROJEGRADNJA ORODJARSTVO IN STROJEGRADNJA NEKOVINE UTRIP DOMA NEKOVINE PROIZVODNJA IN LOGISTIKA PROIZVODNJA IN LOGISTIKA UTRIP DOMA PROMOCIJSKI ČLANEK PROMOCIJSKI ČLANEK NAPREDNE TEHNOLOGIJE INTERVJU NAPREDNE TEHNOLOGIJE UVODNIK SPAJANJE, MATERIALI IN TEHNOLOGIJE Darko Švetak urednik Revija IRT3000 je še lažje dosegljiva. Z vami smo tako na družabnih kot poslovnih omrežjih Facebook, Twitter in LinkedIn, kjer najhitreje stopite v stik z nami in spre­mljate aktualne aktivnosti naše ekipe. Preverite, ali je žreb tokrat izbral vas! Vmesno žrebanje v veliki nagradni igri za naročnike revije IRT3000 Ne prezrite Oktober • 65 (5/2016) • Letnik 11 Oktober • 65 (5/2016) • Letnik 11 Oktober • 65 (5/2016) • Letnik 11 December • 60 (6/2015) • Letnik 10 Oktober • 65 (5/2016) • Letnik 11 Oktober • 65 (5/2016) • Letnik 11 Oktober • 65 (5/2016) • Letnik 11 Oktober • 65 (5/2016) • Letnik 11 Oktober • 65 (5/2016) • Letnik 11 Oktober • 65 (5/2016) • Letnik 11 10 11 9 8 164 165 196 5 197 216 217 241 242 111 110 87 86 41 40 39 38 242 Nas umetna pamet ogroža? ›› Avtomatizacija, samovozeči avtomobili, zaznavno računalništvo – gre za nadvse napredne tehnološke rešitve, ki jih povprečni zemljan težko razume. Večina se jih podza­vestno boji, tisti, ki jih resnično razumejo, pa so dobesedno prestrašeni za prihodnost sodržavljanov. Zakaj neki? Veliko večino ljudi ob aktualnem stanju domačega in globalnega gospodarstva skrbijo predvsem službe oziroma delovna mesta. Nič presenetljivega, saj gre vendarle za edini vir prihodkov večine prebivalstva. A nove tehnolo­gije že jasno kažejo, da bodo pošteno prevetrile tudi trg dela. Strah pred tehnologijo postaja vse večji. Podoben tistemu ob koncu 18. stoletja, ko je vzklilo gibanje ludizem. Ludistično gibanje je največji pečat pustilo na začetku 19. stoletja, ko so tovarniški delavci po svetu začeli množično razbijati stroje – te so namreč označili za krivce za manko delovnih mest. V strojih pač niso videli orodij, ki višajo produktivnost, temveč tekmece. Zatem smo se ljudje bali robotov. Ta strah se sicer ni sprevrgel v novi ludizem, saj je njihovo industrijsko uvajanje šlo v smeri nadomeščanja delovnih mest, ki so za človeka izjemno napor­na ali pa celo njegovemu zdravju škodljiva. S takšnimi roboti smo psihološko gledano lahko shajali – v očeh delavcev so bili nekakšni nemi in nečuteči sotrpini. Danes naslednje nevarnosti, ki preži na naša delovna mesta, sploh ne čutimo, čeprav je vse bolj vseprisotna. Tehnologija, ki stoji za umetno pametjo in nas preko pametnih naprav zalaga z informacijami, obvešča o tem in onem, vodi po svetu itd., bo v prihodnjih nekaj letih (in ne desetletjih, kot se morebiti nekateri tolažijo) pokazala svoj pravi obraz. Večino enostavnejših del bodo v prihodnje prevzele rešitve, podprte z umetno inteligenco. A na kaj takega nista pripravljena niti vlada niti gospodarstvo. Katera delovna mesta so torej ogrožena? Se­znam je daljši, kot bi si mislili. Varen ni skoraj nihče. Taksisti in poklicni vozniki dostavnih vozil in tovornjakov bodo lahko le nemo opazovali, kako bodo samovozeča vozila brez prestanka precej bolje opravljala njihovo delo. Dela za tekočim trakom se ljudje v prihodnje ne bomo več šli, celo v restavracijah in na letalih, ki jih bo upravljala umetna pamet, nam ne bodo več stregli ljudje. Ročna dela, ki ne zahtevajo visoke izobrazbe, bodo prva na udaru. Danes se navdušujemo nad robotskimi sesalniki, a ti bodo že jutri povsem zamenjali čistilke. Digitalni denar, kriptirane transakcije in popolna sledljivost in transparentnost bosta pod vprašaj postavila potrebo po računovod­jih. Napoved o prihodu samodejno izvršljivih pametnih pogodb žuga poklicu notarja, celo vrste odvetnikov se bodo na ta račun močno zredčile. Slovenščina je težak jezik, a v državah z velikimi svetovnimi jeziki bodo pred vrsto poklicnih izzivov celo novinarji – različna pre­prosta poročila in članke lahko že danes napiše računalniški algoritem. Kdo bo torej obstal, se vprašate? Znanstve­niki, zdravniki in podobni profili, ki zahtevajo visoko izobrazbo in vključujejo reševanje abstraktnih izzivov. A tudi oni si bodo v priho­dnje izdatno pomagali z umetno pametjo. Še vedno menite, da ste pripravljeni na prihodnje desetletje? Pri reviji IRT3000 vas, cenjeni naročniki, kar naprej razvajamo. Skrbimo za vašo odlično obveščenost, izobraževanje in včasih tudi za razvedrilo. Velika nagradna igra revije IRT3000 leta 2015 prinaša kar za 2000 evrov nagrad. Ob koncu leta jih bomo razdelili med srečneže, ki jih bomo žrebali med vsemi naročniki, novimi in tistimi, ki boste naročnino le podaljšali. V tokratnem vmesnem žrebanju nagrado (USB ključek in blok IRT) prejmeta: • Hidria rotomatika d.o.o., Beno Šubic, Spodnja Idrija • INBEX d.o.o., Anja Potočnik, 1236 Trzin Oba naročnika ostajata v bobnu še za veliko žrebanje, ki bo konec leta. Sodelujte tudi vi. Podaljšajte naročnino ali izpolnite naročilnico na spletni strani www.irt3000.si. Letna naročnina znaša samo 30 evrov. KAZALO 5 Uvodnik 8 Intervju: Ana Laura Rednak 10 Utrip doma 10 Uspeh 49. MOSa dobra popotnica za 50. jubilej v 2017 12 Prenos znanja med univerzo in industrijo prek interdisciplinarnih štu­dentskih projektov 14 Dosegamo rast, a je ta lahko višja in hitrejša 16 Manager leta 2016 je Andrej Božič, generalni direktor Steklarne Hrastnik 19 Uspešno zaključen osrednji nacionalni dogodek na temo inovativnosti 22 Zahvala MIZŠ in vsem sodelujočim na »Stičišču znanosti in gospodarstva« 24 Dnevi avtomatizacije v znamenju Industrije 4.0 27 9. mednarodna Konferenca o prenosu tehnologij in Dan inovativnosti 2016 28 Mednarodni Industrijski sejem 2017 – kraj kjer se sklene večina posla v regiji 30 Pametna tovarna – Smart Factory 35 Sprejeta digitalna obljuba managerjev 35 INOVA 2016 36 Dogodek 3D-tisk – priložnost za industrijo 38 HSTEC d.d. razširja svojo ponudbo servisa glavnih vreten obdelovalnih sistemov 86 Nekovine 86 BOY: novi krmilnik Procan ALPHA® 4 87 ARBURG na sejmu World PM2016 88 Računalniško modeliranje z vlakni ojačanih polimerov 95 ENGEL razširil MES e-tovarne z energijskim modulom 95 Nov premaz z nano delci za plastifikacijske polže 96 Trajno veliko povpraševanje po lahki in visoko funkcionalni embalaži 99 Coperion: ekstruder z dvojnim polžem STS Mc11 99 Tekmovanje vajencev - uspeh za ENGEL 100 Medicinska tehnologija 103 ELMET: novi sistemi za hitro doziranje 104 ComoNeo, vrhunski sistem za nadzor procesov 106 PRIAMUS: kontrola polnjenja 106 Prva kisikova maska za nos - TPE 107 Contrex del skupine Moretto 108 WINDSOR v Evropo pripeljal inovativno brizgalko FCS 108 Apex Machine 108 Capex Corporation 108 INEOS Styrolution – novi stireni 109 NGR predstavil opremo za izboljšanje reciklaže PET 40 Proizvodnja in logistika 40 Naprava za testiranje zavornih ploščic 47 Pritisno vpenjalo »compact« 50 Rešitev brez hidravlike za avtomatizirano vpenjanje 51 Mean Well Napajalniki za LED program 52 Sistem varovanja vodnikov REIKU 54 Servo pogoni, ki omogočajo intuitivno sledenje ritma proizvodnih procesov 67 Popolnoma avtomatiziran nadzor kakovosti s 3D-skenerjem 64 Nadzor naprav s pametnimi senzorji 66 Omron serija NY – industrijski PC za integrirano in naprednejšo proizvodnjo 70 Magnetni vpenjalni sistem s krmiljenjem, optimiranim na varnost 71 Senzor navora z možnostjo dvojnega merilnega območja 72 V znamenju digitalizacije proizvodnje 74 Vgrajeni vision sistemi – nikoli končana zgodba (o uspehu) 76 Peskanje ročičnih gredi 80 Zmogljivi enojno delujoči in centrični vpenjalni primeži 82 Roboti v tovarni v prihodnosti: priložnosti in izzivi za proizvajalce kablov 84 Svet na platformi NI 10 Uspeh 49. MOSa dobra popotnica za 50. jubilej v 2017 40 Naprava za testiranje zavornih ploščic Trajno veliko povpraševanje po lahki in visoko funkcionalni embalaži 96 IZ VSEBINE V znamenju digitalizacije proizvodnje Medicinska tehnologija 72 6 KAZALO 110 Orodjarstvo in strojegradnja 196 Spajanje, materiali in tehnologije 112 C 250 in C 400 ustvarjata edinstveno serijo strojev 114 Razvoj modelov debeline odrezka za rezkanje 118 Figeac Aéro in Makino sta razširila sodelovanje na področju obdelave titana in aluminija 120 Popolna prenova proizvodnje vpenjalnih glav v podjetju BISON s stroji podjetja Okuma 123 CERATIZIT 3x3 – nov celovit paket za struženje jekla, ki je bil predsta­vljen na sejmu AMB 126 Orodja za brušenje in poliranje na stacionarnem robotu v avtomobilski industriji 128 Makino je predstavil nov horizontalni obdelovalni center a71nx 130 3D-skeniranje eviXscan - Revolucija v industriji 134 Avtomatizirana natančnost obdelave v orodjarstvu 136 Inovacija na področju tehnologije prevlek 142 Proizvodnja posameznih izdelkov v spodbudnem naravnem okolju 148 Sodobni postopki pri struženju in rezkanju 196 Stroji in oprema za orbitalno varjenje 197 Z razvitimi polnjenimi varilnimi žicami uspešno popravljamo ulitke 200 Preiskave zvarnih spojev po tehnikah UT/TOFD-PA 203 Tehnoprogres, d. o. o. – zlati partner EOS-a v Sloveniji 204 Preizkušanje materialov in komponent 204 Hišna sejma Varjenje in Robotski sistemi za rezanje in obrezovanje cevi in profilov (RRC) v podjetju Daihen Varstroj 206 Test volframovih elektrod za varjenje TIG 210 Kadar je aluminij v klinču z jeklom 211 Dan varilne tehnike – novembra 2016 na Institutu za varilstvo 213 Fronius razširil nabor funkcij pri simulatorjih virtualnega varjenja 214 BySprint Fiber v formatu XXL 216 Vzdrževanje in tehnična diagnostika 216 Penetracija in konsistenca masti ter njuno določanje 218 Potapljanje elektronike za učinkovito in tiho hlajenje 220 Novo pri Mitsubishi Electric: »Smart Condition Monitoring Kit« 224 Uporaba biološko razgradljivega hidravličnega olja v gozdarskem vitlu 229 Henklova hibridna lepila pridobila status polnega asortimaja 230 Na poti do stanja brez izpadov z Zenonom in Microsoftovim Azurom 234 Hitri visokotlačni hidravlični priključek 236 Obrabni delci kot indikator poškodbe mehanskih sistemov 239 Kompaktni releji DRI z robustnimi vtičniki 164 Napredne tehnologije 164 Z Googlom ustvarjamo novi svet 169 Infrastrukture za vse čase 173 Prvi bionski človek za izobraževalne namene 174 Razvoj materialov s pomočjo računalnika 176 Postavitev enotne platforme za procese, projekte in dokumentacijo v proizvodnem podjetju 178 Iz digitalnega nazaj v fizični svet 185 Nove kanalne povezave v okolju LabVIEW 2016 186 COPA-DATA kar dvakrat Microsoftov partner leta 188 SimWise 4D, program za simulacije mehanizmov 192 MakerBot predstavil nove rešitve 3D-tiskanja za profesionalce in učitelje Stroji in oprema za orbitalno varjenje Penetracija in konsistenca masti ter njuno določanje 196 216 Iz digitalnega nazaj v fizični svet 178 134 Avtomatizirana natančnost obdelave v orodjarstvu MOULDING EXPO 2017 – Povezovanje orodjarjev in kupcev orodij Kadar je aluminij v klinču z jeklom Prvi bionski človek za izobraževalne namene 173 152 210 Ana Laura Rednak ›› Sposobni smo narediti vse, kar si zamislimo Miran Varga Posel smo ljudje. O tem, da se vrhunski posel gredo podjetja z najbolj kakovostnimi kadri, smo se pogovarjali z Ano Lauro Rednak, izvršno direktorico podjetja Plastika Skaza, d. o. o. Čestitam, prejeli ste nagrado Evropski podjetnik leta 2016 za vzhodno Evropo v kategoriji predelovalna industrija. Kaj vam ta nagrada pomeni? Prvo mesto mi pomeni še več drznosti in poguma za vse prihajajoče projekte. Vsaka nagrada je hrana za samozavest. Je dokaz, da je celotno zgodbo pojavljanja na trgu opazila širša stro­kovna javnost. Hkrati nagrada odraža ponos na panogo, v kateri delujem, saj je v mnogih primerih podcenjena. Osebno menim, da je v sami proizvodnji v kombinaciji novodobnih industrij­skih tehnik in poslovnih modelov ogromna priložnost, samo prepoznati jo je treba in pretvoriti v edinstveno ponudbo na trgu, vse z namenom da postaneš vodilni v industriji. Ko dosežeš vrh, lahko postaneš tudi narekovalec trendov v panogi, kar je tudi cilj podjetja Skaze v naslednjih petih letih. S čim ste prepričali strokovno žirijo? S preprostostjo, zgodbo, jasno strategijo in rezultati podjetja Skaza smart plastic. Uradna obrazložitev bo razkrita januarja 2017 na forumu World Economic v Švici, kjer bo tudi javna podelitev nagrade. Mene je nominirala slovenska strokovna jav­nost, preostalo so opravili še strokovnjaki v komisiji nagradnega natečaja. V podjetju Skaza ste že osem let. Ste tudi sami sicer navdušeni nad plastičnimi materiali? Ali se bolj navdušujete nad samim poslovanjem družbe? Od prvega dne, ko sem stopila v podjetje, verjamem, da smo kot ekipa sposobni narediti vse, kar si zamislimo. Verjamem v našo ambicioznost, borbenost in pogum. Verjamem v ljudi in zgodbo, ki jo pišemo skupaj. Na srečo imamo opraviti z neverje­tnimi materiali in tehnologijo, ki so samo še pika na i pri naših podvigih. Plastika je material prihodnosti, fokus Skaze v nasle­dnjih petih letih bomo močno občutili na področju pametnih recikliranih materialov na ravni produktov in znamčenja. Imeli ste oziroma imate odlično mentorico, tudi Tanja Skaza je bila deležna številnih priznanj in nagrad, med drugim je bila Evropska naj managerka in Mlada managerka. Kako pomem­ben je vaš odnos z vodstvom podjetja za vaše delo? Kako bi ga opisali? Ne vem komu se lahko zahvalim v življenju, ampak zelo pomembno je, da najdeš svojo sorodno dušo in skupaj z njo ustvarjaš zgodbe, ki spreminjajo naše poglede na svet. Dobila sem najboljšo mentorico in vodjo v svojem življenju. Trenutki s Tanjo sploh niso bili preprosti. Na začetku svoje kariere niti ni­sem razumela, kako ima lahko višje sanje za mene kot jaz sama. Danes razumem. Skupaj sva šli čez veliko preizkušenj, ampak z gotovostjo lahko rečem, da brez nje danes ne bi bila to, kar sem. Druga drugo dopolnjujeva in skupaj dosegava boljše rezultate. Za vsako podjetje je odlična kombinacija, da ima vizionarja in nekoga, ki bo skupaj z ekipo implementiral strategijo. Tanja si vedno želi višje sanje za nas, jaz pa ji pomagam, da ostanemo na poti in imamo začrtano rdečo nit do cilja. V našem okolju daje­mo prednost ambicioznim, pogumnim ljudem in takšne zgodbe naredijo človeka še bolj samomotiviranega in proaktivnega, saj v celotni zgodbi vedno vidi delček sebe. Podjetje sicer dela za številne znane multinacionalke. Kako pa skrbi za razvoj in promocijo izdelkov lastnih blagovnih znamk? Trenutno smo v fazi reorganizacije poslovnih modelov na področju lastnega znamčenja. V naslednjih nekaj mesecih bomo dali na trg popolnoma nove družine izdelkov, ki jih bodo spremljali nekoliko spremenjeni tržni pristopi. Osnovni model znamčenja je bil do danes zadovoljiv, zdaj ga je treba preobrni­ti, izboljšati, nadgraditi, predvsem z digitalnimi pristopi, ki pa zahtevajo ogromno učenja in sprememb v kadrovski politiki zaposlovanja. Kako Skaza neguje inovativnost? Inovativnost negujemo predvsem na dveh področjih. Prvo zadeva tehnologijo skupaj s proizvodnjo, kjer ciljno vsako leto delamo na procesnih in tehničnih izboljšavah. Namen teh izboljšav je, da imata nekaj od njih tako kupec kot tudi podjetje, rezultat mora biti neposredno viden v izkazu uspeha. Drugi del inovativnosti izvira iz t. i. skupin IPS (ideje Plastika Skaza), kjer ekipe delajo na novih poslovnih modelih, ki bodo v prihodnje novi oddelki ali samostojna podjetja. Ekipam bomo pomagali razviti poslovne ambicije do te mere, da bodo postali samostojna enota na trgu z lastnim konceptom poslovanja. Kako je videti sodobni potrošnik skozi vaše oči? Kaj zares ceni pri vaših izdelkih? Izdelki Cuisine so za večkratno uporabo, lahko se reciklirajo in na takšen način pripomorejo k ohranjanju okolja za vse naslednje generacije. So nezlomljivi, s svojim dizajnom in barvo polep­šajo vsak dom. Organko je mini kompostnik, ki omogoča kompostiranje že ob izvoru bioloških odpadkov – v kuhinji. Vsi izdelki bodo prihodnje leto doživeli preobrazbo tako na ravni oblike in materialov kot tudi na ravni pristopa na trgu. Zadnje je odraz dojemanja naših kupcev – vsak njihov komentar oziroma predlog za izboljša­nje se bo našel v delčku zgodbe novih generacij produktov. Večino izdelkov izvozite. Je v tujini kruh bolj bel? V Sloveniji se razmere spreminjajo predvsem tam, kjer so lastniki tujci. V osmih letih izkušenj s tujino še nisem doživela nekorektne izkušnje. Imamo veliko prigod, ampak z vsako smo se soočili z veliko mero transparentnosti in pozitivnega pristopa. Naše vrednote so vidne na vsakem koraku našega poslovanja, vendar so očitno bolj združljive z vrednotami v tujini kot doma. Tam, kjer se vrednote »poklopijo«, podpišemo posel, kjer se ne, žal odkorakamo stran. Danes praktično ne moremo mimo besedne zveze digitalna preobrazba. Ta naj bi spremenila poslovanje slehernega podje­tja. Kako digitalno preobrazbo doživljate v Skazi? Verjamemo, da je uspešen začetek digitalne preobrazbe možen samo, če se začne v glavah. Pred uvedbo vseh visokotehnoloških (in investicijsko zahtevnih) projektov digitalizacije poslovanja je treba korenito spremeniti način razmišljanja. Potrebe po digita­lizaciji podjetja so namreč le odziv na spremembe na trgu, prila­gajanje našim digitaliziranim potrošnikom, ki si želijo drugačne uporabniške izkušnje. Za podjetje je zato ključnega pomena, da zaposleni razumemo, kako na nas vpliva kompleksni novona­stali trg. Tu so novi akterji, ki jim je uspelo zaradi digitalizacije (uspešna zagonska podjetja, IT-velikani iz Silicijeve doline …), tu so novi poslovni modeli, kot so Airbnb, Uber, Alibaba, enormna moč ocen, ki jih kupci na spletu namenijo zadovoljstvu z naku­pom, tu je vpliv do popolnosti izdelanih grafičnih vmesnikov digitalno veščih … Vse to je nova realnost, zato smo digitalno preobrazbo v našem podjetju začeli s poglobljenim in zahtevnim izobraževanjem, v katerega smo vključili več kot polovico vseh zaposlenih. S prenosom znanja nadaljujemo. Cilj ni le razumeti sodobnega potrošnika in poslovne modele najbolj dobičkono­snih podjetij na svetu, pač pa začeti razmišljati kot oni, se začeti tako obnašati, se začeti tako odzivati na trg in potrošnike. Šele ko je naš način razmišljanja pravi, je investicija v digitalizacijo poslovanja upravičena. Kako vaši dosedanji dosežki vplivajo na širši kolektiv podje­tja? Imate kakšne posnemovalce, so vaši uspehi »nalezljivi«? Verjamem, da tradicijo nagrad in prepoznavnosti nadaljujemo tudi v smeri drugih zaposlenih v podjetjih. Osebno si želim v prihodnosti videti svojo ekipo kot boljšo od sebe in to je tudi moje osebno poslanstvo v letošnjem in prihodnjem letu. Pouče­vanje, mentorstvo in vodenje. Ljudje z veseljem sledijo, če vidijo, da so uslišani, cenjeni in vključeni. Kako sicer v podjetju skrbite za prenos znanj in izkušenj? Pravkar smo začeli z uradnim mentorskim sistemom, kjer se lahko vsak zaposleni prijavi na mentoriranje, vse z namenom napredovanja in iskanja pravih talentov. Sam proces traja devet mesecev in v tem času mentor načrtno, na tedenski ravni, dela z vsakim mentorirancem. Če je proces uspešen, kandidat za uspešno delo dobi zaposlitev za nedoločen čas na delovnem mestu, za katerega se je usposabljal. Prihodnje leto načrtujemo tudi vzpostavitev Skaza academy, saj želimo izkoristiti notranje predavatelje za prenos znanja na nove generacije zaposlenih. Če bi lahko storili dobesedno karkoli, kakšen bi bil vaš nasle­dnji poslovni korak? Razvila bi napravo, ki bi ljudem pomagala k hitrejšemu in učinkovitejšemu učenju, osredotočenemu na cilje podjetja. Danes je znanje konkurenčna prednost in če se želimo vrteti hitreje od sveta, moramo delati predvsem na tej komponenti, kar pa še zdaleč ni preprosto. Ljudje danes lažje dajo 30.000 evrov za avtomobil kot pa za nekaj neoprijemljivega, kot je npr. naložba v znanje. Bi dodali še kaj, po čemer vas sicer nisem vprašal, a se vam zdi pomembno za tokratno obravnavo? Ne. Oziroma pravzaprav bi. Nikoli me nihče ne vpraša, zakaj v Skazi delamo, kar delamo. Odgovor je preprost: da pokažemo, da lahko tudi iz plastike naredimo evolucijo in da pokažemo, da tudi proizvodna podjetja vedo, kaj je marketing. Kupec potrebuje zgodbo in iskrene oči, ki verjamejo vanjo. Ana Laura Rednak Uspeh 49. MOSa dobra popotnica za 50. jubilej v 2017 ›› Največji poslovno-sejemski dogodek širše regije 49. MOS, Mednarodni sejem obrti in podjetnosti, je v šestih sejemskih dneh od 13. do 18. septembra 2016 na celjsko sejmišče znova pritegnil več obiskovalcev. Ponudbo več kot 1500 razstavljavcev iz 35 držav si je ogledalo 124.785 obiskovalcev, ker je dva odstotka več kot leto prej. 49. MOS si je po ocenah več kot 85 % obiskovalcev prislužil najvišji oceni na 5-stopenjski lestvici (odlično 5 je sejmu namenila skoraj 40 % anketiranih obiskovalcev). Tudi več kot 83 % razstavljavcev je svoj nastop na sejmu ocenilo za uspešen oz. celo zelo uspešen. Optimizem, ki ga je bilo med razstavljavci mogoče zaznati že med pripravo sejma, se je odrazil tudi v odzivu obiskovalcev. Čutiti je, da se domače povpraševanje počasi prebuja, sporočajo iz družbe Celjski sejem po zaključku 49. MOS. Sejem je izpolnil pričakovanja več kot 88 % poslovnih in splošnih obiskovalcev iz Slovenije in tujine. Tudi velika večina razstavljavcev je v raziskavi, ki jo v Celjskem sejmu redno izvajajo med svojimi sejmi, dejalo, da je sejem izpolnil njihova pričakovanja. Razsta­vljavci so bili zadovoljni z obiskom tako splošne, kot tudi poslovne javnosti na svojih razstavnih prostorih. Poleg poslovnežev iz Slove­nije so razstavljavci na svojih razstavnih prostorih gostili podjetni­ke iz držav bivše Jugoslavije (Hrvaška, Srbija, BiH, Makedonija), Avstrije, Italije, Nemčije, Madžarske, Češke, Indije in Kitajske. Dobra tretjina razstavljavcev je tudi potrdila, da so neposredno na sejmu sklenili novi poslovni dogovor. Dober odziv obiskovalcev se odraža tudi v napovedi razstavljavcev glede ponovnega sodelova­nja na MOS-u. Skoraj 74 % razstavljavcev je že potrdilo, da se bo predstavilo tudi na jubilejnem 50. MOS-u v 2017, večina preostalih pa je dejalo, da bodo odločitev sprejeli kasneje. Veliko zadovoljstvo obiskovalcev s ponudbo sejma se odraža tudi v napovedi ponovnega obiska na sejmu 2017. Več kot 80 % obiskovalcev je namreč napovedalo, da bodo obiskali tudi priho­dnji MOS, praktično vsi preostali pa se o prihodnjem obisku ta trenutek še ne morejo odločiti. MOS odlična platforma za nove povezave s tujimi trgi Številna mednarodna poslovna srečanja, obiski tujih delegacij in skupinske predstavitve držav so znova potrdile, da MOS odpira vrata slovenskim podjetnikom na nove trge. Kar 152 podjetij iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Italije, Srbije, BiH, Ukrajine in Turčije se je udeležilo mednarodnega poslovnega srečanja Uspešno v Sloveniji, ki sta ga na MOS pripravila OZS in avstrijsko veleposla­ništvo. Tudi v agenciji Spirit Slovenija, ki so slovenskim podjetni­kom omogočil srečanje s predstavniki desetih poslovnih klubov, so bili zadovoljni z odzivom. »Imamo 60 sestankov, največ zanimanja pa je za poslovne klube iz Belgije in Avstrije,« je ob tej priložnosti povedala Mateja Jarc iz agencije Spirit. Pogovorov z ekonomskimi svetovalci Slovenije v tujini, ki sta ga v okviru 6. dneva gospodarske diplomacije na MOS pripravila Di­rektorat za gospodarsko diplomacijo Ministrstva za zunanje zadeve in Celjski sejem, se je udeležilo 40 podjetij. Predstavitve poslovnih priložnosti in trendov v slovenskem gospodarstvu za predstavnike tujih gospodarsko diplomatskih predstavništev, ki sta ga na MOS pripravili GZS in Celjski sejem, pa so se udeležili diplomati iz 23 držav: Tajvana, Ukrajine, Nizozemske, Koreje, Poljske, Italije, Ma­džarske, Bolgarije, Španije, Venezuele, Armenije, Nepala, Turčije, Argentine, Indije, Danske, Kosova, Gruzije, Indonezije, Burkine Faso, Albanije, BiH in Črne gore. Bionski človek in športniki roboti navduševali Sejemsko dogajanje na 49. MOS je posebej zaznamovalo tudi Sti­čišča znanosti in gospodarstva, projekt Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, ki ga je vodil Janez Škrlec, član Sveta za znanost in tehnologijo RS. »Imamo veliko težavo. Stalno govorimo in misli­mo, da je najboljše tisto, kar pride iz tujine. Pred vrati pa imamo vrhunske strokovnjake, ki zaradi takšnega razmišljanja ne morejo prodreti na trg s svojimi idejami in razvojnimi izdelki,« je ob tej pri­ložnosti opozoril Janez Škrlec. Na razstavnem prostoru stičišča, kjer se predstavlja več kot 40 različnih organizacij od inštitutov, univerz, fakultet, centrov odličnosti do visoko-tehnoloških podjetij, je bil si­cer največjega zanimanja deležen bionski človek. »To je edini takšen primer v Evropi, ki je namenjen izobraževanju bodočih inženirjev bionike. Na takšni platformi že lahko preizkušamo vitalne dele, kot so bionska roka, bionska noga,« pojasnjuje Janez Škrlec. »Najbolj priljubljena med obiskovalci je igra košarke, namizni hokej pa je najbolj zahtevna aplikacija te tehnologije. Funkcional­nost igre od robota zahteva, zelo hitro komunikacijo med kamero, ki spremlja pozicijo paka in robotsko roko, ki se na to pozicijo odzove,« je zanimanje obiskovalcev za robotske igre povzel Darko Švetak, glavni in odgovorni urednik strokovne revije IRT3000. Obiskovalci letošnjega MOSa so prvič dobili priložnost, da so lahko na enem mestu spoznali vse tri robote športnike. Z njimi so se lahko pomerili v košarki, pikadu in namiznem hokeju. Ogledali pa so si lahko tudi praktični prikaz sposobnosti prvega dvorokega sodelovalnega robota ABB YuMi. Pet vsebinskih področij za pet desetletij MOSa Celjski sejem je neposredno na letošnjem sejmu tudi predstavil načrte za jubilejni 50. MOS. Prihodnje leto so vsebinska področja MOSa razdelili na pet ključnih področij: MOS - gradnja in obnova doma, MOS - turizem in gostinstvo, MOS - oprema in materiali za obrt in industrijo, MOS - izdelki široke potrošnje, MOS - poslovne storitve in poslovne priložnosti v tujini. V Celjskem sejmu pa so tudi v sklepnih dogovorih, da Hrvaška naslednje leto, na jubilej­nem 50. MOSu postane država partnerica. Do konca leta še sLOVErotika, v 2017 še posebej bogato sejemsko leto Celjski sejem bo do konca leta pripravil še erotični sejem sLO­VErotika (9.-11. december 2016), v letu 2017 pa bodo sejemsko sezono začeli februarja s Kulinartom in Festivalom kave (18. in 19. februar 2017). Marca sledi spomladanski sejemski trojček Flora, Poroka in Altermed ter največje regijsko srečanjem čebelarjev ApiSlovenija (10.-12. marec 2017). Aprila bo na celjskem sejmi­šču strokovni mednarodni Industrijski sejem (4.-7. april 2017), maja strokovni avto-moto sejmi Avto in vzdrževanje, Moto boom, Gospodarska vozila, Logistika (18.-21. maj 2017) in septembra jubilejni 50. MOS (12.-17. september 2017). Oktobra bo v Celju novi sejem inovativnih digitalnih rešitev Feel the Future (19.-21. oktober 2017), decembra pa še 10. mednarodni erotični sejem sLOVErotika (8.-10. december 2017). »» Na 49. MOS znova rast obiska »» Več kot 80 % obiskovalcev potrdilo obisk tudi na jubilejnem 50. MOS v 2017 »» Veliko zanimanje podjetij iz regije za poslovanje v Avstriji »» Darko Švetak in YuMi »» Janez Škrlec in bionski človek »» Fotografija udeležencev novinarske konference, z leve proti desni: Marko Derča, podpredsednik v A.T. Kearney Svetovanje; Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager; Vanja Lombar, direktorica, OMV Slovenija, Managerkam prijazno podjetje; Aleksander Zalaznik, Danfoss Trata, predsednik Združenja Mana­ger; Maria Anselmi, direktorica Bisnode Southern Markets in Andrej Božič, generalni direktor, Steklarna Hrastnik, Manager leta 2016. Foto: Barbara Reya ›› Dosegamo rast, a je ta lahko višja in hitrejša Na Managerskem kongresu 2016 je vodstvo Združenja Manager predstavilo razloge za optimizem v gospodarstvu. TI izhajajo iz pozitivnih trendov: rasti izvoza, plač in konkurenčnosti. A rast bi bila ob pravih ukrepih države lahko višja. Tudi prvič izmerjeni digitalni indeks slovenskih podjetij potrjuje, da vzvodi rasti še niso izkoriščeni. Predsednik Združenja Manager Aleksander Zalaznik je v uvodu osvetlil razloge za optimizem v slovenskem gospodarstvu: »Osno­van je na realnih kazalnikih, kot je naraščajoč bruto družbeni proizvod, ki bo letos skupno zrastel za 2,3 % in dosega raven iz leta 2008, a na bistveno drugačnih temeljih. Če je leta 2008 rast teme­ljila na prekomernem zadolževanju podjetij, letošnja temelji na izvozu in pravilno strukturiranem kapitalu. Izvoz je zrasel za pet odstotnih točk, plače rastejo za 2 do 3 odstotke, Slovenija se je na lestvici svetovne konkurenčnosti za leto 2016 IMD povzpela za šest mest, na lestvici Svetovnega gospodarskega foruma pa za kar 11.« Pri tem, pravi, ne gre le za uspešna podjetja, temveč uspešno Slovenijo: »Zanjo je predpogoj uspešno gospodarstvo, ki ustvarja dobiček in delovna mesta. Potrebujemo pa zadostno podporo države, ki lahko s konkurenčno davčno zakonodajo, internaciona­lizacijo šolstva, liberalizacijo predpisov za lažje uveljavljanje novih digitalnih storitev in produktov, poskrbi za pospešitev rasti.« Bolj digitalizirana podjetja uspešnejša in manj tvegana Po raziskavi AT Kearney in Združenja Manager ima v Sloveniji le 25 % podjetij pripravljeno digitalno strategijo kot del celostne strategije. Marko Derča, podpredsednik v A.T. Kearney Svetova­nje zato poudarja, da se slovenska podjetja naloge vključevanja digitalizacije v strategijo in poslovno okolje še niso lotila dovolj ambiciozno: »Podjetja v Sloveniji sicer pričakujejo, da bo tema di­gitalizacije na agendi managerjev v prihodnjih treh letih pridobila na pomembnosti, hkrati pa se zavedajo, da njihovi poslovni procesi potrebujejo spremembe. Digitalne strategije se pripravljajo, a rezultati v podjetjih trenutno še niso vidni. Zaradi vsega omenje­nega slovenska podjetja v povprečju zaostajajo za razvitejšimi trgi pri izkoriščanju digitalnih priložnosti. Pričakujemo lahko, da bodo trendi digitalizacije najmočneje vplivali na podjetja v panogah IT, telekomunikacij, financ, zdravstva in medijev.« Analiza družbe Bisnode, v kolikšni meri se vlaganja slovenskih podjetij v tehnološki razvoj povratno odražajo na uspešnosti poslovanja, potrjuje, da imajo podjetja, ki so vodilna po tehnološki razvitosti, učinkovitejše poslovanje in dosegajo višjo dobičkono­snost ob nižjem tveganju poslovanja, kot to velja za tehnološko srednje ali manj razvite družbe. »Tehnološko napredne družbe so v vseh analiziranih pogledih ocenjene bolje ali vsaj enako kot tehnološko manj napredne družbe,« je izpostavila Maria Anselmi, direktorica Bisnode Southern Markets. Novi dejavniki uspeha vodenja: odnosi in uravnoteženo vodenje Andrej Božič, generalni direktor Steklarne Hrastnik in Manager leta 2016 je osvetlil, da so bili za uspeh Steklarne Hrastnik ključni dejavniki, ki so bili sprva prepoznani kot neobičajni. Po njegovem sta za uspeh podjetja ključna spoštovanje in zaupanje. »Ko prideš v novo okolje, moraš najprej izkazati spoštovanje do trdega dela. Začneš delati na odnosih in vzpostaviš zaupanje. Potem lahko zač­neš uvajati spremembe. Iščeš stvari, ki so, ne pa tistih, ki jih ni. Če je to, kar skupaj počnemo, smiselno za večino, potem je podjetje uspešno. Iz 4,4 milijonske izgube, smo prišli do 6,2 milijona evrov čistega dobička v lanskem letu. Rezultati so posledica. In so trajnej­ši, ker se več ljudi bori zanje.« Vanja Lombar, direktorica podjetja OMV Slovenija, ki je prejelo letošnje priznanje Managerkam prijazno podjetje, dokazuje, da lahko ženske uspešno vodijo tudi velike gospodarske družbe: »Naša družba deluje v tehnični branžni, v kateri je zastopanost žensk precej nizka. Prav zato v sklopu naše matične družbe že več let poteka poseben program Gender Diversity, ki spodbuja uravnoteženo zastopanost spolov na vseh organizacijskih ravneh v družbi. Na globalni ravni v družbi OMV 30 % vseh zaposlenih predstavljajo ženske. V OMV Slovenija je številka še višja, saj je med vsemi zaposlenimi kar 60 % žensk, v ožji vodstveni strukturi pa 50 % žensk.« Omenila je tudi, da morajo managerke postati bolj zahtevne do sebe in se izpostaviti takrat, ko se jim ponudi priložnost. Da sodobni pristopi k vodenju prispevajo k rasti in uspehu, kažejo rezultati podjetij, ki jih vodijo člani Združenja Manager. Raziskava družbe Bisnode razkriva, da podjetja, ki jih vodijo člani Združenja Manager, glede na povprečje slovenskega gospo­darstva dosegajo za 30 % višjo dodano vrednost na zaposlenega, za 46 % višje prihodke na zaposlenega, dobiček je višji za 181 % (izločene so visoke izgube TEŠ in HSE). »Pri tem ne gre le za rezultate, temveč spremljamo tudi način, kako so ti doseženi. Lani izvedena raziskava Profiles Slovenija pokaže, da so člani Združenja Manager bolj karizmatični vodje in dajejo večji pouda­rek etičnosti pri poslovanju,« je predstavila Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager. www.managerski-kongres.si »» Fotografija prejemnikov priznanja Managerkam prijazno podjetje in Mana­ger leta. Foto: Barbara Reya Manager leta 2016 je Andrej Božič, generalni direktor Steklarne Hrastnik ›› Upravni odbor Združenja Manager je za Managerja leta 2016 imenoval Andreja Božiča, generalnega direktorja Steklarne Hrastnik. Priznanje so mu podelili na Managerskem kongresu v četrtek, 29. septembra, v Portorožu. Edita Krajnović Andrej Božič, 56-letni diplomant ekonomije, ki je šolanje nada­ljeval na podiplomskem študiju marketinga in financ na cleve­landski univerzi v ZDA, je leta 2010 prevzel vodenje Steklarne Hra­stnik. Takrat je bilo podjetje z bilančno izgubo v višini 4,4 milijona evrov tik pred stečajem. Izvozno usmerjeno Steklarno Hrastnik z več kot 150-letno tradicijo je z uspešno sanacijo že v prvem letu vodenja odmaknil od izgube, v nekaj letih pa ga dvignil v uspešno in stabilno, tehnološko posodobljeno podjetje, z ambicioznimi načrti za prihodnost. Lani so presegli 55 milijonov evrov prihod­kov in poslovno leto zaključili z več kot 6,2 milijona evrov čistega dobička, ki ga ustvarjajo že peto leto zapored. Tudi donosnost sredstev vztrajno raste in je lani presegla 11 %, donosnost kapitala pa več kot 25 %. V letu 2014/15 so za izviren model prestrukturi­ranja prejeli tudi evropsko poslovno nagrado European Business Award (EBA). Ohranitev delovnih mest Ob prihodu v Steklarno se je Božič poleg večmilijonske izgube soočil z demotiviranostjo več kot 750 zaposlenih. Lotil se je kore­nitega spreminjanja organizacije, procesov in prožnosti zaposlenih. Naslonil se je na močno željo zaposlenih po preživetju podjetja, ki je pomemben zaposlovalec v Zasavju. Njihova predanost Steklarni in steklarskemu poklicu, visoka raven znanja in solidarnosti je omogočila ohranitev vseh treh proizvodnih programov. Močan povezovalni element sanacije med vodstvom in zaposlenimi je bila ohranitev delovnih mest. Božič se je zavedal, da sanacija, ki je zaradi izrednega pomena podjetja za lokalno okolje tudi socialni projekt, pomeni daljšo pot okrevanja in da bodo rezultati prišli z zamikom. A postavitev človeka v središče sanacije je bila v primeru Steklarne Hrastnik najboljša poslovna odločitev. Kmalu so začeli beležiti prve rezultate, saj so že po dobrem letu dosegli dobiček. Finančni preobrat z velikimi vložki Steklarna Hrastnik, ki deluje že od leta 1860, v tujini ustvari 95 % prodaje. Na glavnih trgih v Nemčiji, na Poljskem, Češkem, v Izraelu, Iranu in Sloveniji dosegajo kar 20- do 30-odstotni tržni delež pri programu namiznega stekla. Lani so v vse tri glavne pro­grame – embalažno steklo, namizno steklo in steklo za razsvetljavo – vložili 5,7 milijona evrov. Glavna pridobitev med temi naložbami je nov, tri milijone evrov vreden stroj za proizvodnjo steklenic posebnih oblik in parfumskih stekleničk, s katerim so vstopili v nov tržni segment. Ker so v šestih letih za posodobitev proizvodnje in ekonomsko učinkovitost namenili 36 milijonov evrov, imajo danes eno najboljših steklarskih proizvodnih tehnologij. Obsežne naložbe jim omogočajo hitre skoke v proizvodnji in prodaji. Za tretjino višja plača Postopno dvigujejo tudi dodano vrednost na zaposlenega. Ta je lani presegla 42.000 evrov, kar je za 49 % več kot pred štirimi leti in za 22 % nad povprečjem panoge. Lani se je število zaposlenih povečalo za 4 % na 762. Sanacija podjetja je vsa leta temeljila na zaupanju in obljubi vodstva, da se bodo pričakovani boljši poslovni rezultati odrazili tudi pri socialni varnosti zaposlenih. Obljubo je vodstvo uresničevalo z višjimi plačami in nagrajevanjem. Uvedli so sistem bonusov, napredovanje na delovnem mestu, dvignili osnov­ne plače, nagrajujejo tudi inovativnost. Tako se je v šestih letih strošek dela na zaposlenega povečal za 34 %, tako da zaposleni v povprečju prejemajo za tretjino višjo plačo kot leta 2010. Usposa­bljanje in dvig kompetenc zaposlenih so pomemben del zastavlje­nega procesa prenove in razvoja Steklarne. Letno za izobraževanje namenjajo okrog pol milijona evrov oz. 0,9 % prihodkov od prodaje. V zadnjem času se še posebej usmerjajo v izobraževanja s področja digitalnih tehnologij, ki so prisotne v vseh fazah proi­zvodnje, ter spremljanju novosti s področja steklarskih tehnologij. Število dni za izobraževanje je v letu 2015 preseglo 2.200 oz. 3,3 dneva na zaposlenega. Strategija inovativnosti in razvoja mladih Svojo strategijo so zastavili na znanju in inovativnosti. V za­dnjih treh letih so razvili 66 novih produktov. Mnogi med njimi so osvojili številna priznanja: za izdelek 'Puzzle' so bili nagrajeni z mednarodno nagrado za dizajn REDDOT, v zadnjih šestih letih jim je GZS podelila 30 priznanj za inovatorje in inovacije v Zasavju, prejeli so državno nagrado za najboljši energetski projekt, evropsko poslovno nagrado EBA 2015/2016 v kate­goriji trajnostnega razvoja, na mednarodnem tekmovanju SIP AWARDS v ZDA so bile nagrajene tri steklenice – dve z najvišjo platinasto nagrado za embalažo, ena je bila ocenjena kot najboljša v kategoriji. Posebno pozornost posvečajo tudi razvoju mladih, zato preko različnih projektov sodelujejo z univerzami in srednjimi šolami. Lani so omogočili izvajanje prakse 43 dijakom in študentom. Z ministrstvom za izobraževanje pripravljajo projekt uvedbe dualnega sistema vajeništva, preko katerega bodo v prihodnjih letih zagotovili pritok mladih, ki bodo del svojega poklicnega usposabljanja izvajali v Steklarni. Na področju proizvodnje potekata dva ključna projekta: avto­matizacija vseh proizvodnih procesov in izboljšanje energetske učinkovitosti v proizvodnji. Za letos načrtujejo investicije v ekologijo in energetsko učinkovitost v višini pol milijona evrov. Verjamejo, da kar je dobro za podjetje, mora biti dobro tudi za okolje. Letos so prevzeli novo, krovno podobo podjetja pod blagovno znamko Hrastnik1860, s katero poudarjajo, da njihova inovativ­nost izvira iz stoletne tradicije hrastniškega mojstrstva. › www.zdruzenje-manager.si »Za uspeh traj­nostnega preobrata Steklarne Hrastnik, v središče katerega so postavljeni zaposleni, je bil ključen konsenz vseh deležnikov. Zato cenim, da so vsi, skupaj z zaposleni­mi, verjeli v načrt, me podprli oz. bili del tega preobrata. Uspeli smo skupaj, brez odpuščanja, zato sem prepričan, da je naš primer lahko odlična spodbuda vsem tistim, ki imajo vizijo in se znajo prilagajati situacijam, da zagrizejo v projekte, ki se morda zdijo marsikomu nemogoči,« je ob imenovanju za Managerja leta dejal Božič. Uspešno zaključen osrednji nacionalni dogodek na temo inovativnosti ›› Danes se je na Gospodarskem razstavišču uspešno zaključil Slovenski forum inovacij, osrednji nacionalni dogodek na temo inovativnosti. V dveh dneh si je razstavo 40 najboljših inovacij ogledalo več kot 700 obiskovalcev, podeljena pa so bila tudi nacionalna priznanja za inovativnost. Rdeča nit letošnjega dogodka, ki je letos 20. in 21. septem­bra 2016 potekal že enajstič, je bil slogan Vse je lahko izziv! V raznoliko zasnovanem programu je potekalo več kot 19 predavanj, okroglih miz in delavnic, pred poslušalci pa se je zvrstilo več kot 30 strokovnjakov, inovatorjev, podjetnikov, predstavnikov podporne­ga okolja in mednarodnih organizacij. Dan se je začel z zgodnjo delavnico podjetnic začetnic o inte­lektualni lastnini. Strokovnjak iz Urada za intelektualno lastnino, Janez Kukec Mezek, je udeleženkam predstavil osnovne informa­cije o intelektualni lastnini, vključno z zaščito blagovne znamke in prijavo patenta. Skozi ves dan je tudi na odprtem odru potekal pester program. Začel se je s predstavitvijo mladih inovativnih podjetnikov – na okrogli mizi so svoje podjetniške za­četke predstavili Taja Benčina, Coinhab, Matej Gaser, GoAvio in Primož Kopač, Plenum IT. Obiskovalce je navdušila tudi podjetnica Urša Žorž, organizatorka dogodkov iz podjetja Eventio, ki je povedala, da brez strasti za posel ni dobrih inovacij. Dogajanje so še dodatno razgibale Improške – mla­de inovativne improvizatorke, ki so s svojo predstavo razbijale stereotipe o podjetništvu, inovacijah in razlikah med spoloma. Po sproščenem dopoldnevu se je program na glavnem odru nadaljeval s predava­njem Joseja Antonija Moralesa iz Aurora Coworkin­ga. Predstavil je tri orodja, ki lahko mladim podje­tnikom pomagajo izboljšati podjetniško pot. Pred neposrednim prenosom v živo z Brda pri Kranju se je program na glavnem odru zaključil s predavanjem Gorazda Praha, strokovnjaka za človeške potenciale in komunikacijo. Poslušalci, predvsem mladi, so ga z zanimanjem poslušali o tem, kako si oblikovati osebni poslovni model za uspešno poslovno kariero. Vzporedno je v Mali kristalni dvorani potekala delavnica Stičišče podjetnosti, kjer so se v vajah za ustvarjalnost in inovativnost preizkusili dijaki različ­nih srednjih šol. Pestro dogajanje – moderator je mlade nenehno izzval k inovativnosti in kreativnosti – je vodilo tudi k razgibani zaključni diskusiji. Podelitev priznanj najboljšim inovacijam na nacionalni ravni se je začela ob 15. uri na Brdu pri Kranju, na Gospodarskem raz­stavišču pa je potekal prenos podelitve v živo. Letos se je na izbor prijavilo 182 inovacij, pri katerih je sodelovalo 768 inovatorjev, 40 pa se jih je uvrstilo med kandidate za najboljše inovacije na nacio­nalni ravni. Vsi finalisti izbora so bili predstavljeni na Slovenskem forumu inovacij, med njimi so bili tako novi inovativni proizvodi, izboljšani obstoječi proizvodi, inovativni proizvodni procesi pa tudi ena organizacijska inovacija. Vse nagrajene inovacije so na naslednji povezavi. Slovenski forum inovacij je osrednji nacionalni vseslovenski poslovni dogodek na temo inovativnosti in podjetništva, ki kaže inovacijsko sposobnost Slovenije in je platforma za predstavi­tev idej ter navezavo stikov za nadaljnji razvoj. »Slovenci se radi pohvalimo, da smo inovativen narod. Naši vrhunski inovativni izdelki so prebojni na več gospodarskih področjih, ob vseh letos razstavljenih in nagrajenih inovacijah lahko to samo še potrdimo. Našo inovativnost dokazujejo tudi raziskave, saj smo v zadnjih osmih letih četrta najhitreje rastoča država na lestvici inovacijske uspešnosti Innovaton Union Scoreboard, poleg tega pa smo tudi v zgornji osmini najbolj kreativnih narodov na svetu. SPIRIT Slo­venija vsako leto zavzeto in s ponosom predstavlja slovenske ino­vacije na nacionalni prireditvi Slovenski forum inovacij, s katerim se trudimo, da bo prispevek inovacij k napredku in razvoju družbe ter kakovosti našega življenja tudi medijsko in javno prepoznan,« je ob zaključku povedala Irena Meterc, vodja sektorja za spodbuja­nje podjetništva, inovativnosti in tehnološkega razvoja na SPIRIT Slovenija. Prvi dan foruma je potekal v znamenju predstavitev finančnih spodbud, ki jih za financiranje inovativnih projektov ponujajo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, SPIRIT Slove­nija, Slovenski podjetniški sklad in SID banka. Podrobneje so bili predstavljeni tudi uspehi slovenskih podjetij pri prijavah v okviru programa Obzorja 2020. Pozneje je bila na to temo tudi okrogla miza, na kateri so podjetniki kot pot do uspeha na razpisu izposta­vili dobro zgodbo in natančen finančni načrt. Obdelane so bile tudi teme vitkega inoviranja in inovativnega iskanja kadrov, na enem od panelov pa so se posvetili tudi iskanju odgovora na vprašanje, ali je inovativnost dedna. V letošnjem letu je Javna agencija SPIRIT Slovenija skupaj z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo vzpostavila sodelovanje pri izboru nacionalnih prejemnikov priznanj z Gospodarsko zbornico Slovenije, s tem pa združila dva tradicionalna izbora za nagrajevanje inovacij na nacionalni ravni. Vseh 40 prejemnikov nacionalnih priznanj je bilo razstavljenih na Slovenskem forumu inovacij, ki na strateški ravni predstavlja pomembno vez med strokovno javnostjo in splošno javnostjo, podjetniki in uporabniki. Hkrati predstavlja in odpira pomembne in aktualne teme s področja inovativnosti, s katerimi slovensko javnost spodbudi k raz­misleku o vprašanjih, ki pomembno vpliva­jo na rast inovativne družbe kot celote. SPIRIT Slovenija je dogodek organiziral s finančno podporo Ministrstva za gospodar­ski razvoj in tehnologijo. › www.foruminovacij.si Poročilo o »Stičišču znanosti in gospodarstva« v okviru MOS 2016 Zahvala MIZŠ in vsem sodelujočim na »Stičišču znanosti in gospodarstva« ›› Kot pooblaščenec in izvajalec projekta »Stičišča znanosti in gospodarstva« v okviru MOS 2016 se moram za zaupanje in podporo v prvi vrsti zahvaliti MIZŠ, ministrici dr. Maji Makovec Brenčič in še posebej generalnemu direktorju direktorata za znanost, mag. Urbanu Krajcarju, ki je ta projekt podprl že v štartu in verjel v njegovo uspešno izvedbo. Janez Škrlec Stičišče znanosti in gospodarstva je uspešen projekt MIZŠ, je odgovor na potrebe današnjega časa in pomemben dogodek za uresničevanje SPS. V okviru stičišča je sodelovalo 16 različnih ra­zvojno-raziskovalnih in izobraževalnih institucij in 14 tehnološko usmerjenih podjetij. Da je Stičišče znanosti in gospodarstva dobilo to težo in kredibilnost, gre zahvala tudi direktorjem inštitutov, prof. dr. Jadranu Lenarčiču (IJS), prof. dr. Gregorju Anderluhu (KI), prof. dr. Tamari Lah Turnšek (NIB), rektorju Univerze v Lju­bljani, rektorju Univerze v Mariboru in rektorju Univerze v Novi Gorici ter številnim dekanom različnih fakultet. Na »Stičišču znanosti in gospodarstva« je bil poudarek na nasle­dnjih področjih: elektroniki, mehatroniki, avtomatiki, robotiki, energetiki, IKT, bioniki, novim materialom, nano in biotehnologi­jam, pametnim tekstilijam, vesoljskim tehnologijam in drugo. Pr­vič je bil predstavljen tudi bionski človek za izobraževalne namene bodočih inženirjev bionike. Gre za prvi tovrstni razvojni projekt v Evropi. Idejni vodja tega projekta sem jaz osebno, v razvoj pa sta vključena Visoka šola za bioniko na Ptuju in podjetje INTRI, vključeni pa bodo tudi inštituti in fakultete ter visokotehnološka podjetja. Na »Stičišču znanosti in gospodarstva« so bile predstavljene predvsem visokotehnološke inovacije, ki prihajajo iz razvojno­-raziskovalne sfere in tudi gospodarstva, ali pa so že rezultat sodelovanja med akademsko-znanstveno sfero in naprednim in razvojno naravnanim gospodarstvom. Ni naključje, da je Institut Jožef Stefan sodeloval z različnimi odseki in Kemijski inštitut v Ljubljani z različnimi laboratoriji. Izjemno izstopajoče inovacije so bile predstavljene iz FERI – Univerze v Mariboru, in FE – Univerze v Ljubljani. Neverjetno pa je vse presenetila Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani s pametnimi in inteligentnimi teks­tilijami, ki so plod slovenskega znanja in povezovanja s partnerji v različnih inštitutih in tudi gospodarstvu. Po čem je »Stičišče znanosti in gospodarstva« tako drugačno od predstavitev drugih v okviru tega mednarodnega sejma? Odgovor je na neki način preprost, stičišče je združilo razvojno-raziskovalno sfero in gospodarstvo ter predstavilo visokotehnološke inovacije in nove tehnologije. Stičišče je privabilo izjemno veliko število mladih izobraženih obiskovalcev, privabilo je številne predstavnike uglednih in uspešnih podjetij, privabilo je TV Slovenijo in ekipo, ki pripravlja izjemno zanimive oddaje »Ugriznimo v znanost«. Zahvala MIZŠ in vsem sodelujočim partnerjem v »Stičišču zna­nosti in gospodarstva« »» Obisk ministrice dr. Maje Makovec Brenčič, direktorja IJS, prof. dr. Jadrana Lenarčiča, predsednika Vlade RS, dr. Mira Cerarja, ministra Zdravka Počivalška in številnih drugih visokih gostov, tudi predstavnikov iz tujine Sodelujoče institucije v okviru »Stičišča znanosti in gospo­darstva: • Institut Jožef Stefan • Kemijski inštitut v Ljubljani • Nacionalni inštitut za biologijo v Ljubljani • Univerza v Mariboru • Univerza v Ljubljani • Univerza v Novi Gorici • FERI – Univerza v Mariboru in Fakulteta za strojništvo • Fakulteta za elektrotehniko, Univerza v Ljubljani • Medicinska fakulteta, Univerze v Mariboru • Naravoslovnotehniška fakulteta, Univerze v Ljubljani • Visoka šola na Ptuju in ŠC Ptuj – Višja strokovna šola • Center odličnosti NAMASTE • Center odličnosti – Nanocenter • Center za prenos tehnologij in inovacij • SIS EGIZ • Kompetenčni center – Inovativni kovinski materiali Podjetja in združenja: • SkyLabs, d. o. o. • EKOSEN, d. o. o. • PS, d. o. o., Logatec • Dobre rešitve, d. o. o. • INTRI, d. o. o. • Cosylab, d. d. • Makro Team, d. o. o. • MIEL Elektronika, d. o. o. • Nanotul, d. o. o. • EUREL, d. o. o. • TECES – Maribor • National Instruments Slovenija • ROTO, d. o. o. • Ultrasonic audio technologies »» Pogled na »Stičišče znanosti in gospodarstva« »» Slovesna podelitev zlatega priznanja MIZS Stičišču znanosti in gospodarstva Dnevi avtomatizacije v znamenju Industrije 4.0 ›› Inea RBT je tudi letos v sodelovanju s podjetjem Mitsubishi Electric v hotelu Mons organizirala Dneve avtomatizacije. Specializirano podjetje za dobavo opreme za avtomatizacijo Inea RBT je že peto leto zapored v hotelu Mons (Four Point by Sheraton) v Ljubljani organiziralo srečanje na temo avtomatizacije. Dogodek je namenjen predstavitvi novih produktov in rešitev s področja industrijske avtomatizacije, ki jih je v preteklem letu raz­vil partner Mitsubishi Electric, svetovno znani ponudnik tovrstne opreme in rešitev najvišje kakovosti. Komunikacija med produkti V osredju dogodka je bila digitalizacija poslovnih procesov, ki jo imenujemo Industrija 4.0, konkretno, seveda, tovrstne rešitve podjetja Mitsubishi Electric. Ker Industrija 4.0 zajema tudi povezo­vanju in komuniciranju vseh možnih naprav in vseh ravni podjetja, so rešitve Mitsubishi Electrica vezane predvsem na komunika­cijo med lastnimi napravami (CC-Link IE, Ethernet, Ethercat in Profinet). Eden izmed ciljev nove industrijske revolucije je povezati vse naprave in uporabnikom informacij zagotoviti karseda višjo vrednost, predvsem pa jim ponuditi uporabne informacije za različne ravni odločanja. Mitsubishi Electric želi na tem področju doseči neomejeno povezljivost naprav in uporabnikom omogočiti naslednji korak do Industrije 4.0. Predavanja, ki sta jih podala predavatelja Andrzej Gorczak in Krzysztof Piwowarczyk, oba iz podjetja Mitsubishi Electric na Poljskem, so se osredotočala predvsem na novosti na področju komunikacije med različnimi produkti Mitsubishi Electric. Kon­kretne teme so bile: Pametna proizvodnja s pomočjo platforme iQ, Roboti za inteligentno, hitro in varno proizvodnjo, CC-Link IE Ethernet omrežje za učinkovito komunikacijo (pri pogonih), Pove­zovanje grafičnih panelov in servo pogonov (GOT Drive), Rešitve pri pogonih s pomočjo Ethernet, Ethercat in Profinet komunika­cije, Rešitve za dvigala in »Roll to Roll« rešitve s pomočjo servo pogonov in frekvenčnih pretvornikov. Vodilni ponudnik v regiji Podjetje Inea RBT sta ustanovili podjetji Inea in Robotina, inženir­ji obeh podjetij redno uporabljajo opremo Mitsubishi Electrica, pri čemer je Inea tudi razvojni partner podjetja Mitsubishi Electric. Si­cer Inea RBT ni omejena zgolj na prodajo komponent, pač pa je ena izmed odlik podjetja brez dvoma celovita tehnična podpora s ciljem zniževanja skupnih stroškov lastništva za stranko. Podjetje za svoje stranke organizira številna šolanja o opremi Mitsubishi Electric. Inea RBT se trudi z zagotavljanjem napredne opreme za avto­matizacijo, svetovanjem z inovativnimi rešitvami, izobraževanjem o opremi in tehnično podporo postati vodilni ponudnik opreme za avtomatizacijo na območju Slovenije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Črne Gore, Kosova in Albanije. Na Hrvaškem deluje hčerinsko podjetje INEA CR, v Srbiji INEA SR in v Makedoniji INEA CM DOOEL Skopje, v drugih delih regije pa Inea RBT sodeluje s partnerji. Podobne Dneve avtomatizacije je Inea RBT organizirala tudi na Hrvaškem in v Srbiji. [ Pripravil: E. Jakupović ] Glede celovitosti rešitev digitalizacije poslovnih procesov je predavatelj Andrzej Gorczak iz podjetja Mitsubishi Electric slikovito povedal: »Ni mogoče kupiti kilograma ali dveh Industrije 4.0«. »» Peti Dnevi avtomatizacije: udeleženci srečanja v Monsu »» Spoznavanje opreme: razstavni del dogodka v Monsu »» Predstavitev podjetja Mitsubishi Electric: Cvetko Pepelnik, direktor podjetja Inea RBT ›› 9. mednarodna Konferenca o prenosu tehnologij in Dan inovativnosti 2016 V organizaciji Centra za prenos tehnologij in inovacij na Institutu ''Jožef Stefan'' ter v sodelovanju z dnevom inovativnosti 2016, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije, je 21. septembra 2016 potekala 9. mednarodna Konferenca o prenosu tehnologij. Konferenca je bila namenjena raziskovalcem, izumiteljem, ustanoviteljem start-up podjetij, strokovnjakom za industrijski razvoj, študentom s podjetniškimi ambicijami, strokovnjakom za trženje, zasebnim investitorjem in finančnim institucijam ter drugi zainteresirani javnosti. Letošnjo konferenco sta s spodbudnima pozdravnima govoroma odprla prof. dr. Maja Makovec Brenčič, ministrica za izobraževanje znanost in šport, in prof. dr. Jadran Lenarčič, direktor Instituta ''Jožef Stefan''. Na konferenci je bilo navzočih več kot sto obiskovalcev, ki so imeli priložnost prisluhniti naslednjim odličnim predavanjem: • Dr. Tony Raven, Cambridge Enterprise Limited, University of Cambridge: How to optimise collaboration between R&D and industry through optimising communication channels and constructing funding to influence the innovative society and the prosperity of national economy? • Dr. Henric Rhedin, School of Business, Economics and Law, University of Gothenburg: Innovation excellence and funding in Europe; Using Innovation information as a competitive edge • Dr. Jean-Pierre Nozieres, eVaderis: Start-up launch and early stage funding: case study • Silvi Serreqi, The Executive Agency for Small and Medium-si­zed Enterprises: Spin-out funding V okviru konference je bila podeljena tudi že osma nagrada za najboljšo inovacijo s tržnim potencialom iz javnih raziskovalnih organizacij v letu 2016. Mednarodna ocenjevalna komisija, v kateri so letos sodelovali Domen Bole iz Tehnološkega parka Ljubljana, Vlado Miloševič iz META Group, dr. Jean-Pierre Nozieres iz podje­tja eVaderis, dr. Tony Raven iz Univerze v Cambridgeu, dr. Henric Rhedin iz Univerze v Göteborgu in Borut Rismal iz Pasadene, je ocenila tržni potencial predstavljenih inovativnih tehnologij in skupini inovatorjev z ocenjeno najvišjo možnostjo za preboj na globalni trg podelila nagrado v vrednosti 2.000 evrov. Nagrade se je razveselila skupina v sestavi dr. Ana Gantar, dr. Nataša Drnovšek, Rok Kocen in prof. dr. Saša Novak iz Odseka za nanostrukturne materiale na Institutu ''Jožef Stefan'', za njihovo inovativno rešitev SilkPatch, ki omogoča hitrejše in bolj učinkovito celjenje kroničnih ran pacientov z uporabo matičnih celic. Vzporedno s konferenco je bilo izvedeno rekordno število hitrih poslovnih sestankov B2R (business-to-research). Med 33 razisko­valci in podjetniki iz Slovenije, držav EU in Kitajske je bilo izvede­nih kar 68 sestankov. Informacije o konferenci so dostopne na spletni strani: http://teh­nologije.ijs.si/9ittc/ ali preko naslova tehnologije@ijs.si ali telefonske številke (01) 477 32 24 Centra za prenos tehnologij in inovacij na Institutu ''Jožef Stefan''. Podporni partnerji konference so: AREA SCIENCE PARK, Obr­tno-podjetniška zbornica Slovenija, Research Promotion Foundati­on, RAZ:UM, Pasadena, NIB, Foreign trade chamber of Bosnia and Herzegovina, Kemijski inštitut Ljubljana in Univerza v Ljubljani. Mednarodni Industrijski sejem 2017 – kraj kjer se sklene večina posla v regiji ›› Najpomembnejši proizvajalci, nosilci ključnih blagovnih znamk na področju orodjarstva, strojegradnje, varjenja in rezanja, materialov in komponent ter naprednih tehnologij se vsaki dve leti zberejo na največjem sejmišču v Sloveniji in predstavijo svoje novosti proizvodni industriji. Vodilna sejemska družba v Sloveniji Celjski sejem d.d. v letu 2017 mednarodni Industrijski sejem organizira od 4. do 7. aprila. V ospredju sejemskega dogajanja bodo izzivi četrte industrijske revolucije oz. Industrija 4.0. Kot pojasnjujejo v Celjskem sejmu, In­dustrija 4.0 zahteva nov koncept njihovih strokovnih sejmov, zato so jih preoblikovali v celoviti pregled vsega kar potrebuje učinko­vita industrija prihodnosti. Nova vsebinska področja tvorijo celoto in omogočajo predstavitev novim ponudnikom izdelkov in storitev. Odličen odziv razstavljavcev napoveduje bogato sejemsko dogajanje Odličen odzivi obiskovalcev in razstavljavcev na zadnjih sejmih v 2015 Celjskemu sejmu kot organizatorju nalaga dodatno odgovor­nost, da skupaj z razstavljavci in strokovnimi partnerji pripravijo še boljše sejemsko dogajanje in izpolnijo pričakovanja obiskoval­cev. Glede na zelo dober odziv razstavljavcev, si lahko aprila 2017 na celjskem sejmišču obetamo najnovejše tehnološke dosežke industrije. Industrijski sejem sicer beleži veliko zvestobo razstavljavcev. Večina razstavljavcev že neposredno na sejmišču sklene konkreten poslovni dogovor, zato je napoved ponovnega sodelovanja vedno zelo visoka. Tudi obiskovalci sejma izražajo veliko zadovoljstvo s predstavljenimi vsebinami in redno navajajo, da je sejem izpolnil njihova pričakovanja. Temo sledi tudi napoved ponovnega obiska, saj velika večina obiskovalcev že neposredno na sejmu potrdi ponoven obisk na prihodnjem sejmu. »» Več kot 71 % obiskovalcev je napovedalo ponovni obisk sejma »» 95 % obiskovalcem je zadnji sejem izpolnil pričakovanja »» 58 % razstavljavcev je že na sejmišču sklenilo konkreten poslovni dogovor Pametna tovarna – Smart factory ›› Pametna tovarna – se sliši v slovenščini dokaj neumno. Smart factory zveni že bolj globalno. Pomeni polno transformacijo sedanje CIM tovarne. A za kompleksne spremembe je potreben najprej celovit načrt, ki je osnova za vse nadaljnje aktivnosti. To je arhitektura pametne tovarne. Kako je videti? Kako jo narediti? Gorazd Rakovec V prejšnji 64. številki revije IRT3000 smo v prispevku z naslovom Kako izvesti industrijo 4.0, transformacijo preživetja izpostavili arhitekta pametne tovarne kot ključno osebo, ki načrtuje celo­to. Bistvo 4. revolucije je, da se sistemi iz 3. povežejo v celoto in dogradi procesna povratna zveza (navedeno v isti reviji št. 63 pod naslovom: Skrivnosti Industrije 4.0 v kosovni proizvodnji). Zato je marsikje, kjer imajo skoraj vse sisteme že deset let - nepoveza­ne, videti, kot da so revolucijo že naredili. Strokovno povedano je pametna tovarna dograjevanje procesne povratne zveze na fizične procese kosovne proizvodnje, ki so oblikovanje, preoblikovanje, spajanje, dodajanje, ločevanje, energijske obdelave, oplemenitenje, strega, kontrola, montaža in transport-logistika. Več kot devetdeset odstotkov teh procesov je mehanska tehnologija. To ni poglav­je mehanike iz fizike, ki se ga je vsakdo učil v osnovni šoli. Za razumevanje mehanskih tehnoloških procesov je potrebno visoko strokovno poznati in razumeti vse danes računalniško vodene stroje, kompleksne celice, linije, naprave, kompleksna mehanska orodja (brizganje plastike, preoblikovanje pločevine, množice kompleksnih odrezovalnih orodij …), povrhu vsega še glavne kovinske in plastične materiale izdelkov in orodij, ter seveda še vse tehnološke operacije in postopke, dobro je treba poznati vse službe v proizvodnji in sistem ERP itd. Za vse te stroje, orodja, procese in proizvodne službe je treba narediti procesno povratno zvezo, ki je v funkciji znana že več kot sto let. Vendar pa je oprema zanjo dozorela šele sedaj. Zaradi procesne povratne zveze je treba delati bistveno drugače, kar povzroči reorganizacijo oziroma spremem­bo poslovnih modelov, procesov, kar je prava revolucija, za to je potrebno tudi veliko usposabljanja s treningi. Bistvena novost je vsekakor navigacija transporta izdelkov po proizvodnji. Ideja, da bi se izdelki sami odločali, na katero delovno mesto v proizvodnji in skladiščih se bodo peljali, močno subjek­tivizira sam izdelek. Tu gre za bistvene nadgradnje v transpor­tnih procesih: oprema izdelkov z RFID karticami, tehnološkimi programi in podatki, novi vozički, košare ali palete, strega izdelkov, spremembe v krmilnikih vozičkov in otokov, IIoT sistemi, ERP, MES, SCADA sistemi, reorganizacija. Arhitektura cele pametne tovarne mora biti razvita v eni glavi – arhitekta. V obratnem primeru se mnogi sistemi izničijo med sabo in nastane malo uporabno skrpucalo, ki proizvaja še večje stroške. Širše in bolj celovito kot je znanje arhitekta, večja je dodana vre­dnost nove tovarne. Razne družboslovne teorije s timskim delom na interdisciplinarnem področju strojništva, elektronike, informa­tike (lahko bi rekli mehatronskem, kar je starejši izraz iz 3. revolu­cije, a je in bo še vedno pravilen) so dobre za usklajevanje detajlov, v razvoju celovitega sistema pa nimajo bistvenega efekta. Potrebno je žal več desetletij nenehnega učenja z delom in ob njem na vseh področjih avtomatizirane proizvodnje. Ničesar se ne da preskočiti. V ozadju pametne tovarne je tudi plan podaljšanja delovne dobe do sedemdesetega leta starosti. Četrta revolucija spreminja seniorje zaposlene na stranskem tiru po kadrovskih teorijah 3. revolucije v glavne nosilce razvoja z najvišjo dodano vrednostjo. Nekatere seniorje bodo še prosili, naj podaljšajo delovno dobo, saj podjetja brez njih ne bodo konkurenčna … To spreminja tudi standardne družboslovne kadrovske teorije. Te kompleksnih inženirskih interdisciplinarnih kompetenc ne dosežejo. Vsi ljudje smo v osnovi enaki, a miselni procesi različnih inženirskih strok: strojništvo, informatika, elektrotehnika so neverjetno različni. Družboslovci, ki inženirskih strok niso študirali, tega ne morejo nikoli spoznati in ne razumeti. Tu je pač treba zaupati seniorjem inženirjem. V rokah seniorjev inženirjev je razvoj arhitekture pametne tovarne, poslovnih modelov, usposabljanj in treningov, načrtovanje, vode­nje, nadzor projektov, pri realizaciji po celi tovarni pa sodelujejo seveda sodelavci vseh starosti in strok. Kompleksnost pametne tovarne je omejena torej najprej z glavo arhitekta, nič več s sistemi ali investicijskim denarjem ipd. Razvoj pametne tovarne Za razvoj arhitekture avtomatizirane tovarne so že desetletja razviti postopki in metode, ki jih poznajo CIM inženirji proizvo­dne avtomatizacije. Pri pametni tovarni ni nič drugače. Na kratko povzeto: na podlagi poznavanja obstoječega stanja in novih zahtev arhitekt interdisciplinarno strukturo pametne tovarne skicira v blok diagramih. Potem piše arhitekt algoritme v diagramu poteka, sledi strukturirano pisanje delovnih postopkov, opis reorganiza­cije, nabor (kosovnica) potrebne nove opreme. Sledijo oblikovne sheme in dimenzioniranje, kjer se lahko izdela tudi dimenzijske 3D-modele, risbe, tlorise proizvodne ploščadi, otokov, specifikacije za programerje, struktura, GUI (Graphical User Interface) design novih ekranskih mask novih programov, algoritmi za nove pro­grame, formule za izračun novih kazalcev za optimiranje procesov ipd. Možno je izdelati oblikovne sheme, blok diagrame, spremem­bo postopkov in reorganizacije za vsako delovno mesto ali skupino mest v proizvodnji. Za konkretne načrte je že potrebna izbira konkretne opreme, ki te nadgradnje omogoča. Sledi načrtovanje in vodenje projektov realizacije z nabavo opreme, prilagajanjem opreme, izdelava nekaterih sistemov tudi po naročilu, sledi mon­taža opreme, testiranje sistemov, že veliko prej razvoj učne snovi, usposabljanje in reorganizacija – nov način dela in razmišljanja. Primer blokovne interakcijske sheme pametne tovarne je prika­zan na Sliki 1. Osnovni gradnik pametne tovarne na proizvodni ploščadi je pametni otok, ki je opisan v 63. številki IRT 3000 pod naslovom: Skrivnosti industrije 4.0 v kosovni proizvodnji. Skoraj identično blokovno shemo ima tudi transportni sistem izdelkov in orodij imenovan IIoT. Otok je z dodatnimi procesnimi povratni­mi zvezami (tehnološkega procesa, orodja, izdelka, stroja, otoka, IIoT, okolja) nadgrajena celica ali linija iz 3. revolucije. To pomeni, da je po izdelkih, orodjih in strojih dograjenih veliko dodatnih analognih senzorjev in stikal, dajalcev pulzov, merilcev, RFID kartic, črtnih kod z ustreznimi merilniki, vmesniki in računalniki s programi za vizualizacijo, analizo, avtomatsko diagnosticiranje, izdelavo elektronskih podatkov, povezano s programi PK , SCADA, MES, PLM, ERP. Pametni otok je samostojna enota. Ima samo­stojen informacijski sistem z lokalno bazo (datotekami) podatkov. Pametni otok se sam odloča, kaj in kako bo delal. Posebna vrsta agilnega otoka je transportni voziček imenovan tudi IIoT, ki se sam odloča na podlagi podatkov RFID kartice izdelka ali orodja, lastnih podatkov, komunikacije z otoki in s centralno bazo podatkov, kam bo peljal izdelek ali orodje. Noben stroj ne deluje popolnoma samostojno. Podobno, kot v formuli ena neprestano dela ekipa v boksu zato, da se voznik avtomobila navidezno sam vozi po stezi. Odveč je strah, kaj se bo zgodilo, ko bodo vozila brez voznika. Še več bo dela v ozadju (boksu). Za otok in IIoT mora skrbeti agilna operativna skupina, sestavljena iz operaterjev, tehnologov, kontrolorjev, vzdrževalcev in logistov, opremljena z agilnimi terminali, na katerih so vsi našteti programi otoka. V proizvodnih pisarnah bodo še dolgo stacionarni razvojno ana­litični oddelki. Razvojno delo, kot je 3D-modeliranje ipd., zahteva sedenje za zmogljivim računalnikom z velikim mirujočim ekra­nom, mir in tišino. Oddelki so: Oddelek Industrije 4.0, tehnično področje (razvoj, raziskave, tehnologija, proizvodnja, vzdrževanje, logistika, planiranje), informatika, kakovost, komerciala (nabava, prodaja, marketing, kooperacija) in skupne službe (organizacija, računovodstvo, finance, kadrovanje). Vsi ti razvojno analitični oddelki opravljajo storitveno dejavnost, a so zaradi velikega obsega dela in stalne razpoložljivosti locirani znotraj tovarne. V določenih primerih lahko delujejo tudi na daljavo od doma ali iz drugega podjetja. Določeno stalno ekipo mora tovarna imeti za nemoteno delovanje. Bo pa vedno bolj razpršena po različnih storitvenih podjetjih. Nekateri ekonomski teoretiki mislijo, da storitve niso in­dustrija, da se industrija zmanjšuje in storitve rastejo itd. Dejansko pa so tudi storitve za industrijo industrija. Turistična agencija, ki organizira dopustovanje družini osebe, ki dela v pametni tovar­ni, je tudi del pametne tovarne, saj posredno dela storitev zanjo. Včasih so industrijska podjetja sama gradila počitniške domove na morju ali hribih in pošiljala sodelavce na dopust. Tudi turizem je v tem primeru industrija. Če so tuji turisti na dopustu pri nas zaposleni v industriji v tujini, je storitev industrijska, pa čeprav za tujo tovarno. V tem primeru je turizem izvoz, vendar industrijski, štejejo pa ga statistično kot izvoz storitev. Storitve za pametno tovarno so dejansko del pametne tovarne. Agilna operativna skupina in razvojno analitični oddelki delajo timsko v nenehni povezavi preko terminalov in tudi osebnih kontaktov. Fizični procesi se v virtualni obliki preko terminalov prenašajo na vse avtorizirane osebe. Agilna skupina pa se tudi fizično nahaja in giblje po tovarni, tako da ima direkten fizični stik s fizičnimi sistemi proizvodne ploščadi in skladišč. Agilni terminali in agilna delovna skupina se gibljejo fizično. Podatki se skupaj z agilnimi terminali prenašajo tudi fizično, za kar je potrebna kinetična – mehanska energija. Kinetična energija se uporablja tudi za prenašanje in ročno manipulacijo ekranov na dotik agilnih terminalov ipd. Poleg procesov digitalizacije se v pametno tovarno dodaja tudi kinetizacija – dodajanje kinetične-mehanske energije v storitvene procese. Oseba ne sedi za eno mizo s stacionarnim terminalom, temveč se giblje in s tem poveča delovni prostor. Agil­na operativna skupina se giblje po celi proizvodni ploščadi. Poleg kinetične-mehanske energije je dodan še fizični tridimenzionalni prostor. Tako da je izraz kibernetični fizični sistemi morda najpri­mernejši. Enako velja za procese, ki dobivajo poleg digitalizacije in kinetizacije še 3D-prostor napolnjen s fizičnimi izdelki in sistemi ter tako dobimo kibernetični fizični proces. Na Sliki 1 je prika­zan kot multi-interakcija (presek puščic) med fizično interakcijo agilne operativne skupine in razvojno analitičnimi oddelki (modre puščice) in interakcijo med agilnim in stacionarnim kibernetičnim fizičnim informacijskim sistemom-IS. Dodana je še posredna inte­rakcija stacionarnih in agilnih operativnih kibernetično fizičnih IS iz vseh otokov in IIoT sistemov. Osebe razvojno analitičnih oddelkov se gibljejo veliko manj, zato so tudi opremljene poleg stacionarnih računalnikov še s pomo­žnimi agilnimi ne toliko za razvoj kot za informacijsko oporo pri delu na terenu. Predvideno je, da se tudi osebe iz pisarn občasno gibljejo po proizvodni ploščadi, da lahko fizično spoznavajo fizične sisteme in procese in direktno komunicirajo z agilno operativno skupino. Prenosne terminale uporabljajo predvsem za predstavitev, preverjanje in popravljanje raznih digitalnih vsebin. Pomembna je ločitev oddelka informatike in Industrije 4.0. Indu­strija 4.0 zahteva ljudi, ki razmišljajo in delajo v realnem svetu (ter dobro poznajo informatiko), informatiki pa večinoma v virtual­nem. Informatika je vsekakor eden glavnih izvajalcev in vzdrže­valcev informacijskih podsistemov za 4. revolucijo. Tesno dobro sodelovanje oddelkov Industrija 4.0 in Informatika je nujno, a ločeno. Oddelek Industrija 4.0 se ukvarja z razvojem na tehničnem področju z logistiko in kakovostjo. Oddelek informatike prevza­me digitalizacijo drugih storitvenih služb brez fizičnih sistemov: komerciala (prodaja, nabava, marketing) in skupne službe (finance, računovodstvo, kadri, organizacija storitvenih služb). Oddelek Industrija 4.0 se ukvarja s fizično-kibernetizacijo proizvodnje, logistike in kakovosti, Informatika pa z digitalizacijo storitvenih oddelkov poleg standardne informatike. Vodje vseh obstoječih področij so že polno zasedeni s svojim de­lom. K njim ni možno dodati še projekta Industrije 4.0. Industrija 4.0 zahteva celega človeka in to cel dan (samo 8 ur je premalo). Nihče najkompleksnejših projektov v podjetju ne more izvajati med malico in na račun prostega časa. Samostojen oddelek za Industrijo 4.0 je nujnost za uspešno izvedbo kibernetizacije. Drugi vidik je, da vsebuje kibernetična-fizična transformacija velike spre­membe pri delu ljudi in da bo mnoge vključno z vodji zato »bolela glava« (nemške izkušnje). Položaj direktno pod glavnim direktor­jem in popolna podpora glavnega direktorja in celega glavnega kolegija je nujnost za izvedbo. Če bi dali oddelek Industrije 4.0 niže pod direktorja, vodja področja ima že premalo podpore in na transformacijo lahko pozabimo. Večina sprememb se izvaja na tehničnem področju od razvoja, tehnologije in proizvodnje, logistike, vendar razvoj 4. revolucije tudi ne pripada tehničnemu direktorju, ker je ta polno zaseden z obstoječimi nalogami. Je pa nujno, da tehnični direktor podpira transformacijo, sodeluje z upoštevanjem oddelka Industrije 4.0 in enako velja za vodje proizvodnje in logistike. Ti so namreč večinski izvajalci in uporabniki revolucije. Vodenje razvoja pametnih izdel­kov ostaja na področju tehničnega direktorja z vodjem razvoja na čelu, kamor spadajo tudi PLM sistemi. Tudi fizične izdelke je treba, če je možno, opremiti s procesno povratno zvezo – kibernetizirati. Razvoj ali nabava strojev, otokov, IIoT, PK, SCADA, MES, RFID sistemov in orodij pa spada pod oddelek Industrija 4.0. Kontrola kakovosti mora biti ločena, a se tudi močno fizično kibernetizirana, saj se tu izvaja prehod na avtomatsko kontrolo z meritvami izdelovalnih procesov namesto meritev izdelkov. V pra­ksi je potrebna kombinacija obojega. Tesno sodelovanje kakovosti z oddelkom Industrija 4.0 je zelo pomembno. Velike spremembe prinaša 4. revolucija tudi v prodajo. Razvila se je nova panoga imenovana digitalni marketing, ki zahteva posebne specialiste. Prodaja preko spleta je nujna, a bolj za maloprodajo. Večino prodaje bodo opravili še vedno lokalni posredniki. Digitali­zacijo prodaje, marketinga, nabave prevzema oddelek Informatike. Logistiko izdelkov tudi pri prodaji in nabavi pa pokriva oddelek Industrija 4.0. Logistika je že močno kibernetizirana, saj že danes lahko preko interneta spremljamo pot pošiljke, ki smo jo naročili pri distributerju. Vse blago ima že črtno ali 2D kodo, logisti imajo že prenosne terminale s čitalci, tudi tovornjaki prevoznikov imajo vgrajene sisteme sledljivosti ipd. Oznake črtnih kod izdelkov in palet so že dolgo mednarodno standardizirane. Tu je potrebna predvsem integracija v en sistem. KFIS – Kibernetični Fizični Informacijski Sistem Informacijski sistem v CIM tovarni 3. revolucije je centralizirani sistem ERP in ima večinoma žične stacionarne terminale po celi tovarni. V kosovni proizvodnji imajo že marsikje tudi sistem MES in avtomatiziran zajem števcev na strojih in tudi sistem PLM s CAx programi v razvoju. Zaradi procesne povratne zveze, ki ji infor­matiki pravijo vizualizacija procesov, je treba dograditi večinoma analogne senzorje po orodjih in strojih z merilniki in procesnimi PK ter sistemom SCADA. Slika procesa pove več kot sto besed. Sistemi SCADA so bili razviti za procesno industrijo s kontinuirnimi procesi, zato so bili v ciklični kosovni proizvodnji malo uporabni. Vendar so danes zaradi zmogljivosti opreme uporabni že v kosovni proizvodnji, vendar bistveno drugače kot v procesni. V kosovni proizvodnji je nadzor hitrih cikličnih procesov z ustavitvijo stroja preko omrežja iz skupnega PC-terminala prepočasen, medtem ko je v procesni proizvodnji s sistemi SCADA to običajna zadeva. SCADA je tudi skupni krmilnik za vse stroje v procesni proizvo­dnji, v kosovni proizvodnji je to nemogoče. Tako kot ima vsak stroj svoj krmilnik, tako je potrebno vsakemu stroju dograditi tudi svojo procesno nadzorno enoto -PK, ki ob napačnih procesih ustavlja stroj v milisekundnih časih. Na ta način se varujejo draga orodja in stroji, ter tudi izdelki za potrebe 0PPM proizvodnje (Slika2), vi­zualizacija, izdelava podatkov in avtomatsko diagnosticiranje je sa­moumevno zraven. Sam sistem SCADA se uporablja predvsem za vizualizacijo procesov (brez hitrega ustavljanja) in prenos števcev. Za agilne terminale se uporabljajo posebne različice programov za ekrane na dotik, medtem ko so stacionarni programi narejeni za delo z miško. Glede na to, da so na informacijski sistem povezani merilniki, ki preko senzorjev vgrajenih v orodja na strojih merijo in vizualizirajo procese, je zato vanj povezan direktno tudi fizični proces na stroju, to ni več samo informacijski sistem in tudi mehatronski sistem ne. V informacijski sistem so lahko povezani tudi krmilniki strojev, ki dobivajo podatke od mnogih senzorjev in aktuatorjev stroja, tako da je dejansko povezan tudi stroj kot kiber­netični fizični sistem. Zato to ni več informacijski sistem, temveč Kibernetični Fizični Informacijski Sistem – KFIS (CPIS – Cyber Physical Information System). Programi so v stacionarni in agilni različici – z ekranom na dotik. Baza podatkov je centralna z do­datnimi lokalnimi na otokih in IIoT sistemih. V primeru, da ima podjetje podružnice po svetu, je smiselna povezava tudi v oblaku. Novost 4. revolucije je tudi ta, da ima vsak pametni otok in IIoT sistem svojo lokalno različico sistema KFIS plus lastne krmilnike in procesne računalnike z lokalno bazo podatkov za nemoteno avtonomno delovanje. Sistemi KFIS otokov in IIoT predelujejo surove podatke, ki prihajajo iz merilnikov v informacije višjega reda in zapise – datoteke krivulj, ter jih shranjujejo v lokalno in hkrati pošiljajo v centralno bazo podatkov. Pametni otok izdeluje fizične izdelke in elektronske informacije istočasno. Je miniaturna kibernetska tovarna, a ne more dolgo delovati brez agilne operativ­ne skupine in razvojno analitičnih služb. Sistem MES je v celovitem sistemu KFIS eden od modulov, ki predeluje podatke avtomatsko zajete iz števcev strojev in ročno vnesene podatke iz proizvodne ploščadi ter iz njih izdeluje razne diagrame, ter jih preračunava v kazalce kakovosti, produktivnosti in OEE faktorje, sledi lahko naloge ali izdelke, vsebuje lahko tudi modul za fino planiranje strojev, ki pa v 4. revoluciji izgublja na pomenu. Namenjen je predvsem vodstvu proizvodnje. Pojavljajo se tudi novejši izrazi kot poslovne informacije-Business Inteligence. S sistemom PLM v razvoju s CAx programi razvijajo izdelke, orodja in stroje oziroma otoke, ter razvijajo programe s parametri za krmilnike na izdelovalnih, strežnih, montažnih kontrolnih stro­jih. Vse te programe je treba prenesti na RFID kartico izdelka, ki se potem transportira s transportnim vozičkom AGV na otok, kjer se programi prenesejo v KFIS otok in najprej postprocesirajo in po­tem krmilijo otok. Otok in IIoT podatke o izdelku pošiljata nazaj v sistem PLM, ki spremlja podatke izdelka skozi njegov življenjski cikel do razgradnje. Pametne materiale razgrajenega izdelka reci­klirajo in pošljejo nazaj k izdelovalcu delov, čemur pravijo krožno gospodarstvo (circular economy). V 4. industrijski revoluciji bodo pametni materiali postali krožeči – skoraj večni. Toliko na kratko o pametni tovarni. Pametna tovarna ni pametna zaradi računalnikov in procesne povratne zveze. V njej so pame­tnejši ljudje. Ker gledajo izmerjene analogne krivulje nevidnih procesov, ki kažejo resnično sliko procesa, bolje razumejo procese, razmišljajo z več dimenzijami in so pametnejši, zato vse delajo bolje. Dlje ko se osebe učijo, več znajo, večjo dodano vrednost naredijo. Zato je pametna tovarna narejena za ljudi, ki delajo do sedemdesetega leta starosti in več. Večanje starosti oseb, večanje kompleksnosti sistemov in večanje dodane vrednosti gredo skupaj. Z večjo povprečno starostjo ob nenehnem učenju bo dvignjen povprečni nivo kompleksnih kompetenc zaposlenih in posledično dodana vrednost, konkurenčnost, kvaliteta ter dolžina življenja. Tisti, ki bodo ostali brez izvedene revolucije, pa bodo vedno bolj revni, vedno več, teže bodo delali, ne bodo imeli pokojnine …, raje ne naštevajmo. Bolje, da se takoj lotimo Industrije 4.0. Gorazd Rakovec • svetovalec za inženiring 4.0 • gorazd.rakovec@kibernova.com • www.kibernova.com ›› »» Slika 1: Pametna tovarna – Smart factory, v blokovni interakcijski shemi »» Slika 2: Procesni nadzorni sistem BRAN­KAMP MARPOSS X7 za nadzor nevidnih me­hanskih cikličnih procesnih parametrov sile, akustike, ultraemisije, z umetno inteligenco, s signali za ustavitev stroja v nekaj milisekun­dah po prekoračitvi meje procesa, deluje pri delovnih ciklih preko 1000/minuto, za 100 % kontrolo med procesom, s 24 analognimi vhodi-senzorji, 20 binarnimi vhodi/izhodi hkrati, z avtomatskim učnim postopkom nastavljanja mej procesov, avtomatskim diagnosticiranjem … (www.brankamp.com) Sprejeta digitalna obljuba managerjev Združenje Manager se vsako leto osredotoči na tri ključne strokovne teme, ki jih v tistem letu poglobi. V letu 2016 je bila ena od teh digitalizacija, katere poznavanje in uvajanje je odločilno za prihodnost marsikaterega slovenskega in mednarodnega podjetja. »Aprila smo oblikovali delovno skupino za digitalizacijo, ki jo vodi Medeja Lon­čar, direktorica Siemens Slovenija. Namen skupine je povečati zavedanje in znanje o digitalizaciji in digitalni transformaciji med managerji, predstaviti, kako se družba in organizacije spreminjajo zaradi novih tehnologij ter kako to vpliva na poslovne procese in poslovne priložnosti,« pojasnjuje Mojca Podržaj iz strokovne službe združenja. Vpogled v stanje digitaliziranosti slovenskih podjetij, ki je bilo izhodišče delovne skupine, je ponudila raziskava o digitalnem indeksu, ki so jo za potrebne Združenja Manager pripravili v A.T. Kearney. Delovna skupina je v septembru pripravila DIGITALNO OBLJUBO, ki spodbuja managerje, da razmislijo o korakih, ki jih lahko ali morajo narediti, da se podjetje pripravi na nove razmere in loti digitalizacije znotraj podjetja. Obljuba managerje usmerja v razmislek o pomembnosti izobraževanja o tej temi, pregleda realne situ­acije v podjetju, pripravi digitalne strategije ter primernem angažmaju virov, kot so čas, kadri in sredstva, za uresničitev digitalne preobrazbe. Digitalna obljuba je oseb­na obljuba, saj jo da manager sam sebi in svojemu podjetju. Kolektivni cilj obljube pa je pospešiti hitrost uvajanja sprememb, ki so odvisne od digitalne preobrazbe, v slovenskih podjetjih. Vsem članom je od Managerskega kongresa naprej Digitalna obljuba dostopna na spletni podstrani Združenja Manager, kjer se bo beležilo tudi število podpisnikov obljube. Poleg števca podpisnikov bodo na podstrani predstavljene tudi dodatne uporabne informacije glede posameznih točk obljube in referenčni primeri dobrih praks. www.zdruzenje-manager.si INOVA 2016 V Zagrebu bosta med 9. in 12. novembrom potekala 41. hrvaški salon inovacij z mednarodno udeležbo in 12. razstava inovacij, prototipov in študentskih poslovnih načrtov. Tako kot vsako leto sta salon in razstava INOVA 2016 priložnost za srečanje hrva­ških in tujih inovatorjev ter podjetnikov in za tudi uvajanje inovacij na hrvaški trg. Dolgoletno poslovno sodelovanje Hrvaške zveze inovatorjev s tujimi organizacijami inovatorjev, pokroviteljstvo Svetovne organizacije za inovatorje in industrijsko lastnino (WIIPA) ter dobre izkušnje prejšnjih udeležencev iz tujine so temelj priča­kovanega prihoda inovatorjev iz Tajvana, Malezije, Irana, Velike Britanije, Koreje, Romunije, Poljske, Indonezije, Tajske in sosednjih držav. INOVA 2016 je razstava inovacij, novih proizvodov in inovacij mladih s številnimi spremljajočimi vsebi­nami, mednarodnimi strokovnimi srečanji in posebej privlačnim programom ter nagradami. Poleg številnih medalj bo podeljena tudi tradicionalna nagrada Nikola Tesla najboljšemu hrvaškemu inovatorju. INOVA 2016 bo potekala v paviljonih 7 in 7a Zagrebškega velesejma. hr.inova-croatia.com ›› Dogodek 3D-tisk – priložnost za industrijo Gospodarska zbornica Slovenije – Združenja kemijske industrije, Naravoslovnotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani in GIZ Grozd Plasttehnika so v ponedeljek, 10. oktobra 2016, organizirali odmeven dogodek s področja 3D-tiskanja, ki je potekal v dvorani Gospodarske zbornice Slovenije. Odprtje dogodka in uvodni pozdrav sta na začetku podala Samo Hribar Milič, generalni direktor Gospodarske zbornice Sloveni­je, in Andrej Demšar, predstojnik OTGO, Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta. Prvo predavanje je imela izredna profesorica na naravoslovnotehniški fakulteti Deja Muck, ki je bila tudi glavna pobudnica za dogodek. Obiskovalcem je predstavila, kaj sploh je 3D-tiskanje, kje vse se uporablja in pokazala nekaj primerov. Navedla je tudi zanimiv podatek za letalski motor, ki tehta eno tono – če je izdelan s konvencionalnimi tehnologijami, je potrebno za izdelavo 6 ton materiala, če je pa izdelan s tehnologijo 3D-tiskanja pa le nekaj več kot eno tono materiala. Nato je izredni profesor Igor Derstvenšek s Fakultete za strojništvo Univerze v Ma­riboru bolj podrobno predstavil 3D-tiskanje oziroma tehnologije dodajanja materiala po plasteh. Poudaril je, da je panoga 3D-ti­skanja še vedno na začetku, saj je vredna le nekje 5 milijard evrov, vendar pa je ena izmed najhitreje rastočih panog in je od leta 2010 doživela kar šestkratno povečanje. V tem prvem delu sta nato svojo predstavitev imela še Janez Navodnik iz GIZ Grozd Plasttehnika in Goran Tomšič iz podjetja Komunikator, d. o. o. Sledil je odmor, med katerim si je bilo moč ogledati stojnice slovenskih podjetij, ki delujejo na področju 3D-tiskanja. Svojo stojnico je imelo več kot deset slovenskih podjetij. Predstavilo se je nekaj prodajalcev nizkocenovnih tiskalnikov in filamentov za te tiskalnike: 3DPrintshop, 3Way, d. o. o., Plastika Trček, d. o. o., iTe­hLab, d. o. o., in AzureFilm, d. o. o. Prisotna so bila tudi podjetja, ki se na slovenskem trgu že dlje časa profesionalno ukvarjajo s 3D­-tiskom: Intri, d. o. o., Chemets, d. o. o., in Ortotip, d. o. o. in tudi uradni zastopnik za podjetje Stratasys, ki je eden izmed vodilnih podjetij na področju profesionalnih 3D-tiskalnikov, Audax, d. o. o. Po odmoru je predstavnik podjetja BetAbram prestavil njihov 3D-tiskalnik za gradnjo hiš. Zanimanje za njihovo delo prihaja iz vsega sveta. Torej 3D-tiskanje hiš ni le domena Kitajcev, temveč je tudi v Sloveniji podjetje, ki izdeluje tiskalnike za 3D-tiskanje betona. Prav receptura za beton je pri tem predstavljala največji izziv, saj mora beton ob nanosu obstati na mestu. Nato je Gregor Kladnik iz prototipne delavnice v podjetju Gorenje predstavil njihove tiskalnike. Gorenje velja za prvo podjetje, ki je v Sloveniji kupilo svoj 3D-tiskalnik. Pred kratkim pa so njihov nabor 3D­-tiskalnikov še povečali za zelo zmogljiv 3D-tiskalnik, ki deluje po postopku stereolitografija, prav tako kot njihov prvi 3D-tiskal­nik. Nov 3D-tiskalnik odlikuje izredno velika delovna površina. Za njim je redni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani, doktor Edvard Govekar, predstavil njegove raziskave. V sodelovanju s podjetje DMG Mori razvija za njihove hibridne stroje nov način nanosa kovinskega prahu. Podjetje Balmar, d. o. o., je nato predstavilo uporabo postopkov 3D-tiskanja kovin pred­vsem v letalski industriji, saj se prav s tem področjem to podjetje največ ukvarja. Nato je besedo znova dobil Igor Derstvenšek, ki je predstavil uporabo 3D-tehnologije v medicini. V zadnjem delu dogodka je direktorica podjetja Chemets Barbara Wilkesmann Hočevar predstavila vakuumsko vlivanje, ki je posto­pek izdelave malih serij izdelkov, kjer izdelava kovinskega orodja ne bi bila upravičena. Jani Pogačnik je predstavil 3D-tiskanje v velikih dimenzijah z uporabo robotske roke. Nato pa je Domen Gregorič spregovoril še nekaj besed o 3D-tiskanju hrane. Zanimanje za dogodek je bilo izredno veliko, saj se ga je udeležilo približno sto poslušalcev. Vsi so bili ob poslušanju zelo navdušeni, ker nihče ni pričakoval, da se v Sloveniji na področju 3D-tiskanja toliko dela in raziskuje. In prav tako so bili vsi mnenja, da bi se takšen dogodek moral v Sloveniji zgoditi večkrat. Upajmo, da bo ta dogodek postal tradicionalen. »» Foto: Ivana Katarina Milinkovič in Luka Karlin »» Foto: Ivana Katarina Milinkovič in Luka Karlin HSTEC d.d. razširja svojo ponudbo servisa glavnih vreten obdelovalnih sistemov ›› HSTEC d.d. Podjetja HSTEC d.d. Zadar je ustanovljeno 1997. godine za razvoj, projektiranje in proizvodnjo preciznih visokohitrostnih elektromotornih vreten, direktnih pogonov in drugih visokohitrostnih tehnik, ter za inženiring, projektiranje in avtomatizacijo specialnih obdelovalnih strojev in sistemov. Fleksibilni tim vrhunskih strokovnjakov strojniške in elektroteh­nične stroke z bogatimi izkušnjami v razvoju, konstrukciji in izde­lovanju specialnih orodnih strojev ter implementaciji industrijskih robotov nudi optimalne rešitve na področju pogonske tehnike in industrijske avtomatizacije. Kot rezultat večletnih izkušenj v razvoju glavnih pogonov in vrhunske opreme, HSTEC razširja svojo ponud­bo na preizkušanje, optimizacijo in servisiranje ter popravke pogon­skih vreten in pogonskih sistemov (glavnih vreten orodnih strojev, direktnih pogonskih motorjev, motornih vreten) vseh znanih proi­zvajalcev, ki se vgrajujejo na sodobne obdelovalne centre. Znotraj HSTEC-ovega pogona se nahajata oddelek za montažo ter laboratorij za preizkušanje glavnih pogonov obdelovalnih strojev in sistemov. Da bi razširil svojo ponudbo je HSTEC dodatno opremljen s stroji za balansiranje vreten ter z napravami za merjenje in diagnostiko vi­bracij. Sama balansiranja vreten se izvajajo po DIN ISO 1940, HSTEC pa lahko na podlagi izkušenj ponudi analizo in diagnostiko vreten v stroju pri kupcu tudi pred samim servisom. Razvita je sodobno opremljena preizkusna postaja z avtomatiziranim upravljanjem pre­vzema podatkov (A/D konverzija), kontrole merilnih odčitavanj ter analize in izračune podatkov glavnih vreten, kot tudi avtomatskega ustvarjanja baze podatkov in kreiranja različnih preizkusnih poročil – protokolov. Program preizkušanja in diagnostike glavnih vreten je utemeljen na programski platformi National Instruments LabView 7.0, programski paket pa zagotavlja merjenja in analizo vibracij, mer­jenja premika in togosti ter stanja, zagrevanja in obnašanja vležajenja vretena. Preizkusni sistem je poleg merilne konzole, ki lahko spremlja 32 signalov v realnem času, opremljen tudi s pogonskim regulatorjem in numeričnim upravljanjem več proizvajalcev (BOSCH; SINUME­RIK). Posebna specialnost servisa podjetja HSTEC so visokohitrostna HSC vretena, ki jih podjetje tudi proizvaja. V nekaj zadnji let je pod­jetje razširilo storitve servisa in popravke motornih vreten različnih proizvajalcev. Servisirajo se vretena orodnih strojev v razponih hitro­sti 2.000-20.000 obr/min ter HSC vretena v „high-speed“ izvedbi z razponi hitrosti tudi do 60.000 obr/min. HSTEC servisiranje in končno preizkušanje izvaja po strogih standardih preizkušanja in kontrole kakovosti. HSTEC d.d. SERVIS IN POPRAVKI POGONSKIH ENOT HSTEC kot rezultat večletnih izkušenj in vrhun­ske opreme nudi preizkušanje, optimizacijo, servi­siranje in popravke pogonskih enot (glavnih vreten orodnih strojev, direktnih pogonskih motorjev, motornih vreten ter ostalih komponent orodnih strojev vseh vodilnih svetovnih proizvajalcev) ter priporočila za različne industrijske namene. Znotraj HSTEC-ovega pogona se nahaja oddelek za montažo in popravke, ter različne preizkusne postaje in naprave za testiranje ter optimizacijo elektromotornih pogonov. Popravki in končno preizkušanje se izvaja po strogih standardih kontrole kakovosti. HSTEC d.d. Zagrebačka ulica 100 info@hstec.hr HR-23000 Zadar www.hstec.hr Naprava za testiranje zavornih ploščic V prispevku je predstavljen razvoj naprave za avtomatično testiranje zavornih ploščic. Predstavljene so zahteve, ki jih trg postavlja zavornemu sistemu z diskom za kolesa ter razvoju zavornih materialov. Potreba po sledenju tržnim trendom je glavni povod za razvoj specializirane testne naprave. Naprava bo omogočila razvoj novih tornih materialov in optimiza­cijo obstoječih. Zavorne ploščice morajo dosegati ustrezno zavorno moč in življenjsko dobo. Ivan Vengust Martin Petric Pomembno je tudi, kakšna je zavorna moč pri prvih zaviranjih po menjavi ploščic in kakšne so karakteristike ploščic pri visokih temperaturah, ki se pojavijo pri ekstremnih zaviranjih. Vse to so zahteve za testno napravo, ki omogoča simulacijo realnih pogojev, programiranje merilnih sekvenc in merjenje signalov senzorike. Opisana je izbira krmilnega sistema, merilnih komponent in speci­fika izvedbe programskega dela projekta. 1 Uvod Proizvajalci zavornih ploščic se nenehno soočamo z različnimi izzivi, ki jih zahtevata trg ali varovanje okolja. Eden bistvenih v za­dnjih desetletjih je prav gotovo prepoved uporabe azbesta, ki je bil pred tem ena pomembnejših komponent zavornih mas. Po drugi strani se poleg zahtev, ki vplivajo na celotno industrijo, srečujemo s specifičnimi, ki zadevajo določen tržni segment. Pri vstopu na globalni trg zavornih ploščic (sl. 1) smo se srečali z zahtevami, ki na naših dosedanjih trgih niso imele pomembne vloge in ki jih z obstoječo raziskovalno opremo nismo mogli testi­rati. To je bil glavni povod za razvoj naprave za testiranje zavornih ploščic za kolesa. 2 Diskasti zavorni sistem Zavorni sistem (sl. 2) služi zaustavljanju vozila. Pri tem se kine­tična energija vozila pretvarja v toplotno energijo. Pri diskastih za­vornih sistemih se toplotni tok ustvari ob pritisku zavornih ploščic na površino zavornega diska. Zaradi tega se predvsem zavorni disk in zavorne ploščice močno segrejejo, kar privede do vrste fizikal­no-kemičnih reakcij, ki pomembno vplivajo tako na zavorno silo kakor tudi na življenjsko dobo tornega para. Pri razvoju tornih materialov zavornih ploščic so bistvenega pomena receptura frikcijske mešanice ter procesni pogoji, s kate­rimi definiramo razvoj mikrostrukture materiala in zagotovimo ponovljivost izdelave. Torni material zavornih ploščic je v osnovi sestavljen iz štirih različnih tipov komponent: • armaturna vlakna zagotavljajo mehanske lastnosti frikcijskega materiala, • s polnili izboljšamo izdelavnost frikcijske mešanice in znižamo ceno, • modifikatorji frikcije določajo nivo tornega koeficienta in posledično zavorno moč, • veziva povezujejo vse druge komponente. Razmerja med temi štirimi tipi ter vhodne surovine se med seboj bistveno razlikujejo glede na tržni segment in pričakovano aplikacijo zavor. Z vidika procesnih pogojev moramo v prvi fazi izdelave zavornih ploščic nujno regulirati zaporedje in način mešanja vhodnih surovin, da zagotovimo homogenost frikcijske mešanice in s tem ponovljivost posameznih šarž. Predpisi o masi briketa frikcijskega materiala, temperaturi, tlaku in času definirajo operacijo stiskanja, med katero material zavzame končno obliko. S temperaturnim profilom naknadne toplotne obdelave razvijemo mikrostrukturo tornega materiala, ki pomembno vpliva na stisljivost in obrabo zavorne mase. Testiranje zavornih ploščic poteka na dinamo-metru, na katerega vpnemo zavorni disk in zavorno čeljust, kamor vstavimo zavor­ni ploščici. Testni program je sestavljen iz določenega števila zaporednih zaviranj pri določenih pogojih in je lahko definiran na različne načine. Pogosto regulacija poteka v odvisnosti od časa zaviranja ali izmerjene temperature zavornega diska ali zavornih ploščic. Običajno pri tem merimo količine, ki omogočajo izračun tornega koeficien-ta ter obrabo zavornih ploščic. Trg zavornih ploščic za kolesa ima poleg zgoraj omenjenih splo­šnih zahtev še dodatne, ki jih do sedaj ni bilo možno testirati: • popuščanje zavorne moči pri prvih zaviranjih na povišani temperaturi, • zavorna moč v mokrem, • utekanje zavornih ploščic in • zaviranje z definirano vztrajnostjo. Naprava za testiranje mora, poleg zgoraj navedenih splošnih zahtev, zagotoviti vpetje celo-tnega zavornega sistema za kolo, pri čemer elek-tromotor služi za pogon osi, na katero je vpet vztraj­nik, ki simulira voznika. Naprava nam bo omogočila kontrolo parametrov tornih materialov med razvojem in možnost takojšnjih ustreznih sprememb. 3 Razvoj naprave Pri razvoju naprave smo sledili dvema pomembnima funkcijama, ki ju mora naprava zagotavljati. To sta vrtenje zavornega diska in kontrola zaviranja. Os zavornega diska z vztrajnikom poganja elektromotor preko jermenskega prenosa (sl. 3). Pogon mora zagotoviti visoko dina­miko delo-vanja, predvsem hitro pospeševanje. Dodatna zahteva je možnost izbire dodajanja energije med zaviranjem oz. simula­cije zaviranja med vožnjo po klancu navzdol. Zaradi razmeroma velikih vztrajnostnih mas in kratkih pospeševalnih ciklov je bil za pogon izbran 11 kW asinhronski elektromotor in vektorski fre­kvenčni regulator, ki lahko obratuje v momentnem načinu. V ele­ktromotor je vgrajen inkrementalni merilnik pozicije za natančno merjenje hitrosti vrtenja. Merilnik pozicije motorja je tudi pogoj za momentni način delovanja. Kontrola zaviranja je izvedena z linearnim aktuatorjem, ki ga upravlja servo pogon. Cilinder pritiska na zavorno ročico in simulira različne zaviralne sekvence (sl. 4). Specifični zahtevi sta zaviranje s konstantno zaviralno silo in zaviranje v določenem času od začetne do končne hitrosti. Za zaviranje s konstantno silo mora motor omogočiti pozicijsko kontrolo z omejevanjem momenta, za zaviranje v določenem času pa momentni način delovanja motorja in ciklično spreminjanje trenutnega momenta. Med testi je potrebno meriti spreminjanje sile na zavorno ročico. To izvedemo posredno z meritvijo obremenitve motorja med zaviranjem. Izbran je bil servo pogon, ki lahko deluje v pozicijskem in momentnem načinu in ima cikli­čen dostop do internih podatkov (regulator B&R ACOPOS micro in ustrezen servo motor). Med izvajanjem testov naprava meri, računa in shranjuje številne parametre. Na napravi so senzorji za merjenje zaviralne sile, tlaka v zavornem sistemu, temperature diska in zavorne čeljusti. Zaviralno silo oz. zaviralni moment merimo na ročici, na katero je name­ščena zavorna čeljust (sl. 5). Levi del ročice je uležajen na os gredi z zavornim diskom, na drugi del je nameščena natezna merilna celica z merilnimi lističi in ojačevalnikom izhodnega signala. Senzor tlaka v zavornem sistemu je nameščen med zavorno ročico in zavorno čeljust. Tlak olja lahko med močnim zaviranjem doseže vrednosti do 60 barov. Za merjenje temperature vrtečega diska sta uporabljena dva senzorja. Brezdotični infrardeči senzor meri ener­gijo sevanja diska v območju od 100 do 600 °C. Drsni senzor drsi po površini diska. Nameščen ima termočlen tipa K, ki lahko meri temperaturo v še večjem območju (-200 do 1350 °C). Temperatura diska lahko med intenzivnimi testi preseže 500 °C. Krmilni sistem naprave je prikazan na sliki 6. Osrednji element krmiljenja je kompakten industrijski računalnik B&R APC2100 [2]. Ohišje je majhno (200 x 115 x 40 mm), podobne velikosti kot npr. zunanja CD enota. Procesor je dvojedrni Intel Atom E3827, sistem ima 4 GB RAM-a in 24 V napajanje. Namesto diska upora­blja 64 GB CFast kartico, ki je podobna CompactFlash karticam, le da namesto PATA vmesnika uporablja hitrejši SATA vmesnik. Vse to omogoča, da lahko PC obratuje brez hladilnih ventila­torjev. Na enoti sta dva Ethernet vmesnika, ter dodatni vmesnik za PowerLink, CAN in RS232 komunikacije. Operacijski sistem PC-ja je Windows Embedded 7, paralelno z njim pa teče še sistem ARwin za delo v realnem času, ki zagotavlja deterministične odzive krmilnega sistema. Win7 in ARwin si podatke izmenjujeta preko virtualnega TCP/IP vmesnika preko RAM-a z dvojnim dostopom. Oba sistema sta med seboj neodvisna. Program za upravljanje naprave teče znotraj ARwin sistema in lahko obratuje, tudi če bi se operacijski sistem Win7 zaradi napake ustavil. Večino enot krmilnega sistema povezuje hitra Ethernet povezava s protokolom PowerLink [3]. PowerLink je standardiziran protokol z lastnostmi trdega realnega časa. Zagotavlja deterministične pre­nose podatkov v časovnih intervalih od 400 us navzgor. PowerLink povezuje APC2100, I/O enote (X20 BC0083) in servo regulator ACOPOS micro. Enota X20 BC0083 je vmesnik do X2X vodila, na katerem so I/O moduli sistema, digitalni vhodi in izhodi, analogni vhodi in izhodi in analogni temperaturni vmesnik za termočlene. Na X2X vodilu je tudi varnostni krmilnik SLX 210 z varnostnimi I/O moduli. Servo regulator ACOPOS micro sprejema ukaze in ciklične refe­rence preko PowerLink povezave, preko iste vrača PC-ju stanje in trenutne podatke o poziciji in obremenitvi. Regulator CT UnidriveM 701 je z APC2100 povezan s CAN vmesnikom. Uporabljen je CANopen protokol. Prav tako kot PowerLink omogoča ciklične prenose ukazov, referenc in statusov, konfiguracijo podatkovnih blokov, prenos podatkov pa je nekoliko počasnejši. Za varnost delovanja naprave je uporabljen varnostni krmilnik B&R SLX 210. Ta krmilnik je neodvisen od drugih enot krmilnika. Preko svojih vhodov in izhodov omogoča vklop in izklop moči naprave, izvaja logiko izklopa v sili, prepreči delovanje naprave, če so vrata odprta, ne dovoli odpiranja vrat, če se disk vrti ipd. Razvoj aplikacije za napravo poteka v programskem okolju B&R Automation Studio z vsemi PLCopen jeziki, ter jeziki, C, C++, BASIC. Programske jezike je mogoče kombinirati, izberemo lahko najprimernejšega za določeno funkcijo. Aplikacija je napisana v ANSI C in PLCopen jeziku ST (Structure Text). Sestavljena je iz treh delov: iz programske in sekvenčne logike, logike za varnostni krmilnik in grafičnega vmesnika HMI. Osrednji del sekvenčne logike je zadolžen za izvajanje testne sekvence naprave. Način izvajanja testne sekvence določa program, ki ga sestavljajo nastavitveni parametri in variabilno število para­metriziranih blokov. Parametri bloka določajo, kako se kontrolira glavni motor za pogon zavornega diska, na kakšen način zaviramo ter kako vklapljamo ali izklapljamo dodatne enote naprave. Kot primer je naveden program, ki izvede naslednje: blok 0: 90 s ponovitev zaviralnih ciklov s pospeše-vanjem diska do 25 km/h v 2 s in zaviranji do 5 km/h v 7 s, med zaviranji motor poganja disk z 800 W moči, vključena sta odsesovalni ventilator in ventilator za veter s fiksno hitrostjo 25 %; blok 1: 10 s premor, v katerem se disk vrti s hitrostjo 3,0 km/h; blok 2: 60 s ponovitev zaviralnih ciklov, ostalo enako kot blok 0; blok 3: ohlajanje diska na temperaturo 50 °C, med-tem se disk vrti s hitrostjo 5,0 km/h, vključen je venti-lator za veter s hitrostjo 100 %; blok 4: izklop enot ter ustavitev izvajanja programa. Blok 0 vsebuje ukaz za zaviranje od hitrosti 25 km/h na 5 km/h v 7 s. Med takšnim zaviranjem je potrebno regulirati silo pritiska na zavorno ročico. Cilj je, da bo želeni čas zaviranja dosežen čim bolj točno. Uporabljen je PID regulator (MTBasicPID), ki primerja referenčni hitrostni profil z dejanskim in glede na trenutno napako povečuje ali zmanjšuje silo zaviranja (slika 7). Z optimizacijo PID parametrov je doseženo natančno sledenje referenci (slika 9). Številne kompleksne funkcije naprave so realizirane z uporabo mapp komponent. Mapp tehnologija [4][5], ki jo uporablja ra­zvojno okolje B&R Automation Studio, je zasnovana na objektnih principih gradnje programov. Mapp kompo-nente predstavljajo preizkušene modularne gradnike, ki jih dodajamo v program, povezujemo med seboj in jih nato v programu upravljamo preko pripravljenega uporabniškega vmesnika. Mapp komponente so nadgradnja tehnologije funkcijskih blokov, ki jo je uvedla PLCo­pen standardizacija [6]. Združujejo večje število funkcijskih blokov v bolj kompleksne enote. V našem programu so mapp komponente uporabljene za kontro­lo osi za zaviranje in osi za vrtenje glavnega motorja (MpAxisBa­sic), za zapisovanje izmerjenih in izračunanih podatkov (MpDa­taRecorder in MpDataRegPar) ter za nalaganje in shranjevanje ali nalaganje programov poteka testiranja (MpRecipeXml in MpReci­peRegPar). Osnovni komponenti lahko dodamo dopolnilne in tako razširimo funkcional-nost. Kot primer, pri kontroli osi za zaviranje komponenta MpAxisCyclicSet funkcijam pozi-cioniranja osi doda še možnost cikličnega spreminjanja momenta motorja. Na sliki 8 so prikazane mapp komponente za zapisovanje po­datkov v izhodno datoteko. Z vhodnimi parametri komponente MpData Recorder (RecordMode, SamplingTime) dolo-čimo način zapisovanja podatkov in čas vzorčenja (npr.: vzorčenje v enako­mernih časovnih inter-valih, interval 10 ms). Parametri kompo­nent MpDataRegPar (PVName) določijo spremenljiv-ke, ki jih zapisujemo. Poleg omenjenih obstaja še obširen nabor drugih mapp kompo­nent za funkcije, kot so: realizacija alarmov, vizualizacija podatkov, HMI vmesniki, povezana gibanja osi, kot je leteče žaganje [5], večosni CNC krmilniki, kontrola različnih robotskih rok ipd. 4 Testi in analiza podatkov Na napravi se lahko izvajajo avtomatizirani testi zavornih ploščic in komponent zavornih sistemov z diskom. S programom in para­metri programskih blokov lahko vplivamo na izvedbo testa. Med izvajanjem testa se snema 14 parametrov, podatki so zapisani v ASCII 'cvs' datoteko, ki jo lahko kasneje analiziramo s preglednico ali drugim programom. Prikazanih je nekaj posnetih podatkov iz opravljenih testov. Diagrami so pripravljeni s programom gnuplot [7], ki je odlično orodje za hitre analize podatkov in vizualizacijo. Slika 9 prikazuje začetna zaviranja testa, kjer zaviramo od hitrosti 25 na 5 km/h v 7 s, glavni motor med zaviranjem dodatno poganja disk z 800 W moči. Vidimo lahko, da PID regulator po začetnem prenihaju hitro ujame referenčno hitrostno rampo. Test služi za primerjavo utekanja frikcijskih materialov, saj se sila na ročici spreminja glede na ute­čenost zavorne ploščice ter glede na temperaturo na disku. Obenem je dober pokazatelj za študij naknadne toplotne obdelave, s katero lahko zavorne ploščice pripravimo na obratovalne pogoje. Slika 10 prikazuje temperaturo zaviralnega diska pri testu, kjer ponavljamo ostra zaviranja od 25 na 2 km/h, sila na zavorno ročico je med zaviranjem konstantna in znaša 70 N. S tem testom spremljamo bodisi torni koeficient bodisi čas zaviranja v odvisnosti od temperature. Omenjeni informaciji sta bistvenega pomena pri načrtovanju frikcijskih mešanic ter določitvi procesnih pogojev, s katerimi skušamo zagotoviti enakomerno zavorno moč neodvisno od obratovalne temperature. Prikazani sta dve meritvi tempera­ture diska. Meritev iz IR senzorja ima v veliko šuma, ki je posledica hladilnih luknjic na površini diska. Gnuplot omogoča s funkcijo 'smooth bezier' prikaz povprečene vrednosti temperature. 5 Sklep Naprava za avtomatizirano testiranje zavornih ploščic je bila razvita in izdelana v pod­jetju PS, d. o. o., Logatec za podjetje Sinter, d. o. o., Ljubljana. Oba partnerja sta združila znanja in izkušnje s svojih področij pri zasnovi, specifikaciji in razvoju tehnološko zah­tevne preizkuševalne naprave. Naprava omogoča kontrolo parametrov tornih materialov med razvojem in takojšnje spremembe, če so potrebne, torej hitrejši in bolj kvaliteten razvojni cikel. Viri: [1] BikeRumor.com: (http://www.bikerumor.com/2013/ 04/15/sram-hydro-r-hydraulic-road-rim- disc-brakes -unveiled-details-first-rides) 2009. [2] B&R_APC2100: (https://www.br-automation.com/en-in/products/industrial-pcs/automation­-pc-2100) [3] Ethernet PowerLink Standardization Group: Industrial Ethernet facts 2nd Edition, Sep. 2013. [4] B&R mapp technology: [5] LIAM Lab: White Paper, mapp technology Bench-mark - flying saw (www.br-automation.com/smc/d8fa16e36ce14990f40a77fcb7c42bbf2ae1f6cf.pdf) [6] PLCopen.org: (http://www.plcopen.org) [7] Gnuplot: (http://www.gnuplot.info/gnuplot homepage) »» Slika 1: Zavorna čeljust in zavorne ploščice. Na dveh sta nameščena zavorna batka iz čeljusti. Ivan Vengust • PS, d. o. o., Logatec Martin Petric • SINTER, d. o. o., Ljubljana ›› »» Slika 2: Zavorni sistem kolesa z diskom [1]. »» Slika 3: Pogon zavornega diska. »» Slika 5: Merjenje zaviralne sile in temperature diska. »» Slika 4: Zaviral­ni aktuator lahko pritiska na zavorno ročico s konstantno ali spremenljivo silo. »» Slika 6: Blokovni diagram krmilnega sistema naprave. »» Slika 7: PID regulacija zaviranja. »» Slika 8: Realizacija funk­cije zapisovanja podatkov z mapp komponentami. »» Slika 9: Diagram PID zaviranja s spremenljivo silo; prikazana je hitrostna referenca (3) in dejanska hitrost diska (6). »» Slika 10: Diagram porasta temperature med zaviranjem; hitrost diska (6) in temperatura diska merje­na z drsnim (8) in IR senzorjem (9). Pritisno vpenjalo »compact« Nova serija kompaktnih hidravličnih pritisnih vpenjal poe­nostavlja vpenjanje na raznih napravah ter na mizah in pahih stiskalnic, kjer je prostora malo. Nova različica »compact« v primerjavi s priljubljenim pritisnim vpenjalom »classic« prinaša manjše izmere in maso ob enaki vpenjalni sili. Nova ergonomska zasnova s prijemalnimi vdolbinami in zao­kroženimi robovi za lahko vstavljanje v T-utor omogoča bistveno varnejše rokovanje in preprostejšo montažo. Ti vpenjalni elementi so optimalni za naknadno vgradnjo ter odpravljajo potrebo po normiranju širine in globine orodja. Hidravlična vpenjala so sestavljena iz vpenjalne glave in pritr­dilne noge za ročno pozicioniranje v T-utoru na mizi oz. na pahu stiskalnice. Za DIN-širine 14, 18, 22 in 28 mm so na voljo različne izvedbe. Pri uporabi na drugih napravah se vpenjalne glave lahko privijejo tudi brez noge, na primer na fiksne vmesne letve. Če se bat obremeni s tlakom največ 400 bar, se element zategne in ustvari vpenjalno silo od 19,6 do 78 kN. Bat sprosti sila vzmeti, celoten hod pa znaša 8 ali 12 mm, odvisno od elementa. Protikorozijska površinska zaščita omogoča uporabo tudi v zahtevnih okoljih do temperature 120 °C. Sprednji del vpenjalnega elementa je bil preoblikovan za vgradnjo na orodja z omejenim prostorom: tako glava kakor tudi vodilni robovi na nogi so ergonomsko zaokroženi za lahko vstavljanje. Posebna vdolbina na glavi izboljšuje oprijem vpenjalnega elementa in tako poenostavlja menjavo orodja. ROEMHELD za hitrejšo in lažjo pripravo ponuja tudi kotni vr­tljivi zglob in parkirno postajo, na katero si operater obesi vpenjala za čas menjave orodja. ROEMHELD je pripravil tudi aplikacijo za tablice, ki uporab­nikom zagotavlja popolne in pregledne informacije o izdelkih in rešitvah za vpenjanje in menjavo orodij za obdelavo pločevine. Aplikacija vključuje celoten katalog z več kot 1500 izdelki in razli­čicami, številne predstavitvene filme, delno animirane 3D-prikaze, fotografije aplikacij, tehnične podatkovne liste ter številna področja uporabe na stiskalnicah in štancah. Aplikacija je na voljo za prenos na naslovu www.roemheld-gruppe.de/app. www.halder.si SECOMEA v7.0 – enostavno, hitro in zanesljivo Podjetje SECOMEA je z zadnjo nadgradnjo programske opreme SiteManagerja dodala napredno funkcijo detekcije vaših naprav, ki avtomatično poišče vse mrežne naprave, jih izpiše na ekran in hkrati priporoči najprimernejši protokol za oddaljen dostop do vaše naprave. Po novem tako z enim korakom ustvarite agenta, ki je do sedaj potreboval ročno vnašanje IP-naslova in ročno izbiranje primernega protokola. Enako velja za priključene USB-naprave, ki so ravno tako avtomatično zaznane ter prikazane in tako tudi tu potrebujete samo en korak, da vašo USB-napravo naredite do­stopno. Za lažjo predstavo pa so naredili video, ki prikazuje, kako enostavno je dodajanje vaših naprav za oddaljen dostop. Z verzijo 7.0 pa SiteManager omogoča tudi priključitev večjega števila USB­-naprav. Z uporabo USB huba lahko sedaj priključite toliko USB­-naprav, kolikor imate prostih agentov v SiteManagerju. Podjetje SECOMEA vedno stremi k temu, da naredi svojo rešitev intuitivno in enostavno za uporabo. Nova napredna funkcija iskanja naprav pohitri proces nastavitev, kakor tudi izloči možnosti napak pri nastavitvah. Z novo verzijo programske opreme lahko uporabniki, ki niso vešči mrežnih tehnologij, hitro in pravilno nastavijo dostop do željenih naprav.” www.tipteh.si Podjetje NI najavlja prvo aplikacijsko ogrodje za množične sisteme MIMO, da bi pospešilo inovacije na področju prototipov sistemov 5G NI (Nasdaq: NATI), ponudnik rešitev na podlagi enotne plat­forme, ki inženirjem in znanstvenikom omogočajo reševanje največjih svetovnih inženirskih izzivov, je danes najavilo prvo aplikacijsko ogrodje za sisteme MIMO na svetu. V kombinaciji s programsko določeno strojno radijsko opremo NI zagotavlja ta programska referenčna zasnova dobro dokumen­tiran, rekonfigurabilen in parametrski fizični sloj, ki je napisan in dobavljen v izvorni kodi okolja LabVIEW, raziskovalcem pa omo­goča izdelavo prototipov tradicionalnih in množičnih sistemov MIMO. Aplikacijsko ogrodje MIMO omogoča razvijalcem brezžičnih sistemov razvoj algoritmov in ocenjevanje IP po meri, tako da lahko rešijo številne praktične izzive, povezane z uporabo realnih sistemov MIMO z več uporabniki. Aplikacijsko ogrodje MIMO je razširljivo na 4 do 128 anten, tako da lahko uporabniki skupaj s strojnimi platformami NI USRP RIO in NI PXI ustvarijo velike antenske sisteme z minimalnim dodatnim delom pri integraciji ali načrtovanju sistema. Sistem je že od začetka primeren za izvajanje poskusov z množičnimi sistemi MIMO in nemoteno vključevanje lastnih algoritmov za obdelavo signalov, kar zahteva le delček časa, ki bi ga potrebovali pri drugih pristopih, tako da je hitrejši celotni postopek načrtovanja, ko se industrija za brezžične sisteme naglo pripravlja na opredelitev tehnologije za sisteme 5G. Raziskovalci iz Univerze v Bristolu, ki sodelujejo v programu NI za vodilne uporabnike na področju RF in komunikacije, so prila­godljivo platformo NI za izdelavo prototipov uporabili za raziskave na področju sistemov 5G, zdaj pa so skupaj z Univerzo v Lundu najavili svetovni rekord: kar 22-kratno povečanje spektralnega izkoristka v primerjavi z današnjimi omrežji 4G. »Platforma MIMO podjetja NI je pomembno pripomogla k našim raziskavam na področju množičnih sistemov MIMO,« je povedal profesor Andrew Nix, vodja skupine CSN in dekan za inženiring v Univerzi v Bristolu. »Ogrodje za aplikacije MIMO, ki nam ga je priskrbelo podjetje NI, je naši ekipi pomagalo začeti iz naprednega izho­dišča. Popolnoma usklaje­na programska in strojna oprema pa sta nam omogo­čila hiter preskok iz teorije v realne prototipe. Posledično smo lahko dokazali potencial množičnih sistemov MIMO kot potencialne tehnologi­je za omrežja 5G, saj smo postavili svetovne rekorde na področju spektralnega izkoristka.« Za več informacij o novem ogrodju za aplikacije za množične sisteme MIMO obiščite www.ni.com/sdr/mimo. O Univerzi v Bristolu Univerza v Bristolu je med najbolj priljubljenimi in uspešnimi univer­zami v Veliki Britaniji. Na seznamu QS World University za leto 2015 je bila uvrščena med najboljših 40 univerz na svetu in na 9. mesto v državi. Univerza v Bristolu šteje po novi analizi Research Excellence Framework (REF) 2014 med naj­boljših pet ustanov na področju raziskav v Veliki Britaniji. Je članica skupine Russell Group, ki združuje univerze v Veliki Britaniji z močnim poudarkom na razisko­vanju, in članica skupine Worldwi­de Universities Network, ki zdru­žuje svetovno vodilne ustanove s poudarkom na raziskovanju. Univerza je bila ustanovljena leta 1876, listino Royal Charter pa je dobila leta 1909. Bila je prva uni­verza v Angliji, ki je ženske spre­jemala pod enakimi pogoji kot moške. Je pomemben dejavnik v gospo­darskem, družabnem in kulturnem življenju mesta Bristol ter njegove­ga zaledja, pomemben vpliv pa ima tudi v svetovnem merilu. Ima več kot 16.000 dodiplomskih in skoraj 6.000 podiplomskih študentov iz več kot 100 držav z raziskovalnimi stiki po vsem svetu. Dvanajst nekdanjih študentov in zaposlenih iz Univerze v Bristolu je dobilo Nobelove nagrade, med njimi je bil tudi Sir Winston Chur­chill, ki je bil kancler univerze od leta 1929 do leta 1965. Rešitev brez hidravlike za avtomatizirano vpenjanje ›› Kadar delo na pomičnih mizah in strojih za brizganje plastike zahteva vpenjanje orodja brez olja, so potrebni vpenjalni sistemi brez hidravlične podpore. V podjetju Hilma-Roemheld GmbH iz Hilbenbacha so razvili nove elektromehanske zagozdne vpenjalne elemente, ki se odlikujejo s svojo prilagodljivostjo, velikimi vpenjalnimi silami in programirljivimi pogoni. Primerni so za vsestransko uporabo tam, kjer ni prostora za hidravlično olje – npr. pri popolnoma električnih strojih, v živilski industriji in v čistih sobah. Ker so vse funkcije električno nadzorovane, se nove komponente dobro vključujejo tudi v rešitve za avtomatizacijo. Elektromehanska zagozdna vpenjala tako kot hidravlične sestrske različice delujejo v dveh smereh ter so sestavljena iz vodilnega ohišja in vpenjalnega bata. Vpenjalne sile pri 24-voltni različici so zdaj bistveno večje – do 240 kN pri toku samo 3,8 A. Vpenjalni elementi so še posebej primerni za sisteme, ki zahtevajo velike vpenjalne sile orodij in kalupov na omejenem prostoru. Poljubno programirljivi hod in vpenjalna hitrost S programirljivimi standardnimi pogoni je mogoče poljubno izbirati lego vpetja in sprostitve bata do največjega hoda 25 mm. Izbere se tudi hitrost premikanja bata. Ob prekinitvi oskrbe z električno energijo ima zagozdno vpenjalo mehansko blokado, ki orodje zanesljivo zadrži v danem položaju. Ohrani se tudi aktivni program pogona z zadnjimi vnesenimi vrednostmi. Preprost vmesnik z motornim in krmilnim kablom olajša name­stitev. V obsegu dobave je še krmilni modul, ki omogoča povezavo z zunanjim PLC-jem. Električni nadzor za večjo varnost Za zanesljivo delovanje poleg mehanske blokade skrbi električni nadzor vpenjalne sile in položaja bata. V pogon je vgrajen nadzor položaja, ki sporoča, ali je bat v osnovnem položaju ali iztegnjen. Zajem podatkov v povezavi s programirljivim pogonom omogoča popolnoma samodejno delovanje in zagozdno vpenjalo je tako pripravljeno za Industrijo 4.0. Prilagodljivost za vsestranske možnosti uporabe Zagozdno vpenjalo s številnimi standardnimi izvedbami in mo­žnostmi opreme je uporabno za najrazličnejše namene. Vpenjalni element je tako primeren za orodja z različnimi višinami vpenjal­nega roba in dimenzijami za privitje po standardu Euromap ali po meri. › www.halder.si »» Novo programirljivo elektro­mehansko zagozdno vpenjalo za vpenjanje orodij brez olja (fotografija: Römheld GmbH) Nov napajalnik serije NPF, NPF-120D-BE Mean Well napajalniki za LED-program ›› V zadnjih dveh letih se pojavlja veliko novih proizvajalcev panelnih LED-svetil. Mean Well v svojem pestrem prodajnem asortimentu ponuja veliko različnih inovativnih rešitev na tem področju, v mesecu septembru pa so dodali še novost, ki vam jo predstavljamo danes. Mean Well predstavlja nov napajalnik serije NPF. Serija NPF je sicer že dobro poznana, v mesecu septembru pa so jo nadgradili še z modelom NPF-120D-BE. Napajalnik se ponaša z dobro zna­no možnostjo dimanja 3 v 1, ki je zelo dobro sprejeta predvsem med izdelovalci LED-panelov, saj uporabniku omogoča dimanje s tremi različnimi možnostmi (1-10 VDC, 0-100 kOHM, PWM signal), kar naredi napajalnik še bolj primeren za širši prodajni krog. Predstavljamo vam Mean Well NPF-120D-BE, nadgradnjo modela NPF-120 D–120 W napajalnik z 12 V@200 mA pomožnim izhodom. Napajalnik ima enake lastnosti kot model NPF-120 D, ponuja izhodne napetosti od 12 V do 54 V, zažene se v manj kot 500 ms, v stanju pripravljenosti potroši manj kot 0,5 W, stopnja IP zaščite je 67. 12 V@200 mA pomožni izhod je primeren predvsem za panelne svetilke s senzorji ali kontrolerji ter drugimi notranjimi LED-sistemi. Specifikacije: • širok razpon enofazne izmenične napetosti 90~305 VAC • Aktivna PFC funkcija • Tip »HL« LED-napajalnik, poraba v stanju pripravljenosti <0,5 W • Visok izkoristek 89 % • Hlajenje s pretokom zraka • Delovna temperatura :-40~+90 °C (na ohišju) • Zaščite proti kratkemu stiku/prenapetosti/preobremenjenosti/pregretju • Certifikati: UL/CUL/ENEC/CB/CE • Dimenzije (D x Š x V): 191 x 63 x 37,5 mm • 5 let garancije › www.lcr.si Zelo fleksibilen in robusten, pa tudi enostaven za montažo in uporabo. Sistem varovanja vodnikov REIKU REIKU, katerega zastopnik na slovenskem trgu je podjetje INOTEH, že vse od leta 1969 proizvaja zelo kakovostne sisteme varovanja vodnikov, ki po­magajo občutno zmanjšati izpade proizvodnje. Prodajni program proizva­jalca, poleg rebrastih cevi v veliko premerih in iz najrazličnejših plastičnih materialov, zajema več kot 8.000 različnih proizvodov za varno povezavo cevi na robote in drugo opremo. Kabelska zaščita REIKU izpolnjuje ekstremne zahteve za pre­vzem različnih obremenitev – kemičnih in termičnih, statičnih in dinamičnih. Medtem ko sistem neprestano sledi gibom robotskih rok, ščiti vodnike pred obrabo, tlakom, udarci, prepogibanjem in torzijo. REIKU proizvaja svoj sistem varovanja vodnikov iz zelo kakovo­stnih tehničnih plastičnih mas. Negorljiva sredstva brez halogena, kadmija in tudi brez fosforja zagotavljajo, da so cevi in spojni ele­menti samogasilni in odporni prot topilom, olju, gorivu ter masti. Za dolge cikle produkcije brez zastojev Za naše stranke je ključnega pomena dolgotrajna zanesljivost njihovih končnih izdelkov. Zato proizvajalec REIKU uporablja samo zelo odporne surovine, primerne za najzahtevnejše namene uporabe. Vsi končni izdelki proizvajalca se testirajo v lastnih labo­ratorijih in pilotnih aplikacijah pri strankah. Na podlagi tega imajo izdelki REIKU pri proizvajalcih robotov in drugih uporabnikih dober ugled. Od rebrastih cevi do proaktivnega kompletnega sistema Sistem varovanja vodnikov REIKU zajema cevi nazivnih velikosti od 7 do 90 mm in tudi številne potrebne spojne elemente. K spojnim elementom spadajo kardan cevna držala, objemke, vzmeti, nosilci vzmeti, zaščite, zglobi, zvezde itd. Ti elementi ščitijo celotni sistem pred poškodbami. Inštalacija cevi se običajno napravi s specialnimi pritrditvenimi objemkami z dvema načinoma zaprtja (plastično ali kovinsko). Z uporabo dodatnih zaščit se odpornost proti obrabi in udarcem še poveča. S kabelsko zvezdo REIKU se lahko sistem zatesni in se s tem prepreči vstop nečistoč v sam sistem, ki bi lahko poškodovala vodnike. Zvezde omogočajo tudi posamezno vodenje vodnikov in njihovo fiksiranje. Pritrditev zvezde na cev se lahko izvede s protektorjem ali objemko. Osnovna prednost sistema REIKU je v preprečitvi torzijskih momentov. Zaščitne cevi se lahko v pritrditve vstavijo vrteče (niso fiksirane). S tem pri tipičnih gibih, ki nastajajo pri robotiki in pri rokovanju z materiali, ne pride do nezaželenih napetosti in s tem do obremenitev zaščitenih vodnikov. V praksi to pomeni znatno podaljšanje življenjske dobe kompletnih sistemov in preprečitev nezaželenih zastojev v proizvodnji. www.inoteh.si »» Slika 1: Spojni elementi REIKU »» Slika 3: Proaktivni sistem ERIKA »» Slika 2: Primer vgradnje sistema na robotu KUKA REIKU REIKU je mednarodno podjetje s sedežem v kraju Wiehl, Nemčija. Usta­novljeno je bilo leta 1969. Podjetje je usmerjeno v perfekcionizem s ciljem ustvarjanja najboljših možnih rešitev s posebnimi lastnostmi. REIKU ima svoj lastni oddelek raziskave in razvoja, ki sisteme varovanja vodnikov ve­dno znova optimira in prilagaja trgu. Več informacij o sistemu varovanja REIKU in drugih izdelkih tega proizva­jalca dobite pri podjetju INOTEH. INOTEH, d. o. o. K železnici 7 2345 Bistrica ob Dravi t.: 02/673 01 34 e: gp@inoteh.si www.inoteh.si Servo pogoni, ki omogočajo intuitivno sledenje ritma proizvodnih procesov Roboti in servo pogoni Mitsubishi Electrica zagotavljajo ustrezno hitrost obravnave/manipuliranja ob hkratni prostorski varčnosti. Mitsubishi Elec­tric kot dolgoletni partner za najrazličnejše industrije s svojimi rešitvami in inovacijami oskrbuje tudi medicinsko in farmacevtsko industrijo. V najrazličnejših aplikacijah, predvsem, kjer se vgrajujejo roboti in servo pogoni, je Mitsubishijev dejavnik uspeha hitrost operacij ob hkratni prostorski varčnosti. V tem članku je predstavljena uporaba Mitsubishijevih robotov in servo pogonov v aplikaciji polnjenja in pakiranja majhnih stekleničk (viale oziroma ampule) za namene medicine. »Viala« je tehnični pojem namenjen poimenovanju stekleničk, ki se uporabljajo v medicini, z namenom shranjevanja zdravil, na primer cepiv. V procesu polnjenja in pakiranja tovrstnih stekleničk se pojavlja potreba po ustrezni aplikaciji, ki omogoča ustrezno preciznost, poleg tega pa omogoča prostorsko učinkovitost, saj so dimenzije stekleničk vse prej kot velike. Podjetje v Nemčiji, zadolženo za pa­kiranje omenjenih stekleničk s cepivom, je iskalo rešitev za dobavo in pakiranje vial različnih velikosti na precej omejenem prostoru (pribl. dva kvadratna metra). S to nalogo so se obrnili na švicarsko podjetje Robotronic, specializirano prav za robote kompaktnih dimenzij za namene manipuliranja. Konkretno je govora o MRT oziroma modularni robotski tehnologiji (v nadaljevanju MRT celica), ki omogoča fleksibilne funkcije v kompaktni konstrukciji, razvite s strani Robotronica. Bolj konkretno, gre za kompaktno robotsko celico dimenzij 1,0 x 1,3 metra, kar je približno velikost Europalete, v višino pa celica meri 2,2 metra. Robotronic kot izde­lovalec manipulacijskih sistemov v aplikacijah vgrajuje izključno robote Mitsubishi Electrica. Prilagojen in celovit koncept Aplikacija, uporabljena v konkretnem problemu, je sestavljena iz dveh MRT robotskih celic, vsaka s svojo vertikalno roko/robo­tom ter transportnim trakom gnanim s skupno osmimi Mitsubishi servo motorji za natančno pozicioniranje omenjenih medicinskih stekleničk. Proizvodna linija, na kateri so MRT celice vgrajene, je sestavljena iz transportnega traku za steklenič­ke in transportnega traku za zaboje (nadaljnje pakiranje). Ko so enkrat stekleničke napolnjene in vstavljene v zaboj, so zaboji transportirani v finalni pakirni postopek. Stroj za toplotno oblikovanje namenjen izdelovanju plastičnega ovoja je lociran poleg omenjenih MRT celic. Seveda je Robotronic kot sistemski integrator pri konstruiranju celotne aplikacije za zagotavljanje optimalne interakcije med vsemi gradniki povezljivost izboljšal z uporabo 12 Mitsubishijevih servo motorjev. Vgrajena MELFA RV-4FL industrijska robota sta krmiljena z Mitsubishijevo večnamensko CPU platformo, t. i. iQ platformo, na katero sta vključeni dve robotski centralni procesorski enoti Q172DR­CPU, procesorska enota za gibanje Q172DCPU in PLK centralna procesorska enota Q03UDECPU. Oba robota sta namenjena ma­nipulaciji stekleničk, dvigovanju napolnjene serije petih stekleničk s pomočjo vakuumskih prijemal, ter končno namestitev stekleničk za ovijanje v folijo. Zapakirane enote so nato poslane v pakirni postopek. Oskrbna veriga deluje v neprekinjenem ritmu, posledič­no mora ovijalec končnih proizvodov delovati v pravilnem ritmu. Proces mora slediti ustreznemu ritmu, saj robot napolni 60 ovojev na minuto, kar pomeni skupno 300 stekleničk. Servo pogoni narekujejo ritem Transportni trak premika stekleničke k osmim sprejemnim toč­kam, ki so vsaka posebej opremljene z vijakom za pozicioniranje v MRT celici. Vsak pozicijski vijak je gnan s pomočjo Mitsubis­hijevega MR-J4 servo motorja, ki zbira stekleničke v linije, ter jih združuje po pet v vrsto. Izboljšan proces pozicioniranja, pri kate­rem so stekleničke locirane direktno na vijaku za poravnavo/grupacijo, omogoča prihranek prostora in pripomore h kom­paktni konstrukciji MRT celice. Vgrajena funkcija spremljanja omogoča natančno štetje stekleničk. Dinamičnost Mitsubishijevih servo po­gonov pri vgradnji v transportne trakove omogoča hitro pospeševanje in zaviranje ter visok navor, poleg tega pa tudi gladko zaganjanje in zaustavljanje. Funkcija avtomatskega filtriranja vibracij ščiti pred tresenjem gnanih trakov, medtem ko dodaten filter omogoča mehansko re­sonanco/blaženje. Premikanje mora biti izvedeno izjemno gladko, saj so stekle­ničke krhke in lomljive, med drugim pa je potrebna tudi zadostna hitrost procesa. Mitsubishijevi servo pogoni omogočajo zadovoljevanje obeh ciljev hkrati. Poleg samega robota in servo pogonov za krmiljenje transportnega traku, je pomemben del MRT celice tudi ovijal­nik folije za potrebe pakirnega procesa. Ovijalnik je del MRT celice, neposredno povezan s transportnim trakom preko servo pogonov, omogoča pa premikanje, ločevanje in natančno pozicioniranje pakirnih enot. Precizna dinamika servo pogonov je še posebej pomembna pri ovijalniku stekleničk, saj mora ohra­njati stalen ritem zbiranja novih stekleničk. Prav zaradi visokega ritma zbiranja stekleničk je potrebna uporaba dveh robotov, zagotavljanje natančnega pozicioniranja pa je pomembno za natančno in precizno rokovanje obeh robotov s stekleničkami in polnjenje tekočine. Robotronic (sistemski integrator v opisani rešitvi) je sicer Mit­subishijev dolgoletni partner na področju robotike na švicarskem trgu, v svoji 30-letni zgodovini poslovanja z Mitsubishijem pa se zanašajo predvsem na njihovo zanesljivost, dolgo življenjsko dobo komponent, enostavnost uporabe/konfiguriranja kompo­nent in njihovo združljivost. Glede na fleksibilnost Mitsubishi­jevih robotov, Robotronic ponuja različne variante MRT celice, glede na to, kako je robot vgrajen – stensko, stropno ali talno/pokončno. Največji delovni prostor robotske roke je dosežen s stropno vgradnjo. MRT-jev koncept celice zagovarja zlaganje komponent, od robotov, transportnih trakov, kamere sistemov, ločevalnih in manipulacijskih sistemov, kar omogoča prihranek časa in denarja pri razvoju in snovanju aplikacij. Koncept MRT celice je bil zasnovan za panogo izdelovanja ur, ter dobavitelje v industriji ur in avtomobilov. Pozneje se je razvil še za farmacevt­sko, prehrambno, kozmetično in medicinsko industrijo. Prav za vse so značilni visoki higienski standardi in potrebe po prostorski učinkovitosti. Ključni lastnosti kompaktnega sistema za manipuliranje stekle­ničk Robotronicove rešitve je nedvomno visoka hitrost procesi­ranja 300 enot na minuto, ter integracija celotnega manipulacij­skega procesa v minimalen prostor. Poleg tega omenjena rešitev omogoča hitro in enostavno menjavo med različnimi dimenzija­mi stekleničk z enostavno menjavo vakuumskih držal in drugega manipulacijskega orodja. Konkretna rešitev je enostavna za posnemanje, poleg tega pa je dodatno kapaciteto mogoče doseči z dodajanjem dodatnih MRT modulov. Druga prednost MRT celice je nedvomno prihranek prostora v primerjavi s podobnimi rešitvami, kar je omogočeno s prilagodljivimi Mitsubishijevimi roboti, ki nudijo izjemno fleksibilnost pri vgradnji, zavzamejo malo prostora, poleg že omenjene hitrosti in natančnosti. Članek je povzet po originalnem članku »Pacemaker with a sense of rhythm« iz spletne strani Mitsubishi Electric Europe (https://eu3a.mitsubishielectric.com/fa/en/), ter preveden in prirejen s strani INEA RBT Team-a. »» Slika 2: Mitsubishijev MR-J4 servo pogon skrbi za gnanje pozicijskega vijaka, ki je namenjen zbiranju in pripravi stekleničk v skupine po pet. »» Slika 1: Dinamičnost Mitsubishijevih servo pogonov pride do izraza predvsem pri transportnih trakovih, saj ob gladkem zagonu in zaustavitvi omogočajo primerne pospeševalne in zaustavitvene navore. »» Slika 3: Transportni trak skrbi za prenos stekleničk na sprejemne postaje, ki so opremljene s pozicijskimi vijaki. »» Slika 5: Konkretna rešitev je sestavljena iz dveh MRT celic, z vgrajenima stropnima robotoma, ter tran­sportnega traku gnanega s servo pogonom. »» Slika 4: Robot z vakuumskim oprijemalom skrbi za dvig serije petih stekle­ničk iz vijakov za pozicioniranje in namestitev za nadaljnje pakiranje. Povabilo k sodelovanju na Posvetu ASM '16 Vabimo vas na tradicionalni posvet Avtomatizacija stre­ge in montaže, ki bo potekal v sredo, 7. decembra 2016, s pričetkom ob 9. uri na Gospodarski zbornici v Ljubljani. Organizator je Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljublja­ni, Laboratorij za strego, montažo in pnevmatiko (LASIM) in soorganizator Združenje kovinske industrije na GZS. Dogodek vsako leto privabi preko sto udeležencev iz industrije in raziskovalnih organizacij, nekateri s prispevki in razstavami, drugi kot slušatelji, vsi pa izkoristijo dan za prenos dobrih praks in mreženje. Zelo nas bo veselilo, če bo Vaše podjetje/univerza/inštitut pri­pravljeno sodelovati na posvetu ASM s strokovnim prispevkom in/ali kot sponzor oz. pokrovitelj ter predstaviti svoje izkušnje in rezultate na tem izredno aktualnem in obsežnem področju. Obenem nudimo tudi možnost 5 minutne komercialne predsta­vitve podjetja. Glavni tematski sklopi na posvetu Avtomatizacija strege in montaže 2016 bodo: 1. Inteligentna avtomatizacija in robotika 2. Industrija 4.0 in Tovarne prihodnosti 3. Učinkovitost proizvodnih procesov in sistemov 4. Inovativne rešitve in vitka proizvodnja 5. Podjetja predstavljajo – dobre prakse Vse Vaše predloge in izražen interes za sodelovanje prosim pošljite na elektronski naslov asm.lasim@fs.uni-lj.si, miha.debevec@fs.uni-lj.si ali niko.herakovic@fs.uni-lj.si. Vaš dopis naj vsebuje kontaktno osebo, elektronsko pošto in telefon­sko številko, da vas bomo lahko naknadno kontaktirali in se z vami oz. vašimi sodelavci bolj podrobno pogovorili o sodelovanju Vašega podjetja na posvetu ASM '16. Posveti ASM prejšnjih let so izredno uspeli, saj se jih je ude­ležilo v povprečju okrog 120 strokovnjakov s področij strege, montaže, avtomatizacije, robotike, hidravlike in pnevmatike ter iz drugih področij. Mnoga podjetja so sodelovala na posvetu tudi aktivno v obliki pokroviteljstva, sponzorstva in s strokovni­mi prispevki kar dokazuje, da se je posvet Avtomatizacija strege in montaže uveljavil kot redno mesto srečevanja, posvetovanja in aktivne izmenjave mnenj strokovnjakov s tega področja, pred­vsem pa tudi mesto, kjer lahko podjetja predstavijo svoje stro­kovne, raziskovalne in tudi komercialne aktivnosti na področju širše avtomatizacije, še posebej pa strege in montaže. Več novosti o posvetu ASM '16 je objavljeno na: www.posvet-asm.si/ Kontaktni e-mail naslov: asm.lasim@fs.uni-lj.si Organizacijski odbor ASM '16 Laboratorij LASIM, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Aškerčeva 6, 1000 Ljubljana POSVET AVTOMATIZACIJA STREGE IN MONTAŽE 2016 - ASM '16 7. decembra 2016 na Gospodarski zbornici Slovenije v Ljubljani aktualne novice o posvetu so na voljo na www.posvet-asm.si ›› Ponovna opredelitev kompaktnosti Nova serija KUKA KR CYBERTECH nano pomeni večjo zmogljivost na področju majhne nosilnosti Mihael Debevec KUKA kot novost ponuja visokozmogljive robote v kategoriji majhne nosilnosti(koristne obremenitve) – serijo KR CYBER­TECH nano. V območju nosilnosti od 6 do 10 kilogramov serija KR CYBERTECH nano izstopa predvsem po izjemni kompaktno­sti. Ti poenostavljeni roboti imajo okretno spojeno roko z velikim dosegom in zamenjujejo prejšnje tipe, KUKA KR 5, KR 6-2 in KR 5 arc, ter postavljajo nove standarde v tej kategoriji. Moderni industrijski roboti morajo biti poenostavljeni, okretni, fleksibilni in imeti morajo velik doseg, da zagotovijo prepričljivo izvajanje tudi v utesnjenih. Vedno večja avtomatizacija v splošni industriji kaže, da roboti najdejo svoje mesto v vedno več panogah. Poleg tega se kaže, da je vedno pomembnejša njihova robustnost, pa tudi natančnost, fleksibilnost, izboljšane so energijska učinko­vitost, agilnost in dostopnost v utesnjenih prostorih. Novo serijo KUKA KR CYBERTECH nano odlikujejo vse te lastnosti. Izjemna zmogljivost, gladke in občutljive značilnosti gibanja poti, tudi pri pozicioniranju – vse to ta novi razred robotov ponuja v kategoriji majhne nosilnosti. Serijo KR CYBERTECH nano sestavljata dve proizvodni družini – KR CYBERTECH nano za strego in montažo majhnih delov ter KR CYBERTECH ARC nano, ki je specializirana za aplikacije varjenja. Obe družini sta na voljo v različnih izvedbah paketov: KR CYBERTECH nano s 6, 8 in 10 kg nosilnosti z dosegom 1820, 1620 in 1420 mm ter KR CYBERTECH ARC nano s 6 in 8 kg nosilnosti z dosegom 1820, 1620 in 1420 mm. »Najpomembnejša stvar za nas je bila znatno izboljšati kompak­tnost in zmogljivost robota,« pojasnjuje Markus Hollfelder-Asam, nadzornik kakovosti za novo serijo KR CYBERTECH z nizko nosilnostjo pri KUKA Robotics. »Roboti delujejo odlično. Volu­men novih KR 8 R1620 je 47 odstotkov manjši kot pri njegovem predhodniku KR 6-2 kljub večji nosilnosti in daljši roki,« pravi Hollfelder-Asam. »Zaradi manjšega odtisa je bilo mogoče prihrani­ti prostor in materialne stroške. Bistveno smo zmanjšali moteče obrise robota, medtem ko racionalizirano načrtovano zapestje za­gotavlja izredno dostopnost, tudi v utesnjenih delovnih prostorih,« še dodaja Hollfelder-Asam. Bolj kompaktni, bolj robustni, manjši odtis Za aplikacije strege materiala je družina robotov KR CYBER­TECH nano na voljo v različici visoke zaščite (High Protection – HP). V njej ima celoten robot oceno zaščite IP65, tako da je popolnoma zaščiten pred prahom in vodnimi curki. Še več, v zašči­ti IP67 je zapestje robota lahko izpostavljeno tudi visoki površinski temperaturi, trajno pa veliki količini prahu, maziv in hladilnih sredstev. Tudi občasne potopitve nimajo škodljivih učinkov. Poleg tega varilni roboti KR CYBER­TECH ARC nano s svojo racionalizirano votlo roko do zapestja z enostranskim uleža­jenjem in s premerom 50 mm omogočajo pozicioni­ranje v bližino obdelovanca. Ta konfiguracija odpravlja tveganje za pojav neželenih učinkov na kakovost varov zaradi viseče zaščitne opreme. Neskončno vrtenje šestih osi pomeni, da ni izgub časa zaradi ciklusov obračanja zapestja v začetno pozicijo – tako se poveča produktivnost. Ena od značilnosti, ki jo še posebej poudarjajo sistem­ski partnerji in integratorji v varil­skem sektorju, je prost namestitveni prostor na osi 3. To zagotavlja opti­malno integracijo s prihrankom pro­stora, kadar se varilna oprema lahko namesti tik ob robotu. V primerjavi z drugimi varilnimi roboti to pomeni znatno zmanjšanje motečih kontur in znatne prostorske prihranke v varilni celici. Napoved velikega modularnega sistema Medtem ko je »nano« predpona za »mali modularni sistem« in tako za dve manjši družini nove serije, bo KR CYBERTECH kmalu predstavil »veliki modularni sistem«, ki obsega dobre rešitve za na­slednji segment nosilnosti do 22 kilogramov. Te nove rešitve bodo obsegale dve družini izdelkov – KR CYBERTECH za zahtevne naloge strege in montaže ter KR CYBERTECH ARC za aplikacije varjenja s posebno votlo roko. KUKA tako zapira vrzel v celotnem portfelju robotov in ponuja največjo paleto modelov v tej kategoriji koristne obremenitve z gostoto moči, največjo v svetovnem merilu. S to novostjo bo KUKA z novo paleto robotov pokrila povpraše­vanje po industrijskih robotih za vse zahteve kupcev, od agilnih specialistov v kategoriji manjših nosilnosti vse do težkokategornih prvakov, ki lahko dvignejo več kot tono. [ Pripravil: Mihael Debevec ] www.kuka.com Področno vodilo EtherCAT: Ethernet v realnem času EtherCAT (Ethernet for Control Automation Technology) je področno vodilo, ki temelji na Ethernet tehnologiji in je namenjeno za uporabo v avtomati­zaciji. Odlikujejo ga visoka zmogljivost, prilagodljivost ter dostopnost. Razvoj EtherCAT-a Podjetje Beckhoff je leta 2003 predstavilo vodilo EtherCAT in istega leta ustanovilo tudi EtherCAT Technology Group (ETG), ki skrbi za razvoj EtherCAT-a ter njegovo odprtost in dostopnost. Podatek, ki priča o razširjenosti EtherCAT tehnologije, je število članov skupine ETG, ki znaša že več kot 3800 članov (julij 2016). Razvoju EtherCAT-a so botrovale omejitve takratnih industrij­skih področnih vodil, ki niso sledila hitremu razvoju industrije ter PC krmilne tehnologije, ki jo uporablja tudi podjetje Beckhoff. Omenjena vodila so bila prepočasna in niso omogočala polne izkoriščenosti sistemov s hitrimi procesorji. Ethernet Ethernet je fleksibilen in uveljavljen mrežni protokol, ki omogoča hiter prenos podatkov med dvema napravama. Tehnologija je bila v osnovi razvita za uporabo v pisarniškem okolju z namenom pre­nosa datotek ter tiskanja, podatki v obliki Ethernet paketov pa se prenašajo na zahtevo. Ta princip delovanja se razlikuje od potreb v avtomatizaciji, kjer se morajo podatki prenašati ciklično v realnem času med večjim številom naprav. Nekateri industrijski komuni­kacijski protokoli, ki temeljijo na Ethernetu, poskušajo odpraviti te omejitve z uporabo različnih tehnologij, kot so onemogočanje CSMA/CD protokola, uporaba t. i. »time slicing« in »polling« teh­nologij ali uporaba namenskih mrežnih stikal, ki pošiljajo Ethernet pakete v kontroliranih časovnih intervalih. Problem se pojavi pri izkoriščenosti pasovne širine, saj je potrebno vsaki napravi posebej poslati celoten Ethernet paket tudi v primeru zelo majhne količine podatkov. Izkoriščenost povezave je v tem primeru zgolj nekaj odstotkov. EtherCAT – princip delovanja EtherCAT uporablja drugačen pristop: master naprava pošlje Ethernet paket, ki potuje skozi slave naprave. Med potovanjem paketa skozi ESC (EtherCAT Slave Controller) v slave napravi se podatki v paketu sproti berejo in pišejo. Zakasnitev prenosa pri tej metodi traja le nekaj nanosekund. Vsaka naprava generira nov fizični signal, kar se odraža v kvalitetnem signalu po celotni liniji. Ko paket doseže zadnjo napravo, se po nasprotni parici (ali po drugi povezavi) vrne nazaj v master in s tem ne ovira naslednjega paketa. EtherCAT vedno tvori krožno strukturo povezave ne glede na izbrano topologijo. Ta metoda omogoča izkoristek pasovne širine povezave od 80 % do 97 %. Fizični nivo EtherCAT-a Zasnova EtherCAT-a omogoča uporabo vodila v vseh tipih naprav, od enostavnih do zelo zahtevnih, kar ima pozitiven učinek tako na hitrost prenosa kot tudi na ceno naprav, saj dodatna vodila ter pretvorniki niso potrebni. EtherCAT omogoča tri različne izvedbe vodnikov (z neomejenim številom sprememb fizičnega vodnika): • 100BASE-TX – Industrijski Ethernet kabel z RJ45 konektorji ali M12 konektorji za IP67 zaščito, maks. dolžina povezave med dvema napravama = 100 m • 100BASE-FX – optična vlakna, za razdalje nad 100 m • E-BUS – kompaktna in cenovno ugodna EtherCAT povezava med modularnimi napravami (npr. EL moduli), maks. dolžina do 10 m Različne topologije povezav omogočajo prilagoditev sistema zahtevam. Najbolj pogosta je topologija vodila (»daisy chain«) ali drevesa, v sistemih, kjer je zahtevana redundanca, pa se upora­blja topologija obroča ali zvezde. Ti dve topologiji omogočata, da sistem kljub prekinitvi povezave ali okvare posamezne naprave nemoteno deluje naprej. Hot Connect omogoča odklop in priklop naprav ali skupin naprav med delovanjem sistema. Posebni EtherCAT vmesniki, ki imajo vgrajen t. i. »station alias« – poseben naslov naprave, omogočajo priklop naprav na katerikoli prost priključek, saj jih sistem zazna, ne glede na njihovo fizično pozicijo v omrežju. Distributed clock Funkcionalnost, imenovana »distributed clock (DC)«, se upo­rablja za natančno časovno sinhronizacijo naprav v EtherCAT omrežju, kar omogoča sočasno izvajanje opravila na vseh napravah npr. usklajeno premikanje več servo osi hkrati. Vse naprave, ki imajo vgrajeno DC funkcionalnost, vsebujejo uro z resolucijo 10 ns. V omrežju se določi naprava z referenčno uro, s katero se vsak cikel sinhronizirajo ostale naprave. DC podpira tudi sinhronizacijo z zunanjo uro (standard IEEE 1588). Vgrajena ura omogoča tudi shranjevanje točnega časa opravljene meritve, s čimer je možno realizirati zahtevne merilne sisteme. Varnost preko EtherCAT-a (FSoE – »FailSafe over EtherCAT«) Protokol EtherCAT podpira posebni kanal za komunikacijo med varnostnimi napravami ter varnostnimi krmilniki. Komunikacija je integrirana znotraj EtherCAT-a in uporablja isti medij, kar za­gotavlja združljivost z obstoječimi EtherCAT napravami, hkrati pa omogoča tudi integracijo varnostnih modulov znotraj krmilnega sistema. V skladu s standardom IEC 61784-3 protokol definira varnostne mehanizme, ki zagotavljajo integriteto podatkov in zanesljivo delovanje varnostnega sistema. FSoE je združljiv tudi z varnostno stopnjo SIL 3, ki jo definira standard IEC 61508. Prednosti EtherCAT-a EtherCAT niža stroške sistemov – master naprave ne potrebujejo posebnih razširitvenih kartic ali namenskih krmilnikov. Dovolj je že Ethernet mrežna kartica z ustreznim čipovjem. Infrastruktura je realizirana s standardnimi industrijskimi Ethernet kabli ter konek­torji in ne potrebuje dodatnih omrežnih stikal. Prenos podatkov pri EtherCAT-u poteka izključno v strojnem delu in je neodvisen od zmogljivosti procesorja in programske opreme. Master naprava z uporabo DMA (Direct Memory Access) shranjuje podatke neposredno v pomnilnik in s tem ne obremenju­je procesorja. Zasnova EtherCAT-a omogoča odlično zmogljivost: čas osvežitve 1000 digitalnih vhodov ali izhodov znaša samo 30 µs, komunikaci­ja s stotimi servo osmi traja 100 µs. »Distributed clock« tehnologija omogoča časovno sinhronizacijo naprav z odklonom manj kot 1 µs. Število naprav na omrežju je skoraj neomejeno, saj teoretično lahko priklopimo do 65.535 EtherCAT naprav. Podrobnejše informacije o komunikacijskem protokolu EtherCAT in organizaciji ETG dobite na spletni strani www.ethercat.org ali pri podjetju Beckhoff Avtomatizacija, d. o. o. »» Slika 1: Potovanje paketa skozi slave naprave »» Slika 2: Pogosto uporabljana drevesna struktura EtherCAT omrežja ›› Servostiskalnica za vgradnjo – YJKP Modularni sistem YJKP obsega medsebojno usklajene Festove standardne komponente: električni pogon z vijačnim vretenom, motor, krmilnik motorja, senzor moči in krmilje – vse za električni servopogon stiskalnic do sile preoblikovanja 17 kN. Sistem je mogoče enostavno vgraditi v različne uporabniško specifične rešitve. Z modularnim sistemom YJKP dobi uporabnik visoko precizen sistem stiskalnice z veliko natančnostjo, ponovlji­vostjo in optimalnim razmerjem med stroški in uporabnostjo. Prednastavljen uporabniški vmesnik je pripravljen za takojšnjo vgradnjo tudi brez znanja programiranja, parametriziranje je eno­stavno in intuitivno. Modularno programsko orodje v CODESYS z uporabniško specifičnimi funkcijami je namenjeno za platformo PC in IPad oziroma druge vmesnike človek-stroj. Krmilnik CECC­-X z OPC-UA zagotavlja, da bo sistem primeren za avtomatizacijo v industriji 4.0. Z YJKP je mogoče enostavno nadzorovati tako potek stiskanja kakor tudi druge parametre, kot so sila, pot, zasučni moment, kot zasuka pri spajanju, vtiskavanju, postopkih upogibanja in vrtenja. S funkcijskimi gradniki programske knjižnice je mogoče hitro oblikovati in enostavno uporabljati različne postopke preoblikova­nja. Nadzor procesov je enostaven in jasno upodobljen. Potek programiranja: • konfiguriranje procesa preoblikovanja: nastavitev okolja, pot preoblikovanja, potrebni časi čakanja, • določitev podatkov procesa za zagotavljanje kakovosti, • izvoz podatkov za predvidene in določene poteke diagrama sila–pot kot datoteka *.csv, • funkcije za ovrednotenje poteka diagrama sila–pot, • opredelitev oken, • ovojnice, • točke prehoda, • programiranje v CODESYS. Program je mogoče uporabniško specifično razširiti. Nekaj tehničnih podatkov: • dolžine gibov: 100, 200, 300 in 400 mm, • območje sil: 0,1 do 0,8; 1,5; 4; 7; 12; 17 kN, • največja podajalna hitrost: 250 mm/s, • ponovljivost: <–, +–, 0,01 mm. Področja uporabe so potiskanje, stiskanje, štancanje, obrezovanje, kovičenje, pritrjevanje, vpenjanje, upogibanje, vtiskovanje, globoki vlek, vtiskavanje krogel, ravnanje itd. › www.festo.com »» Slika 1. Stiskalnica s servopogonom YJKP »» Slika 2. Komponente sistema FESTO, d. o. o. • Blatnica 8, 1236 Trzin • tel.: 01 530 21 00, faks: 01 530 21 25 • el. nasl.: info_si@festo.com • www.festo.com • g. Bogdan Opaškar »» Slika 3. Komunikacijsko okno za konfiguriranje, strego in vizualizacijo Manj truda, manj težav Noben drug sistem na področju industrijske avtomatizacije se ne bo bolj izplačal kot pasivni razdelilni sklopi in predpripravljeni žični kompleti. Vedno večja kompleksnost strojev in električnih instalacij kaže na višjo raven avtomati­zacije. Pričakovanja ob gradnji novih strojev so, da kupci strojev z njihovo uvedbo pra­vočasno povečajo konkurenčno prednost, izdelava je pravoča­sna in v okviru predvidenih izdatkov. V mnogo primerih so v strojih instalacije diskre­tnih žičnih rešitev počasne in okorne , kar vodi do zaplete­nih vezij, nejasne napeljave in problematičnega odpravljanja težav. Ta skupna vprašanja je mogoče enostavno rešiti brez preobreme­njevanja obstoječih sredstev ali brez zahtev po dodatnem usposabljanju. Pasivni razdelilni sklopi zagotavljajo učinkovitost in zaupanje v diskretne žične rešitve. Oblikovani so bili s ciljem zmanjšanja truda pri izdelavi napeljav. V sodelovanju s partnerjem, ki je prav tako specializiran na področju decentraliziranih tehnologij za avtomatizacijo kot Murrele­ktronik, je mogoče povečati proizvodnjo strojev in obenem konkurenčno prednost kupcev teh strojev. Murrelektronikove pasivne razdelilne omare zagotavljajo tri nedvomne predno­sti, ki izdelane stroje in aplikacije naredijo konkurenčnejše. Murrelektronikov široki spekter pasivnih distributerjev zmanj­šuje količino senzorjev in povezovalnih kablov, ki se vračajo v krmilno omaro, z zamenjavo klasične napeljave z novimi povezovalnimi kabli (homerun cables). Tako predpripravljeni žični kompleti in kabli izboljšajo učinkovitost in zanesljivost sistemov, in to s skrajšanjem časa montaže. Nadaljnja prednost je izboljšana diagno­stika prek namenskih LED-indikatorjev na portu, ki se prižigajo v dveh različnih barvah. Široka paleta Murrelektronikovih pasiv­nih razdelilnih sklopov vključuje rešitve za uporabo v industriji hrane in pijač, pri aplikacijah pakiranja, na montažnih linijah, v sami proizvodnji in pri strežnih napravah, pa tudi pri obdelovalnih strojih, vrtljivih mizah, odrezovanju kovin in industrijskih robotskih aplikacijah. [ Pripravil: Mihael Debevec ] www.murrelektronik.com Raziskovalni projekt Industrije 4.0 Nadzor naprav s pametnimi senzorji Cilj je zmanjšati obratovalne stroške do 30 odstotkov • Z Boschem v glavni vlogi razvijajo partnerji projekta AMELI 4.0 industrij­ske senzorje prihodnosti. • Spremenjeni senzorji MEMS merijo hrup naprave za spremljanje statusa delovanja. • Sistem za delovanje ne bo potreboval zunanjih virov energije, kar pre­prečuje izpade in izboljšuje vzdrževanje. Pod vodstvom Boscha pri projektu z imenom AMELI 4.0 sodeluje sedem partnerjev, ki razvijajo sistem senzorjev priho­dnosti za povezano proizvodnjo oz. Industrijo 4.0. Ta sistem naj bi nadzoroval naprave in takoj zaznal odstopanja od njihovega običajnega obratovalnega statusa. S pomočjo sistema lahko tovarne v veliki meri preprečijo nenačrtovane izpade naprav. Namesto da bi upoštevali toge intervale za vzdrževanje lahko podjetja svojo opremo vzdržujejo točno takrat, ko je to potrebno. Ta pristop naj bi zmanjšal stroške vzdrževanja, nadzora in popravil naprav do 30 odstotkov. AMELI 4.0 je raziskovalni projekt, ki naj bi izboljšal položaj nemških podjetij na trgu na področju Industrije 4.0. Zato ga s 3,84 milijona evrov financira Nemško zvezno ministrstvo za izobraževanje in raziskave (BMBF) v okviru svojega programa »IKT 2020 – raziskave za inovacije«. Velike zahteve glede senzorjev Senzorji imajo ključno vlogo v Industriji 4.0 kot umetne »oči in ušesa« naprav in obdelovancev, za katere zbirajo informacije o sta­nju in izvajanju. Da bi olajšali pametno upravljanje in povezljivost proizvodnje, morajo senzorji zbrati in obdelati velike količine po­datkov v realnem času. Poleg tega morajo biti čim bolj energetsko učinkoviti in enostavno vgradni v kompleksne proizvodne sisteme. Uporabnost industrijskih senzorjev, ki so trenutno razširjeni, je pri Industriji 4.0 omejena. Za številne uporabe niso dovolj pametni ali prilagodljivi, porabijo preveč energije ali so predragi. Senzorji MEMS za industrijo Da bi dosegli cilje raziskovalnega projekta AMELI 4.0, se raziskovalci vračajo k eni od ključnih tehnologij povezanega sveta: senzorjem MEMS (MEMS pomeni mikroelektromehanski sistemi). Celo danes si je nemogoče predstavljati avtomobile in potrošniško elektroniko brez senzorjev MEMS. So npr. temeljni sestavni del sistema proti drsenju ESP® in zagotavljajo, da se prikaz na zaslonih pametnih telefonov zasuka, ko napravo obrnete. V primerjavi z običajnimi industrijskimi senzorji so senzorji MEMS majhni, pametni, energetsko učinkoviti in ekonomični. Vendar pa v številnih pogledih še niso dovolj robustni ali močni za zahteve industrijskega okolja. To pomeni, da je nekaj potenciala za upo­rabo spremljanja stanja v proizvodnih sistemih neizkoriščenega. Raziskovalna ekipa AMELI 4.0 načrtuje nadaljnji razvoj senzorjev MEMS, da bodo primerni za industrijske rabe. Oskrba z energijo ima pri tem glavno vlogo: novi sistem ne bo potreboval električnih kablov ali baterij. Oblikovan je tako, da bo v celoti samozadosten, saj bo sam proizvajal potrebno energijo s pomočjo vibracij naprav (pridobivanje energije iz naprav). Razlika je v zvoku Za nadzor naprav bo novi sistem senzorjev meril dve vrsti zvoka: zvok, ki se prenaša po strukturi, torej vibracije znotraj naprave, in akustični zvok, torej zvok, ki ga povzroča naprava. Ko naprava ne deluje po pričakovanjih, vibrira in zveni drugače kot pri običajnem delovanju. Sistem primerja izmerjene signale s shranjenimi profili. Nenehno se uči in ukrepa samo, če spremembe signala nakazujejo okvaro ali obrabo. Zato bo v prihodnje sistem senzorjev lahko zaznal, kdaj naprava potrebuje vzdrževanje ali popravilo. Pri bolj kompleksnih sistemih lahko to pametno oceno obdeluje pre­hod (v nekaterih primerih imenovan usmerjevalnik), ki mu senzorji prenesejo svoje podatke, ali računalniško omrežje proizvodnega obrata. Raziskave v omrežju Projekt AMELI 4.0 združuje inštitute in industrijske partnerje, ki so vodilni na svojih področjih – senzorska teh­nologija, sistemi in mehanski inženiring, spremljanje stanja naprav, pretvarjanje energije in mikrotehnologija – pri spodbujanju inovacij. Podjetje Robert Bosch GmbH, vodilni proizvajalec na trgu za senzorje MEMS, je na čelu projekta. Drugi partnerji so Si­emens AG, Hahn Schickard Gesellschaft, the Fraunhofer Institute for Production Systems and Design Technology IPK, Binder-Elek­tronik GmbH, Schaudt Mikrosa GmbH in Stackforce GmbH. Ime AMELI 4.0 pomeni mikroelektromehanski sistem za spremljanje stanja v Industriji 4.0. Projekt se je začel decembra 2015 in naj bi se zaključil ob koncu leta 2018. »» Raziskovalni projekt AMELI 4.0. Razvoj sistema senzorjev za spremljanje stanja naprav v Industriji 4.0 Raziskovalni partnerji Robert Bosch GmbH • Siemens AG • Družba Hahn-Schickard • Fraunhofer IPK • Binder-Elektronik GmbH • Schaudt Mikrosa GmbH • Stackforce GmbH ›› Omron serija NY – industrijski PC za integrirano in naprednejšo proizvodnjo Omron z »integriranimi«, »pametnimi« in »interaktivnimi« koncepti ponuja inovacije v proizvodnih procesih. Industrijska PC platforma je nova nadzorna platforma, ki ponuja omenjene principe avtomatizacije v proizvodnih obratih in napravah. Nova serija NY industrijskih računalnikov je razvita v sodelo­vanju z uporabniki in je namenjena uporabi s široko ponudbo obstoječih industrijskih komponent, vključno s programirljivimi logičnimi krmilniki (PLK) in odprtimi industrijskimi omrežji, kot je EtherCAT. Omronovi industrijski računalniki (IPC) so platforma z ar­hitekturo osebnega računalnika, ki izpolnjuje stroge standarde kakovosti po zahtevah industrijskega okolja, s strani Omrona pa je zagotovljena zanesljiva in dolgoletna podpora. Trenutni trend je prizadevanje za inovativno proizvodnjo s povečanjem IoT (In­ternet of things), saj se količina podatkov in vpeljevanje robotike v proizvodne obrate širi. Omron strojegraditeljem ponuja rešitev za izdelavo pametnejših in naprednejših naprav z integracijo IoT. S tem je zagotovljena boljša produktivnost in kakovost izdelanih naprav ter rešitev. Pri razvoju novega industrijskega računalnika je bistveno pripomoglo znanje, ki ga je Omron pridobil s pomočjo Sysmac platforme za avtomatizacijo. Glede na zahteve je Omron razvil dva tipa industrijskih računal­nikov. Tako sta uporabnikom na voljo vgradna izvedba za priklju­čitev zunanjega zaslona (model NYB) in kompaktna izvedba z že vgrajenim zaslonom za panelno montažo (model NYP). Omronovi industrijski računalniki podpi­rajo EtherCAT, ki je odprto in svetovno podprto omrežje za proizvodne linije in opremo. Zagotavljajo razvojno okolje, ki omogoča uporabnikom, da vnesejo in prilagodijo dodatne funkcionalnosti, kar je samo z uporabo PLK-jev nemogoče. Industrijski PC omogoča ro­bustnost in zanesljivo uporabo v industrijskih okoljih in je primeren za uporabo s pro­gramsko opremo Windows ter programsko opremo za avtoma­tizacijo in krmiljenje strojev. Industrijski PC - OMRON NY Tip Industrijski vgradni PC Industrijski panelni PC Model NYB NYP Operacijski sistem Windows Embedded Standard 7 - 32 bit Windows Embedded Standard 7 - 64 bit CPE Indel® Core i7-4700EQ procesor 4 generacije z ventilatorjem za aktivno hlajenje Indel® Core i5-4300EQ procesor 4 generacije z ventilatorjem za aktivno hlajenje Indel® Celeron i7-2980U procesor 4 generacije z ventilatorjem za aktivno hlajenje Pomnilnik 2 GB, 4 GB in 8 GB Trdi disk HDD, SSD, SD spominska kartica Velikost zaslona --- 12,1'' ali 15,4'' Vgrajeni porti Ethernet in USB 2.0/3.0 Vmesnik RS-232C, DVI-D Razširitvene reže 1x PCIe reža Popolnoma avtomatiziran nadzor kakovosti s 3D-skenerjem Stabilno in robustno skeniranje glede na okoljske razmere z minimalnim časom cikla in visoko prepustnostjo? To omogoča Vitronicsova inovativna in prilagodljiva 3D-rešitev za skeniranje. Rešitev je primerna za komponente iz vseh vrst materialov. To so lahko kom­pleksni ulitki, pregledani s 3D-skenerjem istočasno z vseh strani s ciljem iskanja površinskih napak in geometrijskih od­stopanj. Eden od prvih takih sistemov je bil nameščen kot rešitev na ključ v livarni proizvajalca avtomobilov. Sistem je vklju­čen neposredno v proizvodno linijo in pregleduje bloke motorja glede doseganja celovitosti zunanjih geometrij, obstoja zahtevanih odprtin ter poškodb in okvar (na primer zarez). V tem procesu so vse strani komponente skenirane istočasno in vsaka stran je zajeta kot 3D-oblak točk. Oblak točk se primerja s 3D-modelom (originalnega dela) vsake posamezne strani in določijo se odsto­panja. Fleksibilni kartezijevi pravokotni preseki so lahko določeni za vsak stranski pogled. Nato se za te odseke lahko določijo različne meje dovoljenega odstopanja glede na širino, dolžino, globino in volu­men. Ta robustna metoda pregledovanja je neodvisna od kontaminacije komponent in zelo stabilna, kadar se površina spreme­ni. 3D-skener se lahko uporablja skoraj povsod, kjer je treba odkriti geometrijska odstopanja. Poleg delovanja te rešitve skeniranja v stacionarni izvedbi se 3D-skener lahko priključi na roko robota. [ Pripravil: Mihael Debevec ] www.vitronic.com »» 3D-oblak točk Obvladovanje kakovosti je ključno za poslovni uspeh V okviru svojega poslovnega informacijskega sistema ERP iCenter, ki ga uporablja že več kot 14 000 uporabnikov, je SAOP razvil nov modul, ki zagota­vlja celovito obvladovanje kakovosti v podjetju (TQM). Trenutno modul omogoča obvladovanje kakovosti v nabavi – od potrjevanja prvih vzorcev prek vhodne kontrole do ocenjevanja dobaviteljev. Skladno z nadaljnjim razvojem bo v nadaljnjih fazah zagotavljal tudi obvladovanje kakovosti proizvodnega procesa in končni nadzor z izdelavo certifikatnih listin. Avtor modula Peter Jenko, področni ekspert v podjetju SAOP, je izpostavil pomanjkanje drugih konkurenčnih programskih rešitev celovitega upravljanja kakovosti na slovenskem trgu, ki bi bile polno integrirane s poslovnim informacijskim sistemom. iCenter s tem zopet postavlja nova merila, kot jih je že včasih z nekaterimi drugimi rešitvami. Modul Obvladovanje kakovosti v povezavi z drugimi moduli iCentra omogoča upravlja­nje vhodne kontrole, s tem pa tudi reklamacije dobaviteljem, izvedbo ocenjevanja doba­viteljev, kontrolo proizvodnega procesa, končno kontrolo ter različne preglede in analize, povezane z vhodnim, medfaznim in končnim nadzorom. Poleg tega je modul povezan s SAOP-jevim dokumentnim sistemom e-Registrator in z nekaterimi zunanjimi aplikacija­mi, kot je skladiščna logistika. www.saop.si Natančne meritve s klikom na miškin gumb: novi sistemi strojnega vida MITUTOYO Quick Image 2D Hitre, ponovljive in visokonatančne meritve v delavnicah so zdaj na voljo tudi manj izkušenim tehnikom. Z novo generacijo merilnih sistemov strojnega vida Quick Image 2D in novo me­rilno programsko opremo QIPAK v5 je meritve mogoče sprožiti le z enim pritiskom na gumb. Mitutoyo z novo družino izdelkov Quick Image ne prinaša le nove generacije dobro preizkušenih sistemov strojnega vida, tem­več tudi nadvse preprost način merjenja. Nova programska oprema QIPAK v5, ki je standardno priložena novi generaciji sistemov strojnega vida Quick Image 2D, omogoča uporabnikom, da z enim samim pritiskom na gumb sprožijo samodejno prepoznavanje merjenca na delovni mizi, poravnavo in meritev vseh značilnosti v vidnem polju. Osebje, ki bo uporabljalo merilni sistem, tako ne potrebuje posebnega šolanja, in novi sistem strojnega vida Quick Image 2D bo lastniku prihranil veliko časa in s tem tudi denarja. Uporaba merilnega sistema Quick Image je enako preprosta kot pri profilnih projektorjih, le da ima mnogo dodatnih funkcij. Enega ali več delov, ki se prilegajo v vidno polje sistema Quick Image, točno in ponovljivo premeri v nekaj sekundah. Uporabnik lahko po zeleni ali rdeči barvi prikaza v trenutku preveri, ali izdelki ustrezajo specifikacijam ali ne. Grafična navodila hitro in intui­tivno vodijo uporabnika po merilnem procesu in pri ustvarjanju programa dela. Quick Image ima edinstven dvojni telecentrični optični sistem s faktorjem povečave 0,2 in udobnih 22 mm globinske ostrine. Stopničaste ali valjaste obdelovance lahko v celoti premeri brez ponovnega ostrenja. Svetlobni viri vključujejo zeleno luč za presve­tljevanje ter koaksialno LED-luč in segmentirano nastavljivo LED­-obročasto luč. Ročna XY-mizica sistema Quick Image je na voljo v petih merilnih območjih, ki omogočajo meritve velikih obdelo­vancev do dimenzij 400 x 200 mm. XY-mizica se lahko s podporo grafične navigacije hitro premakne v vnaprej določene merilne položaje, QIPAK v5 pa ponuja tudi vse potrebne merilne funkcije za merjenje posameznih obdelovancev. Delo s programsko opremo je zelo preprosto in intuitivno zahvaljujoč preglednemu vmesniku. Nova generacija merilnih strojev merilnih sistemov strojnega vida MITUTOYO Quick Image 2D z intuitivno programsko opre­mo QIPAK v5 za meritve z enim klikom na miškin gumb prihrani čas in denar, učinkovitost meritev v delavnici pa povzdiguje na popolnoma novo raven. www.bts-company.com Cenovno ugodni potezni senzor Cenovno ugodni potezni senzor WPS-MK88 proizvajalca Micro Epsilon je namenjen preciznemu merjenju razdalj pred­vsem tam, kjer je cena merilnika ključnega pomena. Ohišje sen­zorja je narejeno iz močne in robustne plastike, tako da celoten senzor ustreza zaščitnemu faktorju IP65. Na voljo so tri različna merilna območja, in sicer 2300 mm, 3500 mm in 5000 mm. Senzorji imajo kvazi neskončno resolucijo in v najboljšem primeru 0,15 % linearnost. Analogni izhod na senzorju je na voljo v treh različnih izvedbah, in sicer, tokovni izhod, napetostni izhod ali pa potenciometrski izhod. Vsi potezni senzorji podjetja Micro Epsilon za merjenje linearnih pomikov uporabljajo visoko fleksibilno jekleno vrv. Boben, na katerega je navita jeklena vrv, je povezan s senzorskim elementom, ki zagotavlja izhodni signal v odvisnosti od položaja jeklene vrvi. Merjenje s poteznim senzorjem je izredno precizno, hkrati pa zagotavlja visoko dinamiko. Uporabljene visoko kvalitetne kompo­nente pa zagotavljajo dolgo življenjsko dobo senzorja. Potezni senzor je namenjen za široko paleto aplikacij. Najbolj pa se izkaže v primerih, kjer merimo nekoliko daljše razdalje (tipično od 50 cm pa tja do 50.000 cm). Tako jih pogosto najde­mo v aplikacijah za nadzorovanje položaja dvigal (avto dvigala, osebna dvigala, tovorna dvigala). Zelo pogosta je tudi uporaba v medicinskih aplikacijah, kjer določamo položaj operacijske mize, položaj rentgenskih glav pri slikanju in podobno. Uporabni so tudi za laboratorijske meritve različnih povesov (mostov, konstrukcij, mostov …) ali temperaturnih raztreskov. www.tipteh.si Magnetni vpenjalni sistem s krmiljenjem, optimiranim na varnost ›› Podjetje Hilma-Roemheld GmbH, Hilchenbach bo na sejmu K 2016 predstavilo magnetni vpenjalni sistem, ki zadovoljuje najvišje zahteve glede varnosti, novo elektromehansko zagozdno vpenjalo in zmogljiv voziček za varno transportiranje, nosilnosti do 1.600 kg. V fokusu je seveda magnetno vpenjalni sistem serije M-TECS z novim krmiljenjem, optimiranim na varnost. Prav tako bo podjetje ponudilo pregled svojega celotnega programa za vpenjanje in zamenjavo orodij s težiščem na hidravlično gnanih komponentah, ki so lahko nastavljive. Magnetne vpenjalne plošče serije M-TECS z novim krmiljenjem ustrezajo najvišjim varnostnim zahtevam za stiskalnice EN 201 in EN 289 za stroje za brizganje in stiskalnice gume. Zadovoljujejo vse zahteve, ki se tičejo relevantnih signalov kot varovanje orodja, oskrba z napetostjo, varovanjem magneta, zasilni stop na ravni zmogljivostnega nivoja „d“ in „e“. Vsi varnostni signali in obvestila o napakah se prikazujejo na strežnem panelu, po želji so lahko istočasno posredovani preko RS- ali Profibus vmesnika krmiljenju stiskalnice. S pomočjo hitrovpenjalnega sistema so lahko forme in orodja podobne velikosti, geometrije in teže v najkrajšem možnem času pozicionirane in vpete. Dobavljjive so izvedbe za različne de­lovne temperature za do 240 °C za uporabo v industriji gume in duroplastov. Vse magnetne plošče so po izbiri dobavljive z ali brez integriranega gretja in so lahko izdelani v velikostih in geometrijah po želji kupca. Hitrovpenjalni sistem lahko nadgradimo tudi na obstoječe stroje za stiskanje gume, horizontalne in vertikalne stroje za brizganje, preoblikovalne sisteme in brizgalne stiskalnice. Posebnost je kom­binirana vsebnost dolgih polov in kvadratnih polov, kjer se uporabi visoka koncentracija sile dolgopolne, kakor tudi stroškovno ugodne kvadratnopolne izvedbe. Tokovno neodvisni permanentni magneti poskrbijo med proizvodnjo za potrebno silo, tako da so tudi večtonske orodne polovice zanesljivo vpete brez deformacij, natančno in paralelno pozicionirane. Velika natančnost pri proi­zvodnji istočasno minimizira obrabo orodja. Ker magnetno polje vpliva na orodje le znotraj nekaj milimetrov, nima nobenega vpliva na produkcijo. Za avtomatizirano uporabo brez potrebe po olju na velikih brizgalnih strojih je koncipiran elektromehanski zagozdni sistem, ki se izkaže kot posebej prilagodljiv, z velikimi vpenjalnimi silami in možnostjo programiranja. Sestavljen je iz elektromehanskega pogona z v ohišju vodenim zatičem. Ker za delovanje ne potre­buje olja, je namenjen posebej za uporabo na brizgalnih strojih, potisnih mizah, električnih servoprešah ali kjer je zahtevano čisto okolje. Pri novih 24-Voltnih izvedbah so pridržne sile znatno pove­čane: pri toku samo 3,8 A znašajo tudi do 240 kN. Tako so lahko orodja tudi na malem prostoru, pritrjena z veliko pridržno silo. Tako vpenjalni kakor tudi položaj sprostitve vpenjalnega zatiča, lahko programiramo po potrebi do maksimalnega hoda 25 mm. Spreminjamo lahko tudi hitrost, s katero potuje vpenjalni zatič. Ker sta tako položaj kakor tudi vpenjalna sila nadzorovana električno, je uporaba novih komponent kot nalašč za avtomatizirane rešitve. Tudi pri prekinitvi oskrbe z energijo je orodje zahvaljujoč me­hanski samozapornosti zagozdnega vpenjalnega elementa, varno pritrjeno. Programiranje pogona, vključno z nazadnje podanimi vrednostmi, ostane pri izpadu energije prav tako shranjeno. Poleg tega prikazuje podjetje Roemheld nove produkte za hitro in varno zamenjavo orodja, kamor spadajo med drugim sklopke, kotalne letve z valjčki in kroglicami in tudi nosilne konzole. Tako se je nosilnost transportnega vozička za orodja zvišala s 500 kg na 1.600 kg. Integriran akumulator, ki se tudi hitro polni, nudi dovolj energije za pogon tudi več ur. Da lahko težka orodja in forme premikamo varno brez prevra­čanja, ima transportni voziček poseben varovalni mehanizem. Uporaba vozička je sedaj mogoča samo s spustljivimi hidravličnimi krogličnimi letvami na menjalni mizi. Po pozicioniranju naložene­ga vozička se hidravlične kroglice spustijo, tako da orodje naleže in je vozni pogon vozička spet sproščen. Slike so last podjetja Römheld GmbH Prevod in priredba: Generalni zastopnik podjetja Roemheld za Slovenijo › www.halder.si »» Slika: Kombiniran dolgopolni in kvadratnopolni magnetni vpenjalni sistem za 800-tonski stroj za brizganje plastike. (Slika: Römheld GmbH) Halder, d. o. o. • Miklavška cesta 50, 2311 Hoče • tel. +386 2 61 82 646 • faks +386 2 61 82 656 • www.halder.si Senzor navora z možnostjo dvojnega merilnega območja Senzorji navora tipa 4503B... z vgrajenim senzorjem hitrosti delujejo po načelu merilnih lističev. Ta integralni digitalni me­rilni sistem generira analogne ali digitalne izhodne signale. Senzor z možnostjo dvojnega merilnega območja zagotavlja prednost s prostonastavljivim preklapljanjem med merilnima ob­močjema, kar omogoča zelo natančno merjenje tako maksimalnih vrednosti kot navora pri delovanju. Senzor ponuja integrirano visoko ločljivost za merjenje hitrosti/zasuka do resolucije 8192 impulzov/vrtljaj, kar je prostoprilagodlji­vo. Poleg tega je na voljo tako izbira smeri vrtenja kot tudi izbira absolutne ničelne točke (Z-line). Napajanje in merilni signali se prenašajo med vrtečo se gredjo in ohišjem brezstično. Z ustrezno vgradnjo gredi, ozkimi vgradni­mi tolerancami in visoko stopnjo uravnoteženja je v različici H dosežen pogoj za doseganje velikih hitrosti do 50 000 vrtljajev na minuto. Tip senzorja navora 4503B... doseže svojo pravo uporabnost v različnih tipih industrije, kot so na primer avtomobilska industrija in industrija vozil, letalska industrija, splošno strojništvo, procesna industrija in industrija elektromotorjev. Senzorji so univerzalni za uporabo in primerni tudi za uporabo v razvojnih laboratorijih ter pri zagotavljanju kakovosti v proizvodnji. S senzorji navora tipa 4503B... lahko uporabniki rešijo najrazlič­nejše zahtevne potrebe po merjenju. Običajno se uporabljajo za preizkušanje električnih motorjev, generatorjev, zmogljivosti pogo­nov, merjenja karakteristik transmisij ali trenja pri pogonskih oseh, in to na ročnih delovnih mestih ali v mrežno povezanih avtomati­ziranih proizvodnih celicah. [ Pripravil: Mihael Debevec ] www.kistler.com »» Avtomatizacija v proizvodnji in montaži ter tehnologije spajanja: vhod v Razstavno središče Stuttgart Motek 2016 / Bondexpo 2016, Stuttgart V znamenju digitalizacije proizvodnje V Stuttgartu je potekal že 35. mednarodni sejem avto­matizacije v proizvodnji in montaži Motek, vzoredno pa tudi 10. sejem tehnologij spajanja Bondexpo. Na Moteku 2016, vodilnem mednarodnem sejmu s področja avtomatizacije proizvodnje in montaže, tehnologije strege in mate­rialnega toka ter racionalizacije tehnologije rokovanja z materiali v industriji, se je letos, na približno 60 tisoč kvadratnih metrih razstavnega prostora, predstavilo blizu 1000 razstavljavcev iz 30 dr­žav. Komplementarni sejem Bondexpo 2016, ki je potekal ob istem času, pa je v sodelovanje privabil okrog 100 podjetij in dobaviteljev. Oba sejma si je ogledalo okrog 35 tisoč obiskovalcev, predvsem iz poslovnih krogov, iz okrog sto držav. Obiskovalci so lahko spoznali najnovejše produkte in rešitve ter si tudi ogledali posebne predsta­vitve prilagojene željam strank in rešitve na ključ. Avtomatizirana montaža Razstavljavci so na Moteku predstavili tehnologije, proizvode, sklope, sisteme in podsisteme za avtomatizirano proizvodnjo, siste­me za montažo, tehnologije rokovanja in prekladanja, tehnologije strojne obdelave, pregledovanja in identifikacije, komponente za specialno strojno proizvodnjo, programsko opremo in storitve ter tudi kompletne stroje za prilagodljivo montažo velikih serij s številnimi komponentami. Pomembnost sejma je ravno v celoviti predstavitvi komponent in sklopov potrebnih za avtomatizaci­jo proizvodnje in montaže. Poleg tega so bili prikazani številni podsistemi za spajanje in integriranje, pa tudi rešitve za montažo na ključ, vključno z opremo za nadzor in preizkušanje. Za sejem je bila tudi letos značilna usmeritev na ciljne skupine, kot so avtomo­bilska industrija, industrija strojev in opreme za gradbeništvo, ele­ktromehanična in elektronska industrija, proizvodnja medicinske opreme, proizvodnja solarne opreme, dobava in predelava kovin in plastike ter podobno. Tako so razstavljavci prikazali rešitve avtomatizirane monta­že avtomobilskih delov, industrijskih delov, delov medicinskih instrumentov, potrošniških izdelkov, prilagodljivih samostojnih montažnih rešitev ter delno ali v celoti integriranih rešitev za montažo, v vseh stopnjah obdelave in spajanja, testiranja, končnega pregleda. V celoti je Motek, kot pravi promotor sejma P.E. Schall GmbH & Co., „deloval tudi kot inovacijski motor za globalno proizvodno omrežje« in celo »eno izmed gonil uvajanja standardov Industrije 4.0 v globalno proizvodno omrežje« in je tudi »odražal proizvodnjo usmerjeno na strukture za montažo, komunikacijske strukture in Industrijo 4.0«. V razstavnem segmentu Industrije 4.0 so bili izpostavljeni komponente, moduli, podsistemi in izdelki ter kompletne rešitve prikazani v realnem okolju celotnega procesa avtomatizacije in digitalizacije proizvodnje v povezavi z Industrijo 4.0. Roboti na pohodu Blizu 150 proizvajalcev je prikazalo svoje robotske montažne in specialne stroje, integrirane robotske in sistemske rešitve ter apli­kacije za sodobne robotske tehnologije in tehnologije rokovanja z materiali v službi učinkovite avtomatizacije proizvodnje in mon­taže. Sodobne robotske rešitve utirajo pot v vse več aplikacij in vse večjo uporabo v številnih industrijskih sektorjih in procesih, daleč od že »običajnega« področja proizvodnje avtomobilov, varjenja, barvanja in podobnega. Na Moteku so svoje robotske produkte in rešitve prikazali številni znani svetovni proizvajalci, kot so Robert Bosch, Denso Robotics Europe, Güdel, Hiwin, IAI Industriero­boter, KUKA Systems, Stäubli Tec-Systems, TM Robotics Europe, Universal Robotics, Yamaha Robotics in Yaskawa Europe. Številni drugi proizvajalci so predstavili svoje produkte, ki se vgrajujejo v rešitve avtomatizacije na ključ, sisteme za montažo in robotske sis­teme. Fraunhofer Institute za proizvodno inženirstvo in avtomati­zacijo je, na primer, med drugim predstavil projekt Avtomatizacija vitke inteligentne montaže (LIAA). Med razstavnimi segmenti sejma je bil »Park lahkih materialov« osredotočen na inženirstvo lahkih materialov v praksi in name­ščen kot skupna razstava (in vmesnik) med dvema sejmoma ter je zajemal proizvodnjo komponent, montažo, pritrjevanje, spajanje, preizkušanje – vsebine, ki so še najbolj primerne za uporabo robo­tov. V dveh dvoranah sejma je več kot 150 razstavljavcev predsta­vilo svoje produkte in rešitve v vsebinski skupini »Cesta aplikacij« – specialne stroje, sisteme za montažo, kompletne rešitve na ključ. Med njimi so bili tudi sistemski integratorji, ki sodelujejo neposre­dno s proizvajalci. Pomemben del ponudbe na obeh sejmih so bila predavanja in okrogle mize v vsebinskih skupinah Arena integra­cije, Forum Digitalisation@Automation, srečanje Združenja nem­ških inženirjev (VDI) na temo »Digitalizacija in veliki podatki«, dogodek na temo aktualnih izzivov za robotiko in najrazličnejša področja uporabe (v organizaciji partnerja sejma, založnika Vogel Business Media), Forum razstavljavcev ter Bondexpo konferenca o kompleksnih zadevah spajanja, izoliranja in povezovanja v lahkih strukturah. Slovenci na sejmu Pridruženi sejem Bondexpo je bil osredotočen na praktične pred­stavitve tehnologij in proizvodne verige spajanja lahkih konstrukcij z lepljenjem, modeliranjem, tesnjenjem ali z uporabo pene, kot tudi na sistemske rešitve za današnje in bodoče izzive povezova­nja najrazličnejših materialov. Lahke konstrukcije so pomembne ne le za področje motornih vozil, temveč tudi področje opreme, instrumentov in druga področja. Sejem je poudaril povezavo med raziskovanjem in razvojem na tem področju ter predstavil komple­ksne teme lepljenja, uporabe in doziranja v povezavi s proizvodnjo. Na koncu, procesi lepljenja, modeliranja, tesnjenja in polnjenja s peno so idealno prilagojeni za visoko avtomatizirano obdelavo s pomočjo sistemov za rokovanje in robotskih sistemov, kar pa je ravno tematika z Bondexpom povezanega »matičnega« sejma Motek. Naslednja sejma Motek in Bondexpo bosta potekala med 9. in 12. oktobrom 2017. Na Moteku je nastopilo tudi pet podjetij iz Slovenije, med kateri­mi je Kolektor Orodjarna iz Idrije predstavil stroj za optično kon­trolo komutatorjev Joža-6, ki je namenjen izvajanju enostavnih in kompleksnih dimenzijskih meritev, kontrolo prisotnosti ostankov in nečistoč, kontrolo površin itd. Sejemska novost je bila rešitev industrije 4.0 – demo aplikacija, ki podatke o meritvah na izdelkih pošilja v splet, uporabnik pa lahko preko svoje mobilne naprave dostopa do podatkov v realnem času in upravlja stroj. FINKA iz Celja je predstavila industrijske robote z nosilnostjo do 5 kg in manipulatorje. LIPRO iz Dekanov je prikazal izdelke in storitve za avtomatizacijo v industriji, predvsem lastni program – ALU profile z veznimi elementi, jermenske transporterje in paletne linije. Titus iz Dekanov (v lasti angleške družbe Titus International) je predstavil montažne sisteme »na ključ« za avtomobilsko industrijo, mehanične sklope in električne naprave. Petal Pečnik iz Naklega se je predstavil z izdelavo in predelavo različnih vrst kovinskih izdelkov (komunikacijskih in elektro omar, kovinskih konstrukcij, INOX izdelkov, ALU ohišij, komandnih miz-pultov in podobnih). »» Vsi vidiki strojništva in avtomatizacije v proizvodni verigi: sejem Motek 2016 Nagrade za rokovanje Na sejmu Motek so podelili »Nagrado za rokovanje« (Handling award) – po tri v vsaki od štirih kategorij, za katero je bilo na razpisu prijavljenih skupaj 81 aplikacij. Petčlanska strokovna žirija je ocenjevala inovativnost aplikacij, tržni potencial, prepričljivost tehnologije, njeno »pamet«, kori­stnost za uporabnike, konkurenčno moč in vpliv na izboljšanje proizvo­dnih procesov. V kategoriji »rokovanje in montaža« (20 nominacij) je prvo nagrado prejel inteligentni oprijemalni pnevmatski modul RPG podjetja Wisse Robotics, ki povečuje hitrost in zanesljivost prijemanja. V kategoriji »avtomatizacija in robotika« (40 nominacij) je zmagal sistem za materialni tok Karis Pro Inštituta za tehnologijo Karlsruhe in Inštituta za sisteme za rokovanje z materiali in logistiko, majhen avtomatski intralogistični sistem za proizvodnjo, ki se samooptimizira in je pomemben prispevek k razvoju pametnih tovarn. V kategoriji »kakovost in varnost« (10 nominacij) je prvo nagrado prejel sistem za nadzor verig CCM podjetja Iwis antriebssysteme, ki s pomočjo senzorjev meri raztezanje verige ter tako opozarja na potrebo po njenem uravnavanju ali morebitni zamenjavi. V kategoriji »skladišče­nje, pobiranje, rokovanje in transport« (11 nominacij) je zmagal sistem za pomoč pri pobiranju izdelkov Lydia Voice & vision podjetja Topsystem Sy­stemhaus, ki nameščen na pametni uri poleg glasovnih navodil zagotavlja tudi vizualna, vključno s fotografijami, ter izboljšuje ergonomijo in zvišuje kakovost dela. »» Priznanja za napredne izdelke: dobitniki 12 nagrad za rokovanje Sejem VISION 2016 v Stuttgartu: Industrija 4.0 polni z energijo in navdihuje vgrajene sisteme z vision sistemi Vgrajeni vision sistemi – nikoli končana zgodba (o uspehu) Prvi vgrajeni sistemi vida so bili na sejmu VISION prikazani pred približno dvajsetimi leti. Koncept združuje strojni vid s strojno in programsko opre­mo v samostojne sisteme, kar se je izkazalo za pravi uspeh. To je spre­menilo svet industrijskega strojnega vida ter celo privedlo do ustanovitve specializiranega združenja, ki ga sestavlja stalno naraščajoča delovna skupina VDMA (Der Verband Deutscher Maschinen und Anlagenbau). »Zanimanje za našo delovno skupino se je po predstavitvi naših raziskav močno povečalo in sedaj imamo dvajset aktivnih članov,« pravi dr. Klaus-Henning Noffz, vodja VDMA delovne skupine za vgrajene vision sisteme in generalni izvršni direktor podjetja Silicon Software GmbH s sedežem v Mannheimu. Pogovor se je nanašal na poročilo o študijski skupini vgrajenih vision sistemov (Embedded Vision Study Group – EVSG), ki je bilo predstavljeno na G3 forumu standardov za prihodnost (G3 Future Standards Forum) v Chicagu v poletnih mesecih leta 2015. Vgrajeni vision sistemi igrajo ključno vlogo v Industriji 4.0 Študija kaže predvsem ogromne tehnične spremembe. »Prej so se vgrajene tehnologije nanašale na vključevanje vsega kompaktnega v eno samo enoto, ki se lahko uporablja v proizvodnem procesu,« pojasnjuje član oddelka vision sistemov pri VDMA. »Toda vgrajeni vision sistemi gredo še precej dlje – fokus je na razjasnitvi vloge strojnega vida, ki jo lahko igra v povezavi z Industrijo 4.0.« Stro­kovnjaki se zato sprašujejo, kako je potrebno preiskovane enote pogledati, da je pri tem zagotovljeno, da so zajete slike obdelane, kjer so zajete. »Na primer, kako je mogoče senzor kombinirati s procesorsko inteligenco, da bi samodejno pošiljal slikovne podatke v podatkovno omrežje?« navaja dr. Noffz in citira eno od tipičnih vprašanj: »Vse to prihaja v smislu ustvarjanja decentralizirane inteligence.« To ima vpliv tudi na avtomatizacijo, ko se vgrajeni vision sistemi spremenijo v inteligentne, neodvisno od udeležencev v pametni tovarni. »Te enote vision sistemov, ne da se v omrežje vključujejo samodejno, temveč tudi prepoznajo, kateri mrežni udeleženci potrebujejo njihove rezultate meritev,« pojasnjuje generalni izvršni direktor. »Vendar pa lahko v avtomatiziranem omrežju komuni­cirate z enoto, da pridobite iz nje podrobne specifične informaci­je – torej iz trenutne preiskave slike. Temu ustrezno bi se mreža spremenila iz svojega preteklega piramidnega modela s strogo hierarhičnimi ravnmi v enakovredno IT strukturo,« še dodaja. Zahteve rastejo predvsem za sisteme, ki jih je mogoče z lahkoto vključiti v pametne tovarne prihodnosti. »Na sejmu VISION bo torej predstavljena programska oprema, ki naredi kamere bolj inte­ligentne,« pojasnjuje dr. Noffz. »Kamera torej prenaša popolnoma pripravljene rezultate in ne samo slikovne podatke.« Nenadoma se je pojavilo povpraševanje po procesiranju v realnem času Vgrajeni vision sistemi so uspešni zahvaljujoč zelo izboljšani računalniški moči in kompleksnosti strojne opreme. »Navzven so procesorske plošče videti brez posebnosti. Več kot 1.300 pinov je priključenih na sodoben procesor – izziv je vključevanje zunanjih naprav in postavitev layoutov visokih hitrosti,« navaja Carsten Strampe, generalni direktor Imago Technologies GmbH iz Fried­berga. Večjedrni in večopravilni operacijski sistemi delujejo na računalnikih v realnem času, alternativno z operacijskim sistemom Linux. Uporabljajo se bistveno bolj kompleksni Ethernet vmesni­ki ali paketno orientirani protokoli kamer (na primer GigE Vision). Ločeni RISC (Reduced Instruction Set Computing) procesorji lahko v realnem času obdelajo field bus protokole v realnem času. In pri tem se ne sme pozabiti na zahteve, ki jih zahteva Industrija 4.0. »Najnovejši operacijski sistemi in obsežni dodatni programi zahtevajo, da so sistemi, integrirani v mreže in podatkovne baze,« pojasnjuje Carsten Strampe. »Vgrajeni vision sistem zdaj opravlja veliko dodatnih nalog in ne le specializirane naloge, ki zadevajo le strojni vid – po mo­žnosti v realnem času procesov današnjih hitro obratovalnih strojev in proizvodnih sistemov.« »Mi bomo verjetno prvo podjetje, ki bo na sejmu VISION 2016 predstavilo vgrajen vision računalnik z NXP-jevim pa­radnim ARM procesorjem,« pravi Carsten Strampe. »10 GigE vmesnik kamere, I/O, enkoder in LED krmilnik, field bus vme­sniki in 10 GigE Ethernet so kombinirani z 2 GHz 8-jedrnim ARM A72 procesorjem. Veselimo se povratnih informacij od profesionalnih razvijalcev na Lemans VisionBox«. S svojim partnerskim programom (ekosistem partnerjev) se Xilinx Inc., ki ima sedež v San Joseju (Kalifornija), opira na te­sno sodelovanje z uporabniki, v okviru katerega se razvijajo re­šitve za vgrajene vision sisteme strojne in programske opreme. Obstaja že cela vrsta zapletenih vision aplikacij, ki uporabljajo Xilinx tehnologijo – od sistemov nadzora, robotov in uvajanja dronov do razširjene resničnosti. Industrija 4.0 v teh industrij­skih aplikacijah igra »ključno vlogo« za Aarona Behmana, di­rektorja strateškega trženja in vgrajenih vision sistemov. Konec koncev le vgrajeni vision sistemi omogočajo celotno izkorišče­nost Xilinxove Field Programmable Gate Arrays (FPGA), ki je visoko zmogljiva in omogoča delovanje v realnem času. Kraja podatkov je zaščitena s čipom Na sejmu VISION bo Xilinx predstavil, kako je senzorsko fuzijo mogoče doseči z visoko stopnjo svobode, za kar gre zahvala prosto programabilnim sistemom. »Senzorska fuzija je več kot samo naprej in nazaj usmerjena kamera,« poudarja Aaron Behman. »Xilinx podpira homogene aplikacije, kot je stereo vision ali prostorski pregled z več kamerami ter hetero­gena senzorska fuzija – na primer infra rdeči in vidni podatki v enem sistemu.« Poudarki vključujejo tudi preučitev morebitne kraje podatkov, kot tudi nove »Trust Zone« – šifrirni sistemi in funkcije proti nedovoljenim posegom v vgrajene vision sisteme so integrirani na enem čipu. Pametnejši strojni vid z vgrajenimi vision sistemi? Letošnji odprti forum bo potekal na industrijskih vision dnevih (Industrial Vision Days) in se bo ukvarjal z vprašanjem » Pametnejši strojni vid z vgrajenimi vision sistemi?« To bo predstavljeno v sejemski reviji inVISION, glavni namen pa je opozoriti na težave v ozadju »vgrajenih vision sistemov« in na prednosti, ki jih le-ta ponuja uporab­nikom. [ Pripravil: Mihael Debevec ] www.messe-stuttgart.de Peskanje ročičnih gredi Članek se nanaša na projekt za peskanje ročičnih gredi z namenom od­stranitve oksida, ki nastane pri ohlajanju gredi po kovanju. Bistvo projekta je turbinski peskalni stroj z dvema enakima komorama v se katerih izme­nično peska v vsaki komori po ena gred. Za nakladanje in razkladanje gredi iz linje v peskalni stroj in iz peskalnega stroja na defektoskop skrbi robot podjetja ABB. Matej Mozetič Karl Jerman 1 Uvod Peskanje je obmetavanje obdelovancev s peskalnim sredstvom za dosego različnih ciljev kot so: peskanje, matiranje, mikrokovanje (shot peening, stress peening), hrapavljenje itd. Projekt, ki je natančneje opisan v tem članku, se je izvedel z na­menom peskanja ročičnih gredi za odstranitev oksida, ki nastane pri ohlajanju ročičnih gredi po kovanju. Projekt je sestavljen iz turbinskega peskalnega stroja, vhodnega transporterja in robota. 2 STEM d.o.o. Podjetje STEM d.o.o. je bilo ustanovljeno leta 1989 v Novi Gorici s ciljem proizvodnje in razvoja peskalnih strojev z najkvalitetnejši­mi rešitvami za potrebe površinske obdelave. Sedež firme STEM d.o.o. je v Novi Gorici, kjer se peskalni stroji načrtujejo in izdelujejo. Poleg sedeža in proizvodnje v Novi Gorici ima STEM d.o.o. še dve proizvodni tovarni - tovarna v Tolminu, kjer se izdelujejo manjši standardni stroji ter tovarna v Čakovcu (HR) kjer se izdelujejo stroji največjih dimenzij. Več kot 30 % vseh zaposlenih ima visoko in višjo izobrazbo, zato je podjetje sposobno reševati najzahtevnejše tehnično - tehnološke postopke na področju peskanja. Vse našteto se kaže v nenehni rasti prodaje STEM-ovih proizvo­dov - predvsem na račun povečevanja izvoza, podjetje STEM d.o.o. namreč izvozi več kot 95% celotne proizvodne. Tako so STEM-ovi peskalni stroji v pogonu v skoraj vseh državah Evrope, kot tudi izven Evrope (Azija, Bližnji Vzhod itd) - pomembne reference imajo v najprestižnejših evropskih firmah, prav tako imamo močne reference v največjih livarnah v Rusiji. Stalna skrb podjetja je tudi zadovoljstvo kupcev, ki že imajo STEM-ove peskalne stroje. 3 Peskalni stroji Velika večina peskalnih strojev podjetja STEM d.o.o. je turbin­skih. To pomeni, da imajo metalna kolesa gnana z elektromotorji, katera mečejo peskalno sredstvo (ponavadi jekleni granulat) v obdelovance. Najpogostejši princip delovanja tovrstnih strojev je sledeč: na dnu komore z obdelovanci se zbira granulat, kateri se nato s pomočjo polžnih ali vibracijskih transporterjev transportira do elevatorja. Ta nato granulat transportira na vrh stroja, kjer se v čistilcu očisti prahu in večjih odpadnih delcev, v primeru livarskega peska pa tudi tega. Nato granulat pade v bunker, v katerem je zaloga gra­nulata potrebna za nemoteno delovanje stroja. Od tu s pomočjo gravitacije granulat pada na peskalna kolesa. 4 Tipi peskalnih strojev Bobnasti peskalni stroji so primerni za peskanje predmetov tako masovne proizvodnje kot tudi manjših serij. V glavnem se ti stroji uporabljajo za peskanje odlitkov iz sive litine, nodularne in jeklo litine kot tudi aluminijastih odlitkov, preciznih odlitkov, odkovkov ter za raziglenje kovinskih in nekovinskih proizvodov. Peskalne stroje tega tipa proizvajamo v dveh osnovnih izvedbah, in sicer z gumijastim trakom ter z jeklenimi lamelami. Peskalni stroji z visečo kljuko so primerni za peskanje odlitkov, zvarjencev, odkovkov ipd. Še posebej so primerni za peskanje občutljivih komadov, ki se ne smejo udarjati eden ob drugega med procesom peskanja. Delujejo na taktnem principu z nastavitvijo časa peskanja. Peskalni stroji za pločevino in profile so namenjeni za kontinu­irano peskanje pločevin in profilov ter tudi zvarjencev. Posebno pozornost smo namenili pozicioniranju turbin, ki omogočajo opti­malno učinkovitost in enakomerno očiščeno površino peskancev. Peskalni stroji z vrtljivo mizo so univerzalni peskalni stroji s katerimi lahko peskamo najrazličnejše komade kot so zvarjenci, odlitki, odkovki, itd. Skrbno načrtovana pozicija turbin omogoča optimalno učinkovitost in enakomerno očiščeno površino vseh vrst peskancev, ne glede na njihovo obliko in velikost. Peskalni stroji z mrežnim transporterjem so pretočni peskal­ni stroji primerni za kontinuirano peskanje tankostenskih in na udarce občutljivih odlitkov. Večje število turbin omogoča optimal­no učinkovitost in enakomerno očiščenost peskancev zato so stroji tega tipa primerni tudi za peskanje geometrijsko bolj zahtevnih komadov kot so zvarjenci, odlitki, ipd. Peskalni stroji z visečo progo so primerni za peskanje zvarjen­cev, nosilcev in profilov raznih oblik in dimenzij. Še posebej so primerni za peskanje obdelovancev velikih dolžin. Delujejo lahko individualno z lastno progo ali pa se jih vgradi v že obstoječi tran­sportni sistem. Lahko se integrirajo tudi z barvalnimi linijami in sušilnimi komorami. Ročne peskalne komore so primerne za ročno ali avtomatsko peskanje s komprimiranim zrakom raznih obdelovancev, kot so zvarjenci, odlitki, odkovki, železniški vagoni, kontejnerji ipd. Poleg prej omenjenih, najpogostejših, proizvajamo še veliko dru­gih vrst peskalnih strojev npr. peskalne stroje za peskanje gredic, plinskih cilindrov, cevi, žice, za mikrokovanje… V vedno več projektih se uporabljajo posebni peskalni stroji, izdelani za točno določene izdelke. Eden takih projektov je tudi peskanje ročičnih gredi. 5 Peskanje ročičnih gredi V kovačiji podjetja Škoda Auto med drugim izdelujejo tudi ročične gredi za vgradnjo v vse modele avtomobilov koncerna Volkswagen. Ko se gredi po kovanju ohlajajo, na njihovi površini nastaja oksid, ki ga je potrebno pred nadaljnjo obdelavo odstraniti. Za ta namen smo izvedli projekt, ki vključuje peskalni stroj, vstopni transporter in robota. Glavna zahteva projekta je bila, da mora biti vsakih 15 sekund opeskana ena gred. Gredi zaenkrat prispejo do robota z vstopnim transporterjem, na začetku katerega delavec nanj ročno nalaga gredi. V bližnji prihodnosti bo ta transporter ostal le kot rezerva. Uporabljan bo le v primeru, da na proizvodni liniji kaj odpove. Gredi bodo v priho­dnosti prihajale do robota po avtomatski liniji. Peskalni stroj sestavljata dve komori za izmenično peskanje gredi, se pravi da peskanje traja 15 sekund in nadaljnjih 15 sekund je namenjenih nakladanju in razkladanju s pomočjo robota. Ko se peska v eni komori, se v drugi razklada in naklada. V peskalnih komorah so valji, na katere robot odloži gred. Ti valji se med peskanjem vrtijo, tako da je gred enakomerno opeskana po celotni površini. Oddaljenost valjev je možno spreminjati, tako da se lahko peska več različnih gredi. Vsaka komora ima dve peskalni kolesi. Ta mečejo granulat z veliko hitrostjo v obdelovance, kar povzroča odstranjevanje oksida iz njihove površine. Jekleni granulat se zbira na dnu komor in od tam potuje s pomo­čjo polžnih transporterjev v elevator, kateri ga transportira na vrh stroja. Tu pada granulat skozi zračno zaveso, katera ga očisti prahu, ki nastaja med peskanjem, tako da do peskalnih koles vedno priteka čist granulat. Granulat pade skozi zračno zaveso na sita, na katerih se zadržijo morebitni večji delci, ki odpadejo od obdelo­vancev in se nabira v zalogovniku, kateri je potreben za normalno delovanje peskalnega stroja. Od tu pride v peskalna kolesa in krog je sklenjen. Robot odlaga opeskane gredi na defektoskop, s katerim se preveri brezhibnost vsake gredi. Stroj je obdan s protihrupno oblogo, tako da je raven hrupa, ki ga povzroča kar se da nizka. Iz stroja in iz čistilca granulata je potrebno odsesovati zrak. Iz čistilca zato, da se s pomočjo zračne zavese očisti granulat, iz stroja pa zato, da prah ne izhaja iz stroja, ko se odpirajo vrata komor. Ta zrak potuje skozi filter, da stroj ne onesnažuje okolja. 6 Robot Podjetje ABB je s pomočjo ABB-jeve simulacijske programske opreme RobotStudio izvedlo simulacijo strege stroja za peskanje, s katero smo kupcu zagotovili, da bodo časi strege stroja za peskanje krajši od zahtevanih 18 s. Poleg samega cikla robotske aplikacije, je simulacija podala ustrezne smernice pri načrtovanju celotne robotske celice. Glede na razdaljo med posamezno opremo (robotom, ročnim vhodnim zalogovnikom, obstoječim avtomatskim transportom za izdelke, strojem za peskanje, obstoječo kontrolno pripravo), smo izbrali robota z ustreznim dosegom. Zgoraj omenjena simulacija robotske aplikacije je pokazala, da je optimalni doseg robota 3,1 m, zato smo za strego peskalnega stroja izbrali robota ABB IRB 6700 s 3,2 m dosega in 150 kg nosilnosti. Roboti družine IRB 6700 so namenjeni različnim aplikacijam, predvsem pa se uporabljajo za strego strojem. Pri zasnovi in konstrukciji robotskega prijemala je bilo potrebno upoštevati največjo nosilnost izbrane verzije robota (150 kg), da smo njegovo težišče ohranili znotraj predpisanih meja navede­nih v diagramu obremenitve. Prijemalo je namreč zaradi položaja izdelkov v peskalnem stroju dolgo, kar pomeni, da je težišče odmaknjeno 350 mm stran od prirobnice robota v z smeri. Pri težišču je potrebno upoštevati največjo obremenitev prijema­la, ki nastopi, ko sta v prijemalu hkrati dva izdelka. Prijemalo je sestavljeno iz namensko izdelanega ohišja, dveh SC­HUNK-ovih modulov tipa DPG+300-1-AS in ustrezne protiprašne zaščite. Modula imata vzmet, ki preprečuje, da bi le ta v primeru prekini­tve tlaka izgubila prijem izdelka. Na ta način je zagotovljena varnost v primeru okvare dovoda tlaka, saj so izdelki težki do 20 kg, hitrost gibanja robota pa, zaradi kratkih ciklov celotnega sistema, zelo velika. Prsti na prijemalu so narejeni tako, da brez prilagajanja omogo­čajo prijem treh različnih izdelkov. S tem smo kupcu zagotovili hitro spremembo proizvodnje z enega na drug izdelek, kar je ključnega pomena. Oba končna položaja posameznega modula prijemala sta kontro­lirana s senzorjem. Robot preko ventilskega otoka krmili tudi izpih na prijemalu. Le ta pred prijemom izdelka v posamezni komori stroja za peskanje odstrani odvečni material za peskanje z njegove površine. Ker so izdelki med obdelavo v peskalnem stroju podvrženi prahu, ki nastaja med procesom peskanja, je bilo potrebno izbrati tudi ustrezno zaščito robota. ABB v ta namen nudi posebno zaščito, ki se imenuje Foundry Plus 2 in omogoča IP67 zaščito celotnega manipulatorja. Zaščito sestavljajo: posebna dvokomponentna epoksi barva, do­datno zaščitena elektronika, nikljana prirobnica, dodatno zaščiteni motorji in priključki ter posebna tesnila. Robot IRB 6700 s pomočjo digitalnih V/I signalov krmili ventil­ski otok in s tem prijemalo, profibus komunikacija pa mu omogoča izmenjavo podatkov s centralnim PLK-jem stroja za peskanje. Pri menjavi izdelka tako robot glede na podatke vnešene v PLK peskalnega stroja samodejno izbere ustrezni program in prilagodi položaje prijema in odlaganja za posamezno periferno opremo. Operater lahko tudi izbira med delovanjem obeh ali samo ene peskalne komore ter jemanjem iz ročnega vhodnega zalogovnika ali obstoječega avtomatskega transporta za izdelke. Strega peskanega stroja z robotom omogoča veliko prilagodljivost aplikacije v prihodnosti, saj je robota mogoče preprosto reprogra­mirati za nov ali spremenjen izdelek. Prav tako je mogoče enostav­no izvesti spremembe položaja opreme pri zamenjavi ali prenosu le te na drugo lokacijo v proizvodnji. 7 Sklep S peskalnim strojem, transporterjem in robotm smo zadostili vsem zahtevam tega projekta. Postrojenje deluje od začetka leta 2016 na tak način in s tako kapaciteto, kot je bilo zasnovano. S tem postrojenjem je podjetje Škoda Auto znatno povečalo kapaciteto in zmanjšalo stroške glede na prejšnji sistem, ki so ga uporabljali ter postali precej bolj zmožni sprejemati nove (drugač­ne) ročične gredi v proizvodnjo. »» Slika 1: Bobnasti peskalni stroj Matej Mozetič • STEM d.o.o. Karl Jerman • ABB d.o.o. »» Slika 2: Peskalni stroj z visečo kljuko »» Slika 3: Peskalni stroj za pločevino in profile »» Slika 7: Ročna peskalna komora »» Slika 4: Peskalni stroj z vrtljivo mizo »» Slika 5: Peskalni stroj z mrežnim transporterjem »» Slika 6: Peskalni stroj z visečo progo »» Slika 8: Prednja stran peskalnega stroja z robotom »» Slika 9: Robot prijema neopeskano ročično gred iz vstopnega transporterja »» Slika 12: Robot odlaga opeskano gred na defektoskop »» Slika 10: Robot premika neopeskano ročično gred v peskalni stroj in ope­skano iz stroja »» Slika 11: Robot premika neopeskano ročično gred v peskalni stroj in ope­skano iz stroja »» Slika 13: Zadnja stran peskalnega stroja s filtrom (levo) »» Slika 16: Nosilnost robota IRB6700 »» Slika 14: Robot IRB6700 »» Slika 17: Prijemalo »» Slika 15: Doseg robota IRB6700 Popolna oprema za paletne sisteme Zmogljivi enojno delujoči in centrični vpenjalni primeži Ročno gnani SCHUNK KONTEC KSC vpenjalni primeži so zelo učinkoviti in vsestranski za vpenjanje pri obdelavi surovcev in končanih izdelkov. Zdru­žujejo velike vpenjalne sile, priročno delovanje, kratke čase nastavitev in so zelo stroškovno ugodni. Zlasti so uporabni v avtomatizirani strojni stregi. SCHUNK svoj standardni program dodatno širi s cenovno dostopnimi SCHUNK KONTEC KSC-F, ki je enojno delujoč vpenjalni primež s fiksno čeljustjo. Ta naprava omogoča hitro prilagajanje območju vpetja, ima ravno obliko in majhno težo. Tako nudi odlične pogoje za strego obdelovancev na paletnih sistemih brez prisotnosti delavcev. V ponudbi so tri velikosti KSC-F 80, KSC-F 125 in KSC-F 160, ki so posebej zasnovane za pogoste velikosti palet 320 x 320 mm, 400 x 400 mm in 500 x 500 mm. Zaradi hitrega vpenjanja z zasukom za 160° se obdelovanci enostavno in zelo hitro vpnejo z momentnim ključem in primež je blokiran proti odvitju. Zahvaljujoč vpenja­nju s prednapetjem je upogibna obremenitev na osnovo naprave minimalna, kar omogoča, da so primeži primerni za uporabo na hitro menjalnem paletnem sistemu SCHUNK VERO-S. Obračalne čeljusti primežev omogočajo velike vpenjalne razdalje med 0 in 192 mm, med 0 in 308 mm ali med 0 in 434 mm, kar je odvisno od velikosti enote. Centrični vpenjalni primeži z vključenim pogonom Obenem SCHUNK širi tudi izbor centričnih vpenjalnih prime­žev in nadgrajuje program z večjimi primeži. Poleg velikosti 80 in 125 je ta vsestranska naprava na voljo v velikosti 160 z dolžino osnovnega ogrodja 280 mm, ki omogoča visoke vpenjalne sile do 50 kN. Prednapet natančni kroglični ležaj zagotavlja vpetje vretena brez zračnosti in zagotavlja odlično ponovljivost natančnosti v območju +/- 0,015 mm. Tako primež omogoča natančno obdelavo prvih dveh strani v enem vpenjalnem sistemu. Popolnoma inte­griran pogon in integrirano odstranjevanje odrezkov zagotavljata visoko stabilnost procesa in najmanjšo obrabo. Sistem za hitro zamenjavo čeljusti omogoča zamenjavo namenskih čeljusti v le nekaj korakih in pokriva širok spekter obdelovancev. Širok izbor vpenjalnih čeljusti Novi vpenjalni primeži KONTEC KSC in KSC-F se brezhibno prilegajo v SCHUNK-ov modularni sistem za zelo učinkovito vpenjanje obdelovancev. Vpenjalni čepi hitro menjalnega paletnega sistema VERO-S so lahko vgrajeni neposredno na osnovno ogrod­je primeža. V kombinaciji s hitro menjalnim paletnimi sistemom se jih lahko na mizi stroja hitro menja z največjo možno pono­vljivostjo. Primeži se lahko hitro opremijo z različnimi čeljustmi iz SCHUNK-ovega standardnega nabora vpenjalnih čeljusti za stacionarno vpenjanje obdelovancev, kar zagotavlja visoko stopnjo fleksibilnosti. [ Pripravil: Mihael Debevec ] www.schunk.com »» S cenovno ugodnim enojnim delujočim vpenjalnim primežem SCHUNK KONTEC KSC-F je obdelovanec lahko natančno vpet s preprostim 160° zasu­kom. Zaradi visoko učinkovitega prenosa moči primež s fiksno čeljustjo dose­ga visoke vpenjalne sile pri majhnem momentu, ki je potreben za vpenjanje. »» Vpenjalni primeži SCHUNK KONTEC KSC združujejo velike vpenjalne sile, zagotavljajo priročno delovanje in visoko natančnost ob odličnem razmerju med ceno in zmogljivostjo. Za hitro nastavitev procesov so vpenjalni primeži pri tej aplikaciji nameščeni na vertikalnem nosilcu v kombinaciji z vpenjalnimi paletami SCHUNK VERO-S, ki spadajo v program hitro menjalnega paletnega sistema. Roboti v tovarni v prihodnosti: priložnosti in izzivi za proizvajalce kablov V teh časih si je težko predstavljati proizvodnjo brez industrijskih robotov, prav tako se področje njihove uporabe vse bolj povečuje. Zaradi nenehne­ga multi-osnega gibanja v avtomatiziranih tovarnah so kabli, ki napajajo robote izpostavljeni ekstremnim obremenitvam, kar je poseben izziv za proizvajalce kablov in povezovalnih delov. Po napovedih industrije je pričakovati, da bo skupno število prodanih industrijskih robotov letos preseglo številko 250.000. Svetovni trg za proizvajalce robotov je torej zares ogromen. Da bi zagotovili, da bi se roboti napajali s podatki in energijo brez preki­nitev, je potrebno posebno pozornost nameniti kablom, ki morajo zdržati 3D-gibanja robotov, ki se stalno gibljejo. Robotski kabli za aplikacije, kjer so kabli izpostavljeni torzijskim obremenitvam, mo­rajo biti zasnovani in izdelani na popolnoma drugačen način kot kabli za linearno gibanje. Slednji morajo biti kompaktni in čim bolj povezani in imeti zunanji plašč ekstrudiran pod visokim tlakom. Razlog za to je posebna »trdota«, ki omogoča, da kabel sledi giba­nju energetske verige. Po drugi stra­ni pa robotski kabli potre­bujejo močne izravnalne elemente, ohla­pno pletene predmete, različne poti drsenja in povsem različne varoval­ne pojme (pletenica) za zagotovitev, da bodo še naprej delovali pravilno, tudi po nekaj milijonih torzijsko obremenjenih hodov. Tudi zaradi tega, ker se kabli uporabljajo v robotski tehnologiji v celoti in pogosto spreminjajo smer. Na primer, premer pletene žične strukture se spreminja v odnosu do kota zasuka. Proizvajalec kablov igus uporablja elemente, ki absorbirajo torzijske sile, in so izdelani posebej za uporabo v aplikacijah s konstantnimi spremembami torzijskega gibanja, zaradi izenačevanja sil, ki delujejo na posamezne žice. Zahteve za opletene kable so še posebej visoke. Da bi zagotovili, da sile, ki delujejo na žice, niso previsoke, strokovnjaki za gibanja plastičnih elementov (»motion plastic®«) vstavljajo drsne elemente nad in pod zaščitne sloje. Ti elementi zagotavljajo, da se lahko zaščitna plast prosto giblje glede na pletenice in zaščitni plašč. Zaščitena struktura je dizajnirana s prerazporeditvijo moči in ima blažilne elemente v smeri preraz­poreditve. Ta »nežna« narava gradnje omogoča celotnemu kablu potrebno svobodo gibanja, zmanjšuje raztezanje ter tlačno silo in preprečuje zaustavitev stroja zaradi prezgodnje okvare kabla. Za Chainflex® »CFROBOT« kable, ki se uporabljajo v aplikacijah s torzijsko obremenitvijo in torzijskim kotom +/- 180°, proizvajalec igus zagotavlja življenjsko dobo najmanj pet milijonov ciklov ali 36 mesecev, kar nastopi prej. Optimalna zaščita za robotske kable v energijskih verigah Na podlagi »know-how«-a in več kot 50-letnih izkušenj na tem področju se zaščitni materiali optimalno ujemajo s polimerno Triflex R robotsko energijsko verigo, zaradi česar je tudi obraba zmanjšana na minimum. TRCF Triflex R zaprta energijska veriga temelji na načelu treh komor: tri komore v TRCF se lahko odpirajo in zapirajo neodvisno druga od druge. Dovodna cev je nameščena v eni izmed treh komor energetske verige in je zato optimalno zaščitena pred poškodbami. To predstavlja zanesljiv proces oskrbe, ne glede na aksialni položaj robota. Glavna značilnost, ki omogoča zanesljiv in operativno varen način oskrbe robotskih kablov in cevi, je skladnost z minimalnim upogibnim radijem. Če se upogib­ni radij ne upošteva, obstaja nevarnost visokih stroškov zaradi od­povedi sistema. Tehnično oblikovanje Igus Triflex R zagotavlja, da upošteva predpisani najmanjši polmer upogiba, ne glede na položaj delovanja robota – zunanji obroč preprečuje upogibni polmer, ki je manjši od najmanjšega. Poleg tega modularna zasnova Igus Triflex R zagotavlja, da se torzijski kot pribl. ± 10 ° v verigi ne preseže. To je prednost, da se torzijsko upogibanje kablov porazdeli po vsej svoji dolžini in ne samo na področju pritrditve, kot je primer pri drugih sistemih. Definiran najmanjši upogibni radij sistema triflex R zagotavlja zanesljivost procesa, zlasti pri uporabi cevi. To je še posebej pomembno zaradi težav v dovodnih ceveh, ki prekinjajo oskrbo na robota in prekinitev proizvodnega procesa. Testi zagotavljajo načrtovano zanesljivost in zmanjšanje stroškov S »Chainflex« kabli igus nenehno postavlja nove standarde za fleksibilne kable na področju avtomatizacije in robotske tehnologi­je že več kot 25 let, in kot dobavitelj posebnih kablov na področju, kjer se zahteva izredna fleksibilnost, ima na voljo kable za nepre­kinjeno gibanje v zahtevnih aplikacijah, ki vključujejo energetske verige in torzijske obremenitve. Igus ima svoj laboratorij s testnimi površinami 2.750 m2, ki je največji svetovni laboratorij za dinamič­ne kable. Tu se vrtijo naši Chainflex kabli CFROBOT več milijonkrat in kontinuirano merimo njihovo odpornost na različne pogoje. Verjetno je največji izziv reproducirati vse mogoče programe, ki v času življenjske dobe izdelka vključujejo torzijo. Medtem ko je življenjsko dobo v primeru linearnega gibanja v energetskih verigah mogoče z gotovostjo napovedati zaradi konstantnih parametrov in znanih učinkov na okolje, so robotski programi po navadi veliko bolj zapleteni. Zlasti zaporedje gibanja pogosto ni povsem jasno, predvsem v fazi načrtovanja. Za ponudnike kablov je zato bistvenega pomena stalno testiranje. Vsi rezultati testov so zabeleženi v igusovi zbirki podatkov, skupaj z bogatimi izkušnja­mi na področju plastične tehnologije, ki omogočajo, da lahko ponudijo 36-mesečno garancijo na mehanske lastnosti »Cha­inflex« kablov. Kot rezultat tega so lahko procesi v strojništvu natančno načrtovani. Če »CFROBOT« kabel še vedno ne deluje, kadar se uporablja za namene navedene v katalogu, uporabnikom takoj dostavijo nov kabel popolnoma brezplačno. Uporabniki lahko naročijo kabel od enega metra ali več, s tem, da bo blago odpremljeno v roku 24 ur. Velika prednost serije »CFROBOT« je, da proizvajalci in uporabniki robotov niso odvisni od dragih, po­sebnih kablov z dolgimi dobavnimi roki, ampak lahko enostav­no izbirajo med standardno paleto izdelkov, posebej razvito za torzijske aplikacije, ki vključuje več kot 100 vrst robotskih kablov, ki so na zalogi. »» Na podlagi znanja in izkušenj, pridobljenih v več kot 50 letih na tem področju, se zaščitni materiali optimalno ujemajo s plastično Triflex R robotsko energetsko verigo, kjer je nivo obrabe čim manjši. »» Testni laboratorij na 2750 m2, kjer so kabli popolnoma preskušeni z dvema milijardama preskusnih ciklov na leto. Zaradi obsežnih testiranj je igus sposoben dati 36-mesečno garancijo na vse kable, kar zagotavlja visoko zanesljivost za uporabnike. »» Igusov CFROBOT8.052 Chainflex robotski kabel je prvi kabel, ki je bil testiran na torzijska gibanja, ko je povezan z roboti in je izdelan v skladu s standardom CAT7. Hennlich Hennlich, d. o. o., Ekskluzivni za­stopnik za izdelke igus za Slovenijo. igus GmbH je vodilni svetovni pro­izvajalec energijskih verig in poli­mernih ležajev. S sedežem v Kölnu, igus ima pisarne v 35 državah in zaposluje približno 2950 ljudi po vsem svetu. Leta 2015 je igus do­segel promet v višini 552 milijonov evrov s tehnologijo plastičnih de­lov za gibljive aplikacije. Igus ima največji laboratorij za testiranje in lahko strankam ponuditi inovativ­ne izdelke in rešitve, prilagojene njihovim potrebam. Hennlich, d. o. o. Podnart 33 4244 PODNART T. 04 532 06 10 F. 04 532 06 20 E. info@hennlich.si W. www.hennlich.si Svet na platformi NI National Instruments Slovenija je v hotelu Four Points by Sheraton Mons organiziral NIDays 2016, največjo lokalno konferenco družbe o novih tren­dih v načrtovanju, preizkušanju in nadzoru. Esad Jakupović Na letošnji tehnični konferenci z vzporednimi predavanji so strokovnjaki s področja industrije in akademskih krogov predsta­vili najbolj zanimive možnosti uporabe, ki so jih odkrili z uporabo orodij za grafično načrtovanje sistemov. Inženirji NI pa so prav tako prikazali najnovejše tehnologije za merjenje, preizkušanje in vgrajeno krmiljenje ter najzahtevnejše aplikacije RF. Konferenca NIDays tako kot vsako leto omogoča udeležencem, poleg poglo­bljenih tehničnih predavanj, pridobivanje praktičnih izkušenj na predstavljenih orodjih, spoznavanje strokovnega znanja razsta­vljavcev na različnih področjih, kot so tipala, razvoj programske opreme, načrtovanje strojev, vgrajeni sistemi in drugo. Ob tem je to priložnost za izmenjavo mnenj s strokovnjaki in pridobiva­nje nasvetov ter ne nazadnje vzpostavljanje stikov z uporabniki izdelkov NI. Predavanja in delavnice Poleg dveh skupnih predavanj je bilo približno 120 udeležencem podanih še sedem poglobljenih tehničnih predavanj v enem nizu in štiri v drugem, na izbiro pa so bile še dvakrat po štiri delavnice. Razen iz NI so nastopili številni predavatelji iz partnerskih ustanov in podjetij – iz obeh fakultet za strojništvo, Univerze v Mariboru in Univerze v Ljubljani, ter iz podjetij Konrad Technologies, Batemi­ka, Diff Avtomatizacija, Versarum, IBM, Kistler in A.M.S.T.T. Pro­duktni vodja oddelka za programsko opremo vgrajenih sistemov NI Deborah Burke v prvem ter Deborah Burke in vodja prodaje v NI Slovenija Andrej Drozg ob tehnični pomoči Michala Jadrnýja iz tehničnega marketinga NI v drugem, so predstavili nove izdelke NI in izredne načine uporabe platforme NI na področjih, kot so raziskave materialov, preizkušanje s strojno opremo v zanki, avto­mobilski radar in druga. Damjan Drozg iz notranje prodaje in pod­pore v NI Slovenija je prikazal odprte zmogljivosti strojnega vida, ki ima ključno vlogo na področju upravljanja kakovosti, sledljivosti in poravnavanja na številnih področjih Industrije 4.0, na platformi CompactRIO. Raziskovalec na Fakulteti za strojništvo UM Gorazd Bombek je predstavil uporabo kavitacije za dezinfekcijo vode, pri čemer je bil za potrebe numerične simulacije razvit algoritem za sledenje relativne lege krogle preko zaporedja posnetkov s hitro kamero, ki so jih obdelali v LabVIEW. Vodja razvoja v podjetju Diff Avtoma­tizacija Peter Mrak je prikazal popolnoma avtonomno kontrolno napravo za vizualno in funkcijsko preverjanje gumijastih izdelkov, ki so jo izdelali s pomočjo krmilnika cRIO in uspešno lansirali na kitajskem avtomobilskem trgu. Direktor prodaje za regijo SVE v podjetju Konrad Technologies Matthias Vogel je predstavil ustvarjanje scenarijev s pomočjo LabVIEW za preizkušanje radar­skih sistemov utemeljenih na NI Actor Framework, za podporo sistemom s kamero za pomoč pri avtonomni vožnji. Direktor podjetja Batemika – Merilni sistemi Valentin Batagelj je prikazal optimizacijo sočasnega zajemanja in obdelave vzorcev z merilnika toka Batemika M100. Sistemi in projekti Direktor in vodja razvoja pri podjetju Versarum Mitja Gliha je predstavil zaprto-zančno testiranje izdelkov, ki omogoča prever­janje delovanja, kakovosti in življenjske dobe izdelkov, z uporabo cRIO platforme. Raziskovalci s Fakultete za strojništvo Urban Žvar-Baškovič, Rok Vihar in Tomaž Katrašnik so predstavili zaprto-zančni sistem vbrizgavanja goriva v dizelski PSA motor, ki v manj kot 1/10 delovnega cikla optimalno nastavi položaj vbrizga, deluje pa na strojni in programski opremi podjetja NI. Vodja tehničnega marketinga Michal Kozarzewski je udeležencem svetoval, kako razviti svoj sistem HIL prihodnosti s skupno odprto platformo za stikala, bremena in pripravo signalov ter predstavil novo ohišje NI SLSC. Študent Fakultete za strojništvo v Mariboru Marcel Petek in vodja ekipe A.M.S.T.T. je prikazal projekt RoboCUP@Work na osnovi industrijskega robota KUKA youBOT, ki ga programirajo s pomo­čjo krmilnika NI Compact RIO. Andrej Drozg je predstavil uvod v zajemanje podatkov z ope­racijskim sistemom NI Linux RT – osnovne koncepte aplikacij, ki delujejo v realnem času ter izvedbo uspešne aplikacije DAQ. Michal Jadrný je udeležencem prikazal pripravo za izpit CLAD (Certified LabVIEW Associate Developer) – podrobnosti izpita, vsebino in ocenjevanje ter nekaj nasvetov in zvijač za uspešno opravljanje izpita. V dvema sklopoma delavnic pod vodstvom Damjana Drozga ter Michala Jadrnýja (ali Jadrnega) v prvem oz. Michała Kozarzewskega v drugem so udeleženci lahko izbirali med štirimi delavnicami: Izdelajte svoj avtomatizirani sistem za preiz­kušanje (z rešitvijo za preizkušanje NI), Programabilni krmilniki za avtomatizacijo s čipom FPGA, Izdelava prototipov brezžičnih komunikacijskih standardov (spoznavanje osnov okolja LabVIEW) ali Upravljanje podatkov (učenje uporabe programske opreme DIAdem za velike količine podatkov). Na koncu še povejmo, da je bila medijski partner konference revija IRT3000. »» Spoznavanje različnih strokovnih znanj: tradicionalna razstava v preddver­ju hotela Mons »» Novi trendi v načrtovanju, preizkušanju in nadzoru: udeleženci dogodka NIDays 2016 V regiji bodo v novembru potekali še trije podobni National Instruments strokovni dogodki –3. novembra bo konferenca NITech v Sofiji, 8. novembra NITech Conference v Beogradu in 15. novembra NITech 2016 v Zagrebu. »» Izbira med štirimi vsebinami: na voljo so bile štiri delavnice z 220 testnimi mesti na temo PXI, cRIO, cDAQ in Diadem ter 25 demonstracijskih sistemov Vedno nove platformne rešitve »Podjetje National Instruments daje inženirjem in znanstvenikom orodja, ki jih potrebujejo za reševanje izzivov vedno bolj kompleksnega sveta. NI ni več ponudnik produktov, temveč vedno bolj celovitih platformnih rešitev, ki omogočajo inženirjem osredotočiti se na jedro svojega izziva pri razvoju novih rešitev in inovacij, hkrati pa deliti svoje izkušnje z drugimi in to zna­nje znova uporabiti pri rešitvah avtomatiziranega preizkušanja,« je za našo revijo povedal Andrej Drozg, vodja prodaje v NI Slovenija. »Največ pou­darka se v zadnjem času posveča trem področjem, in sicer digitalnim in RF komunikacijam, realno časovnim platformam ter prenosu industrijsko preverjenih tehnologij v izobraževalne procese, kar omogoča skrajšati čas do novih dognanj pri reševanju današnjih izzivov in izzivov prihodnosti. Pri vseh tehnologijah igra ključen pomen programsko grafično razvojno orodje sistemov LabVIEW, ki omogoča inženirjem na različnih področjih uporabiti znanje in dosežke kolegov za reševanje svojih specifičnih izzivov, saj je enostavno prenosljivo preko različnih strojnih platform. Na ta način se gradi en velik ekosistem, ki diha enotno in omogoča ves ta napredek v svetu industrije po industriji.« »» Največja lokalna konferenca družbe NI: Michal Jadrný iz tehničnega marke­tinga NI (levo) in Andrej Drozg, vodja prodaje v NI Slovenija BOY: novi krmilnik Procan ALPHA ® 4 Boy je predstavil novo generacijo krmilnikov Procan ALPHA® 4, ki je opremljena s številnimi novimi in izboljša­nimi funkcijami. Procan ALPHA® 4 prinaša opazno izboljšane funkcije MES, večja natančnost pozicioniranja zaradi izboljšane analogne registracije, podvojena natančnost krmiljenja temperature, raz­polovitev toleranc, optimizirani sistemi »fieldbus«, izboljšana zmogljivost procesorja, objektno orientirano programiranje in drugo. Pomembna točka novih krmilnikov je razpoložljivost strežnika OPC-UA v krmiljenju stroja. Med drugim ta strežnik izboljšuje povezljivost brizgalk in je integriran neposredno v krmilnik, kar pomeni prihranek visokih dodatnih stroškov pri eksternem OPC-odjemalcu. Prav tako je vključen novo defini­ran vmesnik EUROMAP 77. Pri razvoju novega krmilnika so namenoma upoštevali ohranitev obstoječega intuitivnega uporabniškega vmesnika v največji možni meri. Tako je prehod na novi krmilnik za uporabnike, kolikor je mogoče, preprost in lahek. www.dr-boy.de www.uniplast.si Plastika: uspešno zmanjševanje hrupa in vibracij BASF-ovi strokovnjaki raziskujejo možnosti za zmanjšanje neželenega hrupa in vibracij z uporabo materialov in zasnove komponent. To postaja vse bolj pomembno, saj obe ravni hrupa in vibracije še naprej rastejo, predvsem ob tem, ko naši domovi in delovna okolja postajajo vse bolj avtomatizirana. Hkrati se hrup spreminja. V ele­ktromobilnosti je na primer hrup motorja nižji, vendar pa so druge nadležne frekvence bolj glasne in jih je potrebno zmanjšati. Drug primer so gospodinjski aparati. Z naraščajočo urbanizacijo vse več ljudi živi v zaprtih prostorih. Ne le, da imajo gospodinjstva vse več električnih naprav, temveč so te tudi vedno bolj močne. Omejiti je treba nastali hrup in vibracije. Interdisciplinarna BASF-ova ekipa, sestavljena iz kemikov, fizikov in inženirjev, izboljšuje različne polimerne rešitve, ki jih je mogoče uporabiti za optimizacijo fre­kvenc v območju, ki jih je mogoče čutiti in slišati: od 1 do 20.000 Hz. Glede na frekvenčno območje in zahteve je ekipa sposobna z računalniškimi simulacijami spremeniti obliko sestavnih delov ali molekularno - penasto strukturo materialov (poliamidov, poliure­tanov, pene iz melaminske smole). www.basf.com Coperion: patent za gnetilne bloke 5A Coperion GmbH je uspešno obranil evropski patent, ki ščiti njihovo serijo ekstruderjev z dvojnim polžem ZSK z gnetilnimi bloki 5A na najvišji instanci odbora za pritožbe Evropskega patentnega urada. Gnetilni bloki 5A se uporabljajo v števil­nih zmogljivih ekstruderjih z dvojnim polžem iz serije ZSK. Zaščiteni so pod patentno številko EP 1 508 424 B2. Dokazano je, da preprečujejo torzijske vibracije pri visoko zmogljivih ek­struderjih, ki pogosto dosežejo svojo resonančno frekvenco, to pa lahko povzroči pokanje osi ali izpade sklopk. Kot protiutež proti tem učinkom je Coperion razvil gnetilne bloke, ki lahko pripomorejo k zmanjšanju teh vzbujajočih sil in jih uporablja­jo predvsem v velikih strojih. Patent so registrirali leta 2003, aprila letos pa so ga uspešno obranili. Patent za te bloke imajo tudi na Kitajskem, Japonskem, v Indiji in na Tajvanu. www.coperion.com ARBURG na sejmu World PM2016 Hitro rastoči trg pametnih telefonov ima velik potencial za tehnologijo brizganja prahu, zato so pri Arburgu združili moči s partnerjem BASF in pripravili inovativno aplikacijo PIM, ki so jo prvič predstavili na sejmu World PM2016. Na hidravličnem stroju Allrounder 470 S z zapiralno silo 1.100 kN in opremo PIM so izdelovali zadnjo stran ohišij za pametne telefone. Kot granulat so uporabili Catamold 17-4 PH Plus proizva­jalca BASF. Modularno vročekanalno orodje s kontrolo tempe­rature taline je zasnovano tako, da se poleg zadnje strani ohišja lahko uporablja tudi za izdelavo zaprtega ali štiridelnega okvira za ohišja pametnih telefonov. Nepravilnosti v debelini sten, ki znaša samo okoli 1 mm, preprečuje dinamični nadzor nad temperaturo v naknadnem procesu sintranja. Dinamična kontrola temperatu­re orodja je potrebna zaradi bistveno višje toplotne prevodnosti kovine (MIM) v primerjavi s termoplasti. Linearni robotski sistem MULTILIFT SELECT previdno prime »zeleni« kos in ga položi na stransko držalo. Na kongresu, ki je spremljal sejem, je Christian Knöpfle, sveto­valec za aplikativno tehnologijo pri Arburgu, predstavil rezultate svojih znanstvenih raziskav o optimizaciji kakovosti kosov, izde­lanih z MIM. Predstavitev se je dotaknila vseh učinkov procesnih parametrov (hitrosti brizganja, naknadnega tlaka, temperature orodja, izpraznitve gnezd in geometrije ustij) na kakovost kosov, izdelanih s tehnologijo MIM. › www.arburg.com Računalniško modeliranje z vlakni ojačanih polimerov Ojačani polimeri postajajo vodilni materiali na vseh področjih industrije, kjer je potreba po več serijskih izdelkih, ki hkrati zagotavljajo relativno veliko trdnost, majhno maso in nizko ceno. Zaradi številne uporabe omenjenih materialov v industriji ti vse bolj postajajo predmet inženirske obravnave. Za ojačane polimere je napoved mehanskih lastnosti zapletena zaradi dejstva, da so elastične, plastične in porušitvene lastnosti kompozitnega izdelka zaradi orientacije ojačitvenih vlaken izrazito anizotropne. Martin Amon Članek obravnava različne metode modeliranja ojačanih polime­rov za napoved njihovih trdnostnih lastnosti in se s tako pridoblje­nimi rezultati skuša najbolje približati realnim eksperimentalnim rezultatom. Obravnavane so poenostavljene metode modeliranja, nato pa sledijo obravnave vse naprednejših metod modeliranja z upoštevanjem vse kompleksnejših materialnih modelov. Pri tem članek navaja pomanjkljivosti posameznih metod modeliranja ter skuša njihove rezultate ustrezno ovrednotiti. 1 Uvod V članku bomo obravnavali tri najpogostejše metode numerič­nega modeliranja ojačanih polimerov. Najbolj splošna metoda je metoda, pri kateri zanemarimo vpliv orientacije vlaken v ojačanem polimeru. Materialne lastnosti pa povprečimo ali izberemo tiste, ki so bolj primerni za podan inženirski problem. Takšna meto­da je zelo poenostavljena in je zadovoljiva le v točno določenih primerih, kjer je orientacija vlaken dobro poznana in enakomerno usmerjena. V vseh drugih primerih pa takšna metoda daje neza­nesljive rezultate. V primeru, da ne poznamo orientacije vlaken oz. je le-ta raznolika in želimo s simulacijo ostati zanesljivi, smo primorani uporabiti materialne lastnosti šibkejše smeri. S tem pa izgubimo pomen ojačanja materiala z vlakni. Takšne poenostavlje­ne simulacije ojačanih materialov so primerne zgolj za hitro oceno stanja v izdelku, nikakor pa niso primerne za natančne trdnostne analize. Preostali dve metodi, ki ju bomo obravnavali, upoštevata orienta­cijo vlaken oz. ortotropnost. Metodi temeljita na osnovi predho­dnih simulacij brizganja. Z njimi določimo orientacijo steklenih vlaken in izvedemo homogenizacijo mehanskih lastnosti posame­znih sestavin kompozita. Ena od metod temelji na neposrednem prenosu linearnih ortotropnih materialnih podatkov in mreže končnih elementov. Druga relativno nova metoda pa temelji na preslikavi nelinearnih ortotropnih materialnih podatkov iz simula­cije brizganja (MF-simulacija) na mehanski MKE-model. V nadaljevanju bomo na kratko opisali obe metodi, njihove prednosti in slabosti. 2 Lastnosti ojačanih polimerov Polimeri se pogosto pred porušitvijo obnašajo plastično in zago­tavljajo relativno velike plastične deformacije. Podobno velja tudi za ojačane polimere. Vendar pa sta stopnja in območje plastičnosti močno odvisna od smeri ter stopnje usmerjenosti vlaken (anizo­tropija). Mehanske lastnosti ojačanih polimerov so močno odvisne od ge­ometrije, orientacije in deleža vlaken (Slika 1). Omenjene podatke lahko pridobimo z analizo orientiranosti vlaken, ki jo omogoča programski paket, zasnovan za simuliranje tehnoloških procesov pri brizganju polimernih gradiv Autodesk Moldflow. 3 Metoda neposrednega prenosa linearnih ortotropnih materialnih podatkov in mreže K.E. Metoda temelji na predhodno izvedeni simulaciji brizganja (MF­-simulacija) ojačanega polimera. Simulacija brizganja s pomočjo osnovnih mehanskih lastnosti sestavin kompozita in orientiranosti vlaken izvede homogenizacijo linearnih mehanskih lastnosti. S tem pridobimo linearne ortotropne mehanske lastnosti za vsak posamezni končni element modela. Te podatke skupaj s podatki orientacije in mrežo končnih elementov nato uvozimo v MKE programsko orodje, kjer izvedemo trdnostno analizo na identični mreži končnih elementov. Pomanjkljivosti metode: • Metoda uporablja identično mrežo K.E. za MF-simulacije in trdnostne MKE-simulacije. To je še posebej problematično pri kompleksnih tankostenskih izdelkih, kjer mreža končnih ele­mentov postaja preobsežna ali pa so končni elementi popačeni, kar nam povzroča napako. • Metoda operira zgolj z linearnimi materialnimi podatki. To pomeni, da je metoda zanesljiva zgolj v področju nizkih nape­tosti in deformacij, kjer se material obnaša pretežno linearno. • Vrednotenje rezultatov analize je oteženo. Misesov model primerjalnega napetostnega stanja ne velja, saj so materialne lastnosti v različnih smereh različne. 4 Metoda preslikave nelinearnih ortotropnih materialnih podatkov Tako kot metoda neposrednega prenosa tudi metoda s presli­kavo v osnovi temelji na predhodnih tehnoloških simulacijah brizganja. Pri tej metodi MF-simulacije podajo orientacijo ojačitvenih vlaken in gostoto orientiranosti v glavnih smereh. Dodatno programsko orodje za preslikavo pa nato na podlagi orientacije vlaken in na podlagi materialnih podatkov posa­meznih komponent izvede homogenizacijo in preslikavo (angl. maping) na novo ustreznejšo mrežo K.E. za mehanske MKE­-simulacije. Slika 2 simbolično prikazuje postopek preslikave. Homogenizacija se izvede na podlagi nelinearnih podatkov matice in linearnih materialnih podatkov vlaken kompozita ter orientacije in deleža vlaken. Vse nelinearnosti tako temeljijo na osnovi nelinearnosti matice kompozita (Slika 3). Metoda rešuje vse pomanjkljivosti metode neposrednega preno­sa. Uporabimo lahko ustrezno in kvalitetno mrežo K.E. Podprti so nelinearni materialni podatki. V metodo pa je vključen tudi porušitveni materialni model za kompozite, s katerim natančno napovemo odpoved izdelka. 5 Opis testnega primera V industriji se pojavljajo plastični izdelki raznolikih geometrij, ki vsebujejo veliko različnih detajlov. Nemogoče je obravnavati celoten spekter detajlov, ki se na realnem industrijskem izdelku lahko poja­vijo. Zato smo se osredotočili na geometrijo testne ploščice z rebri in luknjami (Slika 4). Takšno geometrijo smo izbrali zato, ker so detajli, kot so luknje in rebra, najpogostejši na realnih industrijskih izdelkih. Za validacijo rezultatov bomo na koncu izdelek natezno testirali na trgalnem stroju. Primer nateznega obremenjevanja na trgalnem stroju prikazuje slika 4. Cilj simulacij je ugotoviti lokacijo poruši­tve in maksimalno porušitveno silo pri nateznem obremenjevanju, kot ga prikazuje slika 4. Izvorna geometrija obravnavanega izdelka po brizganju je bila nekoliko drugačna (Slika 5). Surov izdelek je imel dolivek, dodatno rebro in ni imel lukenj. Dolivek in dodatno rebro smo odstranili zaradi lažjega vpetja izdelka. Luknje pa smo izvrtali z namenom vnosa geometrijskega detajla, ki vnaša koncentracijo napetosti. Z detajli, kot so luknje in rebra, smo vnesli motnjo napetostnega stanja zaradi geometrije. Želeli pa smo vnesti tudi motnjo nape­tostnega stanja zaradi orientacije vlaken. To smo storili tako, da smo spremenili lokacijo dolivnega sistema. Izdelek enkrat polnimo s čelne strani, enkrat pa z bočne strani (Slika 5). Tako pridobimo enako geometrijo končnega izdelka z različno orientacijo ojačitve­nih steklenih vlaken. 6 Karakterizacija mehanskih lastnosti obravnavanega ojačanega polimera Testni izdelek je bil brizgan iz ojačanega polimera PA6 Durethan BKV 30 H2.0. Ojačani polimer je sestavljen iz poliamidne matice (PA6), ki ji je dodanih 30 % kratkih steklenih vlaken po masi. Po­liamid 6 je delno kristaliničen material, ki se zaradi svojih dobrih lastnosti pogosto uporablja v industriji. V kombinaciji s steklenimi vlakni združuje relativno visoko trdnost in togost ob relativno nizki gostoti in ceni. Tabela 1 prikazuje osnove linearne mehanske podatke omenjenega materiala. Za nelinearne analize potrebujemo dejanske materialne podatke (.-.) (Slika 6). 7 Izotropna materialno linearna in nelinarna analiza Trdnostna analiza izdelka temelji na predpostavki, da se izdelek poruši, ko Misesova primerjalna napetost preseže natezno trdnost materiala. Ker orientacije vlaken v tej fazi po navadi ne poznamo, vemo pa, da je ta lahko tudi neugodna, uporabimo materialne podatke šibke smeri. Na podlagi te predpostavke smo najprej poiskali lokacijo največje primerjalne napetosti na izdelku. Nato pa smo poiskali obremenitev, pri kateri največja Misesova primerjalna napetost doseže natezno trdnost šibke smeri (128.9 MPa). Rezultati takšne simulacije so dokaj netočni, saj smo pri simulaci­ji zanemarili orientacijo vlaken. Uporabili smo izotropne linearne in nelinearne materialne podatke šibke smeri, zaradi katerih je rezultat izjemno konservativen. Nekoliko boljše rezultate nam daje materialno nelinearna analiza, pri kateri se napetosti nekoliko sprostijo na mestu koncentracije. S takšno poenostavljeno trdnostno analizo lahko v inženirski praksi hitro preverimo približno trdnostno stanje izdelka med konstruiranjem. Prikazane simulacije pa zaradi prevelike poenosta­vitve niso primerne za natančne trdnostne analize ali optimizacijo. Če želimo upoštevati orientacijo vlaken pri mehanskih analizah, moramo najprej izvesti simulacijo brizganja, kar je predstavljeno v nadaljevanju. 8 Simulacija polnjenja in orientacije vlaken Simulacije brizganja izvajamo v programskem paketu MF (Au­todesk Moldflow). Da bi napovedali orientacijo vlaken v končnem izdelku, moramo izvesti simulacijo zapolnjevanja in strjevanja izdelka med procesom brizganja. Rezultata take simulacije, ki sta za nas najbolj pomembna, sta orientacijsko tenzorsko polje in polje ortotopnih materialnih podatkov. Izdelali smo dva modela z različnim dolivnim mestom. Enkrat smo model polnili s čelne strani (doliv A), drugič pa z bočne strani (doliv B) (Slika 9). Slika 10 prikazuje rezultate orientacijskega tenzorskega polja omenjene simulacije. Na podlagi teh podatkov se izvede homoge­nizacija ortotropnih materialnih podatkov, ki se nato upoštevajo pri mehanski MKE-analizi. 9 Analiza z neposrednim prenosom linearnih ortotropnih materialnih podatkov in mreže K.E. Ker obravnavamo simulacijo, pri kateri je bil uporabljen orto­tropni materialni model, Misesov primerjalni model ne drži več. Porušitvene materialne lastnosti takega materiala so različne v vseh ortogonalnih smereh. V tem primeru pregledujemo napetosti v smeri in prečno na smer vlaken ali pa uporabimo utežni Misesov primerjalni model, ki poveča napetosti v šibkih smereh (prečno na smer vlaken). V takšnem primeru lahko rezultat primerjamo s materialnimi podatki v smeri vlaken (182,1 MPa). Na ploščici, polnjeni s čelne strani (doliv A) (Slika 11) je zaradi stroge poravnanosti vlaken napetostno polje porazdeljeno enako­merno. V primeru, kjer je ploščica polnjena z bočne strani (doliv B) (Slika 12), pa se lokacija največje primerjalne napetosti prestavi v jedro. Največja primerjalna napetost se pojavi na mestu, kjer se vlakna orientirajo pretežno v pravokotni smeri glede na smer glav­ne napetosti. Zaradi tega simulacija pokaže, da ploščica, dolivana z boka (doliv B), vzdrži manjšo obremenitev kot ploščica, dolivana s čelne strani. Predstavljena simulacija, z upoštevanjem ortotropije in orientaci­jo vlaken, kljub linearnim materialnim podatkom in z določenimi poenostavitvami, daje boljše rezultate kot predhodne izotropne linearne in materialno nelinearne simulacije. S takšnimi simu­lacijami lahko veliko bolj zanesljivo napovemo trdnostno stanje izdelka glede na njegovo orientacijo steklenih vlaken. 10 Analiza s preslikavo nelinearnih ortotropnih materialnih podatkov Z metodo preslikave nelinearnih ortotropnih materialnih podatkov odpravimo pomanjkljivosti predhodnih metod. S to metodo upoštevamo orientacijo vlaken, ki jo preslikamo na mrežo mehanskega MKE-modela. S tem odpravimo problem preobsežne in/ali nekakovostne mreže K.E. Metoda med drugim uporablja tudi večrazsežni nelinearni materialni model s kriterijem porušitve ojačanega materiala. S takšnim materialnim modelom bomo upo­števali nelinearno obnašanje materiala in napovedali porušitev. Porušitveni model temelji na predpostavki, da se ojačani polimer ne poruši kjerkoli, temveč se poruši v področju matice z določe­no stopnjo izvleka kratkih vlaken. Zaradi tega tako kot plastično obnašanje tudi porušitev izhaja iz materiala matice. Material matice obravnavamo kot izotropen material, ki se mu pri prera­čunu materialnih koeficientov določi zgornja mejna vrednost Seff, pri kateri pride do porušitve. Za obravnavani material ta vrednost znaša 122,1 MPa in je zaradi izotropnosti neodvisna od smeri po­ravnave vlaken. Pri numeričnem izračunavanju se homogenizirana napetost in deformacija kompozita po vsaki iteraciji razcepi na povprečno napetost in deformacijo v matici kompozita. Primerjal­na napetost v matici kompozita je tako ključni rezultat za napoved porušitve ojačanega polimera. Tako kot simulacija z neposrednim prenosom tudi simulacija s preslikavo podatkov na ploščici dolivani iz bočne strani (doliv B) prikaže efekt, kjer se največja napetost prenese v jedro ploščice (Slika 14). 11 Validacija rezultatov in sklep Da bi ovrednotili odstopanje posamezne metode, smo izvedli ek­sperimentalni test na nateznem stroju. Povprečna sila pri porušitvi ploščice, polnjene s čelne strani (doliv A) je znašala 4323,7 N, pri ploščici, polnjeni z bočne strani (doliv B), pa 3908,2 N. Na podlagi meritev kritične obremenitve smo v nadaljevanju validirali rezultate posamezne metode modeliranja. Tabela 3 in slika 15 prikazujeta primerjavo rezultatov kritične obremenitve posamezne metode modeliranja ojačanih polimerov z eksperimen­talnimi rezultati. Metoda 1 predstavlja numerični pristop, pri čemer niso upošte­vani ortotropnost in nelinearni materialni podatki. Zaradi tega je rezultat kritične obremenitve dosti nižji od meritve. Pri metodi 2 smo v simulacijo dodali materialno nelinearnost, s tem smo pridobili malo večjo kritično obremenitev, zaradi upoštevanja pla­stičnega obnašanja materiala. Prvi dve metodi sta zelo poenosta­vljeni in ne upoštevata orientacije vlaken. Zaradi tega ne moremo napovedati razlike v modelih, z različnim dolivnim sistemom. Takšne metode so zgolj približne in nam služijo zgolj za hitre ocene trdnostnega stanja izdelka. Simulacije po metodi 3 in 4 vključujejo ortotropijo oz. orienta­cijo vlaken. Iz rezultatov je razvidno, da nam tovrstne simulacije omogočajo napoved razlike pri modelih z različnim dolivnim sistemom. Simulacije po metodi 3 vključujejo linearne ortotro­pne materialne podatke, simulacije po metodi 4 pa vključujejo nelinearne ortotropne materialne podatke. Pri metodi 4 smo glede na metodo 3 odpravili tudi pomanjkljivost preobsežne in/ali nekvalitetne mreže končnih elementov MF-simulacij. Z opisanimi izboljšavami smo rezultate simulacij znatno izboljšali in jih zelo približali eksperimentalnim meritvam. Na TECOS-u smo z uvedbo novih metod modeliranja ojača­nih materialov, znatno izboljšali kvaliteto tovrstnih numeričnih simulacij. S programskim orodjem Abaqus v zadnjih letih rešujemo številne inženirske izive v slovenskem in tujem industrijskem okolju. V povezavi z orodji za simulacije proizvodnih postopkov (brizganje plastike, litje, globoki vlek, masivno preoblikovanje) tako analiziramo različne vplive tehnologije izdelave na mehanske in estetske lastnosti izdelka. Viri: [1] Amon M.: Računalniško modeliranje z vlakni ojačanih polimerov z metodo preslikave ortotropnih materialnih podatkov. Magistrsko delo, Maribor: Fakulteta za strojništvo, Univerza v Mariboru, 2015. [2] Navodila za avtorje (http://www.forum-irt.si) »» Slika 1: Mehanske lastnosti ojačanih polimerov. Martin Amon • TECOS Razvojni center orodjarstva Slovenije ›› »» Slika 2: Simbolični prikaz preslikave orientacijskega polja iz MF-mreže na MKE-mrežo K.E. »» Slika 3: Simbolični prikaz homogenizacije in vključitve nelinarnosti v materialni model. »» Slika 6: Dejanski .-. krivulji materiala v smeri in prečno na smer vlaken. MATERIALNA LASTNOST VREDNOST ENOTA Napetost pri porušitvi .m11 182,1 MPa Napetost pri porušitvi .m22 128,9 MPa Specifična deformacija pri porušitvi .m11 0,0309 / Specifična deformacija pri porušitvi .m22 0,0285 / »» Tabela 2: Dejanski porušitveni materialni podatki »» Slika 4: Natezni obremenitveni primer testne ploščice. »» Slika 5: Izvorna brizgana ploščica, polnjenje ploščice z bočne strani (levo), polnjenje ploščice s čelne strani (desno). Materialno linearna analiza: Kritična obremenitev znaša 2801 N (Slika 7): »» Slika 7: Porazdelitev Misesove primerjalne napetosti v [MPa] Materialno nelinearna analiza: Kritična obremenitev znaša 3074 N (Slika 8): MATERIALNA LASTNOST VREDNOST ENOTA Modul elastičnosti E11 9043,64 MPa Modul elastičnosti E22 5448,36 MPa Poissonovo število v12 0,4039 / Poissonovo število v23 0,4531 / Strižni modul G12 2335,1 MPa Gostota . 1338,7 kg/m3 »» Tabela 1: Osnovni linearni materialni podatki v smeri in prečno na smer vlaken. »» Slika 8: Porazdelitev Misesove primerjalne napetosti v [MPa] »» Slika 10: Orientacijsko tenzorsko polje v odvisnosti od mesta dolivanja. »» Slika 9: Lokaciji dolivnih mest Kritična obremenitev pri dolivanju iz čelne strani (Doliv A) znaša 3465 N (Slika 11): Kritična obremenitev pri dolivanju iz čelne strani (Doliv A) znaša 4275 N (Slika 13): »» Slika 11: Porazdelitev utežne Misesove primerjalne napetosti v [MPa] »» Slika 13: Porazdelitev utežne Misesove primerjalne napetosti v [MPa] Kritična obremenitev pri dolivanju iz bočne strani (Doliv B) znaša 3118 N (Slika 12): Kritična obremenitev pri dolivanju iz bočne strani (Doliv B) znaša 3871 N (Slika 14): »» Slika 12 Porazdelitev utežne Misesove primerjalne napetosti v [MPa] »» Slika 14: Porazdelitev utežne Misesove primerjalne napetosti v [MPa] »» Slika 15: Primer loma testne ploščice »» Slika 16: Primerjava rezultatov različnih metod z eksperimentom. »» Tabela 3: Pregled vseh rezultatov kritičnih obremenitev z oceno napake posamezne metode. ENGEL razširil MES e-tovarne z energijskim modulom Novi energijski modul omogoča boljše spremljanje porabe energije posameznih porabnikov v proizvodnji. Poleg tega je zdaj Englov MES (Manufacturing Execution System) sposoben samodejno preprečevati konice z inteligen­tnim razporejanjem energije med posamezne porabnike, kar je še posebej koristno ob hkratnem zagonu celotnega nabora strojev po vikendu ali zaustavitvi tovarne, in zmanjšati stroške energije v celotnem sestavu strojev. Novi modul omogoča podroben prikaz, analizo in optimizacijo porabnikov energije; integrirati je mogoče stroje različnih proizvajalcev in tako doseči popolno energetsko ravnovesje. Energetski modul dostopa do podatkov v sistemu za upravljanje energije ecobalance, ki je vključen v funkcionalnost kr­milnega sistema CC300. Sistem ecobalance določi limite porabe in prioriteto vsakega porabnika ob zagonu in med proizvodnjo; tako na primer upošteva velike energetske potrebe brizgalk pri segreva­nju in pri plastifikaciji in brizganju. Sistem ponovno definira limite porabe po vsakem ciklu. Energetski modul pa enako vlogo opravlja za celotni sestav strojev. www.engelglobal.com www.lakara.si Puše iz DuPontovega PA Vespel TP za aktuatorje MAHLE MAHLE-jevi električni aktuatorji obtočnih kanalov nadzoru­jejo prostornino izpušnih plinov, ki so speljani mimo turbo pol­nilnika, in omogočajo optimizirano sodelovanje med motorjem in turbo polnilnikom. V novem aktuatorju so v uporabi puše iz DuPontovega materiala Vespel TP, ki gladko in natančno vodijo ustrezno batnico skozi vso življenjsko dobo vozila. Te puše delujejo brez maziv, izpostavljene so visokim temperaturam in agresivnim snovem v izpušnih plinih, vendar delujejo z minimalno obrabo in z minimalnim trenjem. Vodilna puša batnice iz Vespela omogoča doseganje velikih hitrosti aktuatorja in natančen nadzor nad zviševanjem tlaka, kar omogoča visoko odzivnost in nizko porabo goriva pri zaustavitvah. Ker je nameščena na izhodni strani aktuatorja, puša zagotavlja linearno vodenje za vzvod, ki odpira obtočne kanale turbo polnilnika in absorbira lateralne sile preklopnega mehanizma. Puša je v neposre­dni bližini motorja, samo nekaj cm od turbo polnilnika, ki se lahko segreje do 1000 °C, zato mora prenesti temperature do 140 °C. Zaradi bližine kompresorja je izpostavljena nenehnim vibracijam, pa tudi brizgom in curkom vode, kontaminirane s prahom, oljem, mastjo in soljo. Posebni material Vespel® TP, ki je optimiziran z različnimi polnili, ustreza vsem tem zahtevam, ima dobre mehan­ske lastnosti in odlično dimenzijsko stabilnost. www.dupont.com Nov premaz z nano delci za plastifikacijske polže Nordsonova tehnologija Xaloy® MPX™ za enojne in dvojne pol­že uporablja izredno majhne kroglice iz volframovega karbida velikosti 5 mikronov, ki so komaj kaj večji od delcev v cigare­tnem dimu in 6-7-krat manjši kot delci v standardnih premazih HVOF, poleg tega pa so bolj gosto naneseni, ker imajo enotno okroglo obliko, izdelano v kontroliranem plazma procesu. Kombinacija ultra finih delcev, večje gostote nanosa in 2,5-krat hitrejšega nanašanja ustvari močnejšo povezavo s kovinsko pod­lago polža in zato zagotavlja izboljšano odpornost na abrazijo in korozijo. V primerjavi s standardnimi premazi HVOF z volframo­vim karbidom tehnologija Xaloy MPX dosega 61 % manj izgub mase pri abrazijskem testiranju ASTM G65, 18 % manj izgub mase pri testiranju obrabe zaradi drsanja ASTM G77, in 8,5 % močnejšo povezavo pri testiranju povezave ASTM C633. Kot primer koro­zijske odpornosti je premaz Xaloy MPX preživel več kot 1000 ur testiranja s slano meglo, deloma tudi zaradi svoje skoraj popolne neporoznosti. Zaradi boljše po­vezave s podlago je odpravljena tudi možnost luščenja premaza. Nordson priporo­ča novo tehnolo­gijo za odpornost na abrazijo zaradi kompozitov s srednjo (15–35 %) vsebnostjo polnil in za odpornost na korozijo zaradi halogeniziranih materialov, vključno z zaviralci gorenja in PVC. Za vsebnost polnil nad 35 % Nordson ponuja premaz Xaloy® X-8000™. › www.nordson.com Trajno veliko povpraševanje po lahki in visoko funkcionalni embalaži Maksimalna zaščita izdelkov z minimalnim vnosom materialov, dekorativ­no oblikovanje, ki spodbuja nakup, in učinkovita raba virov pri proizvodnji, skladiščenju in transportu – zahteve so zelo raznolike. Sejem K 2016 je predstavil inovacije v oblikovanju, proizvodnji in aplikacijah za celo vrsto embalažnih materialov in proizvodnih načinov. »Embalaža prihodnosti je pametna in zasnovana za določene cilj­ne skupine in praktičnost.« Tako je bilo zapisano pred petimi leti v poročilu embalažnega sektorja IG Metall in IG Bergbau, Chemie, Energie (sindikata kovinarske, rudarske, kemične in energetske in­dustrije). In v letih, ki prihajajo, ne bo nič drugače. V najnovejšem poročilu “The Future of Global Packaging to 2020”, Smithers Pira iz Leatherheada, kot izstopajoče trende v sektorju, ki raste še na­prej, ponovno identificira praktično embalažo, ki jo je mogoče spet zapreti, podaljšano trajnost, preprosto odpiranje in embalažo za s sabo. Smithers Pira navaja, da bo svetovno tržišče zraslo za 3,5 % z 839 milijard ameriških dolarjev v letu 2015 na 998 milijard USD leta 2020. To gibanje v embalažni industriji v glavnem vodi Azija, pa tudi Zahodna in Vzhodna Evropa, pri čemer je rast spodbujena med drugim z naraščanjem urbanizacije in zagotavljanja trajnosti. Embalaža je potrebna v skoraj vseh sektorjih. Običajno je name­njena zaščiti izdelka in olajšanju skladiščenja in transporta, hkrati pa lahko diferencira izdelke na prodajnem mestu in je zato ena od točk prodaje. V preteklosti so se rešitve na področju embalaže dosledno prilagajale zahtevam trga in potrebam strank. Primer so na primer posebne kristalno prozorne plastenke za gospodinjstvo za izdelke za nego telesa in las, bleščeče stekleničke za parfume iz plastike visoke kakovosti, posebni globoko vlečeni pladnji za elektronske izdelke, ki zagotavljajo zaščito pred elektrostatičnim nabojem in so zasnovani tako, da izdelke vanje vlaga robot, in zlo­žljive transportne škatle in raztegljive folije za zavarovanje tovora v tovornjakih, če naštejemo le nekatere. V sektorju embalaže je živilski industriji namenjena velika pozornost, ker ima na trgu velik pomen. Samo v evropskih državah se okoli 60 % hrane še vedno pokvari, in to številko bi s primerno embalažo lahko občutno znižali. Še več, kot navaja publikacija, ki so jo objavili raziskovalci trga embalaže Gesellschaft für Verpackungsmarktforschung (GVM), zaščita izdelka vedno omeni tudi varovanje podnebja, ki pa je spet družbeno pomembna tema. Ogljični odtis za izdelavo novega živila, ki nadomesti živilo, izgubljeno zaradi neprimerne zaščite izdelka, je običajno precej večji kot ogljični odtis izdelave primerne embalaže, ki prepreči kvarjenje. Sektor embalaže še naprej skokovito raste – skupaj z zahtevami, ki jih mora izpolnjevati, s svojimi možnostmi in inovativnimi reši­tvami. Njegove raznolikosti ni mogoče obširno predstaviti v enem samem članku, zato smo v nadaljevanju izbrali samo nekaj tem in primerov, ki pa nikakor niso celota. Ena od tem, ki se vedno znova omenja v povezavi s plastično em­balažo, je zdravje, čeprav gre tukaj spet za mnogo različnih vidikov. Ni potrebno navajati, da vsaka zaščitna embalaža koristi zdravju potrošnikov s tem, da živilo zavaruje pred zunanjimi vplivi vseh vrst. Še posebej v sektorju pijač je trend dodajanje substanc, ki zah­tevajo posebno zaščito. Primer so sadni sokovi z visoko vsebnostjo vitaminov ter športni in fitnes napitki s posebnimi prehranskimi dodatki. Podjetje KHS Plasmax GmbH iz Hamburga je razvilo svojo tehnologijo Plasmax, ki omogoča, da ti napitki v plastenkah ostanejo sveži dlje. V procesu s plazmo pri nizkem tlaku se na notranjo steno steklenice iz PET nanese okoli 50 nm debelo plast čistega silicijevega oksida, tj. stekla. Tako pijača traja dlje, je zašči­tena pred zunanjimi vplivi, vitamini in aditivi pa ne morejo izgini­ti. Za razliko od konkurenčne plastenke iz več plasti je tehnologija Plasmax nekoliko bolj zapletena, strošek materialov na plastenko pa je okoli 1 cent, kar je občutno ceneje. Glavna prednost procesa Plasmax je to, da je plastenko mogoče v celoti reciklirati. Drug trend v sektorju pijač gre v smeri zdravih napitkov, ki vsebujejo koščke, na primer voda s koščki aloe vere ter mlečni in jogurtovi napitki s koščki sadja. To zahteva ne samo ustrezne geometrije plastenk, temveč tudi tehnologije stekleničenja, ki lahko čisto in natančno odmerjajo trdne delce. Kot eden od več specializiranih proizvajalcev strojev na tem področju podjetje Krones AG iz Neutraublinga pod svojo znamko Dosaflex ponuja posebne dozirne sisteme za izdelke z grudicami do velikosti 3 x 3 x 3 mm z natančnostjo doziranja ±0,3 %. Pri mlečnih in jogurtovih napitkih pa je opazen trend k širitvi spektra izdelkov. Ker pa imajo napitki na osnovi mlečnih izdelkov omejen rok trajanja, je na sejmu K 2016 Holland Colors NV iz Apeldoorna na Nizozemskem predstavil svoj novi trdni aditiv Holcomer III, ki omogoča izdelavo enoslojne embalaže iz PET za trajno mleko, ki zagotavlja 100-od­stotno zaščito pred UV žarki in do 99-odstotno zaščito pred vidno svetlobo. Očitna prednost te rešitve je njena enoplastna struktura, ki je boljša za reciklažo kot njen večplastni ekvivalent. Lahkost kot večna tema Teža vsake rešitve na področju embalaže je še vedno pomembna. Na tem področju se je v zadnjih nekaj letih zgodilo veliko. Obstaja­jo mnoge in raznolike ideje in potenciali, ki omogočajo prihranke: opuščanje zunanje plasti embalaže, prožna embalaža namesto toge ali poltoge, nove zasnove in zmanjšanje debeline sten. Od leta 1991 do 2013 je embalaža postala na splošno za 25 % lažja. Samo v letu 2013 je bilo na vsem svetu prihranjene 1 milijon ton plastike, kot rezultat zmanjšanja teže, kljub vedno večjim pričakovanjem glede funkcionalnosti. Če spet vzamemo za primer PET, se ni samo zmanjšala debelina sten, temveč je optimizirana tudi temeljna zasnova. Nova zasnova navoja na primer prihrani 2 g plastike na plastenko. Za optimiziranje dna steklenice je Creative Packaging Solutions Ltd. iz Balcova-Izmira v Turčiji razvil proces Mint-Tec, pri katerem po izdelavi predoblikovanca vanj poseže bat – ki se ne dotakne vratu – in oblikuje dno. Od samega začetka zasnovan za reciklažo Trendi, navedeni za primer embalaže pijač, veljajo za skoraj vsa druga področja v živilskem sektorju. Na vrhu seznama želja je ve­dno zmanjšanje teže embalaže. Vzrok je seveda to, da je zmanjšanje teže embalaže povezano s prihranki materiala in nižjimi stroški. Vendar pa to ni edini razlog. Vedno pomembnejše je tudi varčeva­nje z viri, ki ga vedno pogosteje zahtevajo tako zakonodajalci kot tudi potrošniki. Druga s tem tesno povezana tema je recikliranje embalaže. V Nemčiji se danes skoraj vsa gospodinjska embalaža uporabi, več kot polovica (56 %) se reciklira in se jo uporabi za sežig za pridobivanje energije. Pred okoli 20 leti je bila ta številka samo 3 %. V primeru plastenk iz PET je stopnja veliko višja, saj se jih okoli 98 % vključi v ponovno pridobivanje materiala, ki se nato vrne v proizvodni cikel. Zato danes vsaka nova plastenka vsebuje okoli 25 % regranulata. Ponovna uporaba odpadne embalaže bi bila lahko še višja, če bi bila embalaža od samega začetka zasnovana za reciklažo. Kot predelovalec poliolefinov se dr. Michael Scriba, direktor mtm plastics GmbH iz Niedergebre, močno zaveda problematičnih področij. Meni, da bi bilo treba kolikor mogoče pogosto upora­bljati čisto plastiko namesto kompozitov iz papirja in plastike ali močno pigmentiranih poliolefinov ali takšnih, ki vsebujejo kredo. Poleg tega naj bi PET raje uporabljali za plastenke in ne za globoko vlečene pladnje, če navedemo samo nekaj pogojev za izboljšanje recikliranja embalaže. Folije že leta postajajo tanjše in bolj funkcionalne Z več kot 40 % predstavljajo folije najpogostejšo plastično emba­lažo, ki se uporablja predvsem za hrano, pa tudi na primer za me­hurčkasto folijo ali raztegljive folije za zaščito blaga. Na področju folijskih izdelkov je opazen tudi trend k vedno tanjšim in funkci­onalnim rešitvam. Funkcionalnost je mogoče doseči s primernimi aditivi, vendar se večinoma uporablja plastenje. Zahteve po vedno večjem številu plasti so zato kulminirale v tako imenovano nano­-plastenje s 300 ali več plastmi. Danes so folije s tremi ali petimi plastmi standardne, med drugim tudi zato, da se za srednji slog lahko uporabi cenejše izdelke. Pregradne folije imajo običajno sedem ali več plasti. Na letošnjem sejmu K 2016 je podjetje Hosokawa Alpine AG z Augsburga pred­stavilo linijo za pihanje 11-plastne folije za visoko pregradne folije, ki ima poleg tega še izredno kompaktno zasnovo. Zaradi funkcio­nalnih plasti imajo večplastne folije običajno prednost, da so tanjše kot enoslojni izdelki. Debelino folije je brez izgub funkcionalnosti mogoče zmanjšati tudi z raztegovanjem. Posebej za ta namen je Reifenhäuser Blown Film iz Troisdorfa pokazal enoto Evolution Ultra Stretch, ki je nameščena neposredno na pihalnem stolpu. Zaradi enote za raztegovanje je mogoče folije za kompresijske vreč­ke za plenice izdelati v debelini 50 µm namesto 70 µm, raztegljive folije za silažo pa z nespremenjenimi lastnostmi v debelini 19 µm namesto 25 µm – kar pomeni zmanjšanje debeline za 30 %. Učinkovitost je pomembna tema v brizganju Pri proizvodnji brizganih embalažnih materialov sta zmanjšanje debeline in prihranek pri materialu pomembni temi, enako kot optimiziranje trajanja cikla in zvišanje učinkovitosti. To je bilo zelo očitno tudi na sejmu K 2016, kjer je Netstal Maschinen AG iz Näfelsa v Švici na primer razstavljal visoko zmogljivo brizgalko z električno varilno enoto, ki izdela 43.000 okroglih pokrovčkov na uro s težo 7 g na izdelek. Označevanje v orodju (IML) je že dolgo časa ena od dobro znanih metod dekoriranja pri brizganju. Sumitomo (SHI) Demag Plastics Machinery GmbH iz Schwaiga je predstavil El-Exis SP 200 – verjetno najhitrejši stroj za izdelavo dekoriranih skodelic s trajanjem cikla manj kot 2 sekundi. Proces za izdelavo brizganih embalažnih artiklov v še tanjši in lažji različici se imenuje kompresijsko brizganje (injection com­pression moulding, ICM), ki je v industriji vedno bolj uveljavljeno. Ta proces se razlikuje od konvencionalnega brizganja, kjer se krče­nje kompenzira z dodajanjem materiala v fazi naknadnega tlaka. Pri ICM pa se uporablja stiskanje, tj. premik jedra znotraj orodja, ki stisne talino ob steno orodja. To omogoča prihranke pri mate­rialu do 20 %. Na sejmu je Netstal demonstriral izdelavo embalaže za margarino iz PP, ki tehta samo 10,7 g. Industrija kaže izredno sposobnost inovacije Kot rečeno, je nemogoče vse trende in novosti zaobjeti v enem samem članku, zato jih je tukaj samo nekaj: • Pomembno je, da ne spregledamo naraščajočega zanimanja za proizvodnjo embalaže za živila iz biorazgradljive plastike – tukaj na trg prihaja vedno več novih izdelkov. • Direktni tisk je postopek, pri katerem je plastično embalažo in pokrovčke mogoče potiskati direktno brez ovoja ali nalepke. Pri digitalnem tisku je natisnjeno sliko mogoče spremeniti in aplicirati neposredno s pritiskom na gumb – zato je na tem področju individualizacija zelo v ospredju – vsak izdelek bi lahko dobil svojo oznako. • Na sejmu K 2016 je več proizvajalcev brizgalk pokazalo apli­kacijo za tehnologijo brizganja, pri kateri se brizgani predo­blikovanec piha direktno v orodju z več postajami, nato pa se ga po želji še prebrizga. Na ta način je mogoče izdelati izredno atraktivne embalažne rešitve. • Za brizgane in globoko vlečene embalažne izdelke se v procesu ibt podjetja Cavonic GmbH iz Engena nanaša steklasto plast v nizkotlačnem plazma postopku, kar izboljša trajnost živil, na primer sadnih namazov, otroške hrane in mlečnih izdelkov v prozornih enojnih pladnjih. • S primerno strojno opremo je mogoče globoko vlečene pladnje iz IML izdelati bolj stroškovno učinkovito kot brizgane. Illig Maschinenbau GmbH & Co. KG iz Heilbronna izdeluje siste­me za termično oblikovanjem, ki lahko izdelajo lažje pladnje hitreje in s tem dosežejo proizvodne stroške 43,80 EUR za 1.000 enot, v primerjavi z 51,60 EUR za enake pladnje izdelane z brizganjem IML. Vsi, ki jih zanimajo embalažni materiali, lahko pričakujejo števil­ne nove ideje tudi na sejmu Interpack 2017. www.k-online.com »» Posodica, označena v orodju (IML), ki so jo v živo izdelovali na sejmu K 2016, tehta samo 10,7 g zaradi kompresijskega brizganja (slika: Netstal). »» Individualni potiski, ki jih je mogoče učinkovito izdelati s pritiskom na gumb, so med dekorativnimi trendi v industriji (slika: Krones). »» Termoformirani IML pladnji imajo prednosti pred brizganimi, ker so izdelani hitreje in so tanjši, zato so cenejši (slika: Illig). Coperion: ekstruder z dvojnim polžem STS Mc11 Coperion GmbH, Stuttgart, je na sejmu K2016 predstavil ekstruder STS Mc11, ki je posebej zasnovan za izdelavo masterbatcha. Ekstruder z dvojnim polžem ima specifični navor 11,3 Nm/cm3 in celo vrsto izboljšav, vključno z novim razdelilnikom s koaksialnimi magnetnimi ventili, izboljšanimi toplotnimi prekrivali, spojkami za hitro odpiranje za hitro zamenjavo pol­nilnega lijaka in osnovni krmilni sistem CSpro. Nova serija je opremljena tudi z osnovnim okvirjem, ki preprečuje vibracije. Ekstruderji STS Mc so idealni za predelavo barvnih master­batchev, pri katerih je treba pigmente popolnoma homogeno vmešati v osnovni polimer. Novi ekstruder odlikujejo odlične mešalne zmožnosti, način delovanja, ki varuje izdelek, in pre­prosto čiščenje. Na sejmu K 2016 so predstavili ekstruder STS 35 Mc s 35 mm polžem in posebno glavo za mešanje barvnih masterbatchev. › www.coperion.com Tekmovanje vajencev - uspeh za ENGEL Vajenci ENGEL AUSTRIA so med najboljšimi v državi. Vajenci, ki so v podjetju drugo leto, so uspešno obranili ta sloves z enim prvim in enim tretjim mestom na tekmovanju vajencev, ki ga organizira gospodarska zbornica Gornje Avstri­je (WKOÖ). Tekmovanje poteka vsako leto, Englovi vajenci pa so redno med najboljšimi. V kategoriji industrije je letos sodelovalo 835 mladih iz 126 podjetij, od tega 37 vajencev iz podjetja Engel. Dva najboljša Englova vajenca imata privilegij, da odpotujeta v Azijo in delata tri mesece v Englovem obratu v Šanghaju ali v Koreji. Dodatna motivacija za vajence je tudi to, da se njihovi izdelki dejansko uporabljajo v proizvodnji. Engel v Avstriji vsako leto sprejme 45–50 vajencev in jih izo­bražuje v mehatroniki, plastični tehnologiji, tehniki materialov, oblikovanju, obdelavi kovin, operativni logistiki in informacij­ski tehnologiji. Stopnja zadržanja vajencev je kar 98-odstotna, zato je hišno strokovno izobraževanje pomemben vir usposo­bljenih delavcev, ki krepi tudi Englovo konkurenčnost. www.engelglobal.com www.lakara.si Medicinska tehnologija Od 14. do 17. novembra se bo Wittmann Battenfeld predstavljal na sejmu Compamed v Düsseldorfu, in sicer z zanimivo mikro brizgalno aplikacijo za čiste prostore, uporabno predvsem v medicinski tehnologiji. S stroji, namenjenimi proizvodnji v čistih prostorih – električ­no serijo EcoPower in s stroji iz serije MicroPower, je Wittmann Battenfeld že vrsto let uveljavljen v medicinski tehnologiji. Lani so svoje aktivnosti na področju medicinske tehnologije združili v posebno fokusno skupino, ki zdaj ponuja strokovno svetovanje in načrtovanje za mikro brizganje na področju medicinske tehno­logije, pa tudi za vse druge aplikacije na področju medicinske tehnologije. Po serijah MicroPower in EcoPower so zdaj v lastnem te­stnem centru za čiste prostore preiskovali in ocenjevali še serijo SmartPower. Na sejmu Compamed bodo svojo kompetentnost na podro­čju medicinske tehnologije predstavili s strojem MicroPower, izdelanim za male in mikro kose. Ta serija se odlikuje po stro­škovni učinkovitosti, hitrosti in predvsem zanesljivosti. Termično homogena talina se vbrizgava prek dvostopenjske brizgalne enote s polžem in batom, z vbrizgi prostornine 0,05 do 4 cm3. To omogoča izdelavo kosov odlične kakovosti v kratkih ciklih. Na sejmu Compamed bodo na stroju MicroPower 15/10 v čistem prostoru izdelovali nosilne dele »laboratorija v tiskanem vezju«, ki služi za analizo krvnih telesc; stroj bo brizgal z orodjem z 2 x 1 gnezdi dobavitelja Microsystems UK. Kose bo odstranjeval robot W8VS2 Scara, vgrajen v stroj. Nato bodo predani naprej integrirani enoti za kontrolo kakovosti, kjer bodo pregledani z obdelavo slike. Razstavljeni stroj je popolnoma opremljena proizvodna celica, opremljena z vrtljivo ploščo, napravo za odvzem izdelkov, sušilni­kom WITTMANN DRYMAX Micro, integrirano kontrolo kakovo­sti z obdelavo slike ter z modulom za čiste prostore, ki oddaja čist zrak razreda 6 v skladu s standardom ISO 14644-1. MicroPower kot večkomponentni stroj Stroj MicroPower 15/10H/10H, prvi dvokomponentni stroj iz električne serije MicroPower namenjen za brizganje malih in mikro kosov je bil eden od poudarkov na sejmu K 2016. Ta stroj so prvič prikazali ob 40. obletnici skupine Wittmann in je trenutno edini samostojni večkomponentni stroj v mikro segmentu na trgu. Ta 15-tonski stroj je opremljen z dvema horizontalnima brizgal­nima enotama in vrtljivo ploščo; lahko se ga uporablja za eno- ali dvokomponentno brizganje. To omogoča brizganje kosov v raz­ličnih barvah in/ali iz različnih materialov, ali pa hkratno izdelavo dveh kosov v enem ciklu. Če se stroj uporablja za večkomponentno brizganje, vgrajena vrtljiva plošča skrbi za prenos kosa do druge brizgalne enote in nazaj. Vstavljanje in vložke pri brizganju zelo poenostavi tudi različica COMBIMOULD stroja MicroPower. Poleg brizganja kosov iz različnih termoplastičnih materialov in/ali različnih barv večkomponentni stroj MicroPower omogoča tudi brizganje tekočega silikona ali kovinskega/keramičnega prahu. Na stroj MicroPower različice COMBIMOULD se lahko doda tudi robot Scara, ki je popolnoma integriran v stroj, opremljen z dodatno osjo. Dimenzije vgrajenega sušilnika TEMPRO Micro, ki je zasnovan za te stroje, so bile prav tako prilagojene temu modelu. Enako kot pri standardnem stroju MicroPower je tudi pri večkom­ponentnem modelu mogoče vgraditi dva krmilnika temperature. Večkomponentni stroj je zasnovan za brizganje v čistih prosto­rih. Vrtljiva plošča stroja je popolnoma zaprta. Vse povezave za gretje, temperaturna tipala, krmiljenje temperature vode, pnev­matski sistem za izvlek jedra, pnevmatski senzorji in pnevmatski ventili so nameščeni na vrtljivi plošči. Zato so povezovalne linije kratke, zaradi česar je stroj uporabniku bolj prijazen. Kot pri standardnem stroju so tudi brizgalne enote večkomponen­tnega stroja Micro­Power v obliki dvo­stopenjskega agregata s polžem in batom s prostornino vbrizga do 4 cm3, ki zaradi mini­malnih poti toka taline omogočajo predelavo toplotno homogene taline in s tem odlično kakovost kosov. Stroj MicroPower COMBI­MOULD je sinonim za največjo natančnost, ponovljivost in stro­škovno učinkovitost. Od drugega trimesečja leta 2017 dalje bo stroj MicroPower COMBIMOULD na voljo z novim krmilnim siste­mom UNILOG B8. Na sejmu K 2016 so predstavili delovanje tega stroja pri izdelavi dvokomponentnega čepa za glavo gramofona za vinilne plošče iz PC in prevodnega PC v orodju z enim gnezdom danskega dobavitelja Ortofon. Prevodni PC ima izredno nizko upornost, ki zagotavlja odličen prenos signalov. Stroj je bil opremljen z vgraje­nim sistemom kamer in robotom WITTMANN W8VS4 Scara za popolnoma avtomatsko kontrolo kakovosti in odvzem kosov. Trenutno Ortofon brizga kose iz PC in ročno vstavlja prevodni del, ki je trenutno izdelan iz kovine. S procesom WITTMANN BATTENFELD COMBIMOULD bo podjetje lahko ročno delo nadomestilo s popolnoma avtomatsko strojno izdelavo, kar bo občutno ceneje. Večkomponentna tehnologija tudi na servo-hidravličnih strojih SmartPower Wittmann Battenfeld sledi geslu “be smart”, zato so na sejmu K 2016 prvič predstavili tudi proces Combimould na stroju iz servo­hidravlične serije SmartPower. Ti stroji so trenutno standardno na voljo od 25 do 350 t in so odslej prav tako na voljo z večkompo­nentno tehnologijo. S tem nadomeščajo hidravlične stroje serije HM, ki so bili doslej na voljo z zapiralnimi silami do 3500 kN. Večji modeli COMBI­MOULD z zapiralnimi silami do 16.000 kN so bili že na voljo kot del serije MacroPower od sejma K 2013 dalje. www.wittmann-group.com www.robos.si »» Slika 2: Laboratorij na tiskanem vezju (Foto: Microsystems (UK) Ltd.) »» Slika 1: Različica stroja MicroPower 15/10 za čiste prostore »» Slika 3: Večkomponentni stroj MicroPower »» Slika 4: Vrtljiva plošča za aplikacije za čiste prostore »» Slika 5: Robot Scara W8VS4 z vrtljivo osjo »» Slika 6: Dvokomponentni čepi za gramofonske glave za vinilne plošče Ultrazvočno varjenje za kompleksne aplikacije Rinco Ultrasonics AG, ustanovljena leta 1976, ponuja komple­tne sisteme in komponente za ultrazvočno varjenje, pri tem pa tesno sodeluje s proizvajalci originalnih nadomestnih delov pri iskanju optimalnih rešitev za avtomatizirane aplikacije. Letos so prvič predstavili novi ultrazvočni generator AGM Pro za integracijo v posebne stroje in proizvodne linije. AGM Pro je naslednik generatorja AGM in ga lahko v celoti krmili lastni PLC stroja. Nova sta tudi integrirani vmesnik in zaslon na dotik, ki omogoča tudi konfiguriranje in upravljanje. Med procesom varje­nja naprava digitalno beleži vse parametre vključno s sporočili o napakah. Ob zaključku uporabnik lahko dostopa do vseh ključnih rezultatov in parametrov zadnjega procesa varjenja pomočjo sple­tnega brskalnika. Generator je posebno primeren za avtomobilske aplikacije. Še ena novost je izboljšan električni ultrazvočni varilni stroj Electrical Motion, ki deluje na frekvenci 20 kHz in omogoča indi­vidualno in natančno upravljanje – od pozicioniranja sonotrode in sile, pa do hitrosti varjenja. Stroj je letos dobil dvoročni sistem za aktiviranje, pa tudi nadzor nad prekinjevalnikom kontakta prek korakov varjenja. Stroj je namenjen zahtevnim nalogam v avto­mobilski, medicinski, embalažni, tekstilni industriji in industriji gospodinjskih aparatov. www.rincoultrasonics.com ELMET: novi sistemi za hitro doziranje Na sejmu K 2016 je Elmet prikazal svoje nove izdelke za bri­zganje dvokomponentnih tekočih silikonskih gum in celo vrsto aplikacij za svoje sisteme. Eden od poudarkov je bil novi večkomponentni dozirni sistem TOP 5000 P za serijsko izdelavo zahtevnih kosov. Poleg tega so ENGEL, MOMENTIVE in BOY podjetju prav tako omogočili demonstracijo tehnologij orodij in zmogljivih dozirnih sistemov v živo. ENGEL in BOY sta za polnjenje materiala uporabljala dozirni sistem TOP 3000 S s kontrolo aditivov. Pri Englu je Elmet predstavil proizvodnjo membrane tlačne posode na večkomponentni brizgalki victory 160 combi brez vodil. Po brizganju jedra in okvirja iz PBT-ja, ojačenega s steklenimi vlakni (Celanex 3300D) je robot (Englov viper 40) kos prenesel v orodje za brizganje LSR z Elmetovimi igličnimi ventili, kjer je bila nato nabrizgana membrana iz samooprijemljive, zelo hitro reak­tivne silikonske gume (ELASTOSIL LR 3071/50 A/B proizvajalca WACKER). Pri Momentivu so demonstrirali izdelavo dvobarvne skode­lice za jajca. Zanimivost je bilo dvokomponentno brizganje z enim samim dozirnim sistemom na enokomponentni brizgalki (ALLROUNDER 470 iz ARBURGa). Za predelavo v orodju s 4+4 gnezdi z igličnimi ventili in vrtljivim osrednjim nosilcem so silikon (Silopren LSR 2670 proizvajalca MOMENTIVE) obarvali belo in rumeno. Pri Boyu so predstavili orodje za brizganje s 128 gnezdi, pri katerem se vsako gnezdo vbrizgava direktno s hladno šobo. Ta popolnoma avtomatizirani proces ne ustvarja odpadka, z njim pa so izdelovali plombe za posamezne žice na stroju BOY 80 E. › www.elmet.com ComoNeo, vrhunski sistem za nadzor procesov Podjetje Kistler je predstavilo ComoNeo, verjetno najbolj inovativen sistem za nadzor procesov na trgu. Uporabnikom v branži brizganja plastike po­nuja povsem nove funkcionalnosti, ki jim bodo olajšale vsakodnevno delo. Kistler je že dolgo prisoten na globalnem trgu kot ponudnik ino­vativnih rešitev za izboljšanje zanesljivosti procesov brizganja. Za vse tovrstne tehnično zahtevne sisteme je običajno, da se kontrola kakovosti integrira v proces brizganja. Prednost je v tem, da se lahko neustrezni izdelki izključijo iz proizvodnega procesa, s tem pa se odpravijo nepotrebni stroški. Sistem za nadzor procesov Co­moNeo, ki je bil prvič prikazan na sejmu Fakuma 2015, povzdiguje avtomatiziran nadzor proizvodnih procesov na novo raven.˝ Preprosto, intuitivno delo Sistem za nadzor procesov ComoNeo prinaša več novosti na področju razvoja strojne in programske opreme. Popolnoma nova zasnova postavlja nove standarde: vnosu ukazov je namenjen zaslon, občutljiv na dotik, ki je idealno prilagojen potrebam upo­rabnika. Uporabniki bodo imeli neposredno korist tudi od večjega števila vhodnih kanalov sistema ComoNeo: zdaj je mogoče tlak v orodnih gnezdih meriti z dvojnim številom zaznaval in vrednotiti večje število posameznih izdelkov. Programska oprema ComoNeo je prilagojena procesno usmerjenemu pristopu k delu. To se odraža v množici novih orodij, ki uporabnikom zagotavljajo aktivno podporo pri različnih nalogah, na primer pri analizi fluktuacij v procesih in nadzoru nad kakovostjo izdelkov, uporabniki pa bodo tako lahko svojo pozornost posvetili drugim dejavnostim. Sistem je idealen za podjetja, ki se zavedajo pomena kakovosti ter se sistematično lotevajo analize in optimizacije svojih procesov. Je tudi odlična izbira za podjetja, ki stremijo k transparentnosti svojih procesov brizganja in celovito dokumentirajo izdelke. ComoNeo pokriva širok nabor zahtev in zagotovo prinaša dodano vrednost izkušenim uporabnikom. Novi uporabniki ne bodo imeli težav z začenjanjem uporabe te privlačne tehnologije, saj je upravljanje rešitve ComoNeo v avtomatiziranih procesih povsem preprosto. Inovativne funkcije za optimizirane procese ComoNeo ponuja vrsto praktičnih novih funkcij in ena od njego­vih posebnosti je orodje, ki samodejno ustvari in postavi okna za nadzor ustreznih/neustreznih vrednosti. Uporabniki so v prete­klosti morali nadzorna okna postavljati sami. Programska oprema zdaj vključuje tudi sistematičen postopek (Evaluation Assistant/EO Assistant), ki uporabnika hitro in natančno vodi pri določanju zavrnitvenih mej. Rezultati orodja EO Assistant tako določajo vrste vrednotenj in pripadajoče meje. Ta intuitivni pristop omogoča visokonatančen nadzor nad komponentami in zmanjšanje količine izdelkov, ki so izločeni, čeprav so dobri. Proizvajalec se izogne tudi reklamacijam strank, saj jim nikoli ne dobavi slabih izdelkov. Zmanjšanje količine lažno neustreznih izdelkov in izločanje dejan­skega škarta sta namreč ključna za znižanje proizvodnih stroškov pri brizganju. Naslednja posebnost je nadzorna plošča Dashboard, na kateri so pregledno združeni vsi pomembni podatki za transparenten prikaz trenutnega stanja procesa. Nadzorna plošča omogoča odkrivanje fluktuacij v procesu že v zelo zgodnji fazi, uporabniki pa si lahko na njej prikličejo tudi podrobnejše podatke. Naslednja privlač­na inovacija so upravljalni elementi in delovni postopki, ki so dosledno prilagojeni procesom brizganja, npr. za analize dogajanj v gnezdih. Dodatna orodja za izboljšan nadzor procesov ComoNeo ponuja še več orodij, med drugim na novo zasnovano funkcijo za upravljanje uporabnikov (vsako podjetje lahko opredeli uporabniške vloge, značilne za svoje uporabnike) in samodejno zaznavanje orodij (ki preprečuje napake na vmesniku med orod­jem in integrirano nadzorno programsko opremo). Avtomatizira­na izbira orodij skrajša tudi čas, potreben za menjavo orodij. Na kratko: za uporabnike v branži brizganja plastike, ki želijo doseči maksimalno učinkovitost proizvodnje in so se zavezali kakovosti, bo ComoNeo sistem prve izbire za nadzor procesov. »» ComoNeo – spremljanje cikla 1 Nadzorno okno za vsa gnezda 2 Naložena krivulja za analizo fluktuacij v procesu 3 Funkcija kazalca za analizo krivulj 4 Funkcija dodajanja opomb o drugih vplivih 5 Upravljanje referenčnega cikla 6 Sprememba barvnih shem za prikaz krivulje 7 Prikaz/skrivanje gnezd »» Nadzorna plošča ComoNeo 1 Prikaz trenda fluktuacij procesa 2 Informacije o trenutnem orodju 3 Trenutna proizvodnja in napoved časa dokončanja proizvodnje 4 Merilni cikel v živo 5 Tlačne razlike v gnezdih za merjenje uravnoteženosti orodij 6 Aktivni nadzor in rezultati nadzora prejšnjega cikla za vsa gnezda PRIAMUS: kontrola polnjenja Danes je uravnavanje orodij z vročimi kanali s pomočjo sen­zorjev temperature v gnezdih že splošno sprejet in uporabljen postopek pri brizganju. Popolnoma nove možnosti pa odpira sposobnost pozicioniranja in nadzora nad iglami v ustreznih ventilih neposredno kot funkcija toka taline. Na ta način se orodja z več gnezdi lahko uravnava brez spreminjanja temperature šob v vročih kanalih. S tem postopkom je mogoče vročekanalne sisteme za termoplastične materiale uravnavati enako dobro kot hladne sisteme za brizganje tekočega silikona. Avtomatsko zaznavanje fronte taline v vsakem gnezdu omogoča avtomatsko prepoznavanje in anali­ziranje različnega polnjenja za vsako gnezdo posebej. Sistem PRIAMUS® izračuna optimizirane nastavitve giba igle za vsak cikel in jih prek vmesnika prenese na krmilnik ventila. Za avtomatsko krmiljenje ventilov mora biti sistem priključen prek vmesnika. › www.priamus.com Prva kisikova maska za nos - TPE Nova maska izkorišča tesnjenje in blaženje super mehkega ter­moplastičnega elastomera in je primerna posebej za postopke, pri katerih je potrebna sedacija, kot so na primer zgornje endo­skopije in bronhoskopije, in pri katerih bi bila moteča klasična maska za dovajanje zraka in kisika, ki pokriva ves obraz. Nova maska omogoča dostop do ustne votline in je zasnovana tako, da zagotavlja večji pretok kisika pod pozitivnim tlakom do pacientovih dihalnih poti. Maska je izdelana iz PP z blazinico iz TPE, nabrizgano iz medicinskega elastomera Medalist® MD-10105 proizvajalca Teknor Apex Company, ki zagotavlja tesnjenje. Medalist TPE je želatinasta snov, ki se odlično oprime s PP, pri tem pa je manjša in tesni bolje kot tradicionalni napihljivi »balon«. Nanašanje na polipropilensko osnovo pomeni svojevrsten izziv, saj manjši ko je delež TPE, teže se oprime PP; v tem primeru je kos iz TPE kompleksno oblikovan, ima dele s tankimi in dele z debeli­mi stenami, udrtine in izseke, ki morajo pri odvzemu iz orodja ohraniti obliko. › www.teknorapex.com Contrex del skupine Moretto Contrex kot novi član skupine Moretto je predstavil svoje najnovejše inovacije na področju avtomatizacije plastike, ki so posebej zasnovane za ekstruzijo, na primer za cevi, profile, plošče in pihano folijo. Predstavitev je obsegala hladilne obroče, gravimetrično doziranje, krmiljenje procesov ter meritve in kontrolo. V ospredje so postavili hladilni obroč Atlantis™ 23T, ki je zasnovan tako, da drastično skrajša čas zagona proizvodnje. Gre za inovativen, visoko učinko­vit avtomatski večobtočni zračni obroč s sekcijsko toplotno modulacijo, ki omogoča natančno in avtomatsko prilagajanje debeline. Sistem omogoča drastično zmanjšanje toleranc debeline po celotnem obodu in kompenzacijo usmerjanja toka taline. Sistem uporablja tri hladilne tokokroge z avtomatskim prilagajanjem debeline in nadzoruje raztezanje v kombinaciji s toplotnim faktorjem. Vgradnja teh krmilnikov daje »mehur­ju« večjo stabilnost, povečuje moč hlajenja in omogoča večjo produktivnost proizvodne linije. Toplotno izolirana komora obvladuje tudi hladnejše zračne tokove in še izboljša hladilno zmogljivost sistema. Predstavili so tudi revolucionarne novosti na področju gravimetričnega doziranja z novim dozirnikom Gramixo z neprekinjenim gravimetričnim mešalnikom šarž, ki omogoča hitrosti doziranja 25 milisekund. V notranjosti dozirnika je nagnjen mešalnik, spodnji del stroja pa je opremljen s prozorni­mi ploščami, ki omogočajo opazovanje procesa doziranja. Obiskovalci sejma so si lahko ogledali tudi Navigator 9000™, integriran sistem za upravljanje hladilnega obroča, dozirnega sistema in toplotne modu­lacije, ki centralno koordinira celotno proizvodnjo mehurčkaste folije. › www.moretto.com WINDSOR v Evropo pripeljal inovativno brizgalko FCS Po uspešni uvedbi električnih brizgalk Japan Steel Works Ltd v Nemčiji leta 2007 in po vztrajnem prodiranju na trg v zadnjih devetih letih je podjetje WINDSOR Kunststofftechnologie GmbH iz Hanaua naredilo še en korak naprej. Na sejmu K 2016 so prvič predstavili uveljavljene stroje FCS (Fu Chun Shin Group, Tainan, Tajvan) in s tem razširili svojo ponudbo brizgalk še na hidravlične in servo električne stroje. Na sejmu so predstavili delovanje servo hidravličnega stroja SD-150SV z zapi­ralno silo 1.500 kN pri izdelavi prozorne škatle iz polipropilena in večkomponentni stroj FB160RV z zapi­ralno silo 1600 kN. FCS je proizvajalec strojev s 40-letno tradicijo, ki se je od leta 1974 razvil v največjega proizva­jalca brizgalk na Tajvanu. Pogodbo s podjetjem WINDSOR Kunststofftech­nologie GmbH iz Hanaua so podpisali julija 2016. Brizgalka, razstavljena na sejmu K 2016, je imela polž s premerom 40mm, prostornino vbrizga 251cm3, tlak vbri­zgavanja 1.785 barov, hitrost vbrizga­vanja 125 mm/s in električno napajanje 15 kVA. Brizgalka je posebej zanimiva zaradi nizke porabe energije in zaradi ugodnega razmerja med zmogljivostjo in ceno. V ponud­bi imajo trenutno 18 strojev različnih velikosti od 30 do 142 ton. › www.windsor-gmbh.de INEOS Styrolution – novi stireni Na sejmu K 2016 so predstavili novi Novodur® Ultra, optimi­ziran Novodur, primeren tudi za lasersko varjenje, in inovativni kompozit StyLight*. Novi Novodur® Ultra ima visoko odpornost na udarce tako pri sobni temperaturi kot tudi pri nizkih temperaturah, 100 % duktil­nost pri -30 °C, visoko odpornost na vročino in nizko viskoznost. Proizvajalec pričakuje, da bo novi material zanimiv predvsem za notranjost vozil, posebno za panele na vratih, obrobe sedežev, sre­dinske in zgornje konzole ter vrata in okvirje predalov za rokavice. Za zunanjo uporabo, na primer ohišja zadnjih luči, je INEOS Styrolution skupaj z velikim dobaviteljem razvil optimiziran Novo­dur, primeren za lasersko varjenje, ki ponuja visoko kakovost oprije­manja za druge materiale, na primer PMMA. Poleg tega sodelujejo s proizvajalcem laserskih naprav na izboljšanju oprijemanja na drugih materialih. Ker sta oblikovanje in estetika vedno bolj pomembna pri novih modelih avtomobilov, si proizvajalci originalnih nadomestnih delov prizadevajo za popolno površino, ko gre za lepljenje dveh različnih materialov. Še en pomemben trend v avtomobilski industriji je veliko pov­praševanje po lahkih delih brez zmanjšanja estetike, varnosti in delovanja. Za ta namen je INEOS Styrolution predstavil inovativni plastični kompozit StyLight*, ki združuje nizko težo s strukturno in dimenzijsko togostjo in odpornostjo na udarce, zato je odlična re­šitev za avtomobilske aplikacije. Termoplastične kompozitne plošče iz StyLighta* je mogoče termoformirati, prebrizgati in dekorirati v enem samem koraku. Manjše krčenje pri strjevanju matrice stiren­skega kopolimera zmanjšuje hrapavost površine oziroma valovitost in daje odlično kakovost površine. Možna področja uporabe so na primer paneli v karoseriji, pedali zavor, držala elektronskih naprav, prestavne ročice, armaturne plošče, spojlerji in sončne strehe. › www.ineos-styrolution.com Apex Machine Apex že od leta 1903 zagotavlja strokovnost in inovativnost na področju načrtovanja in izdelave sistemov za rokovanje z izdelki in tisk na različne izdelke. Letos predstavljajo več tiskal­nikov nove generacije, na primer digitalni brizgalni 3D-tiskal­nik S-10, ki omogoča natančno nastavitev za višjo ločljivost, jasne linije in dodatne podrobnosti, pri veliki hitrosti in v več barvah. Drugi je injekcijski tiskalnik C-9 z dvema barvama, ki omogoča tisk 360°; tiskalnik za stranske stene C-4000, ki lahko potiska 250–300 kosov na minuto, in C-30 za 360° tisk z največ dvema barvama na valjaste kose, do največ 160 kosov na minuto. www.ApexMachine.com Capex Corporation Je sestrsko podjetje Apex Machine in edini dobavitelj 0.33« fotopolimernega materiala za izdelavo tiskarskih plošč; za stranke lahko plošče tudi izdelajo, ali pa zagotovijo celotne sisteme za izdelavo plošč. Poleg tega izdelujejo tudi posebne mešanice črnil, specializirani pa so posebej za neporozne sub­strate z zahtevnim oprijemom. Pri izdelavi črnil, ki se sušijo z UV žarki, in navadnih črnil imajo 35 let izkušenj. Črnila so na voljo kot tekočine ali paste, ustrezajo zahtevam FDA in trenu­tnim globalnim standardom 21 CFR, En71, CONEG, ANSI itd. in so skladna z zahtevami ISO 9001. www.ApexMachine.com NGR predstavil opremo za izboljšanje reciklaže PET Tekoča faza PET v P:REACT z visokim razmerjem med površino in prostornino tekočega PET in uporabo vakuuma omogoča preprosto odstranjevanje škodljivih nečistoč. Znanstveni testi in odobritev FDA za 100 % stik s hrano doka­zujejo, da postopek LSP (Liquid State Polycondensation) presega varnostne nivoje, potrebne za industrijo embalaže za živila. S tem postopkom, ki že vključuje visoko dekontaminacijo, je rPET primeren tako za živila kot za neživila. S.M.A.R.T. DIALOG je sistem, ki omogoča samonadzor stroja, podatke je mogoče posneti in analizirati, in so preprosto dostopni na vseh napravah. Za aplikacije za živila se delovanje dekontaminacije samodejno spremlja in podatki se zapisujejo v dnevnik. Upravljanje receptur na opremi omogoča klasificiranje vnesenega PET in beleženje skupaj s podatki o proizvodnji, vključ­no s sledljivostjo. (S.M.A.R.T. = Self-Monitoring Analysis + Reporting Technology). Proces LSP so prvič predstavili na sejmu K2013. Pripadajoča serija strojev P:REACT je v uporabi pri proizvajalcih vlaken, preprog in v reciklaži plošč in pladnjev za stik z živili v Evropi in ZDA. › www.ngr.at Za zahtevne aplikacije Trg orodij za tlačno litje in injekcijsko brizganje je zelo zahteven v smislu procesa frezanja. Podjetje Mazak pravi, da so njihovi novi krmilniki, ki upora­bljajo tehnologijo Smooth, vedno bolj uporabljeni v orodjar­stvu, zlasti njegove številne inteligentne funkcije. Na primer, 5-osna različica krmilnika Mazatrol Smooth-X ima vrsto novih Mazatrolovih programskih funkcij, kot je ''Intelligent Pocket Milling'', ki lahko skrajša obdelovalni čas do 60 % v primerjavi s konvencionalnimi funkcijami. Tudi fino frezanje prostih oblik orodij, za tlačno litje in injekcijsko brizganje, ima prav tako koristi od novih funkcij, kot so ''Seamless Corner Con­trol'', Variable ''Acceleration Control'' in ''Smooth Machining Control''. Vse te funkcije skrajšajo obdelovalni čas. Na sejmu EMO 2015 je bil krmilniku Smooth-G dodan tudi Smooth-X, ki je bil posebej razvit za krmiljenje simultanega gibanja do 4 osi in novega stroja za hibridno izdelavo Integrex i-400AM. Stroj poleg frezanja omogoča tudi dodajanje praškastega mate­riala z laserjem, ki je del stroja. Namen tega je, da se na osnov­ni obdelovanec doda komponento z dodajanjem materiala in se jo nato oblikuje na končno obliko s postopkom frezanja. Prihranki pri CNC-obdelavi in podaljšanje obstojnosti orodja Solidcam ponuja edinstven patentiran modul i-Macining, ki se ga preprosto integrira v programski paket Solidworks ali Autodesk Inventor. Modul i-Machining zagotovi neverjetne prihranke in večjo učinkovitost pri operacijah CNC frezanja. Kot navajajo, modul i-Machining prihrani 70 % in tudi več pri času obdelave ter podalj­ša obstojnost orodja. Edinstven čarovnik v modulu i-Machining določi optimalno podajalno in rezalno hitrost, pri čemer se upošte­vajo tudi poti orodja, material obdelovanca in orodja ter lastnosti obdelovalnega stroja. Prav tako je edinstvena in patentirana tudi prilagojena spirala z imenom ''Morphing spiral'', inteligentni ločevalnik otočkov, ki za­gotovi skrajšanje cikla obdelave. Poleg tega se rezalni kot nenehno prilagaja, da se nahaja med minimalno in maksimalno vrednostjo, medtem ko je podajalna hitrost dinamično prilagojena, da zagotovi konstantno mehansko in toplotno obremenitev orodja. Tehnologija dinamičnega gibanja zmanjša obdelovalni čas za 75 % Matercam 2017, ki je zadnja verzija zelo razširjene CAM­-programske opreme, je predstavljen z naslednjimi pred­nostmi: učinkovitejši potek dela, izboljšana uporabnost, izboljšanje dinamičnih gibov in še mnogo več. Mastercam 2017 ima prenovljene orodne vrstice v obliki trakov in tako je iskanje prave funkcije mnogo enostavnejše. Poleg tega dinamična tehnologija gibanja zmanjša obdelovalni čas za več kot 75 %. Podaljša obstojnost orodja, zmanjša čas obdelovalnega cikla, zmanjša obrabo in lome orod­ja ter enostavneje reže trde materiale. Novo v verziji 2017 je tudi mikro dviganje orodja, le toliko, da ne pride do trka. Poleg tega vključuje še več močno izboljšanih strategij poti orodja, vključno z novo 4-osno strategijo poti orodij ''Rotary Advanced''. Novi Secovi rezkarji Highfeed Podjetje Seco Tools je z uvedbo rez­karjev Highfeed 6 (najnovejši dodatek k seriji rezkarjev Highfeed z izmenljivimi ploščicami) razširilo svojo ponudbo rešitev za doseganje visoke zmogljivosti in dolgotrajne obstojnosti orodja. Novi rezkar se ponaša z zasnovo, po­sebej prilagojeno povečevanju volumen­skega odjema materiala in odpornosti na močne obremenitve z odrezki, posledično pa tudi z bistveno izboljšano produktiv­nostjo in izjemno obstojnostjo orodja. Rezkar Highfeed 6 omogoča izjemno zmogljivost pri obdelavi jekel in železovih litin, zaradi česar predstavlja izjemno pridobitev v orodjarstvu. Uporabiti ga je mogoče tudi pri materialih, izjemno težavnih za obdelavo, od nerjavnega jekla do superzlitin, odpornih na vročino. Orodje se enako dobro znajde v vseh aplikacijah z velikimi pomiki, vključno s čelnim rezkanjem, izdelavo utorov in kontur, potopnim rezkanjem in spiralno interpolacijo. Rezkarji z velikim preme­rom telesa omogočajo aksialne globine rezov do 1,8 mm (0,070”) in so opremlje­ni z dvostranskimi ploščicami s šestimi reznimi robovi za volumenski odjem in nizke stroške delovanja brez konkurence. Ploščice se na orodja družine Highfeed 6 namestijo pod majhnimi nastavnimi koti za usmerjanje sile strojne obdelave v vreteno stroja namesto radialno na stran orodja. Orodje je tako podvrženo manj vibracijam in omogoča daljše in predvi­dljivejše delovanje. V okviru družine Highfeed 6 je na voljo 13 rezkarjev v metričnih enotah z zunanjimi premeri od 50 mm do 160 mm in 9 rezkarjev v imperialnih enotah s premerom od 2 do 4 palcev, oboji v nor­malni različici in različici z ozko delitvijo. Ploščice so na voljo v treh rezalnih geo­metrijah. Prav tako je na voljo tudi široka ponudba naprednih vrst in plastenj. www.secotools.com/highfeed6 C 250 in C 400 ustvarjata edinstveno serijo strojev ›› Podjetje Hermle AG je dodalo obdelovalni center C 250 k obdelovalnemu stroju C 400, ki je bil dan na trg leta 2012, in je tako ustvarilo novo serijo strojev podjetja Hermle. Ta serija je razporejena pod serijo strojev z dvomestnim številom z njihovimi modeli C 12, C 22, C 32, C 42, C 52 in C 62, vendar ni nikakor manj vredna. Edina razlika med temi stroji so različna oprema, cena in seveda ime stroja. Obdelovalni center C 250, kot tudi C 400, je sestavljen iz Her­mlejeve preizkušene in testirane portalne konstrukcije in postelje iz polimernega betona. Na 3-osni različici stroja je integrirana toga vpenjalna miza, ki omogoča vpetje obdelovance do teže 1100 kg (600 x 550 x 450 mm). Visoko natančno frezanje obdelovancev do teže 300 kg (O 450 x 355 mm) je mogoče na NC rotirajoči mizi na 5-osni različici stroja. Delovni gibi stroja znotraj delovnega območja iz nerjaveče plo­čevine znašajo 600 x 550 x 450 mm. Največji vertikalni odmik od mize znaša 550 mm, širina med odprtimi vrati pa znaša 688 mm. Vse to predstavlja idealne pogoje za varno in enostavno nakladanje z dvigalom. Stroj C 250 se ponaša z integriranim magazinom za kar 30 orodij. Dva dodatna magazina s 50 ali 88 dodatnimi pozicijami sta lahko dodana po želji kupca. Nadzorno ploščo stroja je mogoče prema­kniti in zavrteti od delovnega območja do območja vstavljanja orodja, kar omogoča operaterju vnos podatkov orodja direktno v tabelo orodij na krmilniku. Obdelovalni center C 250 je standardno opremljen s krmilni­kom Heidenhain TNC 640, ki ponuja celoten obseg programskih funkcij tega visoko dovršenega krmilnika. Krmilnik je opremljen z velikim 19'', barvnim, ravnim, TFT-zaslonom. Krmilnik je lahko opcijsko opremljen tudi z ergonomično oblikovano kontrolno ploščo za večje udobje operaterja. Preizkušene nastavitve proizva­jalca Hermle so vnesene v krmilno enoto in zagotavljajo operaterju optimalno podporo med izvajanjem kompleksnih nalog odrezova­nja. Uporaba HIMS (Hermle »Information-Monitoring-Software«) je zagotovljena tudi na tem stroju. Hermle je v obdelovalni center C 250 vključil tudi nadzorni sistem »Maintenance-Diagnostic-System«, ki stalno spremlja stanje naprave in v primeru težav sporoči potrebe po servisiranju. To omogoča učinkovito diagnostiko in vzdrževanje glede na stanje stroja ob malo verjetnih napakah, ki se pojavijo pri delovanju. www.hermle.de www.siming.si »» Working area with the swivelling rotary table O 450 x 360 »» Machining centre C 250 with the NC swivelling rotary table O 450 x 360 and the control unit TNC 640 OVERVIEW OF KEY FEATURES Traverse paths X-Y-Z 600-550-450 mm Rapid linear traverses X-Y-Z 35-35-35 m Linear acceleration X-Y-Z 6 m/s2 Speeds 15000/18000 rpm Swivelling rotary table O 320 / O 450 x 360 mm Swivelling range +/-115° Drive mode C-axis Worm Speed C-axis 40 rpm Speed A-axis 25 rpm Max. table load 300 kg Rigid clamping table Clamping surface 800 x 616 mm Max. table load 1100 kg Control unit TNC 640 »» basic design of the C 250 with a modified gantry design and a mineral casting machine bed Razvoj modelov debeline odrezka za rezkanje Na rezultate procesov odrezovanja kovin vpliva več dejavnikov. Med najpo­membnejšimi in najslabše pojasnjenimi dejavniki je »debelina odrezkov«, ki jih odreže rezilno orodje. »Debelina odrezka« je načeloma debelina nede­formiranega materiala, izmerjena pod pravim kotom glede na rezalni rob. Tesno je na primer povezana s silami, ki delujejo na orodje in obdelovanec. Prevelika debelina odrezka privede do krušenja in loma rezalnega roba, premajhna debelina odrezka pa povzroči hitro obrabo roba. Patrick de Vos Z določitvijo in nadziranjem debeline odrezka lahko proizvajalec poveča produktivnost in učinkovitost odrezovanja kovin, prilagodi postopke odrezovanja določenim materialom obdelovancev ter nadzira stroške. Številni proizvajalci ne razumejo, kako pomembna je debelina odrezka, zato preobremenijo rezilna orodja ali jih ne izkoristijo v celoti, kar negativno vpliva na obstojnost orodja in produktivnost. Poleg tega obstajajo matematični modeli, s katerimi je mogoče lažje razumeti pomen debeline odrezka. Modeli debeline odrezka so se iz preprostih enačb za opisovanje odrezkov, ki nastajajo pri enakomernem struženju, razvili v kompleksne enačbe, pri katerih se upoštevajo številne spremenljivke prekinjenega rezanja pri rezkanju. Modeli debeline odrezka za rezkanje Pri neprekinjenem struženju se debelina odrezka ne spreminja. Pri rezkanju pa se debelina odrezkov stalno spreminja, saj rezalni rob izmenično vstopa v obdelovanec in izstopa iz njega. Raziskovalci odrezovanja kovin so pred približno 40 leti želeli poenostaviti razumevanje debeline odrezka pri rezkanju, zato so razvili koncept povprečne debeline odrezka. Razvili so formulo, ki matematično ustvari teoretični odrezek s stalno povprečno debeli­no. Model povprečne debeline odrezka je izboljšal razumevanje in nadzor postopka rezkanja. Pri določanju povprečne debeline odrezka je treba upoštevati rezkarjev radialni vprijem obdelovanca, geometrijo rezalnega roba, kot rezalnega roba in hitrost pomika. S prilagajanjem hitrosti pomika lahko strojnik spreminja debelino odrezka. Rezkarjev radialni vprijem obdelovanca je lahko od nekaj od­stotkov premera rezkarja do 100 odstotkov premera pri obdelavi utorov. Pri manjšem radialnem vprijemu so odrezki tanjši. Pri po­večevanju radialnega vprijema odrezki dosežejo največjo debelino pri 50 odstotkih premera rezkarja. Ko radialni vprijem preseže 50 odstotkov, se odrezki spet začnejo tanjšati. Na debelino odrezka vpliva tudi priprava rezalnega roba. Pravi­loma mora biti debelina odrezka velika najmanj toliko kot premer rezalnega roba. Če je na primer radij rezalnega roba 60 µm, je treba pomik prilagoditi tako, da znaša debelina odrezka najmanj 60 µm. Pri prenizki hitrosti pomika, rob drgne in ne reže materiala obdelovanca. Rezalni robovi orodij za rezkanje imajo običajno priprave, ki povečujejo radij roba in tako preprečujejo krušenje in lom. Takšne priprave vključujejo honanje, posnetja in T-površine. Te priprave omogočajo agresivnejše hitrosti pomika pri rezkanju zahtevnih materialov ali grobih površin. Cilj je ustvariti odrezek za rezalnim robom in tako preprečiti, da bi se pritisk in obremenitev koncen­trirala na mestu, kjer bi pospešila obrabo ali lom roba. S prilaga­janjem hitrosti pomika se premakne mesto nastajanja odrezka in nadzira debelina odrezka. Pri višji hitrosti pomika nastajajo debelejši odrezki, pri nižji hitrosti pa tanjši. Kot rezalnega roba neposredno vpliva na debelino odrezka. Če kot rezalnega roba znaša 90 stopinj, kot na primer pri pravo­kotnem rezkarju, debelina odrezka znaša 100 odstotkov hitrosti pomika. Pri 45-stopinjskem kotu rezalnega roba pa debelina odrezka znaša 70 odstotkov hitrosti pomika, ker odrezek nastaja po večji dolžini rezalnega roba. Z zmanjšanjem kota rezalnega roba postanejo odrezki tanjši, hitrost pomika pa je treba povišati, da se ohrani želena debelina odrezka. Uporaba enačbe za povprečno debelino odrezka Enačba za povprečno debelino odrezka upošteva kot rezalnega roba orodja in radialni vprijem rezkarja. Na sliki 3 je grafično prikazana uporaba enačbe pri stranskem rezkanju v modri barvi in središčnem rezkanju v rdeči barvi. Na glavnem grafikonu je primerjava radialnega vprijema rezkarja in premera rezkarja, izražena kot razmerje Ae/Dc. Na manjšem grafikonu v kotu slike je prikazan vpliv kota rezalnega roba. Na sliki je prikazan primer, pri katerem formula za povprečno debelino odrezka ne odraža dejanskih razmer v celoti. Pri stran­skem rezkanju z radialnim vprijemom, ki je v primerjavi s pre­merom rezkarja zelo majhen, rezultat formule ni pravilen (glejte pikčasti del krivulje). Poleg tega rdeča krivulja pri središčnem rez­kanju, ko je v rez vprijetih 50 odstotkov rezkarja ali več, prikazuje stalno povečevanje hitrosti pomika. To je v nasprotju z izkušnjami iz prakse, namreč da je zaradi večjega vprijema rezkarja običajno treba zmanjšati hitrost pomika. Glede na to je model povprečne debeline odrezka najuporabnejši, ko je radialni vprijem večji od 20–25 odstotkov in manjši od 50–75 odstotkov premera rezkarja. Model povprečne debeline odrezka temelji na geometrijskih dejavnikih in je poenostavitev kompleksnih razmer. V desetletjih uporabe se je izkazalo, da uporaba modela povprečne debeline odrezka v enačbah za obstojnost orodja zagotavlja ocene z natanč­nostjo +/–15 odstotkov. Ta raven natančnosti zadostuje za izračun moči in navora ter številne operacije v zvezi z običajnimi materiali obdelovancev. Poleg tega za izračune, ki so potrebni za ročno rešitev enačbe za povprečno debelino odrezka, ni potrebnega nera­zumno veliko časa in truda. Vseeno pa je pri uporabi, pri kateri je potrebna večja natančnost ali ki vključuje rezkanje materialov, ki jih je težko obdelati, potre­ben model, ki vključuje dodatne dejavnike. Ekvivalentna debelina odrezka Švedski raziskovalec Sören Hägglund je razvil splošnejši model za meritev, ki se imenuje ekvivalentna debelina odrezka in s katero je mogoče predvideti obstojnost orodja z natančnostjo +/–2 odstotka. Pri modelu, ki je prikazan na sliki 4, rumeni lok predstavlja spre­menljivo debelino dejanskega odrezka, kot ga naredi rezkar. Oran­žni stolpec, ki ponazarja pristop s povprečno debelino odrezka, je razširjena različica rumenega odrezka. Modri stolpec prikazuje ekvivalentno debelino odrezka. Ključna razlika je v tem, da model ekvivalentne debeline odrezka upošteva čas, ko je rob orodja v rezu. To je pomembno, saj je pri spreminjanju količine rezkarja, ki je vprijet v obdelovanec, rezalni rob različno dolgo v rezu, hkrati pa se spreminja tudi debelina ustvarjenega odrezka. Pri modelu ekvivalentne debeline odrezka se upošteva tudi vpliv radija rezalnega roba orodja na debelino odrezka. Model uporablja koncept, ki ga je na začetku tridesetih let prejšnjega stoletja prvotno za struženje razvil švedski inženir Ragnar Woxén. Z Woxénovo formulo se izračuna teoretična debelina odrezka vzdolž rezalnega roba orodja, pri čemer se v bistvu iz­ravna radij rezalnega roba in omogoči, da se površina odrezka opiše s pravokotnikom. Z izračuni debeline odrezka proizvajalci lažje preprečijo te­žave, ki se pojavijo, ko so odrezki tanjši od določene najmanjše vrednosti ali debelejši od določene največje vrednosti. Ko se radialni vprijem glede na premer rezkarja poveča, je treba hitrost pomika zmanjšati, da se ohrani enaka debelina odrezka. Tako največja debelina odrezka ne postane prevelika, saj se pri takem stanju namreč zmanjša obstojnost orodja, rezkar pa se slej ko prej zlomi. Po drugi strani je nastajanje odrezkov, ki so debelejši od določene najmanjše vrednosti, pomembno zlasti pri strojni obdelavi materialov, ki otrdijo pri hladni deformaciji, kot so superzlitine in titan. Rezalni rob, ki ustvarja pretanke odrezke, ustvari tudi strjeno območje, v katerega režejo naslednji rezalni robovi. Rezanje plasti strjenega materiala pospeši obrabo orod­ja in lahko zmanjša obstojnost orodja celo za trikrat. Številne delavnice obdelujejo materiale, ki otrdijo pri hladni deformaciji, na enak način kot kaljena jekla, le da uporabljajo manjše globine reza in nižje hitrosti pomika. Zato rezkarji pogosto delujejo pri parametrih, pri katerih nastajajo odrezki z nezadostno debelino, rezultati obdelave pa so slabi. Tudi izbira protismernega ali istosmernega rezkanja (glejte stransko vrsti­co) vpliva na debelino odrezka in strojno obdelavo materialov, ki otrdijo pri hladni deformaciji. Zaključek Nadzor debeline odrezka je ključni dejavnik uspešnih opera­cij rezkanja. Za izkoriščanje vseh prednosti konceptov debeline odrezka je najprej treba izračunati ekvivalentno debelino odrezka, nato pa je treba določiti najmanjšo in največjo mejno vrednost debeline odrezka. Kompleksni model ekvivalentne debeline odrezka vključuje številne spremenljivke, zato je za izračune, ki so potrebni za rešitev enačbe, potrebnega veliko več časa in truda kot pri poenostavljenem modelu povprečne debeline odrezka. Ročni izračuni v proizvodnem okolju niso učinkoviti ne z vidika stroškov ne z vidika časa. Vendar računalniška programska oprema za izračunavanje parametrov strojne obdelave, kot so programi družbe Seco, omogoča, da uporabniki vnesejo podatke in rešijo enačbe v nekaj sekundah. Tako se optimirajo postopki rezkanja, ki pove­čajo produktivnost in donosnost. »» Slika 1: Orodja za odrezavanje kovin - rezalni pogoji Patrick de Vos • vodja tehničnega izobraževanja • Seco Tools • www.secotools.com ›› »» Slika 2: Debelina odrezka pri rezkanju »» Slika 5: Povprečna debelina odrezka »» Slika 4: Ekvivalen­tna debelina odrez­ka he za rezkanje Debelina odrezka in tehnika rezkanja ›› Pri konceptu ekvivalentne debeline odrezka je treba upoštevati tudi to, kako nastajajo odrezki. Pri rezkanju odrezki nastajajo na dva različna načina, kar je odvisno od vrtenja rezkarja glede na smer premikanja obdelovanca. Obstajata torej dva načina, in sicer protismerno (nav­zgor) ali istosmerno (navzdol) rezkanje. Pri protismernem rezkanju se rezkar vrti v nasprotni smeri pomika obdelovanca. Pri istosmernem rezkanju pa se rezkar vrti v smeri pomika obdelovanca. Pri protismernem rezkanju rezalni rob vstopi v obdelovanec pri ničelni globini reza. Odrezek začne nastajati pri najmanjši debelini in se konča pri največji debelini. Nasprotno pa se odrezek, ki nastaja pri istosmernem rezkanju, začne pri največji debelini in se zmanjša na najmanjšo debelino. Pri rezkanju s protismernim pristopom rezalni rob drgne ob obdelovanec, preden zareže vanj, tanki odrezek pa slabo absor­bira toploto. Oboje prispeva k strjevanju površine obdelovanca in zmanjšanju obstojnosti orodja. Odrezki padajo pred rezkar, zato jih ta lahko še enkrat prereže, lahko pa tudi poškodujejo obdelavo površine. Pri vodoravnem rezkanju lahko navzgor usmerjene rezalne sile privzdi­gnejo obdelovanec, zaradi česar je treba uporabiti zapletena vpetja obdelovancev. Istosmerno rezkanje je primernejše iz številnih razlogov. Odpravi drgnjenje rezalnega roba ob vstopu v rez, poveča obstojnost orodja in zmanjša segrevanje. Potrebne je manj moči stroja, odrezki pa padajo za rezkar, zaradi česar je manj možnosti za ponovno rezanje, hkrati pa se zagotovita večja kakovost končne obdelave površine in obstojnost orodja. Pri rezu nastaja navzdol usmerjena sila, ki pomaga stabilizirati obdelovanec in poe­nostaviti vpetje. Začetna debelina odrezka omogoča, da odrezek odvede toploto in zmanjša strjevanje površine obdelovanca pri rezkanju materialov, kot so superzliti­ne, nerjavna jekla in titanov. Vendar lahko navzdol usmerjene sile, ki nastajajo pri istosmernem rezkanju, pov­zročijo prazen tek mize stroja, zlasti pri starejši in/ali ročni opremi za rezkanje. Prazen tek zmanjša natančnost in toliko poveča debelino odrezkov pri rezkarju, da se slednji lahko zlomi. Zato je pri manj stabilnih strojih in obdelovancih lahko potreben pristop z istosmernim rezka­njem. Protismerno rezkanje je lahko primer­nejše tudi pri rezkanju ulitkov, kovanih izdelkov in kaljenih materialov, in sicer zato, ker se rez pri protismernem rezka­nju začne pod strjeno ali grobo površino materiala, pri istosmernem rezkanju pa lahko vstop orodja v obdelovanec pri polni debelini odrezka povzroči krušenje rezalnega roba, ko rob zadene ob strjeno območje obdelovanca. »» Rezkanje navzgor proti rezkanje navzdol »» Slika 5: Ekvivalentna debelina odrezka - Woxenov model Figeac Aéro in Makino sta razširila sodelovanje na področju obdelave titana in aluminija ›› David Homar Figeac Aéro, eden izmed vodilnih svetovnih proizvajalcev letalskih delov, je kupil kar 13 velikih Makinovih obdelovalnih centrov vključno s podporo tehnologiji izdelave konstrukcijskih titanovih in aluminijastih delov za glavne proizvajalce letal. Ta naložba je pomemben korak pri poglabljanju dolgega in uspešnega sodelovanja med podjetjema Figeac Aéro in Makino. Figeac Aéro je pridobil 13 velikih 5-osnih horizontalnih centrov proizvajalca Makino za proizvodnjo titanovih in aluminijevih konstrukcijskih izdelkov, ki v dolžino merijo do 4 m. Stroji bodo dobavljeni in prevzeti v proizvodnjo v prihodnjih petih letih. Po­godba prav tako vključuje Makinovo tehnično podporo tehnologi­ji, da se zagotovi hitro rast proizvodnje z razširjenim programom proizvodov za največje izdelovalce letal. Figeac Aéro že ima številne velike obdelovalne centre proizva­jalca Makino v njihovem trenutnem obratu v francoskem naselju Figeac. Figeac Aéro ni prepričala le zmogljivost strojev, temveč tudi tehnična podpora tehnologiji izdelave, ki jo zagotavlja Makino. Jean-Claude Maillard, ustanovitelj in lastnik podjetja Figeac Aéro Group, je pojasnil, da ti visoko zmogljivi obdelovalni centri zago­tavljajo izjemno zanesljivost procesa in čase obdelave, ki nam bodo omogočili povečanje konkurenčnosti podjetja. Poudaril je tudi, da lokalna podpora Makinovega francoskega hčerinskega podjetja krepi njihovo zaupanje v Makino, ki je njihov prvi izbrani partner. Anders Ingemarsson, predsednik in izvršni direktor Makino Evropa, pa pravi: ''To je pomemben korak za Makino pri naših prizadevanjih za nadaljnji razvoj tehnologij za proizvodnjo letal v sodelovanju z našimi partnerji in velik dosežek ter dragocen rezultat za našo močno mednarodno ekipo inženirjev, ki delajo na področju letalskih aplikacij. Za Makino Figeac Aéro ni le eden izmed najhitreje rastočih dobaviteljev v letalski industriji, ampak je postal tudi pravi poslovni partner, s katerim je dogovorjena beseda trdna kot podpisana pogodba.'' www.makino.com »» Jean-Claude Maillard - ustanovitelj in lastnik podjetja Figeac Aéro Group »» Anders Ingemarsson - predsednik in izvršni direktor Makino Evropa »» Popolnoma obnovljen strojni park podjetja BISON sedaj vključuje 40 novih obdelovalnih centrov Okuma. ›› Popolna prenova proizvodnje vpenjalnih glav v podjetju BISON s stroji podjetja Okuma Poljsko podjetje BISON je eden od vodilnih svetovnih proizvajalcev vpenjalnih glav. Da bi podjetje zagotovilo svojo stalno zmožnost za izpolnjevanje individualnih zahtev posameznih kupcev tudi v prihodnosti in prodor na nove trge, je podjetje BISON znatno investiralo v svojo proizvodnjo. Podjetje je kupilo kar 40 novih CNC-obdelovalnih strojev, in sicer vse od proizvajalca Okuma. Ob tem je bilo potrebno prenesti obsežno znanje na osebje podje­tja BISON, da sedaj lahko upravljajo nove sodobne odrezovalne stroje. Na novo se v podjetju BISON izvaja izobraževanje, pri katerem Okumovi strokovnjaki predajajo svoje znanje in trenirajo novo osebje za delo na strojih. Podjetje BISON je leta 1948 začelo s proizvodnjo vpenjalnih orodij, vendar so kmalu razširili svojo ponudbo tudi na vpenjal­ne glave. Medtem ko je na začetku podjetje v glavnem izvažalo produkte v nekdanjo Sovjetsko zvezo, danes izvaža v več kot 70 držav in šteje 700 zaposlenih. Osrednji proizvodni obrat je lociran blizu mesta Bialystok v vzhodni Poljski. Podjetje BISON proizvaja vpenjalne glave za stružnice, čelne plošče za stružnice, vpenjalne primeže, gnane vpenjalne glave in hidravlične cilindre, čeljusti za vpenjalne glave, VDI držala, stročnice, centrirne konice in drugo. Prilagojene rešitve za zahteve posameznikov lahko zagotovijo z več kot 20.000 različnimi proizvodi. BISON-ovi izdelki so liti iz sive litine v njihovi lastni livarni, in nato obdelani ter dokončani v podjetju. Vsi postopki podjetja so kontrolirani z ERP programsko opremo. Prilagojene vpenjalne glave zahtevajo maksimalno učinkovitost. Lastnik in direktor podjetja BISON Jacek Latomski se je odločil, da bo povečal proizvodne zmogljivosti in bo tako podjetje pripravil na prihodnost. Glede na vse večji trend k prilagojenim vpenjalnim glavam bo potrebno zagotoviti bolj učinkovito pot proizvodnje. Konvencionalni stroji lahko zagotovijo visoko kakovostno proi­zvodnjo, toda ne morejo zagotoviti fleksibilnosti niti hitrosti, ki jo naša proizvodnja potrebuje. Celotna naložba v višini 70 milijard evrov je omogočila dodatnih 30.000 m2 proizvodne površine in skoraj v celoti prenovljen strojni park. Evropska unija obravnava ta obsežen projekt kot vreden podpore in je zato zagotovila dodatno financiranje iz njihovega programa ''Inovativna ekonomija''. Vod­stvo podjetja BISON se je odločilo, da bodo novi stroji izključno od podjetja Okuma. Saj, kot so povedali, le peščica proizvajal­cev obdelovalnih strojev izpolnjuje vse njihove zahteve. Toda le Okuma lahko zagotovi oboje, visoko natančnost in podporo, ki jo potrebujejo za načrtovan razvoj. Večina novih obdelovalnih strojev je večopravilnih strojev iz Okumove MULTUS serije. Poleg tega so v podjetju BISON kupili nekaj Okumovih strojev, ki se uporabljajo pri proizvodnji velikih vpenjalnih glav za nove trge. En večopravilni obdelovalni stroj proizvajalca Okuma lahko zamenja kar pet konvencionalnih strojev. Pri odločanju o novih obdelovalnih strojih se je podjetje BISON v glavnem odločilo, da bodo konvencionalne stroje zamenjali z večopravilnimi obdelovalnimi centri. Povpraševanje po klasičnih stružnicah se je v zadnjih izredno zmanjšalo. Večopravilni obde­lovalni centri omogočajo struženje in frezanje na enem stroju, kar povečuje učinkovitost in fleksibilnost. Tako sedaj Okumovi stroji iz serije MULTUS U predstavljajo srce njihove proizvodnje, saj omo­gočajo intenzivno in celostno obdelavo pri kompleksnih aplikaci­jah. Odločitev o uporabi večopravilnih strojev izvira iz sprememb zahtev trga. Preprosta masovna proizvodnja počasi izgublja pomen v njihovi industriji. Namesto tega se morajo proizvajalci prilagoditi individualnim potrebam strank. Okumovi večopravilni stroji MULTUS U3000 in MULTUS U4000 so namenjeni simultanemu in sinhronemu odrezovanju. Zaradi vsestranskosti teh strojev lahko podjetje BISON upora­blja stružnice MULTUS U za proizvodnjo široke palete različnih vpenjalnih glav, kot tudi drugih delov po želji strank. Za varnost delovanja so stroji opremljeni s sistemom za preprečevanje trkov (Collision Avoidance System), ki preprečijo zelo drage trke. Oku­ma omogoča tudi krmilnik OSP-P300, ki nadzor naredi intuitiven in omogoča, da izvajamo vse operacije z uporabo samo ene pro­gramske opreme. Pregledna nadzorna plošča omogoča preprosto uporabo in udobno programiranje za obdelavo individualnih obdelovancev. Časovno potratni delovni koraki so s tem krmil­nikom eliminirani in za to operaterji ne potrebujejo dodatnega izobraževanja. Novi stroji za nove trge. Podjetje BISON ni želelo optimirati le obstoječih procesov, tem­več tudi razširiti svoje področje proizvodnje in pridobiti nove sku­pine strank, zato so investirali tudi v stroje za proizvodnjo velikih obdelovancev. Okumov dvostebrni večopravilni obdelovalni center VTR-350A ni veličasten samo v njegovih zunanjih dimenzijah, temveč tudi v velikosti obdelovanca, ki se lahko obdeluje. Obdelo­valni center lahko obdeluje obdelovance s premerom do 3500 mm in dolžine do 2400 mm in s tem omogoča podjetju BISON obdela­vo izredno velikih obdelovancev. Ta stroj je opremljen s sistemom za učinkovito kompenzacijo toplotnih deformacij (Thermo-Fri­endly Concept), ki je standardna oprema na Okumovih strojih. To zagotavlja podjetju BISON izdelavo zelo kakovostnih velikih izdelkov. Poleg tega so kupili tudi 5-osni vertikalni večopravilni obdelovalni center VTM-2000YB, ki omogoča tako struženje in frezanje, kot tudi 5-osno obdelavo velikih obdelovancev pri enem vpetju. Prvič v zgodovini podjetja BISON lahko izdelajo tako čelno ploskev stružnice s premerom do 2000 mm kot tudi druge ogromne izdelke. S tem preskokom k zmožnosti obdelave večjih obdelovancev ciljajo na nove trge, kot je področje vetrne energije. Še ena pridobitev v BISON-ovem strojnem parku je Okumov horizontalni obdelovalni center MB-10000H. Uporabljali ga bodo za obdelavo velikih obdelovancev in inovativnih izdelkov. Tudi tu je bila vsestranskost eden od glavnih razlogov za izbiro tega stroja, saj se ga lahko enostavno prilagodi potrebam, ker lahko zajema sis­tem za fleksibilno obdelavo, paletno postajo in robota z namenom prilagoditve spremembam proizvodnih potreb. Prenos znanja v podjetje BISON. Podjetju Okuma in njihovemu distributerju je podjetju BISON uspelo ponuditi celosten paket, ki gre daleč preko dostave strojev in podpore. Pravzaprav so ponudili rešitev za enega od največjih izzivov, s katerim se sooča podjetje BISON pri svoji prenovitvi. Ekonomsko šibka regija okoli mesta Bialystok trpi zaradi hudega pomanjkanja usposobljenega osebja za operiranje najsodobnejših strojev. Odgovor na to težavo je prišel v obliki BISON-ove lastne akademije v lastni hiši. Strokovnjaki iz podjetja Okuma in njihove­ga distributerskega podjetja prenašajo svoje široko znanje na novo in prvotno osebje podjetja BISON. Usposabljanje se izvaja direktno na strojih, kot tudi v pisarniškem prostoru z dvajsetimi delovnimi postajami. Programska oprema na računalnikih simulira Oku­move CNC-krmilnike in tako omogoča bodočim operaterjem, da se učijo in prakticirajo različne operacije. Po uspešno končanem večstopenjskem usposabljanju na programski opremi za simulacijo imenovani PC-NC Master, prejmejo potrdilo, da so kvalificirani za operaterje Okumovih strojev. Nadaljevanje zgodbe o uspehu. Novo pridobljeni stroji jim omogočajo proizvodnjo po načelu just-in-time. Poleg tega so zmanjšali stroške dela za kar 50 %. Pričakovana doba amortizacije strojev je od 3 do 4 leta. Medtem podjetje BISON razvija številne nove izdelke. Nekaj od teh novosti bodo predstavili na sejmu AMB v Stuttgartu. Investicija v Okumo­ve stroje je tako obrodila sadove in jim omogočila, da izkoristijo nove možnosti, v skladu s sloganom podjetja Okuma: ''Odprte možnosti''. »» Fleksibilna obdelava: Okumov obdelovalni center MULTUS U4000 omogoča podjetju BISON, da opravlja operacije struženja in frezanja na enem stroju. »» Po zaslugi večopravilnega obdelovalnega centra VTM-2000YB, so v podje­tju povečali ponudbo čelnih plošč za stružnice, saj sedaj lahko izdelajo čelne plošče tudi nad 1 250 mm v premeru. »» Podjetje BISON je z novimi Okumovi stroji sposobno izpolnjevati zahteve za obdelavo širokega nabora vpenjalnih glav. »» Vpenjalna glava za obdelavo cevi precizno izdelana na Okumovem obdelo­valnem stroju. »» Od leve proti desni: Jacek Latomski, generalni direktor podjetja BISON; Mar­cin Mysior, proizvodnji direktor podjetja BISON; Thomas Bach, vodja prodaje v podjetju BISON; Stefan Vielsaecker, višji vodja Okuma Evropa in Rafal Wolff, vodja servisne službe v podjetju HTM, ki je distributer Okumovih strojev. »» V BISONovi akademiji, v lastnih izobraževalnih prostorih, se zaposleni usposabljajo za operaterje najsodobnejših Okumovih strojev. Ekonomična kombinacija karbidne kakovosti in lomilca odrezkov za vse razmere pri odrezovanju. CERATIZIT 3x3 – nov celovit paket za struženje jekla, ki je bil predstavljen na sejmu AMB S CERATIZIT-om 3x3 je podjetje CERATIZIT na sejmu AMB predstavilo uporabniku prijazen koncept, ki inteligentno združuje karbidno kakovost in lomilca odrezkov. CERATIZIT 3x3 je najbolj ekonomična rešitev za struže­nje jekla. Poleg drugih novih proizvodov je izdelovalec karbidnih orodij na sejmu predstavil še frezalno glavo MaxiMill 491 za 90° frezanje ramen. S predstavitvijo novega lomilca odrezkov –F50 je CERATIZIT izpopolnil njihov pregledni program za struženje jekla. Inovativen celovit paket z imenom CERATIZIT 3x3 ponuja odlično struktu­riran program, ki zagotavlja uporabniku prijazno izkušnjo, ko je v izbiri najbolj ekonomična uporaba ploščic. Prilagojena kombina­cija treh lomilcev odrezkov in treh kakovosti karbida, izdelana za fino do grobo obdelavo jekla, pokriva vse zahteve na trgu – tudi specifične aplikacije. S CERATIZIT-om 3x3 lahko vsakdo hitro najde optimalen izdelek za struženje jekla. Trije lomilci odrezkov – ena rešitev za vse aplikacije CERATIZIT 3x3 izpopolnjuje celotno paleto izdelkov za struženje jekla zahvaljujoč trem lomilcem odrezkov: -F50 za fino obdelavo, -M50 za srednje grobo obdelavo in –M70 za grobo obdelavo. Ta inteligentna kombinacija je postala mogoča zaradi novo predstavljenega lomilca odrezkov –F50 in je privedla do tako dobro strukturiranega in celovitega portfelja. Lomilec odrezkov za fino obdelavo zagotavlja optimalen nadzor odrezkov, kontaktna površina ploščice pa zagotavlja visoko stabilnost ploščice v sedežu. Oster rob omogoča gladek rez, kar zagotavlja manjšo rezalno silo, to pa vodi do manjše porabe energije na vretenu. Zahvaljujoč CERATIZIT-u 3x3 uporabniki lahko zmanjšajo stroške in količino zalog, medtem ko se poveča učinkovitost proizvodnje. Trije lomilci odrezkov so popolnoma prilagojeni vsaki posamezni obdelovalni situaciji, kar naredi izbiro prave ploščice hitro in enostavno. Tri kakovosti povečujejo produktivnost Nov koncept združuje skupaj tri kakovosti karbidov in tri lomilce odrezkov. Z njimi lahko operater pokrije vse aplikacije struženja jekla: visoko obrabno odporna kakovost BLACKSTAR TM CTCP115 optimizira čas obstojnosti orodja, ki omogoča zelo izboljšano produktivnost proizvodnje s povečanjem rezalnih parametrov. Kakovost BLACKSTAR TM CTCP125 je univerzal­na kakovost za vse aplikacije, še zlasti pa za polgrobi in nekoliko prekinjen rez. Vzdržljiva kakovost BLACKSTAR TM CTCP135 zaključuje trio, kot specialna kakovost za prekinjen rez in težke pogoje, medtem ko zagotavlja največjo varnost procesa. Zadnja novost na področju frezanja ramen CERATIZIT je na sejmu predstavil tudi nov sistem za frezanje ramen. MaxMill 491 je frezalni sistem z natančnimi ploščicami z osmimi uporabnimi rezalnimi robovi, ki izdeluje stranske stenske profile s točno 90° kotom. Sistem prihrani čas pri menjavi orodja in zagotavlja zmanjšanje vibracij in gladek rez z nizko porabo energije za dolgo obstojnost orodja in visokokakovostno površino. Dodatni izpostavljeni izdelki in posodobitve Glavne novosti, ki so še bile predstavljene na sejmu, so uspešen MaxDrill 900 in v zadnjem času razviti izdelki in razširitev stan­dardnega portfelja izdelkov. Ena izmed njih je inovativna nova ka­kovost cermeta COLORSTAR TM CTEP110 z večslojno prevleko Al 2 0 3 izdelana z najnovejšo tehnologijo. Tako prvič ta kakovost cermeta združuje trdoto in odpornost na obrabo rezalnega materi­ala cermet z žilavostjo karbida. Integracija dodajalnih izdelovalnih postopkov ne ovira obdelave z odrezavanjem Nov hibridni pristop k izdelavi, ki na enem obdelovalnem stroju združuje napredne dodajalne tehnologije in postopke obdelave z odrezovanjem, je uresničljiva in praktična rešitev za nekatere aplikacije v orodjarstvu, letalski industriji, energetiki in za splošna popravila komponent. Peter Zelinski Proizvajalec obdelovalnih strojev Mitsui Seiki je znan zlasti po izdelavi preciznih strojev. Izdeluje stroje, ki so pogosto izdelani po meri, namenjeni za izdelavo delov z visoko dodano vrednostjo v ozkih tolerancah. Odločitev podjetja za kombiniranje tradicio­nalne obdelave z dodajalnimi izdelovalnimi postopki se morda na prvi pogled zdi nenavadna, saj nadzorovano dodajanje materiala po slojih samo po sebi nikakor ne dosega tako ozkih toleranc kot obdelava z odrezovanjem. Direktor Robb Hudson, ki je v podjetju zadolžen za tehnolo­gije in razvoj, meni, da dodajalne izdelovalne tehnologije dobro dopolnjujejo natančnost obdelave z odrezovanjem ter prinašajo več svobode pri oblikovanju in večjo fleksibilnost procesa. S tem, ko se večji del obdelave izdelka opravi na enem samem stroju, se zmanjša tudi število vpetij obdelovanca, to pa dodatno prispeva k natančnosti. Podjetje se je zadnje leto po Hudsonovih besedah intenzivno pripravljalo na lansiranje dodajalnih izdeloval­nih tehnologij. Pri tem so eksperimentirali z učinkovito kombina­cijo odrezovanja in nalaganja slojev kovine na istem obdelovalnem stroju, ne da bi zmanjšali učinkovitost enega ali drugega postopka. Hudson pove, da lahko že danes praktično vse svoje stroje ponu­dijo tudi v hibridni izvedbi in hibridni model 5-osnega obdeloval­nega centra Vertex bo od zdaj na voljo v standardni ponudbi. Za dodajalne izdelovalne postopke so sklenili partnerstvo z ameriško­-britanskim podjetjem Hybrid Manufacturing Technologies, ki je razvilo sistem za integracijo dodajalnih izdelovalnih postopkov v obstoječi obdelovalni stroj. Glava Hybrid Manufacturing izvaja po­stopek laserskega navarjanja oziroma dodajanja kovinskega prahu v talino, ki jo raztali laserski žarek. Glava se vpne v vreteno stroja, ko ni v uporabi, je pospravljena v orodnem zalogovniku skupaj z ostalimi orodji. Priklop hibridne tehnologije le ni tako preprost, da bi samo dodali novo glavo. Stroj je potrebno prilagoditi za varno uporabo laserja in za dovod dodajnega materiala v obliki prahu, poleg ostalih prilagoditev na stroju. Oglejmo si primer hladilne tekočine, ki je po Hudsonovih bese­dah običajno ne združujemo z uporabo laserja. Pri preizkušanju hibridne obdelave na sedežu podjetja Mitsui Seiki na Japonskem je razvojnikom uspelo prilagoditi uporabo hladilno-rezalne tekočine delovnemu ciklu, ki vključuje tudi dodajanje materiala v slojih. Zračni curek odpihne večino hladilne tekočine, ki se še drži izdel­ka, laser z razširjenim fokusom pa nato odpari še preostanek. Tako posušena površina je zdaj pripravljena za lasersko navarjanje nove oblike. Nič manj pomembna je tudi zaščita stroja. Uhajanju manjše količine kovinskega prahu se ni mogoče izogniti, zato moramo po­skrbeti za zaščito občutljivih mehanskih delov in ležajev. Podjetje je tukaj izkoristilo bogate izkušnje pri zasnovi obdelovalnih strojev, ki so namenjeni za precizno rezkanje grafita, na stroje so namestili prilagojene okrove in kinematične zaščite. Rezultat razvojnih prizadevanj so nove tehnologije, ki jih nudijo strankam in združujejo večino obdelovalnih postopkov v enem stroju. CNC-obdelava je rešitev za visoko natančnost, hibridna izdelava je potencialna rešitev za izdelke s kompleksno geometrijo. Ti dve tehnologiji se ne izključujeta – obdelovanec z zahtevno geometrijo lahko obdelamo v ozkih tolerancah brez prepenjanja med stroji. Novih možnosti se še posebej veselijo proizvajalci v letalski industriji, ki so pogosti kupci strojev Mitsui Seiki. »Njih zanima predvsem razmerje med količino materiala, ki ga morajo plačati, in količino materiala, ki potem dejansko leti po zraku,« pojasnjuje g. Hudson. To razmerje je pogosto zelo visoko pri zahtevnih letalskih komponentah, ki se izrežejo iz blokov ali celo iz odkovkov, pri obdelavi pa nastane veliko odpadnega materiala. Možna rešitev je v hibridni izdelavi, pri kateri bi v stroj vpeli sprva še nepopoln obde­lovanec, na katerem bi z dodajanjem materiala izdelali ozka rebra in izstopajoče dele, z odrezovanjem pa nato obdelali preostale dele in dosegli zahtevane tolerance. [ Povzeto po mmsonline.com ] www.bts-company.com »» Hibridna različica pet osnih strojev serije Vertex je že na voljo v standar­dni ponudbi. V podjetju zagotavljajo, da lahko vse svoje stroje ponudijo kot hibride. Strokovnjakova orodja in rešitve Orodja za brušenje in poliranje na stacionarnem robotu v avtomobilski industriji Ročno pnevmatsko orodje je bilo nadomeščeno s stacionarnim robotom. DEPRAG je tradicionalni proizvajalec zračnih orodij, ki jih prodaja po vsem svetu pod blagovno znamko DEPRAG INDUSTRIAL. Njihova orodja se uporabljajo pri različnih operacijah v vseh pomembnih področjih industrije vključno z avtomobil­sko industrijo, strojegradnjo in v potencialno eksplozijskem okolju. DEPRAG ponuja široko paleto pnevmatskih brusil­nih, polirnih, vrtalnih strojev, vreznikov navojev, udarnih kladiv, klešč, kladiv, žag in po ATEX-u certificiranih orodij za eksplozivno okolje. Posamezni kupci danes vse pogosteje zahtevajo individu­alne rešitve po njihovi meri. DEPRAG je za eno izmed svojih dolgoletnih cenjenih strank iz avtomobil­ske industrije pripravil rešitev za zamenjavo človeške delovne sile s stacionarnim robotom. Do sedaj so za brušenje in poliranje varjene karoserije vozil uporabljali ročne polirke in brusilke razreda PLU DEPRAG INDUSTRIAL, za kar sta bila na proizvodni liniji v posame­zni izmeni potrebna dva delavca. Torej v treh izmenah šest delavcev na proizvodno linijo. Kupec jim je podal zahtevo, da nameravajo vseh šest delavcev nadomestiti z dvema stacio­narnima robotoma. S tem so želeli optimizirati kakovost obdelane površine in obenem elimi­nirati človeške napake, preprečiti potencialne nevarnosti za zdravje delavca ter povečati produktivnost pri enakih ali celo zmanjša­nih proizvodnih stroških. Na začetku je bila ta naloga videti preprosta, saj je danes že normalno, da roboti opravljajo operacije, kot so varjenje, oplaščenje in prestavljanje. Pri tej rešitvi je bilo potrebno upoštevati tudi nepravilnosti na površini varjenih karoserij, kar povzroči spreminjajoč kontaktni tlak pri brušenju in poliranju. Na trgu so trenutno na voljo nove tehnologije, ki omogočajo, da kontaktna sila občutljivo reagira s spremenljivim profilom površine. Te tehnologije imajo svoj krmilni sistem, ki je neodvisen od krmilnega sistema robota. Ta kupec pa je želel to rešiti brez dodatnega krmilnika, saj motnje in razčlenitve v elektronsko krmiljenih procesih privedejo do povečanih proizvodnih stro­škov. Prekinitve so še posebej nezaželene v serijski proizvodnji, saj lahko privedejo do velikih fi­nančnih izgub. Naloga se je torej izkazala za večji izziv, kot je bilo pričakovano od tehnično razvoj­ne ekipe v DEPRAG-u. Razvijalci so izbrali stacionarno vreteno s potrebnimi tehničnimi parametri za zahtevane standarde kakovosti na materialu, ki se bo brusil. Vreteno je bilo instalirano tako, da ni bila omejena svoboda gibanja robota. Nastavljivo vreteno so namestili v vpenjalno glavo, ki je povezana na pnevmatski cilin­der, ki kontrolira definirano aksialno silo na brusilnem orodju. Preobremenitev vretena se lahko prilagodi v območju 1 do 6,3 bara. Z uporabo te metode se lahko zelo občutljivo prilagaja zahtevan kontaktni tlak brez uporabe dodatnega krmilja. Tehnična dokumentacija brusilne glave je bila pripravljena po uspešnih simulacijah. Ob tem je DEPRAG-ov laboratorij določil optimalni kontaktni tlak za brušen material, da bi zagotovili zahtevano kakovost površine. Šele nato je bil narejen prototip stacionarne brusilne glave in pozneje tudi uspešno testiran pri realnih pogojih v serijski proizvodnji v prostorih naročnika. Po pregledu zmogljivosti delovanja nove tehnologije, parame­trov kakovosti in faktorja ponavljanja je bila izračunana povr­nitev naložbe za celotnega robota. Z ekonomskega vidika je bila investicija amortizirana v samo treh mesecih. Dodatne predno­sti sistema pa so okolju prijazen sistem, preprečitev človeških poškodb in popolna odprava človeških napak med procesom poliranja. Tako je DEPRAG razvil nov in inovativen, avtomatizi­ran sistem za uspešno izvajanje operacij brušenja in poliranj, ki so se pred tem izvajale ročno. [ Pripravil: David Homar ] 3D-kamera ARAMIS je nov pripomoček za 3D-preizkušanje GOM-ova nova 3D-kamera je senzor za 3D-gibanje in deformacije, name­njen preizkušanju materialov in analizi deformacij komponent v posame­znih točkah in v polnem polju. Zagotavlja natančne 3D-koordinate, odmike, deformacije, hitrosti in pospeške, pa tudi analize obremenjenih vzorcev in komponent v šestih prostostnih stopnjah. Novi sistem ARAMIS meri geometrije ter tridimenzionalne odmike in deformacije vzorcev materialov ali komponent v po­gojih mehanske ali termične obremenitve. Statične in dinamične deformacije v tem primeru niso določene le v posameznih točkah, ampak tudi v celotnem polju. Brezkontaktna merilna tehnologija se še posebej preprosto integrira v obstoječa preizkuševališča in preizkusne laboratorije. Na novo razviti GOM Testing Controller z zunanjimi prožilci, analognim snemanjem in pretvorbami podatkov poenostavlja integraci­jo sistema v obstoječa preizkusna okolja, brez potrebe po zahtev­nem pozicioniranju in kablih. Vanj je vključen programski vmesnik za programiranje vnaprej opredeljenih ali poseb­nih merilnih sekvenc, vključno z določanjem posebnih odvisnosti med preizkusnimi parametri in hitrostjo snemanja s pomočjo krožnega pomnilnika in prožilnih elementov. Definirane merilne sekvence je mogoče shraniti in jih uporabiti za predloge v nadaljnjih projektih. Certificirane leče v novi 3D-kameri ARAMIS so vnaprej nasta­vljene in vgrajene v industrijsko ohišje, s tem pa je zagotovljena visoka stopnja stabilnosti umerjanja senzorja. Uporabnik lahko hitro spremeni vnaprej nastavljene merilne prostornine za hitro in preprosto merjenje izdelkov različnih velikosti, od vzorcev za preizkušanje materiala do letalskih komponent. Uporabljena je tudi dobro preizkušena tehnologija modre svetlobe iz GOM-ovih 3D-koordinatnih merilnih strojev. Meritve so tako zaradi ozko­pasovne modre svetlobe iz projekcijske enote manj odvisne od osvetljenosti okolice. www.gom.com www.topomatika.hr ›› Makino je predstavil nov horizontalni obdelovalni center a71nx David Homar Makino je okrepil nabor svojih horizontalnih obdelovalnih centrov serije a1nx. Dosedanjim centrom v tej seriji, ki imajo zadnji Makinov krmilnik Professional 6, a51nx, a61nx, a81nx, a92, a120nx se je pridružil še obdelovalni center a71nx z velikostjo palete 500 x 500 mm. Glavni ciljni trg Makinovih obdelovalnih strojev serije a1nx so podjetja, ki obdelujejo industrijske komponente, dele za gradbene stroje, opremo za izdelavo polprevodnikov, letalske komponente in avtomobilske dele. Na osnovi zelo priznanih togih litih ohišij a1nx serije, nov obdelovalni center a71nx ponuja razširjen seznam tehnoloških prednosti vključno s povečanim navorom glavnega vretena, zadnjo inovacijo v naprednem nadzoru gibanja in nov krmilnik Professional 6 (PRO 6). Z zmanjšanim časom cikla obdelave in s povečanjem zmogljivosti je obdelovalni center postavil proizvodne zmogljivosti na novo raven, ki omogoča uporabnikom drastično zmanjšanje stroškov obdelave na kos. Kot vsi horizontalni obdelovalni centri serije a1nx je tudi a71nx sposoben odrezovati trde materiale in rokovanja z velikimi ob­delovanci po zaslugi velikega delovnega območja, ekstremno togi konstrukciji in visoki moči glavnega vretena. Togost lite strukture stroja temelji na liti postelji stroja iz enega dela, tritočkovni podpo­ri in vzdržljivi zmogljivosti valjčnih vodil. Visoko zmogljivo vreteno A71nx ima večje vreteno HSK-A100, ki zagotavlja 10.000 vrtljajev na minuto in 512 Nm navora. Poleg tega kotni ležaj velikega preme­ra zagotavlja najvišjo stopnjo togosti pri različnih aplikacijah. Večja kapaciteta Za namestitev velikih obdelovancev in večjega števila delov naenkrat, Makino a71nx nudi povečano območje gibanja orodja. Obdelovalni center ponuja 800 mm območja pomika v X smeri, 750 mm območja pomika v Y smeri in 830 mm območja pomika v Z smeri. Največja dolžina vpetega orodja na tem stroju je 570 mm. Izboljšana produktivnost Najpomembnejši rezultat večje produktivnosti stroja a71nx je zmanjšanje časa cikla obdelave. Krajši čas rezanja in hitrih gibov je dosežen z večjo podajalno hitrostjo, pospeškom ter pojemkom na linearnih oseh 1 g in z največjo hitrostjo DD mize (B osi) 125 vrtljajev na minuto. Motor DD mize prav tako zmanjša komple­ksnost B osi in odpravi zračnost ter obrabo ključnih delov. Večja produktivnost zahteva večjo varnost A71nx ima tudi optični sistem za nadzor loma orodja, ki se imenuje Vision Broken Tool Sensor (Vision B.T.S.), kot standardno opremo. Ta sistem ovrednoti stanje orodja pred vsako zamenja­vo orodja in po njej. Sistem Vision B. T. S. ima najmanjše število gibajočih se delov in ne zahteva fizičnega kontakta z rezalnim orodjem, kar omogoča izboljšano in dolgoročno zanesljivost in manj možnosti za luščenje delikatnih materialov, kot je polikristal­ni diamant (PCD). Sistem ustvari silhueto rezalnega orodja, izmeri dolžino, velikost in približno težo orodja. Makinov nov krmilnik Professional 6 Za še dodatno povečanje produktivnosti je stroj a71nx opremljen z najnovejšim Makinovim krmilnikom Professional 6 (PRO 6). Vsi drugi člani serije a1nx so bili prav tako izboljšani z zamenjavo prejšnje verzije krmilnika s PRO 6 krmilnikom, da se zmanjšajo časi obdelave in časi hitrih gibov. Funkcije, kot je napreden nadzor gibanja: Geometric Intelligen­ce (GI) zmanjšujejo čas cikla obdelave predvsem pri proizvodnji tipičnih komponent. GI vrtanje omogoča gibanje vretena in orodja po loku od luknje do luknje namesto gibanja po kotniku. To skraj­ša čas hitrega giba pri vrtanju večjega števila lukenj. Po drugi strani pa je GI frezanje namenjeno izboljšanju zmogljivosti 2D-frezanja. To omogoča uporabniku določiti toleranco zaokrožitve vogala na vsaki poti frezala. Nov krmilnik je opremljen tudi s sistemom Inertia Active Control (IAC), za boljšo učinkovitost. Sistem IAC dobi povratne informacije iz servomotorjev in nastavi pospeške ter pojemke za posamezno paleto na optimalno vrednost. Preprosto upravljanje Ključna prednost krmilnika PRO 6 je, da je bil izdelan iz proce­sno orientirane perspektive in ne iz perspektive funkcij, kot je bilo to v prejšnjih serijah krmilnika. To naredi programsko opremo veliko enostavnejšo za upravljanje. Intuitiven in inteligenten operacijski koncept s poenostavljenimi meniji in ikonami, kot na pametnih telefonih so glavne prednosti glede na pomanjkanje usposobljenih operaterjev po vsej Evropi. Zmanjšana poraba energije Obdelovalni center a71nx ima standardno funkcijo ECO mode, ki zmanjša največjo porabo energije za 10 do 20 odstotkov, kljub vsem izboljšavam za povečano zmogljivost. Manjši stroški obdelave na kos, izboljšana produktivnost in pre­prosto upravljanje je lahko nov standard za vašo proizvodnjo, saj vse to lahko dosežete z novim obdelovalnim centrom a71nx. www.makino.com ›› 3D-skeniranje eviXscan - Revolucija v industriji Rezultat dela inženirjev in oblikovalcev je vse bolj odvisen od inovativnih orodij, ki jih uporabljajo. Klasična merilna orodja in laserske meritve ne zadostujejo več. S takimi izzivi se spoprijemajo podjetja široma po svetu, rešitve pa predstavljajo optični 3D-skenerji. Njihova visoka natančnost jih skupaj z vsestranskostjo uporabe naredi idealne za uporabo v proizvodnji, načrtovanju, razvoju in za raziskovanje nadzora kakovosti ter še marsikje drugje. Glavna področja uporabe 3D-skenerjev so nadzor kakovosti, obratni inženiring, hitra izdelava prototipov in ustvarjanje CAD­-dokumentacije, ki temelji na referenčnem modelu. V pričujočem članku predstavljamo podjetje, ki že uporabljajo 3D-skenerje. Z implementacijo 3D-skenerjev eviXscan so ta podje­tja raven razvoja in poslovanja dvignila znatno višje. Avtomobilska industrija Cooper Standard Automotive je globalni dobavitelj izdelkov v avtomobilski industriji. Podjetje je specializirano za izdelavo karoserijskih tesnil, zavornih sistemov, sistemov dovoda goriva, klimatizacije in hlajenja za različne modele avtomobilov. Oddelek 3D-skeniranja za ohranitev proizvodnje – obratno inženirstvo kalupov in orodij V Cooper Standardu na Poljskem 3D-rešitve eviXscan uporablja­jo v oddelku za vzdrževanje proizvodnje. Uporaba 3D-skeniranja jim omogoča obnovo tehnične dokumentacije brizgalnih kalupov, uporabljenih v proizvodnji. Posledično je tudi izdelava novih oblik in orodij hitrejša in cenejša, ne glede na to, ali jih izdelajo v tovarni ali zunanji izvajalci. Izdelavni časi teh oblik in orodij so se pov­prečno skrajšali za 4-krat, stroški njihove izdelave pa kar za 5-krat. Višja proizvodna učinkovitost podjetju vsako četrtletje prinaša 15 tisoč evrov prihrankov. Brezkontaktni nadzor kakovosti gumijastih tesnil Uporaba 3D-skenerjev v oddelku za nadzor kakovosti omogoča izjemno natančen pregled končnih izdelkov. Primerjani so s CAD­-modelom, ki ga dostavi stranka. Z omenjeno rešitvijo Cooper Standard zagotavlja, da njegovi izdelki izpol­njujejo najvišje standarde v avtomobilski industriji. Implementirane 3D-rešitve eviXscan omogočajo natan­čen in neinvaziven nadzor kakovosti končnih izdelkov ter postopek preverjanja skrajšajo za več kot trikrat. Podjetje Evatronix si prizadeva k odličnosti v razvoju in zagota­vljanju inovativnih ter celovitih rešitev v elektroniki in mehaniki. Z inovativnimi izdelki in storitvami, kot so rešitve eviXscan 3D, podjetje naslavlja resnične potrebe sodobne industrije. EviXscan 3D zagotavlja: • certificirano natančnost naprav (v skladu z VDI/VDE 2634), • sposobnost skeniranja v (skoraj) vsakem okolju (zunaj in znotraj objektov), • tehnično in komercialno podporo po vsej Evropi, • zelo dobro razmerje med kakovostjo in ceno. Rešitve EviXscan 3D že uspešno uporabljajo podjetja na štirih ce­linah, podporo pa jim zagotavlja mednarodna mreža distributerjev. Prihranki v podjetjih, ki uporabljajo te rešitve, se vsako leto merijo v sto tisoče evrih. › www.3d-ing.co »» Kalup tesnila - Cooper Standard Automotive Rezkalne glave za zanesljivo in precizno rezkanje 90° DFC Sumitomo V zadnjih letih kovinsko-predelovalna industrija povprašuje po visoko-zmogljivih orodjih za rezkanje, ki omogočajo tudi odlično kakovost obdelane površine in manjše stroške obdelave. Sumitomo je v ta namen razvil rezkalne glave serije DFC, ki so namenjene za zanesljivo in stabilno obdelavo kotov 90°. Širok izbor rezkalnih glav od O 25 mm do O 160 mm pokriva številne aplikacije čelnega, stranskega in utornega rezkanja. Na voljo so glave s standardno, srednjo in fino delitvijo zob. Glave imajo unikatne dvostranske ploščice XNMU, ki z 6 rezilni­mi robovi zagotavljajo stroškovno učinkovitost. Nova oblika ploščice ločuje naležni vpenjalni del in rezilne robo­ve ploščice. Obrabljajo se le precizno izdelani rezilni robovi, med tem ko je naležni del ploščice zaščiten pred obrabo in zagotavlja natančnost pri obračanju ploščice. Ploščice so dobavljive z lomilcem za fino obdelavo -L, srednjo -M in grobo obdelavo -H. DFC glave zagotavljajo stabilno obdelavo, še posebej so primerne za visoke pomike. www.bts-company.com »» DFC glava in ploščica s 6 rezilnimi robovi »» XMNU ploščica z ločenim naležnim in rezilnim delom Združevanje injekcijskega brizganja in tehnologije dodajanja materiala po plasteh za individualne izdelke Na sejmu MSV 2015 v Brnu na Češkem je podjetje Arburg predstavilo stroj Freeformer, ki združuje injekcijsko brizganje, tehnologijo dodajanja materiala po plasteh in industrijsko revolucijo 4.0 ter tako omogoča ekonomsko izdelavo velikih individualnih izdelkov v eni enoti avtomatiziranega sistema. Tehnologijo, ki se uporablja, so poimenovali ARBURG Plastic Freeforming – APF. Proizvodni cikel se prične na majhni enoti podobni za injekcijsko brizganje, kjer se standardni polimerni granulat preko malega polža pomika proti šobi in segreva. Nato pa se iz šobe na delovno površino dodaja v obliki majhnih kapljic. Tako se lahko zgradi izdelek direktno iz CAD­-modela. Omenjeni stroj pa zmore še mnogo več. Na sejmu MSV 2015 si je lahko vsak obiskovalec Arbugove stojnice lahko izbral škarje, ki jih je nato vstavil v za to pripravljeno vpenjal­no gnezdo. Robotski sistem je nato prenesel vpenjalno gnezdo skupaj s škarjami na stroj Freeformer, kjer je bil na ročaj škarij dodan plastični 3D-napis po želji obiskovalca. Pfeiffer Vacuum predstavlja novo lamelno črpalko Duo 11 ATEX z magnetno sklopko Glavne prednosti nove vakuumske črpalke Duo 11 ATEX (Sli­ka 1) so notranja in zunanja protieksplozijska zaščita, fleksibil­nost uporabe ter zaradi magnetne sklopke še dodatna varnost. Vakuumska lamelna črpalka Pfeiffer Duo 11 ATEX je izdelana po ATEX-direktivah 2014/34EU. Namenjena je procesom v potenci­alno nevarnih eksplozivnih okoljih, ali pa se uporablja za transport eksplozivnih plinov in hlapov. Izpolnjuje torej najstrožje zahteve za eksplozijsko zaščito. Certifikacija eksplozivne zaščite ATEX velja tako za notranjost kot tudi za zunanjost vakuumske črpalke Duo 11. Črpalka je razvrščena kot oprema pod kategorijo 3G in pod temperaturnim razredom T4. Z njo lahko transportiramo vse pline, tudi tiste, ki spadajo v eksplozivno skupino IIC. Njen črpalni pretok je 9 m3/h pri 50 Hz in 10 m3/h pri 60 Hz. Črpalka Duo 11 ATEX je opremljena z magnetno sklopko, ki deluje brez trenja. Črpalka nima grednega tesnila, ki se običajno uporablja pri lamelnih črpalkah. Posebna varnost, ki jo omogoča magnetna sklopka, je pomembna v eksplozivnih okoljih. Brez grednega tesnila je nemogoče, da bi medij znotraj črpalke pobegnil ven, kot je običajno v primeru poškodovanega grednega tesnila. Preverjena eksplozijska zaščitna oprema je potrebna v številnih aplikacijah – potencialno eksplozijsko nevarni plini se množično uporabljajo v industriji. Nevarni plini so prisotni v raziskovalnih preizkusih, industrijskih procesih, v biotehnologiji in kemijskih la­boratorijih. Polnilne plinske postaje so dovzetne tudi za množično nevarnost eksplozije. Nova Pfeifferjeva vakuumska črpalka Duo 11 ATEX se lahko uporablja na vseh omenjenih področjih. www.pfeiffer-vacuum.com »» Slika 1: Pfeifferjeva vakuumska lamelna črpalka Duo 11 ATEX z magnetno sklopko in certifikatom ATEX CoroPlus™ prinaša povezljivost v tovarne Sandvik Coromant je predstavil zbirko rešitev za internet stvari CoroPlus™, s katero se bodo proizvajalci lahko pripravili na Industrijo 4.0. Koncept je zasnovan za izboljšanje nadzora produktivnosti in stroškov s kombinacijo povezanih obdelav, dostopa do podatkov iz proizvodnje in ekspertnega znanja. CoroPlus je krovno ime za novo platformo povezanih orodij in programske opreme oz. tehnologij, namenjenih pošiljanju oz. sprejemanju podatkov. Koncept omogoča zmanjšanje količine nepotrebnih podatkov ter izboljšanje proizvodnih procesov pred, med in po obdelavi s povezanimi tehnologijami in znanjem iz Sandvik Coromanta. »Uporabniki s povezano programsko in strojno opremo ne dobijo le dostopa do naših podatkov o izdelkih in aplikacijah. Orodja so opremljena z zaznavali, ki omogočajo sprotno prilagajanje, nadzor in spremljanje učinkovitosti obdelave,« pojasnjuje Göran Näslund, vodja za digitalno obdelavo. »Nadzorovati je mogoče celotno to­varno prek lokalnih nadzornih plošč, v oblaku ali prek integracije z uporabnikovo programsko opremo in stroji.« CoroPlus se poveže z obstoječimi programskimi okolji prek odprtih vmesnikov API za dvosmerno povezljivost in točne podatke.« Glavna korist CoroPlusa za vodje proizvodnje je, da omogoča optimizacijo proizvodnje z boljšim vpogledom v dogajanje v delav­nicah in proizvodnem okolju tako na mikro- kot makroravni. Za CAM-programerje povezava s točnimi podatki o orodjih in apli­kacijami pomeni, da je priporočila mogoče prilagajati specifičnim nalogam. Koristi so na voljo tudi za operaterje, ki lahko spremljajo obdelovalne procese na daljavo. Orodja, opremljena z zaznavali, omogočajo nadzor nad lomom in poškodbami za zanesljivo delo­vanje, podatki pa se zajemajo v živo celoten obdelovalni proces. Ponudba trenutno obsega rešitve nadzornih plošč, programske rešitve v orodnih knjižnicah CoroPlus ToolGuide in Adveon™, pa tudi rezalna orodja Silent Tools™+ in CoroBore®+ ter sistem IoT za nadzor strojev Promos 3+. »Projekt CoroPlus temelji na partnerstvu s proizvajalci obdelo­valnih strojev, ponudniki oblačnih storitev in ponudniki omrežne infrastrukture,« nadaljuje Näslund. »Na ta način pomagamo uporabnikom, da izkoristijo tehnološke novosti. Naša naloga je po­večanje produktivnosti in prilagodljivosti s tehnološkimi novostmi pri digitalni obdelavi, ki ustvarjajo novo vrednost.« Proizvajalci bodo s CoroPlusom končno lahko naredili naslednji korak v industrijski evoluciji ter začeli uporabljati nove kiberfizične sisteme, ki izpolnjujejo potrebe industrije današnjega in jutrišnjega dne. coroplus.sandvikcoromant »» CoroPlus™ je zbirka rešitev za povezljivost iz Sandvik Coromanta, s katerimi se bodo proizvajalci lahko pripravili na Industrijo 4.0 »» Slika prikazuje prilagodljiv proizvodni paket, ki vključuje visoko zmogljiv obdelovalni center C 42 UP (na sredini), 5-kratni paletni izmenjevalnik tipa PW 850 (spredaj in z nastavitveno postajo) in dodatni magazin za orodja ZM 160 (zadaj desno). Avtomatizirana natančnost obdelave v orodjarstvu Podjetje Brink Group iz Nizozemske je znižalo stroške obdelave z avto­matizirano proizvodnjo izdelkov in daljšim obratovalnim časom strojev na teden ter tako povečalo svojo konkurenčno moč. Podjetje Brink Group iz Nizozemske, ki je specializirano na področju orodij za tlačno litje in avtomatiziranih sistemov za tanko stensko plastično embalažo za hrano, kozmetiko in kemične izdelke, z debelino stene od 0,25 do 2 mm, se je v zadnjih 40 letih razvilo v vodilno svetovno podjetje na tem področju. Podjetje Brink Group je sestavljeno iz petih podjetij Brink Mould (orodja za injekcijsko brizganje tankostenske embalaže), Brink Automation (označevanje v orodjih, sistemi za odstranjevanje in zlaganje, pod­prto sestavljanje), Brink Mould and Dies (orodja za injekcijsko bri­zganje za vse vrste embalaže in plastičnih produktov), Brink Griffel Mould Services (vzdrževanje in popravilo orodij, testiranje orodij) in Brink VDB Packaging Systems (rešitve na ključ in nastavitve obstoječih sistemov). Trenutno zaposlujejo 210 usposobljenih ljudi na treh lokacijah na Nizozemskem. Kot je bilo že omenjeno, glavno pozornost namenjajo razvoju, projektiranju, proizvodnji in servisu sistemov orodij za serijsko proizvodnjo tankostenske embalaže s tehnologijo tlačnega litja kot tudi rešitve na ključ. Ker velikost em­balaže sega od 20 ml do 30 litrov, lahko volumen orodja znaša tudi 1 m3 in več. Osnovne plošče orodij in druge komponente so prav tako lahko zelo velikih dimenzij. Zahteve kupcev po času cikla, največji materialni učinkovitosti, ponovljivi kakovosti in največji obratovalni dobi v več izmenah je mogoče doseči le z večgnezdni­mi sistemi in s popolnoma avtomatiziranim rokovanjem z izdelki. To je tisto, kar loči skupino Brink od konkurence, ki je navadno specializirana le za eno področje, kot na primer izdelavo orodij ali enostavne sisteme za premikanje embalaže, medtem ko končno celostno rešitev pakiranja raje prepustijo kupcu. Avtomatizacija proizvodnje krepi konkurenčno sposobnost Poslovodni direktor C. J. van Heerikhuize iz centralne lokacije na Nizozemskem je spregovoril o izzivih, ki pridejo s celostnim servisom, kakršnega ponujajo oni: ''Naše izkušnje so pokazale, da je velike enote težko poslovno nadzorovati. Zato se mi zanaša­mo na decentralizirane enote, ki so bolj obvladljive tako z vidika proizvodnih procesov, kot tudi z vidika proizvodne opreme. Vsak izmed naših treh obratov, razporejenih na treh lokacijah na Nizozemskem, ima svojo neodvisno delavnico za mehansko obdelavo in montažo. Interdisciplinarno delo, ki ga izvajamo, nam omogoča vzporedno proizvodnjo, montiranje in zagon orodij ter sistemov za premikanje izdelkov, kar drastično skrajša naš čas izdelave.'' V praksi pa to pomeni tudi, da morajo biti v vsakem obratu rezer­virane proizvodne zmogljivosti v obliki specializiranega osebja in strojev, ki morajo biti fleksibilno na razpolago v vsakem trenutku. Visoke izhodne zmogljivosti so prav tako pomembne kot največja razpoložljivost in to sta že dva razloga, zakaj vsa podjetja v skupini Brink Group uporabljajo CNC-obdelovalne centre nemškega proi­zvajalca Hermle AG. Skupaj kar 14 obdelovalnih strojev različnih velikosti (4- in 5-osnih) trenutno uporabljajo v štirih podjetjih skupine Brink Group. Direktor, odgo­voren za mehansko obdelavo, Johan van Veenschoten dodaja: ''Do leta 2006 smo uporabljali CNC-obdelovalne stroje. Od takrat naprej pa že tudi 5-osne obdelovalne centre Hermle. Vse to deluje odlično s podporo Hermle, Nizozemska, in smo tako prešli v samo šestih mesecih na 140 obratovalnih ur vretena na teden na stroj. Zelo dobro imamo urejeno tudi strategijo priprave NC programov, saj se celoten program pripravi in simulira v pisarni do te mere, da lahko tako rekoč v proizvodnem obratu sti­snemo samo tipko start na krmilniku stroja. To je jasno razvidno na primer v proizvodnji orodnih sistemov za tlačno litje, kjer imamo 6 obdelovalnih centrov Hermle in kjer dosežemo 600 obratovalnih ur na teden in to pri visoko prilagodljivih in stalno nadziranih posameznih in maloserijskih kompleksnih orodnih komponentah izdelanih iz orodnega jekla, ki je v celoti utrjen na 52 HRC.'' 5-osno frezanje v kombinaciji z avtomatskim nadzorom obdelovanca Ker skupina Brink Group zavzema zelo izjemno pozicijo na trgu, kot specialist za orodja za tlačno litje in rešitve na ključ, omenjene že zgoraj, ter se prizadeva ubraniti prednost pred konkurenco, stalno išče dodatne načine, kako optimizirati proizvodnjo. Prav to so našli v bolj obsežni avtomatizaciji proizvodnje. To je razvidno iz primera zadnje investicije v 5-osni visoko zmogljivi obdelovalni center Hermle C 42 UP. Kombinacija vretena z najdaljšo obrato­valno dobo in avtomatiziranim 5-osnim/5-stranim/kompletnim/simultanim odrezovanjem in avtomatiziranim prestavljanjem obdelovanca obljublja, ne le izboljšano produktivnost, temveč tudi najkrajši možen celotni čas obdelovanca na stroju. Stroj C 42 UP je prav tako opremljen s 5-kratnim paletnim izmenjevalnikom tipa PW 850. 5-osni obdelovalni center ima prav tako dodaten magazin ZM 160. Skupaj z osnovnim magazinom, ki ima 42 mest za orodja, je sedaj na voljo več kot 200 orodij za obdelavo najkompleksnejših obdelovancev. Podjetje, odvisno od volumna embalaže, proizvaja v večini večgnezdne orodne sisteme. Z velikim delovnim območjem stroja, v X smeri 800 mm, v Y smeri 800 mm in v Z smeri 500 mm je idealno primeren za 5-osno celostno obdelavo orodnih kom­ponent, tudi težjih in večjih komponent. NC vrtljiva obdelovalna miza v premeru 800 x 630 mm, ponuja zahtevano prilagodljivost 5-osnega frezanja. In ker odrezovanje vključuje vrtanje, frezanje površin, frezanje ramen in frezanje utorov v obdelovanca iz v celoti utrjenega jekla na trdoto 52 HRC, in je tako glavno vreteno, ki se vrti z največ 18.000 obrati na minuto, izpostavljeno velikemu navo­ru, ima stroj držalo orodij HSK A 63, v katerega so lahko natančno vpeta orodja za vrtanje in frezanje. www.brinkbv.com www.siming.si »» Na sliki je prikazano veliko delovno območje obdelovalnega centra C 42 UP z 800 x 600 mm NC vrtljivo mizo, na katero se pritrdi obdelovalno paleto. Ena obdelovalna paleta je pripravljena za vpenjanje obdelovanca na levi. Povzetek Johan van Veenschoten na koncu ugotavlja: ''Z novim proizvodnim siste­mom proizvajalca Hermle, ki vključuje 5-osni obdelovalni center C 42 UP in 5-kratni paletni izmenjevalnik tipa PW 850, imamo še en proizvodni paket, ki nam zagotovo prihrani denar. Še posebej s pomočjo Hermlejeve­ga avtomatiziranega obdelovalnega centra smo bili v zadnjih osmih letih zmožni nenehno in znatno zmanjšati proizvodnje stroške, kar ohranja našo konkurenčnost. Velikega dela pri tem nista odigrala le obdelovalni center in paletni izmenjevalnik, temveč tudi Hermlejeva pomoč strankam, ki je na voljo v trenutku in je 100-odstotno usposobljena. Kadar imamo težave in hitro potrebujemo pomoč, sam servis ne sme postati težava, kot se nam je to dogajalo pri prejšnjem dobavitelju strojev … Mi ponujamo kompletno garancijo na naša orodja in prav to pričakujemo tudi od naših dobavite­ljev. Ker imamo obdelovalne čase za komponente orodij od 1 ure pa do 8 ur, nekateri od njih so zelo kompleksne in posledično drage, smo v veliki meri odvisni od največje tehnične razpoložljivosti in absolutne dolgoročne natančnosti obdelave. S stroji Hermle smo na varni strani, zaradi njihove visoke zmogljivosti, zanesljivosti in pomoči uporabnikom ter tako lahko prihranimo še več denarja.'' »» Zamenljiva obdelovalna paleta z magnetno vpenjalno ploščo z vpetim obdelovancem več (20) gnezdnega orodnega vložka za tlačno litje za končno obdelavo. Naslednja generacija: Tiger·tec® Gold Inovacija na področju tehnologije prevlek Podjetje Walter AG iz Tübingena je v svoji panogi poskrbelo za tehnološki preskok. Kot eno prvih podjetij na svetu predstavlja strokovnjak za me­hansko obdelavo novo platformo za rezalne ploščice, ki temeljijo na CVD titanovem aluminijevem nitridu (TiAlN): Tiger·tec® Gold. V primerjavi z dosedanjimi rezalnimi materiali v panogi nudi Tiger·tec® Gold občutno izboljšane rezalne lastnosti in tako veliko daljšo življenjsko dobo, večjo procesno varnost ter višjo produktiv­nost. Walter je Tiger·tec® Gold prvič predstavil javnosti na sejmu AMB med 13. in 17. septembrom v Stuttgartu. Že več kot dve desetletji dela celotna panoga mehanske obdelave s CVD prevlekami, ki temeljijo na aluminijevem oksidu (Al2O3). Lastnosti te prevleke so se sicer z leti izboljševale, vendar so raz­vijalci naleteli na meje napredka. Tehnološke možnosti nadaljnje optimizacije vrst aluminijevega oksida so povsem izčrpane. To je bil zadosten razlog za strokovnjake pri podjetju Walter, da se osredotočijo na razvoj novih vrst prevlek za rezalne ploščice. Rezultat je naslednji: Tiger·tec® Gold – povsem nova tehnološka platforma, ki temelji na titanovem aluminijevem nitridu (Ti­AlN). Prevleka slovi predvsem po visoki trdnosti in visoki tlačni preostale napetosti ter je posebej primerna za rezkanje jeklenih in livarskih materialov s srednjo do visoko hitrostjo rezanja. Zvišanje življenjske dobe za približnost 80 % Razvijalci v podjetju Walter uporabljajo prevleko Tiger·tec® Gold WKP35G že nekaj časa za posebne namene. Jörg Drobniewski, vodja razvoja rezalnih materialov v podjetju Walter AG, dodaja, da so s strankami od pomladi opravili že okoli 50 obsežnih testi­ranj. Tako so razvijalci lahko dokazali občutno izboljšane rezalne lastnosti: Rezalne ploščice s prevleko Tiger·tec® Gold WKP35G imajo občutno boljo odpornost proti obrabi, manjšo možnost na­stanka razpok in boljšo odpornost proti plastični deformaciji. In še najpomembnejše: Testiranja v praksi so pokazala, da je v povprečju življenjska doba daljša za okoli 80 %. Seveda ta inovacijski napredek iz Tübingena ni naključje. Po­memben cilj inženirjev podjetja Walter je bil zmanjšati obrabo in izboljšati procesno varnost nove generacije rezalnih materialov. Rešitev predstavlja TiAlN z občutno višjim deležem aluminija, ki je s 85 % veliko višji kot dosedanji. Zato je podjetje Walter razvilo povsem novi proces: tehnologijo ULP-CVD. S kombinacijo procesov z nizkim tlakom (Ultra Low Pressure, ULP) in kemičnim nanašanjem tankih plasti (Chemical Vapour Deposition, CVD) je razvijalcem iz Tübingena uspelo izlo­čanje TiAlN-a – kar je osnova za proizvodnjo novih vrst. Vrata za nove rezalne materiale so na stežaj odprta Jörg Drobniewski: »Pri razvoju prevleke Tiger·tec® Gold smo razmišljali zunaj okvira obstoječih prevlek. S tem zapuščamo dosedanje okvire in uvajamo povsem novo tehnološko platformo. Prepričani smo, da smo s tem odprli vrata novim vrstam rezalnih materialov na področju mehanske obdelave trdih kovin.« Zraven TiAlN je v novi vrsti WKP35G kot glavna prevleka upo­rabljen tudi titanov nitrit (TiN). S svojo zlato barvo je predstavljen tudi v imenu nove tehnologije prevlek podjetja Walter. TiN se uporablja kot vezivo med osnovnim substratov trdih kovin in glavno prevleko iz TiAlN a, hkrati pa predstavlja tudi vrhnjo prevleko na glavni prevleki. »Zlata barva ima v tem primeru pozitivni stranski učinek, saj je mogoče obrabo veliko lažje opaziti kot do sedaj«, razlaga Wolfgang Vötsch, višji vodja za rezkalne pro­izvode pri podjetju Walter. Tako je zagotovljena optimalna obraba rezalnega materiala, neobrabljenih rezilnih robov pa več ne boste metali stran. Vrhnja prevleka TiN je teksturirana. Rezalne ploščice s prevleko Tiger·tec® Gold so tako odlične za obdelavo litega železa. Manjša možnost razpok Zraven občutno boljše odpornosti proti obrabi in odpornosti proti plastični deformaciji, kar smo omogočili predvsem s tršo prevleko, je podjetje Walter z novim postopkom izdelave doseglo dodatne prednosti: manjša možnost razpok. Jörg Drobniewski: »V panogi so se do sedaj uporabljale predvsem prevleke CVD z natezno preostalo napetostjo. Naše prevleke iz TiAlN so prve prevleke, izdelane s postopkom CVD s tlačno preostalo napetostjo. S tem lahko občutno zmanjšamo možnost nastanka razpok, rezilni rob pa dlje časa ostane v odličnem stanju, kar je osnova za dolgo življenjsko dobo in procesno varnost.« Vodja razvoja rezalnih materialov je že zdaj prepričan, da bo nova tehnologija prevlek poskrbela za senzacijo v panogi. Še posebej zato, ker so vsi testi z uporabniki v avtomobilski industriji, v energijskem sektorju in splošnem strojništvu potrdili visoka pri­čakovanja njegove ekipe. »Testirali smo številne različne scenarije – z rezalno hitrostjo med 120 m/min in 320 m/min in z različnimi obdelovanci iz jekla in litega železa. Rezultati so bili nadvse prepri­čljivi pri vseh pomembnih parametrih.« Prednosti prevleke Tiger·tec® Gold lahko za uporabnika povza­memo v štirih točkah: • občutno daljša življenjska doba – v povprečju za 80 % • večja procesna varnost • boljša produktivnost • optimalno prepoznavanje obrabe. Kot uvod v novo generacijo prevlek nudi podjetje Walter prevle­ko Tiger·tec® Gold WKP35G za rezkanje jekla in litin. Sledile bodo seveda še druge vrste prevlek. V začetku leta 2017 bo strokovnjak za orodje na trg poslal vrsto standardnih rezalnih ploščic s prevle­ko Tiger·tec® Gold. www.tigertec-gold.walter »» Tiger·tec® Gold v šestkotnem rezkalniku Walter BLAXX M3024. Že danes lahko prevleko uporabimo na različnih področjih, v prihodnosti pa bo prevleka Walter WKP35G na voljo za vse več orodij. Slika: Walter AG »» Nova barva, nova teh­nologija prevleke, še višja odpornost proti obrabi: Prevleka Tiger·tec® Gold WKP35G s posebnim slo­jem TiAlN podjetja Walter predstavlja povsem novo generacijo rezalnih ploščic. Slika: Walter AG Visoka toplotna prevodnost bakrove zlitine za procese preoblikovanja polimerov Orodja za injekcijsko brizganje polimernih izdelkov običajno zahtevajo dobro toplotno prevodnost, visoko trdoto in lahko obdelovalnost z odrezovanjem. Nova nikelj-silicij-krom bakrova zlitina, ki je poimenovana Ampcoloy 944 ponuja najboljšo kombinacijo omenjenih lastnosti materiala. Ampocoloy 944 ne vsebuje berilija in ima visoko toplo­tno prevodnost (160 W/mK – 4- do 5-krat večjo kot jeklo P20), prav tako ima dobro odpornost na korozijo (tako pri kontaktu s plastiko in okoljem med procesom kot tudi med zaustavitvijo in skladiščenjem), visoko trdoto (280 HBW – podobno kot predho­dno utrjeno jeklo P20), kar rezultira v visoko odpornost na obrabo in kompatibilnost z orodnim jeklom. Prav tako se ponaša z dobro obdelovalnostjo pri omenjenih mehanskih lastnostih. Proizvajalec Ampco Metal navaja, da je ma­terial Ampcoloy 944 namenjen orodjem za injekcijsko brizganje, pihanje polimerov za široko paleto različnih polimerov, zaradi do­bre odpornosti na korozijo je zelo primeren za PVC izdelke in tudi za postopek termoformiranja. Ampcoloy 944 ne zahteva dodatne toplotne obdelave in se lahko uporabi za aplikacije, ki zahtevajo vi­soko trdoto. Zlitina je na voljo v palicah okroglega prereza premera od 25 do 100 mm in v obliki pločevine do debeline 200 mm. Seco predstavlja novi vrsti ploščic TK Duratomic® za struženje železove litine Secovi novi vrsti ploščic TK1501 in TK0501 vsebujeta najno­vejše razvojne rešitve tehnologije plastenja Duratomic naslednje generacije. Novi specializirani vrsti za struženje železove litine prinašata izboljšano žilavost in odpornost proti obrabi ter zmanjšujeta količino odpadnih ploščic in obdelata več delov na rob. Novi vrsti se ponašata z najnovejšo tehnologijo plastenja Dura­tomic, ki omogoča širše področje uporabe in skupno podaljšanje obstojnosti orodja ter večjo produktivnost. V Secovem posebnem postopku Duratomic poteka manipulacija aluminija in kisika na ravni atomov, kar omogoča izdelavo plastenja ploščic z neprekoslji­vo žilavostjo in odpornostjo na abrazijo. Z ravnovesjem žilavosti in trdote dosledno in zanesljivo izpolnjujejo najstrožje zahteve glede učinkovitosti. Vrsti ploščic TK1501 in TK0501 vsebujeta Secov koncept EDGE INTELLIGENCE, ki združuje izčrpne izkušnje in znanje s podro­čja visokozmo­gljivih ploščic v vsakem rezalnem robu in za vse zah­teve uporabe. S tehnologijo zaznavanja iz­rabljenih robov lahko enostavno ugotovite, ali so rezalni robovi ploščice prišli v stik z obdelovancem. Ploščice so optimirane tako, da nudijo naj­večji možni kontrast, s pomočjo katerega je mogoče tudi pri šibki svetlobi takoj opaziti, ali je bil rob že uporabljen ali ne. Tehnologija zaznavanja izrabljenih robov serij TK1501 in TK0501 prinaša do 30 odstotkov manj odpadkov zaradi prezgodaj zavrženih ploščic. Ploščice omogočajo večjo produktivnost pri višjih hitrostih in hitrostih pomika. Zaradi tega se zmanjša možnost, da bi pri strojih za struženje v delavnicah prišlo do zastojev v proizvodnji. Novi vrsti prinašata celovito izbiro geometrij – od grobe obdelave do končne obdelave – in tako zagotavljata ustrezno končno obdela­vo površin pri različnih načinih uporabe. www.secotools.com Okuma je na trg lansirala stružnico LB3000 EX II za dolge obdelovance V zadnjih letih se povečuje trend obdelave obdelovancev daljših od 1.000 mm in povečuje se tudi povpraševanje po pove­čanju produktivnosti izdelave navojev. Podjetje Okuma je prav zaradi tega dodalo nov model stružnice k svojemu paradnemu konju LB3000 EX II SPACE TURN, ki ga odlikuje razdalja med centri 1.300 mm. Stružnica LB3000 EX II je idealen stroj za obdelavo dolgih, vitkih obdelovancev. Vključuje novo funkcijo po imenu odrezovanje Navi T-g, ki poveča produktivnost dolgih obdelovancev in izdelave navojev. Stružnica zagotavlja 5 µm dimenzijsko natančnost po premeru pri spremembi temperature v prostoru do 8 °C. Zaradi visoke sposobnosti struženja je ta natančnost zagotovljena brez izgube hitrosti obdelave. Ta kombinacija natančnosti in učinkovitosti je tisto, kar omogoča stru­žnici LB3000 EX II, da izpolnjuje zah­teve obdelav v vseh industrij­skih panogah. Stružnica je opremljena z NC kontrolirano sledljivo lineto. Enota se je sposobna premikati s pozicijo odrezovanja, kar omogoča stru­ženje izredno dolgih obdelovancev. Operater lahko vodi sledilno lineto po svoji želji, kar drastično izboljša produktivnost. Stružnica LB3000 EX II v kombinaciji s funkcijo odrezovanja T-g, daje ope­raterjem neprimerljivo prilagodljivost. Večrezilni T90 PRO4 in T90 PRO8 – vaša produktivnost je naša skrb Novo frezalo, ki postavlja standarde za stabilnost in ekono­mičnost. Tangentno pozicionirane ploščice, ki jih je mogoče obračati, zagotavljajo ekstremno stabilni proces frezanja in dovoljujejo največjo možno stopnjo odvzema materiala med grobo obdelavo. Optimizirana geometrija ploščic ima pozitiven cepilni kot, zaradi česar je rez mehkejši, kar dodatno zmanjša obremenitev vretena in zahteve po moči, s čimer podaljša obstojnost orodja. Podjetje LMT Fette je združilo te dve prednosti v dveh popolnoma novih frezalih MultiEdge T90 PRO4 in PRO8. Ti dve frezali generirata največjo zmogljivost in ekonomičnost med grobo in polfino obdelavo jekla in litih materialov. Štiriroba ploščica frezalne glave t je oblikovana tako, da ima stabilno geometrijo in mehak rez, ki omogočata največjo globino podajanja ap = 11,5 mm. Z dvakrat več rezalnimi ro­bovi, torej z osmimi rezalnimi robovi frezalne glave Multi Edge T90 PRO8, še dodatno zmanjša stroške nabave orodij. Največja globina podajanja ap = 10 mm. Pri obdelavi komponent iz GGG50 z MultiEdge T90 PRO8 sta lahko stopnja odvzema in ob­stojnost orodja več kot potrojeni. Čas obdelave in stroški obdelave pa so znižani za do 60 odstotkov. »» MultiEdge T90 PRO4 Proizvodnja posameznih izdelkov v spodbudnem naravnem okolju Grafični uporabniški vmesnik poenostavlja programiranje Karl-Horst Röder Za uspeh podjetja Floriana Mayerja iz Priena je odločilna sposob­nost hitre in fleksibilne dobave izdelkov visoke kakovosti, pomen za­nesljivih delavcev pa enačijo s pomenom sodobnih strojev. Njihova zadnja pridobitev sta dva sodobna obdelovalna centra, ki ju upravlja visokozmogljivi CNC z grafičnim uporabniškim vmesnikom. Ta omo­goča programiranje obdelave zahtevnih obdelovancev v kratkem času. Prien na Kimskem jezeru v Nemčiji je sicer bolj znan kot prijeten počitniški kraj, tam pa domuje tudi kovinskopredelovalna industrija. Podjetje Floriana Mayerja Mayer Maschinenbau GmbH, ki ga je pred skoraj 40 leti ustanovil Mayerjev oče, danes zaposluje deset delavcev in je specializirano za izdelavo posameznih izdelkov in manjših serij. Morda je prav nenavadno prijazno okolje vzrok za neverjetno red­ke bolniške odsotnosti v tem malem podjetju. »V zadnjih treh letih nismo zabeležili niti enega samega dneva bolniške odsotnosti. Pa ne zato, ker bi se naši zaposleni bali za svoja delovna mesta – v njih je ve­liko entuziazma in samostojnosti,« ponosno pojasnjuje Florian Mayer, pri tem pa mu pritrjuje operater stroja Stefan Perl. Ponudnikov storitev natančne obdelave s struženjem in rezka­njem sicer ne manjka in direktor podjetja se tega dobro zaveda: »Naša lokacija v bližini jezera in gora ima gotovo posebno rekreativno vrednost, vendar nas to ne sme zavesti. Ne nazadnje se tako moji sodelavci kot jaz dobro zavedamo, kaj omogoča sodobna tehnologija na trgu, ki je na voljo vsakomur.« Florian Mayer kot izučen klju­čavničar in diplomirani inženir strojništva pozna teorijo in prakso uspeha na trgu v vlogi poddoba­vitelja. Njegovo podjetje proizvaja ultranatančne posamezne izdelke in manjše serije za različne branže industrije (za proizvajalce medi­cinskih izdelkov, industrijo em­balaže in avtomobilsko industri­jo). Ekonomično obdelujejo tako konstrukcijsko jeklo, nerjavno jeklo in titan kakor tudi tehnično plastiko, med drugim tudi zaradi desetih obdelovalnih strojev v de­lavnici. Solidni obdelovalni centri z inovativnimi podrobnostmi Inženir Mayer je navdušen predvsem nad svojima novima triosni­ma obdelovalnima centroma Saeilo Contur MMV-600 in MMV-1100 z novim krmiljem Sinumerik: »Obdelovalna centra MMV, ki tehta­ta štiri in osem ton, sta skupaj z različnimi novimi orodji povprečno dvakrat hitrejša od naših starejših strojev. Obdelovalni centri Saeilo so stroškovno učinkoviti, zato se bo naložba izplačala v razumnem času.« Prav inovativne podrobnosti so eden od razlogov, zakaj je delo s temi stroji pravi užitek. Integrirana infrardeča merilna glava omogoča natančno pripravo vsakega obdelovanca v kratkem času. Po Mayerje­vih besedah sta zelo uporabna tudi velik bobnasti zalogovnik, ki lah­ko sprejme do 30 orodij, in ergonomsko oblikovan delovni prostor. Razvijalci so na stroj namestili velika vrata in omogočili, da se miza stroja zelo približa odprtim vratom. Taka rešitev se izkaže predvsem pri nalaganju težkih obdelovancev, saj se operaterjem ni treba nagibati globoko v delovni prostor, tako da manj obremenjujejo svoj hrbet. Težak odlitek Meehanite ter dvostenska konstrukcija postelje stro­ja in podnožja sta solidna osnova za dušenje vibracij in torzijsko to­gost strojev MMV. Prav tako pomembna so ravna vodila vseh osi s spremenljivim trenjem. Petkrat podprto natančno vreteno omogoča visoko geometrijsko natančnost in odlično kakovost površine, pa tudi dolgo življenjsko dobo orodij, tudi pri obdelavah z visoko stopnjo odvzema materiala. MMV-600 in MMV-1100 izpolnjujeta zahteve strank podjetja Mayer Maschinenbau po tolerancah oblike, lege in krožnosti v višini 5 µm ter po superfinih površinah z vrednostmi Ra . 1,6 µm. Visokozmogljivi kompaktni CNC s sodobnim uporabniškim vmesnikom Novi kompaktni Siemensov CNC Sinumerik 828 D je po besedah Floriana Mayerja ključni dejavnik pri doseganju natančnosti in točno­sti: »S Siemensovimi krmilji delamo že 15 let. Navadili smo se na hitro obdelavo in kratke cikle. Z novim vmesnikom Sinumerik Operate je upravljanje še enostavnejše.« Siemens je v novo programsko opremo Sinumerik Operate vgradil tudi novi koncept upravljanja in programiranja s funkcijami, kot sta 'kopiraj in prilepi', ki so značilne za osebne računalnike. Sinumerik Operate ponuja tri različne postopke programiranja in priprave obde­lovancev: grafični uporabniški vmesnik ShopMill, program Guide za pripravo kode G s podporo za cikle ter čisto programiranje DIN/ISO. Naročila, ki jih Mayer Maschinenbau prejme v obliki datotek DXF, običajno pretvorijo v CNC-programe na stroju z grafičnim animira­nim vmesnikom za programiranje ShopMill. Tehnik Peter Weber to utemelji z besedami: »Seveda bi lahko vnesel tudi natančnejšo pro­gramsko sekvenco DIN, s katero bi prihranili nekaj sekund ali minut proizvodnega časa. To je koristno za velike serije. Ker pa smo pri nas specializirani za proizvodnjo posameznih izdelkov in zelo majhnih serij, je moja naloga, da kar se da hitro ustvarim zanesljive in funk­cijsko pravilne programe. ShopMill je za to idealen.« Prednost je tudi v načinu programiranja krmilja Sinumerik s pogovornimi okni, ki je samo po sebi umevno in se ga lahko zelo hitro priučijo tudi operaterji brez izkušenj s programiranjem. Če želi operater programirati v programu Guide, lahko vanj pre­klopi z enim samim pritiskom na gumb. Za ta način dela je nujno poznavanje kode G, in čeprav jo Stefan Perl dobro pozna, zelo rad uporabi tudi podporne cikle in animirane zaslone, ki poenostavljajo delo. Prednosti vidi predvsem pri standardnih merilnih in obračalnih ciklih (Cycle 800), ki poenostavljajo vpenjanje obdelovancev v načinu priprave in samodejnega obratovanja. Florian Mayer pri krmilju Sinumerik 828 D izpostavlja cikel za graviranje, s katerim upo­rabnik v nekaj sekundah z enostavnim vnosom črk in številk lahko pripravi operacije graviranja za označevanje obdelovan­cev. »» Obdelovalna centra MMV-600 in MMV-1100 s Siemensovim krmiljem izpolnjujeta zahteve strank podjetja Mayer Maschinenbau po tolerancah oblike, lege in krožnosti v višini 5 µm, izdelujeta pa tudi superfine površine z vrednostmi Ra . 1,6 µm. »» Florian Mayer, izvršni direktor pri Mayer Maschinenbau GmbH, je navdušen nad obdelovalnimi centri Saeilo Contur MMV-1100. Njegov pogoj pri nabavi stroja Saleio je bila vgradnja kompaktnega CNC-ja Siemens. Karl-Horst Röder • Siemens AG • www.siemens.com/sinumerik ›› Saeilo Germany GmbH, Wetzlar ›› Podjetje Saeilo Germany Gmbh iz Wetzlarja je na trgu že 30 let in eden od vodilnih nemških ponudnikov obdelovalnih strojev. Politika podjetja je zasnovana na zaokroženi in kompetentni tehnični podpori za stranke, od inštalacije, usposabljanja, vzdr­ževanja in tehnične odprte linije do hitre dobave nadomestnih delov. »» Sodobni uporabniški vmesnik Sinumerik Operate je operaterju Stefanu Per­lu zelo poenostavil delo. Perl za neposredno pretvorbo naročil v CNC-progra­me na stroju običajno uporablja grafični animirani vmesnik za programiranje ShopMill. »» Integrirana infrardeča merilna glava omogoča natančno in hitro nastavlja­nje obdelovancev. »» Podjetje Mayer Maschinenbau GmbH je specializirano za izdelavo posa­meznih izdelkov in manjših serij iz najrazličnejših materialov. Njihove izdelke uporabljajo v različnih industrijskih sektorjih. »» Stroji MMV kljub visoki stopnji odvzema materiala dosegajo najboljšo kakovost obdelave. Mayer Maschinenbau GmbH, Prien na Kimskem jezeru ›› »» Kompaktni CNC Sinume­rik 828 D z uporabniškim vmesnikom Sinumerik Operate poenostavlja upra­vljanje novih obdelovalnih centrov Saeilo, ki pri Mayer Maschinenbau obratujeta od junija 2011. Mayer Maschinenbau GmbH iz Priena na Kimskem jezeru je dobavitelj posameznih izdelkov in manjših serij za različne industrijske branže. V podjetju, ki ga je leta 1973 ustanovil Max Mayer, danes pa ga vodi njegov sin Florian Mayer, stavijo na fleksibilnost, kakovost in zadovoljstvo kupcev. Izredno natančni univerzalni cilindrični brusni stroji za visoko stopnjo odvzema materiala Več postopkov brušenja, postopki pa so krajši kot pri prejšnjih modelih. Družba Fritz Studer predstavlja nove univerzalne cilindrične brusne CNC-stroje S41, ki so namenjeni za visoko stopnjo od­vzema materiala, vendar kljub temu zagotavljajo izredno natanč­nost. Vzdolžna (z) in prečna (x) os ter vrtljiva os so opremljene z direktnimi pogoni, ki omogočajo hitro in natančno pozicioniranje osi. Stroj S41 temelji na tehnologiji, ki je kos današnjim visokim zahtevam v proizvodnji in temelji na predhodnih verzijah strojev. Ena od značilnosti novega stroja S41 je toga in toplotno stabilna postelja stroja iz posebnega materiala, ki so ga poimenovali Grani­tan® S103 in absorbira velike sile, ki nastajajo pri brušenju z visoko stopnjo odvzema materiala. Izvedba je robustna, žlebovi omogo­čajo natančnost več kot 0,003 mm na izmerjeni dolžini 950 mm. Postelja stroja pomaga zagota­vljati visoko stopnjo natančnosti in visoko kakovost obdelane površine. Drsniki se pomikajo na osnovi linearnih direktnih pogonov, ki omogočajo hitrosti do 20 m/s. Natančnost in učinkovitost bru­šenja bistveno skrajšata pomožni čas obdelave. Tudi gibanje osi b temelji na direktnem pogonu. Višina pri standardni izvedbi S41 je 225 mm, dodatno je mo­žna tudi do 275 mm. Največja razdalja med centri je lahko 1000 mm (standardno) ali 1600 mm (posebna izvedba). Ob­močje uporabe in konfiguracije lahko razširimo. www.struder.com Seco dodatno širi ponudbo kolutnih rezkarjev 335.25 z dodatnimi velikostmi ploščic Seco predstavlja dve novi velikosti ploščic, s katerima do­polnjuje družino kolutnih rezkarjev 335.25, izjemno uspešno linijo, ki proizvajalcem zagotavlja izredno prilagodljivost in produktivnost. Rezkarji z novimi dodatki so na voljo s širinami rezkanja od 13,5 do 32 mm, kar omogoča optimizacijo pri še večji raznovrstnosti aplikacij. Vsestranski kolutni rezkarji 335.25 omogočajo obdelavo utorov, vzvratno čelno obdelavo, vijačno in krožno interpolacijo ter opera­cije potopnega rezkanja. Edinstvena zasnova rezkarja in geometrija ploščic s 4 rezalnimi robovi omogočata rezkarjem 335.25 zmanjša­nje rezalnih sil in optimiranje toka odrezkov za zanesljivo in pro­duktivno strojno obdelavo. Linija se ponaša z različicami s fiksnimi sedeži in nastavljivimi širinami za vsa proi­zvodna okolja. Rezkarji linije 335.25 so na voljo v premerih od 80 do 315 mm s širinami rezanja 15 mm, 20 mm in 25 mm za različice s fiksnim sedežem in širinami rezanja od 13,5 mm do 32 mm za različice z nastavljivimi širinami. Ploščice so na voljo v štirih velikostih z vogalnimi radiji od 0,4 do 6 mm. Ob tem omogoča razpoložlji­va ponudba vrst ploščic uporabo rezkarjev 335.25 v vseh vrstah materialov. www.secotools.com Najtanjša orodja za odrezovanje in izdelavo globokih utorov Pri obdelavi dragih materialov oz. velikoserijski proizvodnji je nujna upo­raba najtanjših razpoložljivih ploščic. Namenska orodja za odrezovanje in izdelavo globokih utorov CoroCut® QD so zdaj na voljo v manjših širinah in z notranjim dovodom hladilne tekočine za učinkovito proizvodnjo. Realen prihranek materiala Material, ki se pri obdelavi pretvori v odrezke, spada med skrite stroške obdelave in ga pogosto prezremo. Široke ploščice pri vsaki operaciji odrezovanja spravijo v zaboj za odrezke več materiala, kot bi bilo treba. Tanjše rezilo ne zapravi le manj materiala, temveč omogoča izdelavo več delov iz ene palice. Ta prihranek materiala je še posebej pomemben pri obdelavi komponent iz dragih materi­alov, kot so toplotno obstojne superzlitine (HRSA, npr. Inconel), titan in kobalt-krom. Uporaba debelih ploščic pri velikoserijski obdelavi dragih materialov je lahko zelo draga. Dodatne koristi Rokovanje s ploščicami manjše širine je preprosto s posebnim odmičnim ključem. Ta je priložen vsakemu orodju CoroCut QD ter uporabniku omogoča, da pusti prst rezila v odprtem položaju in uporabi obe roki za pozicioniranje ploščice. Nova zasnova vpenja­nja ploščice zagotavlja povečano togost za zanesljiv proces. Orodna držala CoroCut QD so izdelana iz enakega izboljšanega orodnega jekla kot širša izvedba CoroCut QD, rezultat pa je za 12 % večja natezna trdnost. Staffan Lundström, specialist za izdelke za odrezovanje in izde­lavo utorov pri Sandvik Coromantu: »Kot edini izdelek na trgu, ki omogoča dovod hladilne tekočine od zgoraj in od spodaj pri tako tankem orodju, se ploščice CoroCut QD debeline 1 mm, 1,2 mm in 1,5 mm izkažejo pri globljih rezih in večjih premerih ter pri vseh materialih, še posebej pri toplotno obstojnih superzlitinah.« Specialist za odrezovanje in izdelavo utorov Scott Lewis dodaja: »Delavnice, ki gledajo samo na stroške orodij, ne vidijo celotne slike. Kdor zaradi neprimernega orodja zapravi veliko materiala, še posebej dragega, mora po nepotrebnem računati z velikimi stroški obdelave komponent.« www.sandvik-coromant.com »» CoroCut®QD z ultratankimi ploščicami za kar najmanj zapravljenega materiala Novi programski modul za ostrenje za »pomBasic« ZOLLER-jev novi programski modul za meritve obrabe zdaj omogoča tudi gospodarne procese ostrenja. Univerzalna naprava za kontrolo orodij »pomBasic«, ki jo danes uspešno uporabljajo po vsem svetu, se zdaj z novim modulom za ostrenje spremeni v elektronsko »kljunasto merilo« za vsa natančna orodja, ki potrebujejo ostrenje. Naprava pred procesom brušenja preveri obrabo orodij in izmeri njihovo velikost. Postopek hitro in varno vodi uporabnik. Prido­bljeni podatki o obrabi se dodelijo pripadajočemu mestu na paleti in so osnova za ostre­nje. Zaradi neposredne izmenjave podatkov z brusilnim strojem odpa­de potreba po ročnem vnašanju podatkov v krmilje: prenos poteka hitro, zanesljivo in brez napak. Dejstvo, da je brušenje prilagojeno dejanski obrabi, prihrani čas in denar ter ohranja orodja. www.zoller-a.at »» Novi modul za ostrenje za »pomBasic« omogoča gospodarne procese ostrenja. Sodobni postopki pri struženju in rezkanju Premišljen koncept stroja, kompaktna izvedba in visoka dinamičnost so le nekatere od prednosti novega rezkalno-stružnega centra proizvajalca EMCO. Robert Fraunberger Dobavitelj za industrijo Brisker GmbH, ki stavi predvsem na teh­nični napredek in s tem na uporabo najsodobnejših tehnoloških po­stopkov, je z nabavo rezkalno-stružnega centra Hyperturn 45 zapolnil praznino v obdelavi zahtevnih obdelovancev oz. celoviti obdelavi ob­delovancev določene velikosti. Ta investicija omogoča družbi stroškovno ugodnejšo proizvodnjo, s tem pa večjo konkurenčnost v boju s tujimi proizvajalci. Zgodba o uspehu družbe Brisker GmbH ima svoj začetek leta 1950, ko je Johann Brisker st. ustanovil klasično ključavničarsko pod­jetje. Mejnik je izdelava avstrijskega orla, ki še danes krasi veliko dvo­rano parlamenta. Na začetku so bile dejavnost podjetja različne vrste kovinske pre­delave in obdelave, danes pa se direktor Johann Brisker osredotoča na proizvodnjo natančnih rezkanih in struženih delov. Družba ima 25 zaposlenih, dobavljajo pa vsem industrijskim panogam. Proizvo­dna površina obsega 800 m2, izdelujejo pa predvsem manjše in zelo majhne dele v serijah po od 50 do 5000 kosov, iz vseh materialov, ki se običajno pojavljajo na trgu, npr. iz aluminija, titana … Na zahtevo se ukvarjajo tudi z montažo posameznih sestavnih delov. Johann Brisker je ponosen na znanje in izkušnje, ki jih imajo v njegovem podjetju: »S svojim strokovnim znanjem pomagamo svojim kupcem tudi pri realizaciji zelo zahtevnih nalog.« To se kaže tudi v filozofiji podjetja, ki ima sedež na Dunaju. Tako struženje kot tudi rezkanje pri njih izvajajo izključno na sodobnih CNC-centrih. Navdušenec nad sodobnimi tehnologijami pravi: »Ve­dno nas zanimajo najsodobnejši tehnološki postopki. Sodobne smer­nice nedvomno dajejo prednost večnamenskosti. To pomeni, da je treba čim več operacij izvesti na enem samem stroju, obdelava pa se zaključi v enem vpetju.« Od samega začetka kupujejo pri EMCO Predvsem pri struženju poskušajo uporabljati najsodobnejše postop­ke. Zato je Johann Brisker leta 1987 kupil prvi stroj – EMCOTURN 320 (op.: samo na podlagi fotografije). Ker je bilo njegovo podjetje s tistim strojem zelo zadovoljno, so kupili še devet strojev EMCOTURN 332 s protivretenom in dvema revolverjema. Vse stružnice so bile avtomati­zirane z nalagalnimi enotami, da bi zadostile tudi največjim zahtevam glede gospodarnosti. Z leti se je med obema podjetjema razvil partnerski odnos. Bri­sker z veseljem poudarja: »Ker z družbo EMCO tesno sodelujemo, se v njihovih modelih strojev vedno znova pojavljajo tudi nekatere naše zamisli, ki se porodijo iz naših bogatih izkušenj s struženjem delov, ki morajo biti izdelani zelo natančno.« HYPERTURN 45: skoraj brez konkurence Ker so leta 2009 za izdelavo delov posebnih dimenzij potrebovali dodatno CNC-stružnico, so se s konkretnimi potrebami ponovno obr­nili na EMCO. Pozitivne izkušnje na področju celovite obdelave, ki so jih imeli z dvema stružnicama HYPERTURN 665 – izdelali so jih v družbi EMCO –, so vodile do logičnega sklepa: najpomembnejši kriterij je bila celovita obdelava. Predvsem na področju obdelave manjših obdelovancev, za kar so se pri Briskerju pravzaprav zanimali, na trgu ni prav veliko mo­delov. Vendar pa je EMCO ravno takrat trgu predstavil nov model – HYPERTURN 45, ki je bil za Brisker zanimiv. Model s protivretenom in dvema revolverjema ter osjo Y je zahteval zelo malo prostora. To je bilo za Brisker zelo pomembno, saj je pri njih v proizvodni hali prostor zelo dobro izkoriščen. Johann Brisker pojasnjuje: »Prostor v naši pro­izvodni hali je premišljeno izkoriščen in optimalno načrtovan. Zato je pri nakupu vedno eden od kriterijev tudi prostor, potreben za posta­vitev posameznega stroja.« Dodatna prednost v primerjavi s podobnimi tipi strojev z enako tehnologijo krmilja je združljivost programov. Ker imajo pri Briskerju na področju struženja programiranje v proizvodnji, ima to glede fle­ksibilnosti strojnega parka nekatere prednosti. Vendar pa to niso bili edini argumenti, zaradi katerih se je Johann Brisker odločil za stružni­co HYPERTURN 45. Prepričali so ga tudi povsem tehnični podatki. Povečanje produktivnosti Najizrazitejša lastnost stružnice HYPERTURN 45 je nedvomno majhna kompaktna izvedba, ki skriva presenetljivo veliko dobrih teh­ničnih rešitev: zmogljiva glavno vreteno in protivreteno, dva revol­verja z do 12 mesti za orodja, vodno hlajena vgrajena pogona vreten, dinamični digitalni pogoni in termosimetrična izvedba. Velika prednost stružnice HYPERTURN 45 v primerjavi s stru­žnico EMCOTURN 332 sta os Y (ki omogoča pot 70 mm) v zgor­njem sistemu sani in os Z2 v spodnjem sistemu sani. Podobno kot pri stružnicah HYPERTURN 645/665 sta glavno vreteno in protivreteno opremljena z vodno hlajenima vgrajenima pogonoma z močjo 15 kW, največjo možno vrtilno frekvenco 7000 vrt./min. in vrtilnim momen­tom 100 Nm. Direktor pojasnjuje: »Na podlagi visoke dinamike smo morali uporabiti zmogljivejši dušilec vrtljajev, stroj pa smo v tla pritr­dili štirikrat, in ne zgolj dvakrat.« Dolžino vretena so pri stružnici HYPERTURN 45 prilagodili krajšemu skladišču orodja. Gerhard Nebohy, ki se pri družbi EMCO ukvarja s prodajo, dodaja: »Palice značilne dolžine 1 metra je mogoče obdelovati brez dodatne opore.« Večji priključek protivretena z A2-5 omogoča izpraznitev palic do premera 45 mm. Najnovejši Siemensov sistem krmilja in pogona 840 D-sl (Solution Line) omogoča preprosto in učinkovito programiranje stroja. V povezavi s CAM-rešitvijo Esprit družbe DP Technology je stružnica HYPERTURN 45 visokotehnolo­ški obdelovalni center s 3D-simulacijo. Tehnično odlične značilnosti direktor ponazori tudi s konkretnim primerom. Celotna obdelava enega obdelovanca z velikim deležem rezkanja (op.: približno 50 odstotkov) je na stroju EMCOTURN 332 trajala približno tri minute, kar je bil že zelo dober čas. Stroj HYPER­TURN 45 pa omogoča čas obdelave manj kot dve minuti, ne da bi pri tem poskrbeli za optimalno programiranje. Torej je čas obdelave krajši za približno 35 odstotkov. Kot dodaja Gerhard Nebohy: »Pri delih, ki so zahtevali veliko struženja, je bila produktivnost izboljšana povprečno za 20 odstotkov. To je bilo mogoče doseči samo z bistveno večjo dinamiko, hitrejšimi hodi in krajšim časom menjave orodja.« Servisiranje: bistveno za odločitev o nakupu Tudi z zanesljivostjo servisiranja in poprodajnim svetovanjem družbe EMCO je Johann Brisker zelo zadovoljen: »To je dodaten ra­zlog, da smo se odločili za EMCO. Razpoložljivost in čas odziva sta odlična.« Tudi glede ergonomije in oblike stroja ima zelo pozitivno mnenje: »Predvsem ergonomija, npr. razporeditev vretena in revol­verja, ki sta upravljavcu stroja optimalno dosegljiva, je za dobro delo zelo pomembna. Koncept EMCO je tudi na tem področju zelo pre­mišljen. Prepričljivo razmerje med ceno in učinkovitostjo Johann Brisker je navdušen nad stružnico HYPERTURN 45: »Pri podjetju EMCO ne kupujemo brez premisleka, uporabljamo tudi CNC-stroje drugih proizvajalcev. Vendar pa predvsem za ob­delavo tovrstnih obdelovancev na trgu ni nobenega primerljivega stroja z dvema vretenoma in manjšimi zahtevami glede potrebnega prostora ter hkrati z izjemno natančnostjo.« Zapišimo še, da je bilo dunajsko podjetje prvo na svetu, ki je dobilo stroj HYPERTURN 45. Brisker je prav tako prepričan o dobrem razmerju med ponujeno ceno in učinkovitostjo: »Stroj še vedno stane toliko kot pred dese­timi leti, čeprav so tehnične rešitve, ki jih ponuja, bistveno boljše.« www.brisker.at www.emco-world.com »» Zelo malo prostora: HYPERTURN 45 z nalagalno enoto v strojnem parku družbe Brisker GmbH zavzema zelo malo prostora. (Vse slike: x-technik) »Nad dodelanostjo nove stružnice HYPERTURN 45 proizvajalca EMCO smo navdušeni.« Inž. Johann Brisker, direktor družbe Brisker GmbH Robert Fraunberger, inž. • x-technik ›› Zaradi kompaktne izvedbe in odličnih tehničnih lastnosti je HYPERTURN 45 v svojem razredu skoraj brez konkurence.« Gerhard Nebohy, zadolžen za prodajo, W/NÖ/Bgld., EMCO GmbH »» Strojni park družbe Brisker dokazuje pomembnost namestitve in dobro izkoriščenost prostora. »» Delovni prostor: zmogljiva glavno vreteno in protivreteno, dva revolverja z do 12 mesti za orodja, vodno hlajeni vgrajeni motorji vreten, dinamični, digitalni pogoni in termosimetrična izvedba stroja Največje prednosti • Zmogljivost glavnega vretena in protivretena • Termosimetrična izvedba stroja • Dinamični pogoni (digitalna tehnika) • Najsodobnejše krmilje • Stabilna os Y s potjo 70 mm • Dva sistema orodij z 12 mesti • Zelo kompaktne dimenzije »» Paleta delov: Brisker dobavlja dele, ki jih rezka in struži, iz vseh na trgu pri­sotnih materialov v serijah po od 50 do 5000 kosov, in to za vse industrijske panoge. »» Celotna obdelava: obdelava delov v enem vpetju na glavnem vretenu in protivretenu HYPERTURN 45 – tehnični podatkiDELOVNO OBMOČJE Pot X/Y/Z 160/+40/-30/510 mm Največja prepustnost palic 45 (51) mm Največji premer struženja 300 mm Obtok prek postelje 430 mm Hitri hodi X/Y/Z 30/15/45 m/min GLAVNO VRETENO IN PROTIVRETENO Največja vrtilna frekvenca 7000 vrt./min Največja moč pogona 15 kW Največji vrtilni moment 100 Nm REVOLVER ORODIJ 1+2 VDI-velikost 25 Število orodij 12 Od tega gnanih 12 Največja vrtilna frekvenca 6000 vrt./min Največja moč pogona 4 kW Največji vrtilni moment 16 Nm DIMENZIJE IN MASA Dimenzije (D x Š x V) 2650 x 1950 x 1985 mm Masa stroja 4200 kg »» Prijazno uporabniku: HYPERTURN 45 je pri uporabnikih razširjen ne le zaradi sodobnega Siemensovega krmilja 840 D-sl, ampak tudi zaradi premišljene ergonomije. Večja hitrost in žilavost z novimi kvalitetami za trdo struženje Da bi pomagali proizvajalcem izkoristiti skrajšane cikle in daljšo dobo uporabnosti orodja pri struženju trdih delov, so pri Sandvik Coromantu okrepili svojo ponudbo izdelkov za podro­čja uporabe ISO od H05 do H15 z novima kvalitetama CB7105 in CB7115. Kvaliteti sta še posebej primerni za obdelavo komponent avtomobilskih transmisij, kjer omogočata manjše stroške na izdelek. Obdelava trdih delov s struženjem v primerjavi s konvencional­nimi tehnikami struženja dokazano skrajša čas in zmanjša stroške obdelave do 70 odstotkov, obenem pa ponuja večjo prilagodljivost, krajše dobavne roke in večjo kakovost. Te koristi so dosegljive samo z optimiziranimi kvalitetami ploščic. CB7105 je kvaliteta za trdo struženje z izboljšano obstojnostjo proti kotanjasti obrabi v primerjavi z obstoječimi rešitvami, kvaliteta CB7115 pa je ob­stojnejša proti lomu. Izboljšave se kažejo v možnosti dela z večjo hitrostjo in povečani žilavosti rezalnega roba. Struženje trdih delov je običajno zadnja ali ena od zadnjih obde­lovalnih operacij, ki zahteva visoke površinske in dimenzijske tole­rance ter konkurenčno dobo uporabnosti orodja. Kvaliteti CB7105 in CB7115 odgovarjata na te izzive z visokozmogljivim materialom PCBN in prevleko, pa tudi s prilagojeno pripravo robov ploščice in strogo kontrolo kakovosti pri proizvodnji ploščic. »Kvaliteta CB7105 omogoča tovarnam delo z manjšimi stroški na izdelek pri visokohitrostni obdelavi,« pove Torbjörn Agren, produktni vodja za struženje pri Sandvik Coromantu. »Uporab­niki te kvalitete lahko izkoristijo daljšo dobo uporabnosti orodja pri manjši hitrosti. Kvaliteta CB7115 je zasnovana tudi za manjše stroške na komponento, običajno s strategijo enega prehoda pri večji hitrosti.« Ko so v tovarni avtomobilskih komponent preizkusili kvaliteti CB7105 in CB7115 pri struženju komponent iz cementirane­ga jekla 16MnCrS5 (HRc 57-62), so zabeležili vsaj 15-odstotno povečanje produktivnosti. S kvaliteto CB7115 so lahko obdelali več kot 600 komponent (čas odrezavanja je bil 0,15 minute), in sicer z napovedljivo površino in manjšo vrednostjo Rz. Rezalna hitrost je bila 170 m/min, hitrost podajanja 0,22 mm/vrt. in globina reza 0,15 mm. Zanesljivost in napovedljivost obdelave je vedno eden od glavnih ciljev pri obdelavi cementiranih ali indukcijsko kaljenih jeklenih komponent, kot so osi menjalnikov in zobniki. Kvaliteti CB7105 in CB7115 zato ponujata posodobljen material PCBN, pripravo in kakovost rezalnih robov za boljšo in lažje napovedljivo dobo uporabnosti orodja in varnost rezalnega roba. »» Struženje trdih obdelovancev z optimiziranimi kvalitetami ploščic lahko skrajša čas in zmanjša stroške obdelave za 70 odstotkov v primerjavi s konvencionalnimi tehnikami brušenja MOULDING EXPO 2017 – Povezovanje orodjarjev in kupcev orodij Nemško Združenje za vodenje dobavne verige, nabavo in lo­gistiko – BME ter Moulding Expo uspešno krepita sodelovanje. Vzporedno s sejmom v letu 2017 bo potekal tudi uspešen forum. Ponudba in povpraševanje bosta še bližje na sejmu Moulding Expo 2017. V prihodnjem letu bo BME-jev forum z naslovom ''Nakup orodij'' potekal vzporedno s sejmom v neposredni bližini sejemskega prostora v Stuttgartu. Florian Niethammer, vodja ekipe Moulding Expo, pravi, da je to idealno za njihove razstavljavce, saj se bodo njihove stranke lahko najprej dodatno izobraževale in nato bodo prišle direktno na razstavni prostor podjetja, kjer bodo novosti lahko videli tudi v živo. V združenju BME stalno obravnavajo trenutna vprašanja kupcev na forumu z naslovom ''Cene, kakovost in tveganja pod nadzo­rom''. Mednarodna nabava ali vpliv digitalizacije in povezovanja orodjarjev in kupcev orodij sta dve vprašanji, na kateri so v združe­nju osredotočeni in o katerih so njihovi člani intenzivno razpra­vljali. Ta forum ponuja kupcem orodij priložnost za razpravo o specifičnih težavah in pridobivanju novih idej od strokovnjakov. Odprta komunikacija med kupci orodij in orodjarji bo še dodatno poenostavljena v letu 2017 s sodelovanjem s Stuttgart­skim sejmiščem in združenjem Moulding Expo. Zaradi tega bodo vodeni ogledi kupcev na sejmu Moulding Expo 2017 bolj speci­fično usmerjeni k njihovim interesom in bodo izvedeni v majhnih skupinah. Sejem Moulding Expo bo potekal od 30. maja do 2. junija 2017 na Stuttgartskem sejmišču. Naslednji sejem bo osredotočen na visoko kakovostne izdelke, servis orodij za injekcijsko brizganje plastike in orodjarje. Poleg tega pa so področja, ki so zanimiva za sejem, še tlačno litje, litje, orodja za preoblikovanje in metode prototipiranja. Podjetja, ki bodo razstavljala, prihajajo iz celotne Evrope ter tudi iz drugih kontinentov. Sočasno petosno rezkanje s CNC-krmiljem visokega razreda skrajša čas obdelave Hitro do modela vozila Najsi gre za odločanje o dizajnu novega modela ali za kontrolo podatkov – razvijalci avtomobilov pogosto posegajo po plastičnih modelih. Da bi svoje stranke kar se da hitro oskrbovalo z naročenimi modeli, si je podjetje za inženiring Bertrandt uredilo modelno delavnico s sodobnimi stroji, kjer petosni obdelovalni center že od predlanske jeseni skrbi za najvišjo pro­duktivnost pri izdelavi kompleksnih 3D-geometrij. Za njegovo zmogljivost je razen mehanske konstrukcije stroja odločilna tudi uporaba CNC-krmilja visokega razreda z optimiziranim vodenjem gibanj. Koncern Bertrandt je dejaven po vsem svetu, svojim strankam iz avtomobilske in letalske industrije pa zagotavlja podporo pri razvoju nadaljnjih generacij izdelkov. Med delovne naloge spada tudi prever­janje, ali so zamisli dizajnerjev in inženirjev uresničljive oz. ali ustre­zajo zahtevam naročnikov. Kljub inovativnim možnostim simulacije se oprijemljivih modelov enostavno ne da nadomestiti. Zato hčerinsko podjetje Bertrandt Te­chnikum GmbH razpolaga s sodobno opremljeno modelno delavnico, ki jo vodi Franz Jerg. Glavna naloga Richarda Richtersa, koordinatorja za CAM in rezkanje, je v čim krajšem času pripraviti proces izdelave realističnih modelov iz konstrukcijskih podatkov. Zato mora v strojnem parku izbrati najprimernejši rezkalni stroj za vsak izdelek. Odločitev je odvisna tudi od velikosti in zahtevnosti modela, ki se najpogosteje izdela iz plastičnega materiala, kot je Ureol. Razen storitev velikih obdelovalnih centrov, ki lahko izdelajo model vozila v naravni velikosti, se od oktobra 2010 pogosto poslužujejo sto­ritev portalnega rezkalnega stroja Gamma T Linear proizvajalca EiMa iz Frickenhausna, ki lahko obdeluje srednje visoke modele z dolžino do 2,5 m in širino do 2,0 m. Modelarna Bertrandt naroča storitve ob­delave na tem stroju pri Stefanu Schillingu, lastniku podjetja HS-Kun­ststofftechnik. Produktivnost sočasne petosne obdelave je povprečno za 20 odstotkov večja Petosni obdelovalni center Gamma T Linear, opremljen s krmi­ljem Sinumerik 840 D sl, tako po velikosti in konstrukcijski izvedbi kakor tudi po zmogljivostih popolnoma ustreza predstavam Stefana Schillinga. Najsodobnejša tehnika (CNC visokega razreda, inovativno vodenje poti orodja, neposredni pogoni) skupaj z možnostmi sočasne petosne obdelave daje pravi veter v jadra produktivnosti. Stefan Schil­ling in koordinator za CAM-rezkanje Richard Richter pojasnjujeta: »Skupni čas izdelave modelov je odvisen od oblike in velikosti, pov­prečno pa smo za 20 odstotkov hitrejši kot prej, ko smo uporabljali 3+2-osni stroj.« Gamma T Linear je modularni stroj visokoportalne izvedbe s tor­zijsko odporno jekleno konstrukcijo, tehta pa 26 ton. Zasnovan je za transport z dvigalom v enem kosu, zato se zelo hitro spravi v pogon. Hodi po oseh X, Y in Z so 2500, 2000 in 1250 mm, podajalna hitrost po oseh X in Y je 100 m/min, po osi Z pa 40 m/min. Motorno vreteno z močjo 24 kW daje največ 18 000 vrtljajev na minuto in vrtilni mo­ment 32 Nm. Bertrandtove rešitve zahtevajo razen produktivnosti tudi visoko kakovost površin (Ra = 1,2 µm) in zanesljivo doseganje toleranc, ki so pri prostih površinah približno do desetinke milimetra. »To se sicer ne sliši tako veliko, vedeti pa je treba, da moramo te tolerance doseči tudi pri obdelovancih, dolgih 2,5 m, kot so avtomobilske strehe, zato mora biti stroj izjemno natančen,« poudari Richard Richter. Gamma T Linear dosega natančnost pozicioniranja 0,025 mm in ponovljivost 0,012 mm, zato vedno izpolni zahteve. Odločilni sta stabilna mehanska konstrukcija obdelovalnega cen­tra EiMa ter kakovost komponent stroja, kot so linearni pogoni in high-end krmilje Sinumerik 840 D sl z novim uporabniškim vmesni­kom Sinumerik Operate in tehnološkim paketom MDynamics. Ko se je odločal za Siemens, je podjetnik Stefan Schilling dobil polno pod­poro pri koordinatorju Richardu Richterju, ki v Bertrandtovi modelni delavnici dela skoraj izključno s CNC-ji Sinumerik in lahko v kratkem času preseli obdelavo z enega na drug stroj. Strokovnjaka za obdela­vo z odrezavanjem sta si edina: »Glede zmogljivosti sočasne petosne obdelave so krmilja Sinumerik že vrsto let v samem vrhu. Najnovejše izboljšave na področju prijaznosti do uporabnika samo še utrjujejo naše prepričanje, da smo pravilno izbrali.« Tudi pri proizvajalcu stroja EiMa menijo, da se je Stefan Schil­ling pravilno odločil za Sinumerik 840 D sl. Direktor Helmut Gras pojasnjuje: »Približno 70 odstotkov naših strank izbere Siemensova krmilja. Sam vidim velik potencial tudi v zadnjih izboljšavah, ki jih prinašata rešitvi Sinumerik Operate in MDynamics.« Direktor EiMe Gras dobro ve, o čem govori, saj je njegovo podjetje sodelovalo pri uvajanju omenjenih izboljšav. Intuitiven uporabniški vmesnik CNC-ja v slogu sistema Windows Način upravljanja in programiranja vmesnika Sinumerik Opera­te je podoben kot v operacijskem sistemu Windows, vsebuje klasične funkcije, na primer »kopiraj in prilepi«, ter mnoge znane kombinacije tipk, kot je Ctrl+P za tiskanje in Ctrl+A za označitev vsega. Delo je zelo intuitivno in podobno delu na navadnem osebnem računalniku. Sinumerik Operate ponuja tri različne načine programiranja in na­stavljanja obdelovancev. ShopMill je grafični vmesnik, program Guide omogoča programiranje s kodo G in podporo za cikle, podprto pa je tudi čisto programiranje DIN/ISO. Delo s ShopMillom je popolnoma intuitivno, saj so koraki programiranja grafično animirani in jih zelo hitro usvojijo tudi upravljavci brez predhodnih izkušenj s programira­njem. Delo s programom Guide sicer zahteva poznavanje kode G, tudi tukaj pa so za lažje delo na voljo podporni cikli in animirane podobe. Programiranje v delavnici oz. neposredno na stroju je pri Ber­trandtovih naročilih manj pomembno, ker se NC-programi običajno pripravijo v CAD/CAM-sistemih. Pregledno upravljanje pa je po­membno za nastavljanje in prilagajanje obdelovancev. Stefan Schmidt iz Bertrandta poudari: »Prej sem delal z drugim krmiljem, zato s pre­hodom na Sinumerik nisem imel nobenih težav. Navadil sem se ga v nekaj dneh in si ga zdaj ne bi več želel zamenjati. S CNC-jem Sinume­rik delam že dolgo, novi uporabniški vmesnik Sinumerik Operate pa mi je delo še dodatno olajšal.« Z optimiziranimi orodnimi potmi hitro do visokokakovostnih površin Tehnološki paket Sinumerik MDynamics pokaže svoje sposobno­sti predvsem pri zahtevni petosni obdelavi, zato je idealen partner za stroj Gamma T Linear. V še krajšem času obdela izdelke z najkakovo­stnejšimi površinami. Odločilen je novi način vodenja Advanced Sur­face, ki med drugim vključuje tudi optimizirano funkcijo Look-ahead in nov kompresor. Siemensovi inženirji so vgradili pametno omejeva­nje sunkov, ki kljub izjemni dinamiki skrbi za mehko pospeševanje in zaviranje osi, s tem pa za manjšo obrabo mehanskih sestavov stroja. Sinumerik MDynamics prinaša napredek pri različnih funkcijah visokohitrostne obdelave, ki jih omogoča stroj Gamma T Linear in jih strokovnjak za obdelavo Stefan Schilling z veseljem izkoristi: »Z visokohitrostnim ciklom Cycle 832 lahko hitro prilagodimo strate­gijo obdelave, z vrtilnim ciklom Cycle 800 pa lahko v enem samem vpetju pripravimo in obdelamo tudi zahtevnejše kose.« Zanimive so tudi nove merilne funkcije, ki še poenostavijo pripravo strojev (tudi 3+2-osnih). Hitrejši servis Pri Bertrandtu zahtevajo razen visoke produktivnosti in zaneslji­vosti strojnega parka tudi zelo odziven servis. Koordinator v mode­larni Richard Richter pojasnjuje, da niti 24-urni servis ni dovolj hiter: »Dobljena naročila moram vedno izvesti v zelo kratkem času, zato si ne moremo privoščiti daljših izpadov v delovanju strojev. Pri tem imamo z EiMo in Siemensom samo najboljše izkušnje.« Podjetja so si blizu, s Siemensom pa so sklenili tudi vzdrževalno pogodbo, ki zago­tavlja reakcijski čas prej kot v osmih urah. »» Izvajalci storitev obdelave plastike za Bertrandtovo modelarno so z obdelovalnim centrom za sočasno petosno obdelavo Gamma T Linear povprečno za 20 odstotkov hitrejši kot prej, ko so delali s 3+2-osnim strojem. »» Krmilje visokega razreda Sinumerik 840 D sl z novim uporabniškim vmesnikom Sinumerik Operate in tehnološkim paketom MDynamics ter konstrukcijska izvedba petosnega obdelovalnega centra EiMa sta odločilna za visoko produktivnost in kakovost proizvodnje plastičnih modelov pri Bertran­dtu. (Slika: Siemens) Bertrandt AG iz Ehningna je eden vodilnih ponudnikov storitev inže­niringa za avtomobilsko in letalsko industrijo v Evropi in ZDA. Med glavnimi strankami so veliki proizvajalci in številni sistemski dobavite­lji. Koncern, ustanovljen leta 1974, danes zaposluje več kot 7600 ljudi na 36 lokacijah. »» Dober primer sodelovanja, usmerjenega v prihodnost. Z desne: Rainer-Georg Zeck (CAD/CAM, Bertrandt Technikum GmbH), Stefan Schilling (lastnik stroja Gamma T Linear), Helmut Gras (direktor EiMa Maschi­nenbau) in Peter Hofsaess (prodajni svetovalec pri Siemensu) HS-Kunststofftechnik iz Oberndorfa je sodoben ponudnik storitev rezkanja z lastno proizvodnjo in razvojem. Ponujajo konstrukcijo, NC­-programiranje in obdelavo zahtevnih oblik za izdelavo modelov. »» Upravljavec stroja Stefan Schmidt je prej delal z drugim krmiljem. Upo­rabniški vmesnik Sinumerik Operate je prijazen do uporabnika, zato se ga je Schmidt privadil že v nekaj dneh, tako da si zdaj ne želi drugega. Podjetje EiMa Maschinenbau GmbH iz Frickenhausna je bilo ustano­vljeno leta 1983. Danes razvijajo, izdelujejo in prodajajo obdelovalne stroje s poudarkom na petosni obdelavi jekla, aluminija, plastike in lesa. Proizvajajo tudi sisteme za popolnoma avtomatizirano serijsko proizvodnjo. Glavne stranke imajo v zahtevnih branžah, kot so letalska in vesoljska industrija, avtomobilska industrija in medicinska tehnika. »» Stroj Gamma T linear iz EiMe deluje pri Bertrandtu z visoko produktivnostjo in je primeren tako za suho obdelavo (plastike) kakor tudi za mokro obdelavo (aluminija in mehkih jekel), tudi zaradi vgrajenih linearnih pogonov. Nova rešitev za visokonatančen dovod hladilne tekočine pri finem izstruževanju Pri Sandvik Coromantu so naredili naslednji korak v razvoju tehnologije finega izstruževanja s pionirskim orodjem Coro­Bore®, ki zagotavlja visokotlačni dovod hladilne tekočine za obdelavo brez motenj in ozke tolerance lukenj. Zastoji v delovanju strojev zaradi ovijanja odrezkov okrog orodja ali vretena so znan problem pri finem izstruževanju. CoroBore 826 HP usmerja visokonatančen curek hladilne tekočine na rezalni rob za učinkovito obvladovanje in lomljenje odrezkov, ki se nato preprosto odstranijo iz luknje. Skupaj z uporabniku prijazno koračno skalo za nastavljanje pre­mera je nastalo popolno orodje za natančno fino izstruževanje. CoroBore 826 HP je idealno orodje prve izbire za fino izstruževa­nje v območju od 36 do 1260 mm. Op­timizirano je za ponovljivost procesov ter zagotavlja odlično kakovost površin in ozke tolerance. Da bi uporabnikom olajšali iskanje rešitev za fino izstruževanje CoroBo­re 826 HP, ki optimalno izpolnjujejo obstoječe zahteve, so pri Sandvik Coro­mantu pripravili tudi montažne kom­plete za širok razpon premerov lukenj. Integrirana rešitev Coromant Capto® je idealna za izstruževanje manjših pre­merov od 35,45 do 91,65 mm, medtem ko je za premere od 91,35 mm do 154,65 mm optimalna rešitev modularna izvedba z notranjo protiutežjo. Za izstruževanje velikih premerov od 154 do 1260 mm se lahko kombinira ločena glava za fino izstruževanje s fleksibilnim sistemom XL za specifične potrebe pri obdelavi. www.sandvik.coromant.com Aplikacija Ifind z vsemi spletnimi servisi Sandvik Coromant Sandvik Coromant je združil vse svoje spletne servise v novo aplikacijo Ifind. Z njo si bodo nabavniki, inženirji in operaterji strojev lahko kadar koli priklicali najboljšo podporo za svoje proizvodne procese. Pri vsakodnevnih proizvodnih operacijah so vedno zaželene kar se da preproste rešitve. Sandvik Coromant lahko zdaj z novo aplikacijo Ifind ponudi uporabnikom obširne informacije o svojih izdelkih, storitvah in znanju. »Brezplačna aplikacija Ifind omogoča dostop do vseh vsebin na spletnem mestu Sandvik Coromant, programa za iskanje primer­nih orodij, več kot 30 publikacij in katalogov ter 10 aplikacij,« našteva Shabir Chagan, direktor digitalnega programa pri Sandvik Coromantu. »S funkcijo mobilne trgovine in možnostjo neposre­dnega stika s Sandvik Coro­mantom imajo uporabniki v eni aplikaciji pokrit celoten proces oskrbe z orodji, od izbire do naročanja.« Aplikacija Ifind ponuja vse­bine, kot so podatki o orodjih, priporočila, razpoložljivost in cene. Uporabniki bodo lahko dostopali tudi do pomembnih podatkov o svojih naročilih, funkcije sledenja pošiljk in sprememb. Inženirjem bodo na voljo CAD-podatki in 3D-modeli, podatki o rezalnih parametrih, aplikativno znanje, urniki seminarjev ter informacije o nadome­stnih orodjih in delih. Aplikacija Sandvik Coromant Ifind je na voljo v trgovinah iTunes in Google Play. »» V novi aplikaciji Ifind so na voljo vse informacije o izdelkih, storitvah in znanju iz Sandvik Coromanta Stroji za vrtanje in vrezovanje navojev s 3D ravnotežno roko ›› VT vrezovanje navojev M3-M36 Stroj za vrezovanje navojev z aluminijasto pregibno roko. Izvedba VT/VTS s trojno pregibno roko, z dosegom do 1900 mm. Opremljen je s pnevmatskim motorjem in pripravno grupo za nastavitev momenta vrtenja. Vrtljiva glava omogoča delo v vseh položajih, za poravnavo glave služi magnet. Plinski blažilniki ter zglobi s krogličnimi ležaji omogočajo uravnoteženo in tekoče gibanje. Varnostna sklopka za vrezovanje sle­pih navojev. Možnost vijačenja vijakov M4–M10, z nastavitvijo momenta 1,8–35 Nm. DRILLTRONIC vrtanje 1-16mm, M3 - M20 Drilltronic je edinstven stroj, opremljen s pregibno roko, ki omogoča vrtanje in vrezovanje navojev. Pregibna roka omogoča veliko delovno površino in prilago­dljivost. Toga konstrukcija roke ter pnevmatska blokada položaja roke omogočata visoko točnost med delom. Brezkrtačni BL motor z brezstopenjsko regulacijo vrtljajev zagotavlja tih tek in dolgo življenjsko dobo. Stroj je lahko opremljen z elektronskim koordinatnim sistemom VAPS, ki preko enostavnega vmesnika in LCD zaslona na dotik omogoča nastavitev koordinat izvrtin in vrtljajev za serijsko proizvodnjo, brez zamudnega nastavljanja točk. Sniper vrezovanje navojev M2-M14 Stroj za vrezovanje navojev z aluminijasto pregibno roko. Opremljen je z električnim brezkrtačnim BL motorjem, z elektronsko nastavitvijo vrtljajev, 230 V / 50 Hz. Polna hitrost pri vrtenju v levo. Uravnoteženo in tekoče gibanje. Varnostna sklopka za vrezo­vanje slepih navojev. Energe d.o.o. • Cesta na Brdo 85, 1000 Ljubljana • 01/2561056 • info@energe.si • www.energe.si ›› ›› Specializirana orodja in strategije strojne obdelave materialov ISO-S Mag. Teun van Asten Inovativna tehnologija in inženiring poganjata napredek ključnih industrij za proizvodnjo delov za medicino, letalstvo in proizvodnjo električne energije. Za izdelavo majhnih sestavnih delov v teh industrijah so potrebni materiali, zelo odporni proti toploti in obrabi, izjemno trdni, kakovostni in zanesljivi. Odličen primer takih materialov so zlitine ISO-S, natančneje toplotno odporne superzlitine (HRSA) na osnovi niklja, kobalta in železa ter titani. Zaradi odpornosti proti toploti in koroziji, moči in nepolzenja so ti materiali nadvse primerni za uporabo v številnih kritičnih aplikacijah. Prednosti zlitin spremenijo tudi lastnosti strojne obdelave, kot jih poznamo pri običajnih železih in jeklih. Strojna obdelava materialov ISO-S je izziv, saj zlitine slabo prevajajo toploto – temu pravimo nizka toplotna prevodnost. Toploto, ki nastane pri strojni obdelavi (od ~1100 do 1300 stopinj Celzija), absorbirata orodje in obdelovanec, namesto da bi se odstranila z rezanimi ostružki. Zato se skrajša obstojnost orodja in deli se lahko deformirajo. Zlitine pri strojni obdelavi tudi rade otrdijo zaradi obremenitve in kaljenja, kar poveča rezalne sile in še dodatno skrajša obstojnost orodja. Le­pljivost teh materialov nadalje povzroča nenadzorovano nabiranje oblog na robu in nastanek zarez. Tako lepljivost imenujemo duktil­nost in je značilna za mnogo mehkih materialov, kot je aluminij. Zaradi težavnosti strojne obdelave materialov ISO-S in stro­škov za dele si proizvajalci prizadevajo izboljšati strojno obdelavo predvsem z osredotočanjem na zanesljivost in kakovost kompo­nent, krajšanje časa cikla pa je na drugem mestu. Za optimiziranje koristi teh visokozmogljivih zlitin so potrebna napredna orodja in strategije uporabe. Proizvajalci orodij natančno prilagajajo orodja in tehnike, da bi zagotovili produktivne in zanesljive rešitve za posamezne industrijske aplikacije. Uporaba v medicini Da bi medicinski vsadek pravilno deloval in ga telo ne bi zavrni­lo, mora biti kemijsko inerten in zaradi telesnih tekočin popol­noma odporen proti koroziji. Materiali ISO-S so zaradi biološke združljivosti in odpornosti proti koroziji odlična osnova za razne ortopedske, zobozdravstvene in druge medicinske komponente. Proizvodnja medicinskih vsadkov se naglo povečuje. Povprečna starost populacije v industrijskih predelih se viša, kot se veča tudi povprečna teža populacije. Neposredna posledica teh dejavnikov je obraba kolenskega in kolčnega sklepa ter povpraševanje po vsad­kih. Povečala se je tudi priljubljenost zobozdravstvenih vsadkov, ljudje namreč več pozornosti posvečamo lepoti in zdravju zob. Komponenti vsadka za koleno Vsadek za koleno sestavljata dve osnovni komponenti. Femoral­na komponenta posnema zaobljeno izboklino kondila na koncu stegnenice in je pritrjena na stegensko kost ali femur. Femoralna komponenta se odpira na polimerno čašico, ki počiva na drugi osnovni komponenti, titanovem pladnju, pritrjenem na vrhnji del golenice ali tibije. Zaradi slabega prenosa toplote materialov ISO-S je pri večini postopkov strojne obdelave treba uporabljati hladilno sredstvo. Toda upravni organi so za področje medicine določili ostra pravila glede onesnaženja s preostanki hladilnega sredstva ter zahtevajo najstrožje in dolgotrajno čiščenje. Zato proizvajalci orodij razvijajo načine suhe strojne obdelave medicinskih delov brez hladilnega sredstva in emulzije. Seco je razvil postopke za strojno obdelavo tibijalnih pladnjev iz titanove zlitine Ti6Al4V brez hladilnega sred­stva s posebnimi čelnimi rezkarji za T-utore in oblike. Postopek se izvede v manj kot desetih minutah, zagotavlja dobro obstojnost orodja, izdelke odlične kakovosti in neonesnažene dele. Asortiment izdelkov Jabro, ki vsebuje štiri rešitve po meri in dve standardni, je zelo primeren za proizvajalce medicinskih delov, ki obdelujejo tibijalne pladnje. Učinke slabega prenosa toplote zlitin ISO-S poskušajo ublažiti z nadomeščanjem brušenja s strojno obdelavo. Toplota, ki nastane pri dolgotrajnem brušenju, lahko obremeni del in ga deformira. Eden od proizvajalcev je ugotovil, da so bile femoralne komponen­te kolena po brušenju pogosto napačnih dimenzij, zato je bil delež odpadkov kar od 20- do 30-odstoten. Da bi rešili težavo, so Secovi aplikacijski inženirji razvili pet­stopenjsko metodo obdelave femoralnih komponent na centru za strojno obdelavo. Postopek uporablja krogelne čelne rezkarje in pripravo za dele s sistemom za vpetje s središčno luknjo, ki omogoča vrtenje dela med obdelavo. To kopirno rezkanje je zelo primerno za manj stabilne postavitve vpetja delov, ki se pogosto uporabljajo pri izdelavi teh kompleksnih 3D-delov. Pri celotnem postopku traja rezanje približno sedem minut. Po obdelavi je potrebno samo poliranje, ki pa traja manj časa kot prej, ko se je izvajalo po brušenju. Majhni zobozdravstveni deli Posebne metode strojne obdelave lahko pripomorejo k premosti­tvi izzivov strojne obdelave materialov ISO-S. Strategije rezkanja z velikimi pomiki (glejte stransko vrstico) omogočajo produktivnost in dolgo obstojnost orodja. Pri grobi obdelavi zobozdravstvene komponente iz jekla CoCr je bil uporabljen rezkar premera 3 mm JHF 180 iz Secove linije čelnih rezkarjev Jabro pri hitrosti pomika­nja 4,000 mm/min z aksialno globino reza 2 mm, radialno globino reza 0,2 mm in s hitrostjo rezanja 66 m/min. Pri zlitini kroma in kobalta je bila življenjska doba orodja 175 minut. Številne majhne medicinske in zobozdravstvene komponente se strojno obdelujejo na kompaktnih centrih za strojno obdelavo pri velikih hitrostih v laboratorijih in zobozdravstvenih ordinacijah. Majhni rezkarji, ki jih uporabljajo ti stroji, morajo biti zasnovani tako, da so kos zelo spremenljivim obremenitvam pri odvajanju odrezkov, ki so značilne za izdelavo profilov na majhnih vsadkih in drugih delih. Zato je Seco razvil rezkarja Jabro Mini JM905 in JM920. Orodji sta na voljo v 4-reznih različicah premera 0,1–2,0 mm z velikimi dolžinami izpetij do 16 x D. Kljub majhnosti orodji odlikujeta moč in stabilnost, ki sta potrebni za proizvodnjo posebnih majhnih delov, njune dimenzije pa izpolnjujejo zahteve standardnih obdelovancev. Proizvodnja električne energije Materiali ISO-S se vedno pogosteje uporabljajo tudi v svetovni industriji proizvodnje električne industrije. Kljub trenutnemu po­udarku na zelenih virih energije, kot so veter, voda in sonce, se več kot 60 odstotkov svetovne električne energije proizvede iz goriv. Pri večini te proizvodnje električne energije se uporabljajo plinske in parne turbine. Potekajo tudi prizadevanja, da bi turbine naredili učinkovitejše. Močne, vendar izjemno lahke titanove turbine na primer zmanjšajo centripetalne sile pri visokem številu vrtljajev na minuto v spodnjem kompresijskem delu turbine, zato je vrtenje hitrejše. Poleg titanovih komponent se v zgorevalnem delu upora­bljajo deli HRSA, ki so primerni za višje temperature, potrebne za učinkovitejši motor. Novejše zlitine, večji izzivi V prizadevanju za učinkovitost in večjo zmogljivost se zlitine ISO-S nenehno razvijajo. Proizvajalci kovin razvijajo take, ki so primerne za vedno zahtevnejše aplikacije. Uveljavljene zlitine HRSA, kot sta nikljeva Inconel 738 in kobaltova SFX414, so bile zasnovane za uporabo pri temperaturi 850–1200 stopinj Celzija. Nekatere od najnovejših zmesi HRSA, kot sta GTD 262 in Rene 108, so namenjene uporabi pri temperaturi 1200–1600 stopinj Celzija. Nove zlitine so toliko večji izziv za strojno obdelavo. Seco je nedavno sodeloval pri izdelavi nove zmogljivejše zlitine za uporabo v statičnih komponentah turbin za proizvodnjo električne energije. Večja odpornost materiala proti toploti je otežila strojno obdelavo; doseči je bilo mogoče le hitrost rezanja 18 m/min, pri referenčnem materialu Inconel 718 pa je hitrost običajno 25–35 m/min. Obstoječe orodje se je izrabilo po samo enem segmentu turbine (dolžina rezanja 320 mm), proizvajalec turbin pa je želel orodje z daljšo obstojnostjo. Seco je razvil poseben rezkar na osnovi geo­metrije orodja Jabro 780 z dvojedrno zasnovo, ki zagotavlja večjo stabilnost v zahtevnih pogojih rezanja. Orodje je bilo uporabljeno pri prvotnih parametrih: hitrosti rezanja 18 m/min, s pomikom na zob 0,015 mm in hitrostjo pomikanja 43 mm/min. Strojno je obdelalo dva segmenta turbine (640 mm), kar pomeni 100-od­stotno daljšo obstojnost. Z zmanjšanjem hitrosti rezanja na 16 m/min in povečanjem pomika na zob na 0,017 mm je aplikacijskim inženirjem uspelo obstojnost orodja dodatno podaljšati na 800 mm (150-odstotno podaljšanje). Letalske komponente Zlitine HRSA ohranijo moč pri visokih temperaturah in so izjemno odporne proti vročini in koroziji, zato predstavljajo do 50 odstotkov teže sodobnega letalskega motorja. Materiali ISO-S se v letalskih turbinah uporabljajo podobno kot pri turbinah v proizvodnji električne energije. Vendar so tolerance v letalstvu pogosto manjše. Seco na primer razvija posebna orodja za strojno obdelavo profila korenin turbinskih lopatic v obliki smre­čice. Toleranca profila korenin za nekatere aplikacije v proizvodnji električne energije je 10 mikronov, za nekatere profile v letalstvu pa znaša le 0–5 mikronov (0,0–0,005). Strukturni titan Titan se zaradi moči in izjemne lahkosti ne uporablja le v nizkotemperaturnih delih turbine, temveč tudi v strukturnih letalskih delih, kot je pristajalno podvozje. Po naravi so komponente pristajalnega podvozja masivne in močne, pri izdelavi iz standardnih materialov pa tudi zelo težke. Novejše, lažje in močnejše titanove zlitine, ki se uporabljajo za izdelavo lažjega pristajalnega podvozja, je težje strojno obdelovati kot starejše titanove zlitine. Ena nedavno razvitih je titanova zlitina 5553, tako poimenovana, ker vsebuje po 5 odstotkov aluminija, molibdena in vanadi­ja ter 3 odstotke kroma. Prednost titanove zlitine 5553 je velika natezna trdnost, 1160 MPa, medtem ko pri referenčnem materialu Ti6Al4V znaša 910 MPa. Večja natezna trdnost omeji hitrost rezanja na 50 odstotkov nižjo raven, kot je značilna za Ti6Al4V. Večslojne zlitine Že eno vrsto materiala ISO-S je težko strojno ob­delati, dva različna materiala skupaj pa predstavljata še večji izziv. Za nekatere aplikacije v letalstvu strojno obdelujejo kompo­nente iz slojev raz­ličnih materialov. Tak »sendvič« ali »hibrid« je treba obdelati z zado­stnim odvajanjem odrezkov ter brez vibracij in vrezov. Običajen primer je kombinacija titana in nerjavne­ga jekla. Materi­ala imata nekaj skupnega: oba sta razmeroma močna in lepljiva, saj se odrezan material rad prime čelnega rezkarja. Secova rešitev za strojno obdelavo no­silca motorja iz titanove zlitine 6Al4V in avstenitnega nerjavnega jekla je karbidno orodje Jabro JHP 770, ki je zasnovano posebej za strojno obdelavo titana in ga odlikujejo natančen razmik med vijačni­cami, krožna oblika in posebno oblikovan prostor za odrezke. Vdelan ima kanal za hladilno sredstvo za zmanjševanje nalaga­nje obdelovanca in odvajanje ostružkov. Pri strojni obdelavi večslojnih materialov se orodje najprej pomakne skozi ner­javno jeklo in nato titan. Pri vsem smo upoštevali parametre za material, ki ga je težje strojno obdelati (titan). Uporabili smo nizko toplotno prevodnost zlitine in uporabili zmerno hitrost rezanja 50 m/min, hitrost pomika 0,036 mm/vrt in globino reza 3 mm, s spuščanjem v krožni interpolaciji.. Alternativa je orodje iz hitroreznega jekla Kljub prednostim v številnih primerih karbidna orodja niso edino sredstvo za učinkovito strojno obdelavo materialov ISO-S. V nekaterih primerih so rezkarji iz hitroreznega jekla produktivnejša in stroškovno učinkovitejša izbira. Mnogo velikih letalskih komponent, kot so deli pristajalnega podvozja, je strojno obdelovanih iz trdnih palic iz titana ali nerjavnega jekla. Pri teh delih lahko viso­kozmogljiva orodja iz hitroreznega jekla s premerom do 50 mm odvzamejo velike količine materiala. Orodja iz hitroreznega jekla so zelo primerna za uporabo s stroji z nizkim številom vrtljajev in velikim zate­znim momentom za učinkovito grobo, pa tudi fino obdelavo titanov in nerjavnega jekla. Zaradi zmožnosti velikih preme­rov in širin reza ta orodja omogočajo konkurenčne odvzeme kovine pri manjših hitrostih kot karbidna orodja. Primer naprednega orodja iz hitrorezne­ga jekla je rezkar Jabro JCO710 HSS-Co z 8-odstotno vsebnostjo kobalta in trdoto 67 HRC. Ima polirane žlebove za zmanjševa­nje trenja in nabiranja oblog na robu ter spremenljivo geometrijo profila za lahko rezanje in zmanjšanje tveganja tresenja, ki povzroča nesprejemljivo grobost površine. Ko je te rezkarje uporabil proizvajalec veli­kih titanovih delov, je bila življenjska doba orodja več kot 800 minut. Sklep Proizvajalci želijo pri strojni obdelavi materialov ISO-S v kritičnih aplikacijah vrhunsko kakovost, zanesljivo doslednost in produktivnost. Proizvajalci kovin razvijajo nove zlitine za vedno zahtevnejše visokozmogljive aplikacije, izdelovalci rezalnih orodij pa snujejo nove materiale in strategije rezalnih orodij za premostitev izzivov strojne obdelave materialov ISO­-S, da bi proizvajalci na področju strojne obdelave lahko dosegli, kar želijo. www.secotools.com Mag. Teun van Asten • Inženirske in tržne storitve programa rezkarjev iz karbidne trdine, Seco Tools • www.secotools.com ›› Strategije rezkanja materialov ISO-S ›› Natančno zasnovane kombinacije orodij in strategij rezanja omogočajo produktivno in stroškovno učinkovito strojno obdelavo materialov ISO-S. Eden od pristopov je rezkanje z velikimi po­miki, pri katerem se rezalne sile prenesejo iz radialne v aksialno smer; majhne globine reza so združene z velikimi pomiki. Nastaja­jo tanjši ostružki, ki odnašajo toploto od rezalnega roba, rezalne sile pa se zmanjšajo, zaradi česar je manj vibracij, strojna obde­lava pa stabilnejša. Poleg zmanjševanja na­stajanja toplote in podaljševanja življenjske dobe orodja ima rezkanje z velikimi pomiki tudi izjemno zmožnost odvajanja kovine; to je do 200, 300 odstotkov hitrejše kot pri tradicionalnem rezkanju. Rezkanje z velikimi pomiki je mogoče uporabiti pri različnih orodjih. Seco iz svoje globalne linije čelnih rezkarjev Jabro pre­dlaga na primer orodja JHF180, zasnovana za strojno obdelavo trših jekel ter zlitin iz kobalta in kroma z 48–62 HRC. Ta orodja imajo tog 0,9-stopinjski konusni vrat, ki zmanjša odklon orodja, omogoča rezkanje v globljih vdolbinah in izboljša končno ka­kovost površine. Orodja so zasnovana tako, da ostružke meče stran od rezalnega roba. Primerni so za rezkanje z velikimi pomiki, kot so plano rezkanje, obdelava utorov, vstopanje pod kotom, vijačna interpolacija in strojna obdelava z izravnavanjem Z. Ostale strategije rezkanja materialov ISO­-S so odvisne od posameznega postopka, materiala obdelovanca in razpoložljivega stroja. Običajni pristop uporablja ravnoves­je 1 – 1 aksialne in radialne globine reza in povprečne hitrosti pomikanja. Visokozmo­gljiva strojna obdelava s posebnimi orodji, kot je Secojeva linija HPM, uporablja velike aksialne globine reza in radialne globine reza polne širine za odvajanje velikih količin kovine. Druga možnost je strojna obdelava pri velikih hitrostih, pri kateri se rezalnik pomika pri dokaj majhnih radialnih in veli­kih aksialnih globinah reza. Pri tem načinu je mogoče uporabljati večje hitrosti rezanja in tako povečati produktivnost. Učinkovita uvedba različnih strategij strojne obdelave je odvisna od kombinacije dejavnikov, kot so zmožnosti uporabljenih orodij za strojno obdelavo in sistem CNC, ki bo uporabljen za velike programe in datoteke, potrebne za izvedbo postopkov strojne obdelave. Strojna obdelava titana ima posebne zah­teve glede postopkov in orodij. Z uporabo zmernih hitrosti rezanja se izognemo nastajanju prekomerne toplote, ki lahko spodbudi kemično reakcijo med orodjem in obdelovancem. Po možnosti se upora­blja hladilno sredstvo. Ostri rezalni robovi zmanjšujejo rezalne sile, saj omogočajo rezanje ostružkov z obdelovanca. Primerne so tudi strategije velikih pomikov. Orodja z vpenjalnimi kleščami SCHÖTTLI Za večjo zanesljivost, svobodo pri oblikovanju izdelka in uporabniku prijazno vzdrževanje ›› Orodja za izdelavo pokrovčkov steklenic za vodo in brezalkoholne pijače so kompaktni in visokozmogljivi sistemi, ki morajo izpolnjevati najstrožje zahteve po produktivnosti, varnosti proizvodnje, kakovosti in zanesljivosti. Orodja z vpenjalnimi kleščami SCHÖTTLI ponujajo največjo svobodo pri oblikovanju geometrije navojnih pokrovčkov, izdelujejo pokrovčke s posebnimi kakovostnimi zahtevami, hkrati pa so zelo produktivna in enostavna za vzdrževanje. Vpenjalne klešče pri razka­lupljanju skrbijo za to, da so vsi pritrdilni mostički garancijskega tra­ku (traku TE) geometrijsko absolutno identični. Ta značilnost prinaša prednosti tako za polnilce pijač kot za uporabnika. Konstantna in po celotnem obsegu enakomerna geometrija pri­trdilnih mostičkov ponuja več prednosti. Po eni strani omogoča ne­moteno zapiranje steklenic na polnilni liniji, saj se garancijski trak raztegne enakomerno. Tako so vsi pritrdilni mostički obremenjeni enakomerno in ne more priti do trganja šibkejših povezav. Za proces polnjenja je zelo pomembno, da ne prihaja do motenj pri zapiranju. Od enakomernosti povezovalnih mostičkov ima korist tudi uporab­nik – garancijski trak se pri prvem odpiranju pokrovčka odtrga zelo enakomerno. Homogeno odpiranje varuje pred manipulacijami in daje potrošniku gotovost, da uživa v visokokakovostnem izdelku iz varne embalaže. Še več gnezd v orodju Vedno lažji oz. tanjši pokrovčki postavljajo stroge zahteve glede toleranc, ki jih je možno izpolniti le s 100-odstotno procesno zane­sljivimi proizvodnimi sredstvi, natančno nastavitvijo proizvodnega sistema, ki je sestavljen iz orodja in stroja za brizganje plastike, visoko produktivnostjo, maksimalno ponovljivostjo in ohranitvijo točnosti mer. Integriran videonadzorni sistem z optičnim preverjanjem po­krovčkov skrbi za to, da se pri že tako skoraj ničelni stopnji izmeta ne dobavi niti en škartni izdelek. Zahteve po kakovosti in gospodarnosti proizvodnih sistemov bodo vedno večje tudi v prihodnje. Če so bila pred leti standard še 48-gnezdna orodja, so se do danes že uveljavila orodja s kar 96 gnezdi. Velik kitajski polnilec pijač stavi na 96-gnezdna orodja z vpenjalnimi kleščami Značilen primer razvoja v smeri vse večjega števila gnezd na orod­je je tudi eden od največjih polnilcev mineralne vode na Kitajskem, ki je že vrsto let redna stranka pri Schöttliju in je za izdelavo pokrovčkov tipa 30/25 za negazirano vodo najprej kupil 48-gnezdni sistem. Naza­dnje so naročili že več kot 10 visokozmogljivih orodij v 96-gnezdni izvedbi, ki izdelujejo lahke pokrovčke z maso, manjšo od 2 g. Tudi pri teh naročilih se je izkazalo, da lahko orodja SCHÖTTLI z vpenjalnimi kleščami proizvajajo pokrovčke z boljšo kakovostjo kot sistemi za prešanje in tradicionalna drsniška orodja. Prednost vpenjalnih klešč pred rezanjem Brizganje plastike v orodja z vpenjalnimi kleščami se s kakovostjo izdelkov izkaže še posebno v primerjavi s procesom prešanja, saj od­pade zamudno rezanje garancijskega traku v dodatnem koraku pro­cesa. Pri prešanju je treba namreč posamezne pokrovčke voditi mimo nožev, ki se vrtijo z velikim številom vrtljajev in delno prerežejo prej še zaprti garancijski trak. Ta proces je zelo odvisen od kakovosti no­žev, še posebno od njihove ostrine in globine reza. Vpenjalne klešče se pri razkalupljanju pokrovčkov v nasprotju z drsniki odpirajo enakomerno v vse smeri in sprostijo povezovalne mostičke garancijskega traku. Vpenjalne klešče se za čiščenje demon­tirajo in montirajo kar na samem orodju. www.schoettli.com INTERVJU: DR. IVAN POUPYREV Z Googlom ustvarjamo novi svet Jernej Kovač Dr. Ivan Poupyrev je znanstvenik, inovator in dizajner, ki ga vznemirjajo nove brezmejne oblike znanosti, interaktivnega dizajna in tehnologij. Večkrat nagrajeni vodja tehničnega programa podjetja Google ATAP – Googlove projektne skupine za napredne tehnologije – je zadolžen za nove ideje, koncepte in raziskovalne smernice zlasti v zelo zgodnji razvojni fazi. »» Dr. Ivan Poupyrev: »Naš odnos s tehnologijo je precej zapleten. Že več desetletij, stoletij jo slavimo, občudujemo, podpiramo, vseskozi pa mislimo, da nas bo uničila. Pravzaprav ne razumem, kako tehnologija uničuje človeka. Tega ne razumem, saj pravzaprav že 150 let izpolnjuje enake naloge.« Google ATAP je majhna skupina piratov, vernikov, ustvarjalcev, ki počnejo tisto, v kar verjamejo. Odločili so se za prihodnost. Foto: Florian Voggeneder Googlov interni tehnološki inkubator ima povsem proste roke pri svojem razvojno-raziskovalnem delu, kjer lahko uporabljajo neobičajne in neustaljene metode za dosego rezultatov. Rezultat dela je lahko tudi »le« ideja ali ideja, ki na trg uvaja nov izdelek, ali izkušnja, ki navdihuje nove raziskovalne smernice. Dr. Poupyrev, čigar formalna izobrazba je povezana z uporabno matematiko in inženirstvom, v Google ATAP usmerja prizadeva­nje strokovnjakov, ki se osredotočajo na interaktivne tehnologije in dizajn digitalnega življenjskega sloga prihodnosti. Na simpo­ziju Festivala Ars Electronica 2016 je večkrat pokazal, da njegova dejanja prehitevajo misli, in tudi besede ne dohajajo miselnega toka. Njegov raziskovalni fokus je izumljanje novih tehnologij, ki mešajo fizične in digitalne stvarnosti v napravah in predmetih za vsakodnevno rabo ter življenjskem okolju v velikem obsegu. Njegova področja raziskovanja obsegajo pretežno virtualno in razširjeno resničnost, haptiko, senzoriko in aktuatorje, interaktivne biološke materiale, pridobivanje energije, 3D-tiskanje in dodajalno proizvodnjo. Tradicionalni pristopi upravljanja raziskav in razvoja sicer po­gosto vodijo k razvojnim, ne pa nujno tudi prebojnim inovacijam. Prav te trajnostne prebojne inovacije so ključne za uspeh. Jernej Kovač: Vaša nekdanja vodja na Google ATAP Regina Du­gan je izjavila, da je inoviranje pravzaprav disciplina. Disciplina prebojnih inovacij velikega potenciala, ki spreminja industrije in pomaga ustvarjati želene izdelke, storitve, procese. Se z nekdanjo sodelavko strinjate? Dr. Ivan Poupyrev: Seveda. Absolutno. JK: Trenutno ste odgovorni za projekta Soli in Jacquard. Levi's Commuter x Jacquard by Google bo na trgu spomladi prihodnje leto, kajne? IP: Intenzivno delamo na tem. Trenutno vse poteka po načrtih in čeprav vse kaže, da bo izdelek na trgu v predvidenem roku, pa še vedno poskušamo narediti vse, da bodo naši potrošniki deležni najboljših izkušenj. Gre za popolnoma nov izdelek, zato še zmeraj ugotavljamo kakovost storitve, izvajamo teste uporabniških izkušenj in izboljšujemo številne podrobnosti, denimo podporo za stranke. JK: Kako se bo vaš izdelek razlikoval od drugih razpoložljivih nosljivih tehnologij? IP: Naj poudarim, da mi še nismo na trgu. Še zmeraj smo v pri­pravljalni fazi in čaka nas skoraj leto dni, preden bomo konkurirali na prodajnih policah. To obdobje bomo nedvomno izkoristili za nekaj popravkov. Največja razlika in naša prednost je, da oblačila ni ustvarilo podjetje potrošniške elektronike, tako da gre za prido­bitev tekstilne industrije, in nosljiva elektronika bo postala del tega, kar nosimo na telesu. Ni treba izbirati med oblačilom, na primer jakno in nosljivo elektroniko. Gre za kombinacijo obojega. Gre za popoln kombinirani izdelek. Ko boste zavili v trgovino, vas bo na istem mestu čakal izbor med običajnim in nekakšnim interak­tivnim jopičem. Pomembno pa je, da se boste odločili za nakup jopiča, oblačila, ne tehnološkega orodja. JK: Kaj je bilo v procesu nastajanja najtežje in kaj je bilo naj­večji izziv? Kot pravite, gre navsezadnje le za običajno oblačilo z dodatkom v obliki napredne tehnologije. IP: Potrošniška elektronika in industrija oblačil sta bili doslej po­polnoma ločeni. Delovali sta nepovezano, z različnimi dobavnimi verigami, drugačnimi proizvodnimi procesi in procesi oblikovanja. Razlikovali sta se tudi v načinu delovanja in poslovanja. Tudi iz­vedbeni roki, načini dostave ter razvojne faze in cikli se razlikujejo. Največji izziv je bilo časovno usklajevanje, skupno načrtovanje ter povezovanje del in nalog. To je res težka naloga, ki še zmeraj pred­stavlja velik izziv. Pravzaprav je to kar stalni proces, saj še zmeraj ugotavljamo učinkovite postopke. Drugi izziv je poskus prilagodi­tve elektronike oblačilom. To je izjemno občutljiv proces in resna problematika. Oblačila so prožna, prilagodljiva, oblačila so ohla­pna, upoštevati je treba številne dejavnike, denimo sociokulturne in medgeneracijske razlike, modne zapovedi in podobno. Tu ne gre le za kos plastike, kjer je izdelek pravzaprav ustaljen, vse se vstavi v izdelek in notranjost se več ne premika. Vse je tako ohlapno, tako da smo se morali osredotočiti na to, kako lahko ustvarimo zanesljiv kos elektronike na tako upogljivem in organskem materialu. To je velik izziv. JK: V vašem projektu Soli je nova tehnologija zaznavanja še vedno znanstvenoraziskovalni projekt v nastajanju, mar ne? IP: Tako je. JK: Kdaj ste zasnovali ta projekt in v kateri razvojni fazi je trenutno? IP: Idejo Soli sem zasnoval, no, pojasnil bi, da sta na odločitev pomembno vplivala dva dejavnika – kot raziskovalec, tehnološki znanstvenik in dizajner se zelo zanimam za ustvarjanje nove kate­gorije senzorjev. Želel sem ustvariti senzorni pristop za zaznavanje gest in človeške prisotnosti, saj je kreiranje popolnoma novih sen­zorjev izjemno optimistično in hkrati vznemirljivo dejanje. Novi senzorji zelo redko nastanejo, očitno le s tem namenom. Senzorje v večini potrošne elektronike uporabljamo že od 20 do 100 let, torej že zelo dolgo. Zelo malo je novosti. Zato smo ustvarili nekaj popol­noma novega. Drugi razlog pa je, da sem želel ustvariti senzor, ki lahko zaznava in naredi revolucijo v gestikularnem zaznavanju ter povleče raziskave in razvoj iz nišnih kinetičnih aplikacij v fizični svet, ki nas obkroža. Motivacija pri tem je bila naslednja: na trgu je vse več naprav, ki imajo zelo majhne displeje ali jih sploh nimajo več. Torej ne udarjamo več po zaslonih oz. vsepovsod ne dodaja­mo več gumbov. Kako torej ustvariti prekinitev v fizičnem okolju, kakšne naprave brez zaslonov na dotik naj ustvarimo? Ob tem moramo biti še vedno sposobni uporabljati isti jezik interakcije skozi raznovrstne naprave. Ljudem se torej ni treba na novo učiti načinov uporabe novih naprav. Soli želimo ustvariti kot ključno platformo, ki omogoča uporabo zelo enostavnih in zanesljivih gest za kontrolo naprav na celoviti ravni – namenjena je denimo termostatom, televiziji, telefonom, pametnim lučem, vodnim škro­pilnikom in podobno. Vse se lahko aktivira in obenem deaktivira z enakimi gestami. JK: Kako se projekt Soli med razvojnimi fazami spreminja glede na začetne osnovne ideje? IP: Ni se spreminjal. JK: Ali res ni doživljal nikakršnih sprememb? IP: Odgovor vzamem nazaj. Projektni koncept in cilj se nista spremenila. Tehnologija pa se zelo hitro razvija in do danes nihče ni naredil radarja, ki ga lahko umesti v uro. Nihče tega še ni po­skusil razviti. Ni knjižnice, ni odprtega CV, ki bi imel računalniško vizijo, ki omogoča programiranje vaše lastne vizije. Ni papirjev, knjig, člankov. Nihče ne ve, kako se te zadeve ustvarja. To je popol­noma novo področje. Zato temu namenjamo zelo veliko truda, da bi razvili tehnologijo in njen razvojno-raziskovalni del, ki bi prive­del do stopnje robustnosti, da bi jo lahko uporabili na trgu. Izhajali smo iz enostavnega poskusa dokazati, ali sploh deluje – ali lahko to dejansko ustvarimo. Nato je prišla ideja, ali lahko naredimo čip, kako bo videti programska oprema, kako ustvarimo softverske abstrakcije, ki lahko predstavljajo stvari, ali zadoščajo za zajemanje gest v živo. S kakšnimi gestami to deluje in kaj lahko naredimo, česa ne moremo. Dokler ne ustvarite prototipa in ga preizkusite, v mnogo primerih ne morete odgovoriti na zgornja vprašanja. To je torej proces izgradnje. Na zadnji razvijalski konferenci Google I/O smo Soli umestili v uro, kar je bil naš cilj že od vsega začetka – se­staviti radar in ga vgraditi v uro. Temu zdaj sledi naslednji razvojni korak, povezan zlasti s tehnologijo – kako odstraniti tehnična in produkcijska tveganja, da bi dejansko lahko ustvarili produkt. Tu nas čaka ogromno dela. JK: Kateri so pogoji za delovanje čipa Soli in kakšne so njegove vsaj trenutne omejitve? IP: Postavili ste izjemno kompleksno vprašanje, na katerega nimam enega samega odgovora. Osnovni pogoj za Soli je, da je ne morete pokriti s kovino, moramo delati s plastiko. Ni pa nujno, da je neposredno izpostavljena pogledu, saj jo lahko pokrijemo s plastiko. To pomeni, da lahko s tem izpostavimo različne stvari. V prejšnji verziji čipa je zahteval veliko moči, okoli 1,2 W, tako da ni mogel delovati na baterijo. Naša najnovejša različica, ki jo obliku­jemo skupaj s partnerji, potrebuje bistveno manjšo moč, le okoli 54 mW. Zdaj se zlahka napaja z baterijo. Tako smo rešili toplotna vprašanja. Če imate toliko moči, kjer 1,2 W gori skozi čip, je to resen toplotni problem. Zdaj so ti izginili. Sedaj smo v procesu ustvarjanja novega čipa, prihaja naslednja različica in moramo zagotoviti, da vse deluje, kot smo želeli. Zelo težko je. Druga ome­jitev Soli je zahteva po določeni meri računske moči, sedaj na urah uporabljamo isti čip, kot smo ga uporabili na mobilnih napravah. Seveda pa hočemo zmanjšati računske zahteve, poskušamo, da bi deloval v odprtokodnem programskem orodju Arduinu, a optimi­zacija zahteva svoj čas. JK: Ob ogledu vaših projektov pametne ure in JBL Harman se zdi, da zaslon na dotik za polno delovanje izdelkov oz. spremem­be funkcionalnosti pravzaprav ni več potreben in se umika v zgodovino. Za kaj pravzaprav gre? IP: Ljudje v raziskovalnem odboru se poigravajo z gestami že vrsto let, 20, 30, 40 let, torej zelo dolgo. In to do zdaj niti ni bilo zares pomembno. Zdaj pa se vračamo k istemu problemu, ni več displejev in zvočniki so povezani z internetom, veliko naprav je povezanih z internetom. Kako torej lahko komuniciramo z obilico medijev iz naprav, ki nimajo več gumbov, displejev in pri katerih so zvočniki postavljeni v kot in so ljudje v interakciji na daljavo? Tu smo začeli proučevati geste za zvočnike in poskušali smo ustvariti zelo enostavne geste. Kar zadeva glasov, je povsem drugače, ljudje se precej pritožujejo, zato poskušamo ustvariti zelo enostavno gestikularno interakcijo, ki bi razrešila te probleme. JK: Kako bodo ta sistem uporabljali ljudje s posebnimi potreba­mi, denimo gluhonemi uporabniki? IP: Delo, ki ga izvajamo za JBL in Harman, je še zmeraj v zgodnji raziskovalni stopnji. Obe uri sta v fazi izgradnje prototipa, kjer raziskujemo priložnosti. Torej ne govorimo še o izdelkih, dotlej nas čaka še ogromno dela. Razmišljam tudi o vašem prejšnjem izzivu. Pravzaprav bo čip Soli izvrstna rešitev za invalide. Zasloni na dotik dejansko omejujejo, saj uporabnike silijo k enemu načinu rokova­nja. Za pravilno delovanje se je treba dotikati naprav z določeno natančnostjo. Veliko ljudi, ki imajo nevrovaskularne bolezni, težko obvladuje svoje roke, zato bi morali s svojimi gestami uporabljati Soli. Torej mi kreiramo gibe, ki so primerni za uporabnike, name­sto da jih silimo k nenaravnim, neustreznim gibom. Prostoročna gestikulacija daje uporabnikom več svobode pri interaktivnem dizajnu kakor dizajn zaslona na dotik. JK: Kaj predstavlja uspeh v Google ATAP? IP: Glavni cilj je odpremljanje izdelkov. In pred tem seveda uspe­šen prehod od ideje do prototipa in izdelka. JK: Naslednje vprašanje je očitno posledica vašega odgovora. Kaj za vas predstavlja neuspeh? IP: Neodpremljanje izdelkov. (smeh) JK: Znanstveniki in raziskovalci se pogosto več naučijo iz neu­spešnih raziskav, študij, projektov. Vaš projekt mobilnega telefona prihodnosti ARA se je pred kratkim dokončno zaključil. Zakaj je Google preklical razvoj modularnega pametnega telefona? IP: Ne vem in ne morem odgovoriti na vaše vprašanje. JK: Kako pomembne so napake v procesu razvoja idej? IP: Menim, da je najpomembneje biti pripravljen na napake in se jih zavedati. Še zlasti v zgodnjih fazah razvoja, ko ne želiš zgrešiti. Obratno, ne bi smeli bati se zgrešiti. Napake so v redu, vendar pod dvema pogojema. V Silicijevi dolini pravimo, da moraš zgrešiti hitro. To je pomembno. Drugi pogoj je zavedanje, če zgrešiš, je bistveno poiskati vzroke dejanja. Do hudih težav v projektu pride, če napake delamo oz. ponavljamo daljše obdobje in se tega ne zavedamo. Na koncu pa niti ne vemo vzrokov teh dejanj. JK: Prihodnosti ne oblikujejo ljudje, ki vanjo ne verjamejo. »Bodi okreten, uren, nagel, vendar ne hiti,« je izjavil nekdanji košarkarski trener UCLA John Wooden. Od kod vi črpate ideje in kako je videti vaš kreativni proces? IP: Svoj pristop črpam iz znanosti in umetnosti. Ko sem bil majhen, sem bral veliko knjig o raziskovalcih, posameznikih, ki so odšli na odprave na Antarktiko in v Afriko ter odkrivali nove kraje in reči. Tem ljudem je skupno, da nihče od njih ni vedel, kaj bodo na svojih odpravah odkrili. Vodil jih je proces odkrivanja. Slednje­ga pa vodi srečno naključje. Srečno naključje je aktivna veščina, ne gre za povsem naključno stvar, temveč za veščino iskanja stvari, ki jih želiš doseči. Srečno naključje je tudi moja oblikovalska tehnika. Sem kot raziskovalec, ki želi doseči Severni pol, vendar ne ve, kaj ga tam čaka, morda še nihče ni bil tam in bo on prvi, morda ne ve, kaj bo tam našel, vendar gre kljub vsemu na svoj cilj in poskuša rešiti težave na poti. Tudi jaz imam začrtano smer, vem, kam me vodi pot, a ne vem, kaj bom tam odkril. Poskušam se ne odločiti, kaj bom tam odkril. Veliko raziskav se že vnaprej odloči, kakšen bo končni rezultat, in vse skupaj je zelo dolgočasno, nenavdihujoče in nepresentljivo. Če veste, kaj boste na koncu odkrili, potem to sploh ni vredno odkritja. Nihče ne bo presenečen. Če veste, kaj boste storili, bodo to vsi vedeli. Zato je tako veliko dolgočasnega raziskovalnega dela vsepovsod okoli nas. Prave stvari so stvari, ki jih odkrijemo in o njih nismo nikoli razmišljali. To ustvarja prese­nečenje in začudenje za vas in za vse naokoli. To resnično potiska tehnologijo naprej. JK: Kako pa rešujete nepričakovane situacije? IP: Ne rešujemo jih. Mi zavestno stremimo po tem, da zaide­mo v nepredvidljive položaje in stanja. To je pravzaprav naš cilj in nikakor ne problem. Če ste v začetni fazi raziskav in razvoja, potem najbrž želite biti nekje v nepričakovanem, kajne? Vaš cilj je dejansko iskanje, ne izogibanje nepričakovanim situacijam. In ko ste tam, zadevo raziščete. V tem primeru izzovete sposobnost in ustvarjalnost uporabe inženirskih znanj in kreativnega procesa. JK: Najhitrejši ni vedno zmagovalec. Najbolj odločni in podpi­rani pač. Pa vendar, kaj vam pri vašem delu pomenijo hitrost, gibčnost in dojemljivost? IP: Hitrost, agilnost, mislim, da moramo delati hitro. To je najpo­membnejše. Hitrost je najpomembnejša. Okna priložnosti se stalno odpirajo in zapirajo, odpirajo in zapirajo. Odkritje je zdaj tu, jutri pa ne več. Danes si na vrhuncu, jutri zaostajaš za vsemi. Vidimo velika podjetja, ki so se včasih zdela nezlomljiva in nekakšni mo­nolitski bleščeči spomeniki, kot na primer Kodak – kdo bi si mislil, da bo Kodak izginil, kdo bi si mislil, da bo Polaroid izginil, in Nokia, številna enkratna, stabilna podjetja. Zelo hitro se moramo spreminjati, sicer bomo zastareli hitreje, kot si mislimo. Zato je hitrost tako pomembna. JK: V podjetju Google ATAP delujete vizionarji s prebojnimi idejami. Zdi se, da ste vedno korak pred razvojniki. Kako sesta­vljate svojo raziskovalno skupino? IP: Sam ne pravim, da smo vizionarji. Vizionarji pričakujejo neko vizijo. Sam je nimam. Moja pot je vezana na srečna na­ključja, bolj kot neko pričakovanje, kaj se bo zgodilo. Imate dve ločeni stopnji. Prva stopnja je, ko se podate na potovanje, ne da bi vedeli, kaj boste dosegli, imate začrtano smer, vendar se nato ne spominjate, kako ste prišli na cilj. Tako smo ustvarili Soli in Jacquart, torej potrebujete ljudi, ki jim je taka definicija blizu, ki so navdušeni nad ustvarjanjem česa novega in jim dejstvo, da ustvarjajo novo, predstavlja izziv. Po navadi so to mlajši ljudje, zato v ekipo vedno povabim mlade, ki jih bolje razumem, saj so bolj fleksibilni in nimajo vnaprej opredeljenih zamisli, kot jih imajo bolj izkušeni ljudje. Odprti so za preizkušanje novega in drugačnega. To je zelo pomembno. Vendar pa se takoj, ko raz­polagate z dokazano tehnologijo in poskušate ustvariti produkt ter izpopolniti tehnične elemente, zadeve spremenijo. Projekt zajema številne vidike, zato morate dodati nove ljudi. Tukaj pa pridejo na vrsto izkušeni ljudje, ki imajo veliko znanja in izkušenj z ustvarjanjem produktov, hardvera, opremljanjem hardvera, proizvodnjo, preskrbovalno verigo, kontrolo kakovosti, potrdi­tvami, testiranjem, pogajanjem okoli sporazumov med pravnimi diskusijami, oblikovanjem poslovnih načrtov. Če tega še niste počeli, boste sprva pogoreli, zato iščete nekoga z izkušnjami. Nato pa sledi kompleksen proces kulturnih sprememb, takojšnjih kulturnih trčenj med prvo skupino, ki ne razmišlja o teh rečeh, in starejšimi zamaščenimi moškimi, ki odpremljajo milijone tele­fonov in pravijo, kaj je zdaj to, ti drugi so navadni mulci, nimajo pojma. In jaz poskušam vse skupaj razumeti. Na nek način so kot ekipa iz filma Maščevalci in razporejanje supermoči. Vsak ima svoje supermoči in poskušam jih sestaviti skupaj. Polovica mojega dela so terapevtske obravnave teh fantov, ki mi razlagajo svoje težave. (smeh) JK: Kako pa je videti vaš delovni prostor oz. delovno okolje? IP: Kabine. Celice, ki ne učinkujejo posebej ustvarjalno. Obožu­jem lepo oblikovane prostore. Vendar to ni pogojeno s kreativnim procesom dela. Želim imeti velik odprt prostor, kjer ljudje sedijo drug poleg drugega. Ne verjamem v ljudi, ki sedijo zaprti v svojih pisarnah. To velja tudi za menedžerje. Vsi bi morali sedeti skupaj, po možnosti v eni veliki sobi. Kolege bi morali imeti ob sebi, pred sabo, za sabo. Naše mize na Google ATAP so postavljene v obliki velikega kroga. Tu smo posedeni vodja dizajna, moj finančnik, vodja hardvera, vodja softvera. Samo dvignem glavo in komunika­cija med nami se hipoma nemoteno vzpostavi. JK: Med največje izzive 4. industrijske revolucije spada vzposta­vitev infrastrukture in varnosti sistemov. Kako sledite tem izzi­vom, ali bolje, kako jih pomagate vzpostavljati oz. soustvarjati? IP: To je daleč od tega, kar počnem, zato temu ne sledim. Veste, kadar poskušate ustvariti nekaj čisto novega, si morate postaviti mejo, koliko stvari nameravate spremeniti. Namesto da bi delal na infrastrukturi ter ustvarjal nove interakcije in nove načine uporabe tehnologije, tega je enostavno preveč. Ne moremo nadzirati oboje­ga. Zato se osredotočam na eno in uporabljam obstoječo infra­strukturo. Kadar se posvečate RF – radiofrekvenčnemu polju in Soli deluje v 60-GHz radiofrekvenčnem spektru, pa je pomembno, da začnete delati v skladu s predpisi. Sedaj FCC (Zvezna komu­nikacijska komisija, op. a.) regulira uporabo spektra. V zgodnjem obdobju razvoja Soli smo imeli težavo, da je predpis FCC pre­povedoval uporabo spektra CCG za gestikularno zaznavanje in vsakršno zaznavanje gibov. Porabili smo dve leti oz. leto in pol, da smo se s FCC-jem nekako dogovorili in jim razložili aplikacije. Naj priznam, da je bil FCC v Ameriki izjemno fleksibilen. Zelo so me očarali. JK: Resnično? Z močnim evropskim birokratskim ustrojem bi vam težko uspelo. IP: Ja. Zelo so napredni. Prišli so k nam in rekli: »Poglejte, želimo, da je vaša inovacija na voljo javnosti. Prosimo za vašo pomoč. Tukaj smo, da vam pomagamo, in ne, da vas zaustavimo.« Po kakšnem letu in pol diskusij in priprav dokumentov, raziskovalnih študij so dejansko spremenili predpis. Pred tremi meseci so to tudi objavili in za razlog spremembe navedli mene in projekt Soli, da bodo lahko dovolili kratkoročno gestikularno zaznavanje. To ne škoduje drugim aplikacijam in ljudi ne prestraši. To je dobra rešitev in bo odprla novo področje uporabe. Name je FCC naredil izjemno pozitiven vtis. Veste, prihajam iz Rusije, nekdanje Sovjet­ske zveze, tam je vse skupaj zelo birokratsko, vse je »niet«, vse je prepovedano. Menim, da je ravno to razlog, zakaj je visoka tehno­logija tako hitra v ZDA, ključni razlog je v podpori za inovacije. JK: Kako daleč sta razvoj in testiranja Googlovega avtomobila v tem trenutku? IP: V omenjenem projektu nisem udeležen, zato ne morem komentirati. JK: Kakšen učinke ima delovanje Googla na svet? IP: Na to vprašanje vam ne morem odgovoriti v imenu Goo­gla. Moje osebno mnenje, da je cilj Googla omogočiti dostop do znanja. Mislim, da je to pozitivno. Ne predstavljam si življenja brez – tu pozabite na ime Google – storitev, ki jih omogoča IKT. Pa vendar pomislite na spekter storitev, ki nam jih Google ponuja brezplačno. Zopet – pozabite na ime Google – pomislite na trenutek brez IKT-storitev. Kako živeti? Ne vem. To bi dejansko predstavljalo velik izziv. Tu ne gre le za Google, v mislih nimam posameznih podjetij, denimo Microsofta in drugih, ki dejansko globalno postavljamo stvari in standarde. Zdaj gre za naravni razvoj dostopanja in uporabe znanja in komuniciranja z vsem, kar nas obdaja. Mislim, da je za učinkovitost našega življenja bistveno, seveda pa ima vsaka tehnologija pomanjkljivosti, da je družba spo­sobna poiskati načine in zmanjšati negativne vidike v družbi, ne da bi uničili potencial IKT. JK: Kaj bi po vašem mnenju danes delali Leonardo da Vinci, Alan Turing in Nikola Tesla? IP: Zagotovo bi delali za Google. »» Projekt Jacquard bo z vgradnjo elektronike vsakodnevna oblačila preo­blikoval v interaktivne površine iz tekstila. S tem bodo oblačilom povečali oz. razširili funkcijske zmožnosti. Razvijalci na Google ATAP so poskrbeli za povezljivost izdelka z obstoječimi aplikacijami in storitvami. Izdelali so tudi priključke po meri, komunikacijske protokole storitve v oblaku in ekosistem preprostih aplikacij. Tehnologija bo v funkciji sestavnega dela izdelka. Torej po­trošniki ga bodo kupili v trgovini z oblačili, ne pa v specializiranih tehnoloških trgovinah. Foto: atap.google.com »» Gre za precej majhno aplikacijo, ki uporabnikom daje veliko uporabnih mo­žnosti. Google ATAP je idejo razvijal skupaj s končnimi uporabniki, skupnostjo kolesarjev. Tako so dognali njihove potrebe in pričakovanja ter jih prenesli na izdelek. Foto: atap.google.com »» Dr. Ivan Poupyrev je na festivalu Ars Electronica 2016 sodeloval na sim­poziju III z naslovom »Umetnost in znanost na delu«, kjer je predstavil projekt Jacquard Google ATAP. Foto: Florian Voggeneder »» Soli je namenski interakcijski senzor, ki pri svojem delovanju uporablja mi­niaturni radar. Senzor z veliko natančnostjo zaznava in sledi uporabnikovemu gibanju, manjšemu od 1 mm, pri veliki hitrosti. Snovalci so kreirali učinkovit programski jezik, ki uporabnikom omogoča preprosto uporabo naprave z običajnimi univerzalnimi gibi. S tem so pri Google ATAP začrtali uporabne vrednosti človekove roke v prihodnosti. Privzela bo funkcijo vhodne enote za interakcijo s tehnologijami. Foto: atap.google.com »» Projekt Jacquard bo lansiralo na trg podjetje Levi’s predvidoma spomladi naslednje leto. Izdelki Jacquard by Levi’s bodo ohranili vse napredne teh­nološke funkcije. Dr. Poupyrev je izjavil, da bo jakno iz jeansa, kljub vgrajeni elektroniki, mogoče vzdrževati s povsem enakimi postopki kot ostala oblačila. Vključno s pranjem. Foto: atap.google.com »» Soli je predstavnik nove tehnologije daljinskega zaznavanja za interakcije z brezdotičnimi kretnjami. Senzorska tehnologije deluje prek oddajanja elektromagnetnih valov s širokim žarkom. V ultra­kompaktni čip z dimenzijami 8 mm x 10 mm sta vgrajena celoten senzor in antenski niz. Foto: atap.google.com Infrastrukture za vse čase Raziskovalci, inženirji, ustanove in podjetja se trudijo izboljšati učinkovitost in odpornost infrastruktur na naravne nesreče, spletne napade in druge izzive Esad Jakupović Infrastrukture – komunikacijske, prometne, logistične, medi­cinske in druge – so življenjska sila civilizacije, ki pa ne deluje vedno brezhibno. Naravne nesreče ali spletni napadi na ključne industrijske sisteme odkrivajo, kako ranljivi so temelji naše družbe ter kako lahko nastanejo resne posledice za gospodarstvo, okolje in javno zdravje. Raziskovalci, inženirji, državne ustanove in številna podjetja se trudijo izboljšati odpornost in učinkovitost tovrstnih infrastruktur, med drugim s prilagajanjem na različne izzive, med katerimi so tudi okolijski – vlaga, nizka temperatura, pesek in drugo. Pravilo morske spužve Na Antarktiki prebiva orjaška morska spužva (Scolymastra joubini), ki lahko živi tudi 10 000 let, in to zato, ker ima počasen metabolizem in porabi malo kisika, ob tem pa še živi v mrzlem svetu. Morska spužva živi tako dolgo, ker se je izjemno prilago­dila na svoje okolje. Podobno kot morske spužve so tudi človeška naselja dolgožive entitete, vendar pa niso dobro prilagojene na svoje okolje. Ljudje so se namreč zmeraj iz različnih razlogov naseljevali tudi na območjih, ki so izpostavljena nevarnim na­ravnim fenomenom, kot so nevihte, orkani, poplave, cunamiji in potresi. Ogrožena velika mesta zdaj razvijajo in gradijo pametne in robustne infrastrukture, da bi se obranila pred prihajajočimi naravnimi nesrečami. Po podatkih Združenih narodov je zaradi izrednih vremenskih razmer med letoma 2000 in 2012 umrlo 1,2 milijona ljudi. Britanski ekonomist Lord Nicholas Stern pa oce­njuje, da bi škoda zaradi vremenskih pojavov do konca stoletja lahko dosegla 20 odstotkov svetovnega BDP. V nevarnosti naj bi bila posebej Severna Amerika, v kateri se je v zadnjih 30 letih skoraj petkrat povečalo število uničujočih dogodkov, med kateri­mi je tudi orkan Sandy, ki je leta 2012 prizadel New York. Primer New Yorka in orkana Sandy je na svoj način poučen. Pred orkanom je namreč ostal varen le en del New Yorka – Co-op City v Bronxu, kooperativno naselje z nekaj več kot 15 000 stanovanjski­mi enotami, zgrajenimi med 1966 in 1973, ki ima poleg fakultete in petih šol, razvite obrti, supermarketov in podobnega tudi svojo elektrarno. V času orkana je bila 40-megavatna elektrarna s kombiniranim ciklom, ki jo je zgradil Siemens, edina, ki je še naprej delala ter zagotavljala elektriko in toplo vodo za okrog 60 000 prebivalcev. Ključni razlog za njeno delovanje v tako izrednih razmerah je bilo neodvisno (mikro)omrežje, ki so ga v letu 2013 načrtovali Siemens, Oddelek za planiranje mesta New York in sve­tovalno podjetje Arup. Škoda zaradi naravnih nesreč, kot je orkan Sandy, lahko v naslednjih 20 letih doseže tri milijarde dolarjev, s preurejanjem električnih omrežij v pametne in robustne pa se lahko zmanjša na le eno milijardo. New York je že naredil prve ko­rake v tej smeri z izgradnjo visokonapetostne enosmerne povezave med omrežjema mesta in New Jerseyja, ki bo omogočila oskrbo z dodatnimi 660 MW po kablih pod reko Hudson. Mesta v nevarnosti Mestne infrastrukture se soočajo z vse več izzivi, kot so nesreče, povezane z vremenskimi razmerami, in razna druga tveganja, vključno s spletnimi napadi. Po oceni podjetja za pozavarova­nje Munich Re je škoda zaradi naravnih nesreč v svetu leta 2012 dosegla 160 milijard dolarjev, od tega 67 odstotkov v ZDA. Nesreče vključujejo suše na Srednjem zahodu ZDA, nekaj tornadov in po­sebej orkan Sandy, ki je sam povzročil 50 milijard dolarjev škode. Po uradni oceni so bili potresi v letu 2011 v Novi Zelandiji razlog za stroške rekonstrukcije med 8 in 9 odstotkov BDP, približno 12–13 milijard dolarjev. Na Japonskem pa so podobni stroški dose­gli celo 220 milijard dolarjev. Prof. Peter Hope, vodja oddelka Geo Risks Research pri Munich Re, meni, da bodo vremenske nesreče v prihodnosti pogostejše. V ZDA pričakujejo več suš kot doslej, na vzhodni obali ZDA pa več tornadov. Po nedavni znanstveni analizi na tokijski univerzi bo v jugovzhodni Aziji, Indiji, vzhodni Afriki in Južni Ameriki v prihodnosti več poplav kot doslej. Študija ZN pa napoveduje, da se bo število ljudi, izpostavljenih poplavam, v vzhodni Aziji povečalo z 18 milijonov v letu 2000 na 45 do 67 milijonov v letu 2060. Stopnjujejo se tudi kibernetski napadi na velika mesta. Razvijalec varnostnih rešitev Kaspersky Lab je izračunal, da kibernetski napa­di na velika podjetja z več kot 1500 zaposlenimi v Evropi povzroča­jo neposredne stroške 495 000 dolarjev na napad (študija Globalna tveganja za podjetniško IT-varnost). V znesek so vključeni stroški zapolnjevanja varnostnih lukenj, odklanjanje razpok in uvajanje preventivnih mer. V manjših in srednjih podjetjih lahko ti stroški dosežejo do pet odstotkov njihovega letnega prihodka. Podjetja se lahko izognejo mnogo takih napadov z uvajanjem varnostnih reši­tev in izobraževalnih programov za zaposlene. Stroški preprečeva­nja ali zmanjševanja posledic so zmeraj precej manjši od stroškov potencialne škode ali izgube. Po oceni svetovalnega podjetja ARUP so bili stroški za pregrado na reki Temzi, ki je bila zgrajena leta 1953, današnjih pet milijard funtov, medtem ko bi škoda ene same nove poplave presegla 30 milijard. Tehnologije za zaščito Študija analitskega podjetja Frost & Sullivan iz leta 2012 napo­veduje, da bodo mesta z neustrezno zaščito pred poplavami težje pridobivala vlagatelje ter da bodo industrija in vlade še bolj sode­lovale pri razvoju novih sistemov. V prihodnje bo za javno upravo in druge razvijalce zaščitnih rešitev še pomembnejše pravočasno pridobivanje pravih informacij, ki zahtevajo visokokakovostne analize v realnem času ter njihovo uporabo za simulacije in napo­vedovanje. Odločevalcem bodo pri ocenjevanju potencialnih po­plav in njihovih učinkov pomagali novi senzorji, analitični procesi in modeli. Po drugi strani bodo hitrejše komunikacije in omrežja za sodelovanje omogočali zgodnje in učinkovite odzive. Študija podjetja Frost & Sullivan poudarja, da se morajo raziskovalci osredotočati na stabilnost jezov in nasipov ter nadzor ravni vode v rekah in vodnih rezervoarjih. Povečevanje zmogljivosti senzorjev in zniževanje cene bosta omogočila bistveno večjo uporabo napre­dnejših senzorjev na področju napovedovanja tveganja poplav in drugih naravnih nesreč. V Veliki Britaniji so v projektu Urban Flood, ki ga je financi­rala Evropska skupnost, v pristanišču Boston namestili senzorje za merjenje temperature, vlažnosti in premikanja tal ter s tem zagotovili podatke o morebitni nestabilnosti sistemov zaščite pred poplavami. San Francisco se je v sto letih moral soočiti s posledi­cami šest velikih potresov. Do leta 2016 je bilo vloženo blizu 4,6 milijarde dolarjev v prenovo vodnega sistema, ki zajema jezove, rezervoarje, vodovode, črpalne postaje in objekte za obdelavo vode. Cilj naložb je bil ustvarjanje integriranega sistema, ki bi ostal sorazmerno nedotaknjen v primeru potresa in še naprej oskrboval 2,4 milijona ljudi z vodo. V Houstonu v Teksasu so zaradi izkušenj z orkanom Ike, ki je pustošil septembra 2008, uvedli pilotni projekt komunikacije med semaforji in vozili s ciljem hitrejšega in bolj gladkega izvajanje evakuacije. Sistem omogoča zbiranje podatkov iz pametnih telefonov v vozilih (v realnem času, o številu in hitro­sti vozil na ulicah) ter pošiljanje informacij in navodil o najboljši varni poti voznikom na pametne telefone. Pametne infrastrukture V Evropi se v energijski sistem hitro dodajajo novi obnovljivi viri energije. V nacionalnem planu za energijo v Italiji je zasta­vljen cilj povečanja deleža obnovljivih virov s sedanjih pet na 17 odstotkov do leta 2020. Žal povezovanje nezanesljivih energijskih virov, kot sta sonce in veter, v omrežju povzroča nihanje v oskrbi. Zato strokovnjaki razvijajo rešitve za skladiščenje energije, kot je Siestorage, ki bi zagotavljale stabilno oskrbo. Po oceni Mednaro­dne agencije za energijo (IEA) ostajajo fosilna goriva ključni del svetovne energijske slike tudi v prihodnje. Zaloge nafte na kopnem se zmanjšujejo, zato se morajo izkoriščati lege v oceanih, ki zahte­vajo veliko naporov in stroške. Na Norveškem so v razvoju nove tehnologije, ki bodo lahko delovale tudi v izrednih vremenskih razmerah. Med njimi je tudi razvoj zanesljivih rešitev za oskrbo z energijo z globine 3000 metrov pod gladino. IEA ocenjuje, da so rastoče zahteve po nafti rezultat predvsem rasti cestnega prometa, ki proizvaja 22 odstotkov svetovnega oddajanja ogljikovega dio­ksida in je drugi največji vir takega oddajanja (prvi je proizvodnja električne energije). Zato so ključni zmanjševanje prometnih zastojev, razvoj učinkovitejših pogonskih sistemov in zmanjševanje oddajanja ogljikovega dioksida. V tem smislu se v nemških mestih izvajajo pilotni projekti z okoljevarstveno usmerjenimi sistemi upravljanja prometa. Izkušnje kažejo, da je uresničitev ciljev možna samo, če mesta vlagajo v celovite rešitve, kar pomeni, da morajo biti tovr­stne tehnologije podprte s širjenjem sistemov masovnega prevoza in razvojem vozil z nizkim izpuščanjem. Ta kombinacija je bistvena glede na napoved, da bo na Zemlji leta 2050 živelo 9,5 milijarde ljudi. Nekaj več kot 6,5 milijarde jih bo živelo v urbanih centrih, mnogi pa bodo, podobno kot danes, naseljevali obalna območja in regije, ki so izpostavljene izrednim vremenskim dogodkom. Takrat bo še bolj kot danes pomembno, da bodo infrastrukture karseda robustne, učinkovite in pametne. »» Ogrožena velika mesta: v svetu se razvijajo in gradijo pametne in robustne infrastrukture, ki se lahko obranijo pred bodočimi katastrofami. »» Ustavitev: po potresu 11. marca 2011 in cunamiju naslednji dan, ko je umrlo 16 000 ljudi, je prišlo do večkratnega topljenja v reaktorjih elektrarne Fukushima Daiichi in radioaktivnega onesnaženja okolja, tako da je vlada začasno zaprla vseh 54 jedrskih elektrarn. Optimizacija podatkovnih centrov Vsakič ko na Googlu poiščemo kak podatek, naše dejanje proizvede 2,1 grama toplogrednega plina CO2, saj porabimo električno energijo za po­gon računalnikov oz. podatkovnih centrov, hlajenje, osvetlitev in podobno, njena proizvodnja pa ustvari toliko ogljikovega dioksida. Čeprav je 2,1 gra­ma zares malo, tri milijarde iskanj dnevno proizvede več kot šest milijard gramov oz. 6000 ton CO2. V letu 2011 je Google sam porabil 2,7 teravatnih ur (TWh) električne energije. Vsi računalniški centri v svetu porabijo dva odstotka globalne električne energije, potrošnja pa še raste. Boston Con­sulting ocenjuje, da se bodo strežniške zmogljivosti internetnih podjetij, kot sta Google in Amazon, ter bank in glavnih industrijskih podjetij do leta 2020 povečale šestkrat, obseg podatkov pa 70-krat. Mednarodna agencija za energijo ocenjuje, da se bo potreba po energiji za IKT med letoma 2013 in 2030 več kot podvojila, na 1700 TWh, kar je skoraj trikratna poraba električne energije v Nemčiji. Operaterji računalniških centrov zato iščejo možnosti redukcije potrošnje energije. To je za IT-direktorje postalo po­membnejše kot preprečevanje izpadov. Zato je pomembno narediti oskrbo in prenos energije čim bolj učinkovite in zanesljive oz. učinkovitost uporabe električne energije (PUE) karseda visoko. PUE se uporablja v IKT-industriji za opis razmerja med dobavlje­no količino in količino, ki jo strežniški računalniki dejansko uporabijo. Razmerje 1 bi bilo idealno, Googlovi podatkovni centri pa so z 1,1 blizu. Povprečna vrednost je nad 1,8, pri čemer mnogi podatkovni centri ener­gijo enostavno zapravljajo. Prvi korak v varčevanju energije je izbor prave lokacije. Očitno je, da bi računalniki na Arktiki zahtevali manj energije za hlajenje kot v Sahari. Zato mnogi operaterji gradijo svoje centre na severu. Opazen je celo trend proti povsem avtomatiziranim računalniškim cen­trom, ki bodo daljinsko upravljani, kar pomeni, da lahko delajo brez luči in brez osebja. Nove programske rešitve skrbijo za optimizacijo porabe ener­gije. Kadar se na primer zmanjša uporaba mikroprocesorja, programska oprema zmanjša hlajenje. Spreminja se tudi tradicionalni pristop, v kate­rem se upravljanje IT, upravljanje zgradbe in oskrba z energijo obravnavajo ločeno. Zamenjuje ga celosten pristop. »» Kako zmanjšati porabo elektrike: Googlov računalniški center na Finskem »» Podpora iz morja: na Norveškem razvijajo nove tehnologije za pridobivanje plina in nafte, tudi z globine 3000 metrov pod gladino. Zaščita pred katastrofami V našem scenariju prihodnosti pokukajmo v leto 2050, v mesto New Or­leans, kjer 85-letni meščan Aaron pripoveduje svoji vnukinji Melindi o strašnem orkanu Katrina pred 45 leti in takratnih ukrepih, da se kata­strofa ne bi ponovila. Katrina je leta 2005 zahtevala najmanj 1250 življenj in povzročila škodo 108 milijard dolarjev. Mesto je zdaj opremljeno s kompleksnim sistemom za zgodnje opozarjanje, omrežjem s tisoče sen­zorji v nasipih in drugje ter z različnimi rešitvami, ki skupaj zagotavljajo varno življenje. Aaron se vsako popoldne usede na verando svoje hiše s pogledom na mali cvetni vrt, nasip in reko Misisipi ter poslovno središče mesta, da bi v miru bral svoje digitalne revije. Hišo je zgradil na ruševi­nah hiše svojih staršev, ki jo je pred 45 leti podrla Katrina. Reka se je spet zvišala po nevihti prejšnji teden, vse bolj zaradi podnebnih sprememb, ki so posebej vidne v tem delu sveta. Tudi gladina morja okrog mesta se počasi zvišuje, ampak to starega meščana ne moti preveč. Aaron je pravkar odvil svojo digitalno revijo in pokazal Melindi članek o novem mestnem informacijskem sistemu, s katerim mestna vlada želi občanom zagotavljati še natančnejše in ažurne informacije o nevihtah. V primeru nevarnosti pa jim namerava zagotoviti natančne prilagojene evakuacijske načrte, utemeljene na vseobsegajočih podatkovnih bazah. Da bi umiril svojo vnukinjo, ji je povedal, kakšni so informacijski, varno­stni, energijski in drugi sistemi, zgrajeni v desetletjih po orkanu Katrina. Nasipi so povsem prenovljeni in utrjeni ter opremljeni s tisoče drobnih senzorjev, ki nenehno merijo raven vode v reki, pritisk vode, vlažnost v nasipu, temperaturo in premike v nasipu. Informacije pomagajo mestni vladi organizirati popravke nasipa, da tako zagotavljajo varnost mesta. Med drugim ji je pojasnil, da je Katrina povzročila splošen izpad elektri­ke in črpalke niso več mogle črpati vode, tako da se je vse mesto znašlo v vodi. Zato so v mestu zgrajeni številni samostojni energijski sistemi, ki proizvajajo energijo in višek skladiščijo, ostanek pa prepuščajo drugim (za denar). Ob nevihti lahko uporabljajo shranjeno energijo, da se nikoli več ne ponovi Katrina. »» Vse več nadzora in usklajevanja: v Stuttgartu že deluje sistem za koordi­nacijo cestnega in mestnega prometa v dolžini 1465 kilometrov, ki upošteva tudi 14 500 objektov v izgradnji. »» Ni več nevarnosti za New Orleans: stari meščan Aaron predstavlja svoji vnukinji informacijske, energijske, varnostne in druge sisteme zaščite mesta pred nevihtami. Prvi bionski človek za izobraževalne namene V času sejma MOS smo v okviru projekta MIZŠ, »Stičišča znanosti in go­spodarstva« predstavili prvega bionskega človeka v Evropi, za izobraževal­ne namene bodočih inženirjev bionike. Janez Škrlec Na sejmu MOS smo v okviru projekta MIZŠ Stičišča znanosti in gospodarstva predstavili prvega bionskega človeka v Evropi, narejenega za izobraževalne namene bodočih inženirjev bionike. Kot idejni vodja tega projekta sem se že pred tremi leti odločil, da bi idejo o bionskem človeku uresničili in ga najprej razvili izključ­no v izobraževalne namene. Ker je ideja dozorela, smo ga letos predstavili in s tem vzbudili izjemno zanimanje obiskovalcev sejma in predstavnikov iz tujine. Z razvojnim projektom smo prepričali tudi strokovno komisijo Celjskega sejma, tako da smo na Stičišču znanosti in gospodarstva prejeli zlato priznanje. Bionski človek je zelo kompleksen sistem, v katerega so vgrajeni številni vsadki, na primer: srčni defibrilator, spodbujevalnik srca (angl. pacemaker), inzulinska črpalka, gamačrpalka, stimulator hrbtenjače, gastrik stimulator, stimulator možganov za globoko stimulacijo pri Alzheimerjevi bolezni, možganski stimulator za blaženje epilepsije, stimulatorji mišic po možganski kapi, MEMS­-senzorji, slušni vsadek, bionsko oko, možganski vsadek, elek­tronski komunikatorji med posameznimi vsadki, bionska ročna proteza in nožna proteza, biometrična komunikacija, spremljanje delovanja vsadkov in senzorjev ter drugo. V prvo fazo razvojnega projekta je bilo vključeno manj sodelujo­čih, predvsem pa podjetje INTRI, d. o. o., direktor Andrej Žužek, in Visoka strokovna šola za bioniko s Ptuja, in sicer Robert Harb, mag. Darja Harb, dr. Martin Terbuc in drugi. V naslednji fazi razvoja bodo še inštituti in fakultete ter nekatera podjetja. Seveda bodo s koristnimi informacijami pomagali tudi na Medicinski fakulteti. Naslednji model bo natisnjen s 3D-tiskalnikom in bo iz posebnih materialov, vgrajeni bodo tudi umetni organi, srčno-žilni sistem bo fluiden in mikrofluiden. Vgrajeni bodo vsi pomembnejši vsadki in senzorji, ki se v svetu uporabljajo pri ljudeh z različnimi boleznimi in tudi večjo hendikepiranostjo. Uporabljeni bodo siste­mi MEMS in BioMEMS ter druge napredne tehnologije. Naslednja generacija bionskega človeka bo imela obe bionski ročni in nožni protezi. Omogočala bo zanimivo interakcijo z zu­nanjim svetom in človekom. Od zdajšnje komunikacije opravljanja bionske roke s pametnim telefonom bomo prešli na višjo raven komunikacije. Projekt bomo skušali izvesti tudi s prijavo na javne razpise, saj so stroški razvoja izjemno visoki, predvsem pa je viso­ka cena vsadkov in drugih zahtevnih sistemov. Bionskega človeka želimo razviti do tržno zanimivega izdelka. Janez Škrlec, inž. meh. • in član Sveta za znanost in tehnologijo RS ›› »» Bionski človek s pregrešno dragimi vsadki predstavljen na sejmu MOS v Celju na Stičišču znanosti in gospodarstva Razvoj materialov s pomočjo računalnika1 Zgodovinsko gledano je bil razvoj materiala utemeljen na pretvarjanju zamisli v material s pomočjo eksperimentov. Medtem je hiter razvoj ra­čunalnikov in proizvodnih tehnik omogočil bistveno spremembo v svetu materialov, posebej pri njihovem razvoju in proizvodnji. Igor Čatić Eden od proizvajalcev opreme za aditivno izdelavo delov (angl. additive manufacturing) poudarja, da je razvil številne digitalne materiale. To je spodbudilo premišljanje, kaj v sodobnem smislu pomeni beseda material. Kaj pomeni beseda material? Pred šestdesetimi leti sem kot bruc na predavanju prof. N. Ma­leševića iz predmeta Kovine I poslušal briljantno misel: »Za vsak proizvod je treba izbrati optimalen material.« Zelo jasna misel, ampak, kako je to videti v praksi? Celo morda tudi na najbolj avantgardni fakulteti, tisti Fakulteti za strojništvo in ladjedelstvo Vseučilišča v Zagrebu, kjer so predavali plastiko še leta 1936 in les na začetku štiridesetih let. Izbor optimalnega materiala običaj­no pomeni izbor optimalne kovine. Kaj povedati o pouku, ki je omejen na osnovni material stroke, na primer beton, keramiko? Temu je treba dodati tudi kompozite in hibride. Zato je potrebno preučiti, kaj sedaj pomeni beseda material. V toku priprave tega članka sta se postavili dve vprašanji. Prvo bi zastavil učenec v hiši, enako vprašanje pa tudi na primer vaš študent: »Ali mi lahko pojasnite, kaj so to materiali?« Začudili bi se, kako je težek odgovor na to vprašanje. Zato bi zagotovo poiskali pomoč na najhitrejšem mediju, internetu. Šele takrat bi se soočili s težavami. Ko bi enkrat vpisali v iskalnik angleško besedo materials, bi se pojavilo do 3,8 milijarde besedil, nikoli manj kot 1,2 milijar­de. Če bi se vpisala beseda material (kar vključuje tudi slovensko besedo) bi se spet dobilo približno 2,7 milijarde besedil. Pri tem se samo del odgovora pojavlja povezan z besedo, ki se nanaša na material v realnem svetu, fizični material. Če poskušate problem odgovora rešiti s pomočjo tiskanih slovarjev ali enciklopedij v več jezikih, bi prišli do zaključka, da ti viri besedo material tolmačijo dvojno. Skupno gledano, gre za surovine, iz katerih se delajo sestavine, stvari, gradiva. Pomen besede material se v drugi skupini nanašajo na spise, dokumente, arhivskih material, papirnate tekste za konference itd. Nova zložena kratica – CADM V toku opravljenih sintezoloških raziskav je uporabljena sistem­ska teorija. Na osnovi rezultatov se je rodila ideja o klasifikaciji materiala na temelju treh osnovnih kriterijev, če gre za informacijo, energijo ali materijo, od katerih je odvisna. To je podkrepljeno z izjavo A. G. Oetingerja (1984): »Brez materije nič ne obstaja, brez energije se nič ne dogaja, brez informacije nič nima smisla.« Tako se je prišlo do zaključka, da lahko prvo skupino imenujemo fizični ali analogni material. Drugo skupino sestavljajo infor­macijski materiali, ki jih je mogoče razdeliti v dve podskupini. To so analogni informacijski materiali in digitalni informacijski materiali. Digitalni materiali obstajajo samo v računalniku. To je spodbudilo novo idejo. V toku razvoja proizvoda od ideje do uporabne stvaritve se uporabljata dve zloženi kratici (akronima): CAD (konstruiranje s računalnika) in CAM (izdelava s pomočjo računalnika).2 Vendar pa manjka povezava med CAD in CAM. Zato se predlaga uvajanje nove zložene kratice CADM, razvoj ma­teriala s pomočjo računalnika (angl. computer aided development of material) (slika 1). Uvajanje te zložene kratice pomeni obenem definiranje novega znanstvenega in inženirskega področja. Istočasno je potrebno po­kazati na nezadostno razlikovalnost med materiali in stvaritvami izdelanimi iz nekega materiala. Razlikovalnost imen proizvodnja in izdelava Pri analizi razvoja in proizvodnje materiala in stvaritev obstajajo tri osnovna in skupna imena za naravno in umetno (človeško) tehniko: snov, material (gradivo) in stvaritev (proizvod). Potrebno je obdelati navedene pojme. Snov (substanca) je tridimenzionalna struktura materije, sesta­vljene iz atomov. Material je tehnična uporabna snov, ki se sestoji iz osnovne snovi (na primer Fe) in dodatkov (v jeklenih legurah, na primer Cr). Proizvod je objekt definirane oblike in predpisanih uporabnih lastnosti. Treba je razlikovati proizvode, ki se nepo­sredno ponujajo v naravi, »naravnine«, kot je kamen, in umetne proizvode, umetnine ali artefakte. To so stvari izdelane s pomočjo sredstev delovanja (na primer kalupa za litje plastike) ali enim od aditivnih postopkov, znanih kot 3D-tiskanje. Stvari so nastale z namero in delom človeka. Obe skupini sta lahko izdelani iz živih in neživih snovi ali materialov. Pot spreminjanja snovi v uporaben proizvod je lahko dvojna. Iz surovin, kot je naravni plin, se lahko naredi polietilen (procesna tehnika). S postopki preoblikovanja (izdelovalna tehnika) je mo­goče narediti polietilensko škatlo ali vrečico. Podobno je v osnovi tudi pri izdelavi kovinskih delov. V tem primeru se uporablja zložena kratica CAM. Drugačen tok je, ko se na istem mestu (in situ), na primer, iz kavčukove zmesi izdela potrebna praoblika stvaritve (praobliko­vanje – izdelovalna tehnika), potem sledi utrjevanje z eno od ke­mičnih reakcij, na primer s polimerizacijo in/ali z zamreževanjem, kot je primer pri duromernih stvaritvah. Po G. Ropohlu (1979) se ta kombinacija procesne tehnike in izdelovalne tehnike imenuje proizvodna tehnika, zložena kratica pa je CAPR (Polimeri, 1988). Kaj je specifičnost teh dveh načinov izdelave proizvoda? S pre­tvarjanjem naravnega plina v polietilen se dobivajo brezoblične granule (material), ki se potem pretvarjajo v gotov proizvod samo s spremembo stanja (trdno-tekoče-trdno). V drugem primeru ne obstaja samostojni material, temveč je izdelan iz tega materiala. Nov način razvoja materiala Sedaj obstajata dva načina razvoja tega materiala: klasični, sesta­vljanje receptur na temelju izkušenj, in njihova eksperimentalna preveritev, kar je lahko zelo drago. Ob tem se receptura shranjuje z zapisom na papir, kar je analogni informacijski material. Danes računalnik omogoča računalniški zapis razvitega materiala, poime­novanega digitalni (informacijski) material. V obeh primerih gre za informacije, ki določajo raznolikost sestavin potrebnih za fizični (analogni) proizvod. Izobraževanje za računalniški razvoj materiala Z uvajanjem zložene kratice CADM kot definicije samostojnega znanstvenega in inženirskega področja je vzpostavljena veriga: CAD-CADM-CAPR(CAM). To zahteva bistveno spremembo v izobraževanju strokovnjakov za to področje. Informatika in znanost o razvoju materiala sta samo predpogoja za uspe­šno delovanje na tem področju. Sodobni proizvodi bodo vse pogosteje izdelani ne le iz enega novega materiala, temveč tudi kot kombinacija več materialov, pa tudi kot kombinacija živega in neživega. Proizvodi, katerih materiali so razviti s pomočjo računalnika, so lahko izdelani iz analognih materialov (CAM) ali pretežno proizvedeni kot kombinacija sestavin (CAPR). Že sedaj je mogoče napovedati, da se bo razvojna konstrukcija proizvo­dov (CAD) prenesla v računalniško obdelavo, ki bo razvijala in računalniško določila pri določenih naprezanjih tudi ustrezne deformacije (na primer z metodo končnih elementov, FEM), pri tem bo možnost odpovedovanja izdelanega dela v toku delovanja v določenem delovnem okolju. Na koncu bosta ta dva dela verige (CAD in CADM) omogočila izdelavo izdelkov bodisi s postopki računalniške izdelave ali proizvodnje. 2 Ustvarjanje teh zloženih kratic je izčrpno opisano v članku Kaj pomenijo kratice CA..., Polimeri 9(1-2)15-18(1988). 1 Besedilo je izvorno objavljen v Materials World magazin (1/2016). Z dovoljenjem glavnega urednika J. Perkinsa objavljamo razširjeno različico. CAD CADM CAPR CA.. »» Slika 1: Veriga od CAD do ACM ali CAPR (I. Čatić, 2016) CAPR Postavitev enotne platforme za procese, projekte in dokumentacijo v proizvodnem podjetju Podjetje Eurozeit, d. o. o., iz Sremske Mitrovice (Srbija) deluje kot avtomo­bilski poddobavitelj že od leta 2007. Z več kot 300 zaposlenimi izdelujejo več sto različnih modelov kablov za številne proizvajalce avtomobilov. Podjetje sledi načelom odprtega sodelovanja s kupci in je ponosno na sposobnost zagotavljanja ustreznih informacij, podpore, servisa ter hitre in učinkovite dobave proizvodov. Davorka Vilus Vičič Pomembni deli poslovne politike podjetja so dobava izdelkov optimalne kakovosti, zagotavljanje kakovosti v vsakem segmentu poslovanja in nenehne izboljšave procesov. To so bili tudi najpomembnejši razlogi za odločitev za implemen­tacijo rešitve za upravljanje z življenjskim ciklom izdelka (angl. Product Lifecycle Management – PLM). Ta omogoča »nevidno vodenje« in zagotavlja možnost zgodnje identifikacije potencial­nih problemov in tveganja. Predvideno je bilo, da bo na ta način Eurozeit lahko nadzoroval potek projekta skupaj s statusom dobave končnih izdelkov, kar jim bo omogočalo združljivost z najzahtev­nejšimi svetovnimi podjetji v avtomobilski industriji. Kot partnerja pri tem zahtevnem projektu so izbrali podjetje CADCAM Group, ki je prepričalo s svojim poznavanjem avtomo­bilske industrije, referencami uspešno izvedenih PLM-projektov, lokalno prisotnostjo ter dobrim razumevanjem Eurozeitovih zahtev. Celovito PLM-okolje temelji na PLM-sistemu ENOVIA od Dassault Systemes. Podjetje je želelo zagotoviti integracijo podatkov o izdelku, njiho­vo sledljivost ter povezanost s proizvodnjo, vključno z obstoječim ERP-sistemom. Zagotoviti je bilo treba spremljanje stanja v vho­dnem skladišču in odpreme končnih proizvodov, dinamiko dobav ter spremljanje plana proizvodnje. Kot ena primarnih zahtev je bilo izpostavljeno onemogočanje uporabe neveljavne dokumentacije skozi sistem spremljanja sprememb. Po obsežni analizi obstoječega stanja, ki smo jo izvedli skupaj z vodstvom Eurozeita, smo določili splošne cilje implementacije – centralizacijo podatkov, dokumentov in procesnih aktivnosti vseh tehničnih in proizvodnih timov podjetja v enotno PLM-okolje ENOVIA, kar posledično pomeni tudi upravljanje projektov in integracijo z ERP-sistemom. Zaradi zahtevnosti in obsežnosti implementacije smo se odločili za implementacijo v treh fazah, kot je prikazano na Sliki 1, in sicer: • Faza 1: upravljanje podatkov o izdelku, kosovnice in pravic uporabnikov • Faza 2: upravljanje procesov proizvodnje in dobave skozi upra­vljanje projektov in sprememb • Faza 3: integracija z obstoječim ERP-sistemom Razlogov za tako odločitev je bilo več. Predvsem so bile to zah­teve za potrebe ISO-certificiranja, ki smo jih morali pravočasno izpolniti. Poleg tega je bila IT-infrastruktura v podjetju v razmero­ma slabem stanju, pa tudi računalniška usposobljenost potenci­alnih uporabnikov ni bila na visoki ravni. Z implementacijo po fazah smo omogočili za uporabnike enostavnejše prilagajanje novem načinu dela in s tem tudi njegovo zanesljivejšo uporabo. Ne nazadnje je bilo to tudi s stroškovnega vidika bolj sprejemljivo. Na področju upravljanja projektov je bil poseben poudarek na upravljanju kakovosti, pri čemer je bilo še posebej pomembno upravljanje reklamacij (notranjih in zunanjih), neskladnosti ter preventiv­nih in korektivnih ukrepov. Postavljen PLM-sistem omogoča učinkovito vodenje navedenih procesov, s ciljem zmanjšanja verjetnosti pojava razlogov za reklamacijo, kar je prikazano na Sliki 2. Če se reklamacije in neskladnosti vendarle zgodijo, bo njihovo odpravljanje zanesljivo in dokumentirano, koraki za njihovo preprečevanje pa vgrajeni v sistem in tako bo onemogočeno njihovo ponavljanje. Pri tem so s prilagajanjem nekaterih atributov in parametrov upoštevane vse poslovne specifike Eurozeita. Ravno med preskušanjem se je pokazalo, kako pomembni sta bili dobra priprava podatkovnega modela in razvoj okolja, saj je bilo popravkov izredno malo. Spremembe so se nanašale predvsem na prednastavljanje različnih tipov iskanja in sistemski prikaz stanja posameznih dokumentov in procesov. To pa je še posebej pomembno za vodstvo, ki na ta način dobi boljši in ažuren vpogled v stanje projektov ter obenem zagotavlja varnejše načrtovanje in ukrepanje. Preskušanje in usposabljanje sta bili uspešno končani, vse spremembe vnesene in preskušene, zato ni bilo ovir za prehod v produkcijo, kar pomeni opustitev dela po starem sistemu in začetek dela v PLM-okolju. Ne glede na dobro pripravo in izvedbo vseh predhodnih korakov je ta trenutek kritičen za uspešno im­plementacijo PLM-sistema. Zagotoviti je treba ne samo zanesljivo in robustno delovanje PLM-sistema ter poznavanje novega načina dela pri vseh udeležencih, ampak tudi pravilno umestitev PLM-in­frastrukture v celotno IT-infrastrukturo podjetja. Prehod v produkcijo je bil izveden brez kakršnih koli težav. Prvi projekti in dokumenti so začeli svoj življenjski cikel v PLM-siste­mu. Z uvajanjem PLM-sistema ENOVIA je podjetje Eurozeit uresni­čilo cilj celovitega obvladovanja procesov, projektov in dokumen­tov, istočasno pa je s tem omogočilo zagotavljanje sledljivosti in integracijo podatkov ter povezanost razvoja, tehnologije, kakovosti in proizvodnje. Posledično se je povečala zanesljivost sprejemanja odločitev in produktivnost zaposlenih. Vse skupaj pripomore k lažji prilagodljivosti podjetja novim zahtevam trga. »» Slika 1: Faze uvajanja PLM-sistema Davorka Vilus Vičič • CADCAM Lab, d. o. o. ›› »» Slika 2: Upravljanje projektov Pametna proizvodnja pijač Na letošnjem sejmu BrauBeviale v nemškem Nürnbergu bo pro­izvajalec programske opreme COPA-DATA predstavil svoje nove rešitve za pametne pivovarne, celovito upravljanje energetskih po­datkov, prožne serijske proizvodnje in učinkovitih polnilnih linij. V središču predstavitve bodo rešitve za avtomatizacijo v pametni tovarni. Tam zajemajo podatke iz proizvodnega okolja s pomočjo senzorjev, ki jih uporabljajo v nadaljnjih postopkih. Dragoceno znanje o proizvodnem okolju pridobijo iz krmilnega sistema pro­cesa Zenon. To lahko zagotovi konkurenčnost in poveča učinko­vitost rabe virov in energije. Zaradi več kot 300 komunikacijskih protokolov Zenon lahko hitro in varno poveže tudi zelo raznolika okolja. Prav zato se proizvodni obrati lažje spremenijo in prilagodi­jo na spreminjajoče se tržne razmere. Na sejmu bodo mojstri varjenja piva lahko s strokovnjaki COPA­-DATA izvedeli, kako se recepti fleksibilno upravljajo z nadzornim modulom Zenon. Proizvodne procese v pivovarni v skladu s stan­dardom ISA-88 spremljajo in centralno nadzirajo v realnem času. Podaljšek tehnologije predsta­vljajo tudi mobilne naprave, ki jim zagotavljajo varno izmenjavo podatkov v že obstoječih heterogenih infrastrukturah. Obiskovalci se bodo lahko prepričali o tem, kako polnilne linije delujejo učinkoviteje s po­močjo tehnologije Zenon. Celovito spremljanje strojev zagotavlja natančen pregled nad porabo virov in stroški. S spremljanjem parametrov kakovosti lahko napreduje tako proizvodnja kot celota, ali pa se spremlja in optimizira delovanje samo dela proizvodnje. S povezavami na sisteme na višji ravni upravljanja se primerjave in analize podatkov lahko predstavijo na spletnih mestih, prikazovalnih ali mobilnih napravah. www.copadata.com »» Kot sistem za upravljanje linije lahko Zenon zagotavlja stalen pretok informacij – od stroja do ERP-sistema in nazaj. »» Dr. Hiroshii Ishii z bakterijo natto v projektu bioLogic Foto: Florian Voggeneder Festival Ars Electronica 2016 Iz digitalnega nazaj v fizični svet Na 35. festivalu Ars Electronica smo se ukvarjali z novimi oblikami interak­cije med stroji in človekom. Osrednja vloga je pripadla dr. Hiroshiju Ishiiju, profesorju z bostonskega MIT-a, ki digitalne vizije in področje digitalnega z radikalnimi atomi spreminja nazaj v opredmeteni svet. Jernej Kovač Letošnji festivalski fokus je soustvarila zlasti nova generacija hekerjev, umetnikov, inženirjev (tudi genetskih) in raziskovalcev umetne inteligence, nevroznanosti, biotehnologije in robotike, ki poskušajo, ustvarjajo nekaj novega, tvegajo. Ne obremenjujejo se niti s pristopom politike EU od zgoraj navzdol, ki se udejanja v Industriji 4.0, niti z njeno ameriško različico od spodaj navzgor, ki se dogaja v Silicijevi dolini. Rezultati sodobnih alkimistov so ne­verjetne mešanice produkcij in formatov, ki se pogosto ne zmenijo za nikakršne ovire, temveč svoje cilje podredijo le nekonformi­stičnim vizijam. S tem nam danes omogočajo čutenje in izkustva prihodnosti. Medtem ko se še zmeraj soočamo s pomembnimi izzivi digital­ne revolucije, kreativni znanstveniki in inženirji združujejo sile z umetniki in dizajnerji. Skupaj so spojili virtualni svet podatkov s fizičnim, telesnim svetom. Biti in atomi izdelujejo materiale in sno­vi s povsem novimi lastnostmi. Dr. Ishii je leta 1995 ustanovil Sku­pino za opredmetene medije in redefiniral vmesnik med človekom in strojem. Dve desetletji kasneje je začel revolucionaren razisko­valni program Radikalni atomi. Na simpoziju je poudaril, da danes obstajata dve vrsti materialov. Prve – inertne, toge, pasivne fizične materiale, kot so kovine, les, steklo ali plastika – je poimenoval »zamrznjeni« atomi, druge – dinamične, virtualne, neopredmetene piksle, ujete znotraj 2D-ploščatih zaslonov, – pa »neopredmeteni« piksli. Ob tem je predstavil tretji material – dinamični, fizični in računalniški material, ki se preoblikuje in ga poganjajo biti – to so radikalni atomi. Bistvo njegovega raziskovalnega področja in dognanj je izdelova­nje fizičnih objektov, ki zaradi radikalnih atomov lahko tako hitro in organsko kot digitalni modeli spreminjajo svojo površino in obliko. »Vsak piksel je optična iluzija in nič resničnega. Verjame­mo v opredmetenost, kjer se uporabnik lahko neposredno dotika, upravlja in občuti.« Radikalni atomi so programljivi materiali, materiali in stroj v enem. Dr. Ishii je razložil, da je termin »radi­kalni« povzel po »prostih radikalih«, ki jih uporabljajo kemiki. Navdušujejo ga njihove lastnosti – nestabilnost, dinamičnost in prenosljivost. Ker današnja tehnologija zastara povprečno v treh letih, so potrebne stalne spremembe, izboljšave in novosti. Zato pri svojem delu sledi trem bistvenim kriterijem – predvidevanju, ute­lešanju in navdihu. Če delo ne navdihuje ljudi, potem ni pravega napredka, ljudje nikoli ne začnejo drugače razmišljati in delovati. Njegova gonilna sila nista niti tehnologija niti stalno spremenljive potrebe uporabnikov, temveč predvidevanje. »Vizija je ključna ideja, so radikalni atomi,« nadaljuje. Prava vizija traja bistveno dlje kakor naša življenjska doba. »Telo, utelešanje je naš koncept.« Vizija se mora udejanjiti in opredmetiti s tehnologijami elektro­tehnike, strojništva, računalništva za interaktivno prihodnost, s hipotetično dinamičnimi materiali, kjer se vse digitalne informa­cije pojavijo v fizični obliki in omogočajo takojšnjo neposredno interakcijo. Utelešanje ideje v opredmeteni obliki prinaša uporab­niško izkustvo, kjer ljudje dejansko interagirajo s svojim telesom. »Vmesnik človek-stroj je stara paradigma. Nekaj povsem novega, drugačnega je življenjski stroj, vmesnik z aktivnim okoljem okoli telesa.« Gre za nekakšno taljenje jedra s povezavo med materialom in informacijami. Te so nekako osvobojene prisile imperija pikslov, atomi (v fizičnem svetu) pa sunkovito zasukajo in svojo statičnost spremenijo v gibanje. Rezultat tega so pametni materiali, ki so lahko računalniško modelirani in remodelirani v povsem nove oblike. Znanstveniki in raziskovalci z radikalnimi atomi oblikujejo visokotehnološke materiale z osupljivimi lastnostmi in zmožnost­mi, ki povečujejo zmožnosti interneta stvari. Gerfried Stocker, umetniški direktor festivala, je ob tem poudaril, da radikalni atomi niso le tehnološko in znanstveno vprašanje, kako povezati bite in bajte z atomi in molekulami. »Menim, da je tu celo bolj in zelo, zelo pomembno družbeno in politično vprašanje, kako povezati virtualni svet z digitalnim in realnim.« Navezoval se je zlasti na pravila digitalnega sveta in digitalnih poslov s potrebami človeštva, in tudi človekovih pravic. Vizionarski teoretični del se je na ogled postavil v Ars Electro­nica Centru, kjer so tudi v praksi prikazali razkošje pametnih materialov, ki so lahko računalniško modelirani in remodelirani v nove in nove forme, ter njihovih raznovrstnih zmožnosti poti iz digitalnega nazaj v fizični svet. Razstava izdelkov iz radikalnih atomov je prikazala zlasti dela, ki so nastala v povezavi z MIT-ovim raziskovalnim delom v zadnjem obdobju. Podjetje Carlo Ratti Associates je s švicarskim podjetjem oblikovalskega pohištva Vitra razvil prvo digitalno nadzorovano zofo Lift-Bit. Sestavljena je iz modularnih sedežev v obliki satovja, ki se s pomočjo uporabnikove roke premikajo in ustvarjajo nove površine za sedenje in ležanje v različnih položajih in naklonih. Kot alternativa ročnemu se Lift-Bit lahko nadzoruje tudi po aplikaciji na pametnem telefonu. inFORM je koncept daljinskega krmiljenja prototipa z inovativnim vmesnikom, kjer digitalni model uporabniku omogoča krmilje­nje objektov v 3D-prostoru. Koncept se lahko uporablja tudi za prikazovanje geografskih podatkov, urbanističnih in arhitekturnih načrtov, rentgenskih slik in v računalniški tomografiji. Topobo je 3D-konstrukcijski sistem, sestavljen iz statičnih in robotskih ele­mentov ter vgrajenih motorjev. Individualni elementi se med seboj kombinirajo. Dobljene vrednosti niso le premične, temveč imajo tudi spomin. To zmožnost jim daje kinetično pomnjenje, ki se zlahka prikliče in ponovi. bioLogic je projekt kreiranja pametnega tekstila s fermentacijo bakterije bacillus subtillis. Njena prilagodlji­vost v okolju ji glede na vlažnost ozračja daje zmožnost razširjanja in krčenja. Laboratorijsko gojenje bakterije omogoča izdelovanje nekakšne druge kože. Na površini telesa z višjo temperaturo in na oznojenih delih telesa (ob fizičnih naporih uporabnika) se material odpre in omogoči naravno hlajenje. Dr. Amanda Parkes je ob pred­stavitvi prodorne tehnologije, ki lahko pomeni preskok v tekstilni industriji, poudarila, da bo biologija pravzaprav zakrivila novo hardversko revolucijo. »Si upate plesati z milijardami živih bakterij na sebi?« je izzvala avditorij simpozija. Bliskovite raziskave na tem področju se izvajajo z biotiskalniki, kjer z digitalnimi transforma­cijami bakterijo kot pametni material locirajo na tekstil. »Narava je proces in hkrati je namenjena procesom ustvarjanja.« Dr. Parkesova trdi, da bo področje modne industrije kmalu delovalo kakor aplikacija Snapchat. Namenjena bo ciljnim skupinam, zaradi biorazgradljivosti pa bo po nekem času uporabe izginila. Sodobni alkimisti Sodobni alkimisti vplivajo na dizajn, navdihuje jih umetnost, igrajo se z mejami naravnega in umetnih svetov ter kombinirajo naravo in tehnologijo. Festival je letos vzpostavil poseben prostor, namenjen alkimistom našega časa. Šlo je za mešanico živega laboratorija in razstavnega prostora, kjer so se obiskovalci srečevali in opazovali delo 230 umetnikov na misiji »futurističnih tehnolo­gij« 144 projektov v robotiki, strojništvu, elektrotehniki, sintetični biologiji, avtomatizaciji, medicinski elektroniki, naprednem raču­nalništvu, aeronavtiki, kiparstvu, protetiki, nosljivih tehnologijah, mehatroniki, astrofiziki, gledališču, urbanizmu, nevroestetiki, umetni inteligenci, filozofiji, kozmonavtiki, arhitekturi. Umetnik in »hardcore« znanstvenik Joe Davis je razvijal organizme »astrobio­loške hortikulture«, ki teoretično preživijo tudi na Marsu. Dr. Ivan Poupyrev, vodja tehničnega programa pri Google ATAP (Googlo­vih naprednih tehnologij in projektov, op. a.), je predstavil projekt Jacquard. Ta postavlja nove standarde nosljivim tehnologijam, saj bo podjetje Levi's serijo pametnih oblačil na trg dal prihodnje leto. Japonca Yasuaki Kakeki in Takahiro Hasegawa se problema­tike prenaseljenosti lotevata z digitalnim sistemom napihljivih prenosnih bivanjskih objektov. Njihovi rojaki iz podjetja exiii Inc. ponujajo odprtokodno 3D-natisnjeno bionsko roko, namenjeno takojšnji uporabi ali nadaljnjemu razvoju pod licenco Creative Commons. Slovenska raziskovalca dr. Boštjan Vihar in Luka Mustafa z inštituta IRNAS sta uspešno predstavila prvi odprtoko­dni brezžični optični sistem KORUZA. Slovenca, ki sta formalno izobrazbo pridobila v Aachnu oz. Londonu, se pri delu osredotoča­ta še na izdelovalne naprave za hitro prototipiziranje in na odprto bioznanost »naredi si sam«. Zanimiv projekt je uspel konzorciju ASSISIbf. Zgenerirali so robote, ki so zmožni interakcije, torej dvosmerne komunikacije med človekom in različnimi živalskimi vrstami. V Linzu so za znanstvene namene prvič soočili čebele s čebelami roboti in ribe z ribami roboti v njihovem naravnem okolju – satovju in vodi. Mladi za mlade V Linzu vselej slavijo mlade nadobudne najstnike, saj poleg tekmovalnega dela najstnikom priredijo pravi festival v festivalu. Letos je globalna vas mladih med zabavo in igro ponovno združila kreativnost v izobraževanju, raziskovanju in znanosti. Izobraže­valni laboratorij Ars Electronica je treniral mlade za sedanjost in prihodnost. S tem so prispevali k razpravi, kako naj šola prihodno­sti z razvojem, testiranjem, raziskovanjem in deljenjem didaktičnih metod usposablja prihodnje rodove. Nakazali so možne poti in pomen učenja v koraku s hitrostjo družbenega razvoja, ne da bi pri tem preobremenili sistem izobraževanja. Vanj so vključili digi­talna znanja kot novo obliko znanstvenega izobraževanja. Gre za predmet izmenjave znanj in veščin za izkoriščanje moči digitalnih orodij. Festival mladih je platforma in priložnost za predstavitev vznemirljivih, izjemnih, tudi zabavnih mladih idej, rešitev, koncep­tov in eksperimentov z velikim upanjem za prihodnost. Mladi so spoznavali produkcijske metode prihodnosti in se spoprijeli z njimi. Pri tem so se osredotočili na dva nastajajoča tokova – izdelovanje kot proces sistema DIY oz. »naredi si sam« ter hitrega prototipiziranja kot uspešnega in učinkovitega pristopa za reševanje težav. Pomen hitrega udejanjanja idej v prototipe in s tem določanje uporabne vrednosti je preprost, uporabniku prijazen in igriv. V praksi so uvideli, da se klasična orodja, kot je izvijač ali spajkalnik, pri delu z lesom, kartonom, sintetičnimi materiali in nekaterimi elektronskimi materiali zlahka nadomesti­jo s 3D-tiskalniki ali laserskimi rezalniki. Na festivalu mladih so prvič uporabljali tudi CNC-stroj. Z njim so pokazali natančnost in fleksibilnost rezkanja lesa. Šest avstrijskih najstnic in najstnikov je razstavilo električno vozilo Škorpijon, s katerim so kot srednješolci tekmovali s pretežno študentskimi ekipami na maratonu Shell Eco v kategorijah električnih akumulatorskih vozil in vozil z urbanim konceptom. Droni navdušili širše množice Sto tisoč obiskovalcev vzdolž obrežja Donave je osupnila evrop­ska premiera spektakla stoterih dronov z naslovom DRONE 100 – Spaxels over Linz. Najbolj obiskani dogodek festivala, ki je nastal pod okriljem Ars Electronica Futurelaba v sodelovanju s podjetjem Intel, je postavil svetovni rekord v številu dronov v zraku. V višini do trideset metrov nad tlemi so v sedemminutnem letu simultano izvajali raznovrstne zračne figure. Predstavo spakslov oz. zračnih pikslov je omogočil tim petnajstih ljudi, od tega štirje piloti. Vsak izmed njih je bil zadolžen za petindvajset zračnih brezpilotnih plovil. Kvadrokopterji so bili opremljeni z LED-svetili in 3D-zaslo­nom. Posadka je zasnovala tudi programsko opremo, ki z zemlje kontrolira dogajanje v zraku. Natalie Cheung, produktna mene­džerka brezpilotnih plovil v Intelu, je pojasnila, da podjetje na po­dročju brezpilotnih plovil sodeluje z vrsto subjektov po vsem svetu, s tem dogodkom oz. sodelovanjem pa so pripomogli k prihodnosti tehnologije in pokazali, da je uporaba dronov varna. V t. i. Dron labu, v delu osrednjega prizorišča Postcity, so strokovnjaki z vsega sveta vsakodnevno predstavljali trenutne zmožnosti in nakazovali prihodnje tehnološke aplikacije dronov. Prix Ars Electronica 2016 »Živimo v izrednem prostoru in izrednem času,« je Hannes Leopoldseder, ustanovitelj tekmovalnega dela festivala, ob trideseti obletnici podelitve nagrad povzel misel mladega škotskega filozofa Williama MacAskilla. Od leta 1987 v Linzu prepoznavajo in slavijo številne posameznike in projekte, ki odločilno vplivajo na razvoj družbe, znanosti in tehnologije. Izmed mnoštva dosedanjih uspešnih nagrajencev izstopajo britanski znanstvenik, izumitelj svetovnega spleta Tim Berners-Lee za koncept Hipertexta, Joe Da­vis za Bacterial radio, Eduardo Kac za pionirsko biotehnološko in genetsko zasnovo novih laboratorijskih življenj v projektu Natural History of Enigma, Stelarc za celično gojeno uho, ki ga je s kirur­škim posegom pričvrstil na podlaket leve roke Ear on Arm, Julian Assange za projekt Wikileaks, berlinska hekerska skupina Chaos Computer Club, Danny Wool za zasnovo Wikipedije, Joi Ito za re­šitve vprašanj intelektualne lastnine prek nepridobitne organizacije Creative Commons, raziskovalca MIT Marcelo Coelho in Skylar Tibbits, utemeljitelja 4D-tiskanja za projekt Hyperform, ter pionir­ki digitalne glasbe – raziskovalka psihoakustičnega fenomena, kjer uho proizvaja zvočne signale, Maryanne Amacher in utemeljiteljica Arpovega sintetizatorja zvoka Eliane Radigue. Ob prestižnem jubileju tekmovalnega dela festivala je komisija izbirala zmagovalce v petih kategorijah med 3159 prijavljenimi umetniškimi, znanstvenimi in raziskovalno-razvojnimi projekti iz 84 držav. Tudi letos je največ, kar 1327 predlogov ustvarjalcev oce­njevala v kategoriji računalniška animacija, film in vizualni učinki. Letošnje nagrade zlata nike so v posameznih kategorijah prejeli: Vizionarski pionir medijske umetnosti Jasia Reichardt (Poljska/Velika Britanija) Danes 83-letna umetnostna kritičarka, kustosinja in teoretičarka je kot pomočnica direktorja v londonskem Inštitutu za sodobno umetnost ICA leta 1968 kurirala znamenito razstavo z naslovom Cybernetic Serendipity (slov. Kibernetsko srečno naključje). Šlo je za pionirsko kombiniranje umetnosti, znanosti in tehnologije v galeriji. To, kar so tedaj poimenovali tehnološka revolucija, je danes postalo naš vsakdan, kultura, splošna resničnost in celo nuja. Reichardova je pojasnila izbor besede »srečno naključje« in ga povezala naključnimi sistemi kibernetike in računalništva. Ker so bili računalniki v tistem obdobju precej redki in jih umetniki niso imeli, so razstavljavci prihajali zlasti iz znanstvenega okolja. Kuratorka je navdih dobila tudi v prvi računalniški reviji Compu­ters and Automation, ki je izhajala v Massachusettsu (ZDA). Oni so tedaj objavili natečaj računalniške grafike in to področje je sesta­vljalo del razstave. Tudi robote so razstavljali pretežno znanstveniki oz. umetniki, kot so Nam June Paik, Bruce Lacey in Jean Tinguely, čigar dela so temeljila na znanosti in raziskovanju. Namen razstave je bil tudi opazovanje odzivanja obiskovalcev na nove predmete in tehnologijo. Če so se otroci brez težav zbližali s stroji in se ob tem zabavali, pa so odrasli delovali precej zadržano in pasivno. Z raz­stavljenimi eksponati, stroji, računalniki in roboti praviloma niso interagirali, ampak jih le nemo opazovali z varne razdalje. Številni obiskovalci so bili navdušeni in zadovoljni. Razstava jim je razkrila smernice razvoja in vzbudila upanje za prihodnost. Jasia Reichardt je ob podelitvi zlate nike pojasnila, da se je njeno zanimanje za stroje začelo, ko je dopolnila 4 leta. »Takrat mi je mama povedala zgodbo o stroju, kamor lahko odložiš umazano perilo. Stroj lahko pere in lika, na koncu pa iz njega potegneš čisto, zlikano in zloženo perilo. Takrat sem pomislila, da nekega dne pre­prosto moram imeti tak stroj. Seveda, še danes takega stroja niso izdelali, kljub vsemu pa je navdahnilo moje zanimanje za stroje, tehnologijo, računalnike, robote, umetno inteligenco.« Vse to je v bogatem opusu preučevala, o izsledkih veliko pisala, razmišljala in govorila. Kaj ima tu opraviti umetnost? »V 50. letih prejšnjega sto­letja si umetnost lahko opisal s krogom. V njem so bili slikarstvo, kiparstvo in ilustracije. Krožnica je predstavljala mejo. Za mejo so prostor dobili literatura, gledališče, znanost, tehnologija in film. Moje zanimanje je vzbujalo dogajanje na tej strani meje. Ta meja izpred skoraj sedem desetletij je izginila. Kaj zdaj? No, zato smo zdaj tu. Zato, ker želimo izvedeti, kaj sledi v prihodnje,« je sklenila nagrajenka. Računalniška animacija/film/vizualni učinki »Rhizome«/Boris Labbé (Francija) www.borislabbe.com in https://vimeo.com/127579635 Rhizome je zelo kompleksen in po mnenju žirantov celovit kratki 11,5-minutni 2K-eksperimentalni animirani film, ki s 25 slikami na sekundo plasti približno 2300 originalnih risb na papirju (v tehniki vodenih barvic, črnila) z 2D-računalniško grafiko. Prvi Labbéjev profesionalni film s 5.1-prostorskim zvokom meša kom­plementarne tehnike v postdigitalno vizualno poezijo, kjer avtor rime nadomesti z gibajočimi se slikami. Vsaka risba privzema od enega do 80 elementov. Njegova črno-bela animacija učinkuje kot spreminjajoči se univerzum dinamičnih likov. Figure, ki so majhne geometrične strukture, pri gledalcu vzbudijo hitro spreminjajoča se in minljiva metaforična vozlišča evolucije, migracije, urbanizaci­je in transcendence družbe. Z matematično natančnostjo se je lotil razvoja življenja in njegove genetike, tako da na začetku uporabi velik zoom, ki se skozi čas manjša in neznano formo življenja oddaljuje v prenasičen ekosistem. Interaktivna umetnost + »Can you hear me?«/Christoph Wachter & Matthias Jud (Švica) https://canyouhearme.de/web/ Področje interakcije kot komunikacijskega sredstva je z razvo­jem tehnologije, zlasti hiperpovezljivosti, postalo zelo razširjeno sredstvo za kreiranje družbenih, znanstvenih in političnih dialogov vseh oblik človeških aktivnosti. Letošnje žirante je prepričala predvsem učinkovita udeležba v obširnemu ekosistemu fizičnega okolja. Švicarski projekt preizprašuje svobodo govora v politiki ter njeno zlorabo in določanje pravil za doseganje višjih ciljev. Wachter in Jud sta v družbo z nenehnim nadzorom, kjer vlade zlorabljajo svo­jo moč in položaj proti osnovnim človekovim pravicam, postavila začasno instalacijo. To sta po razkritju Edwarda Snowdna, da so Brandenburška vrata informacijska točka za vohunjenje prebival­stva, storila v Berlinu na območju ekstremno intenzivnega nadzora in vohunstva številnih obveščevalnih agencij. Minimalno »naredi si sam« instalacijo anten iz kovinskega tulca sta postavila na streho Akademije za umetnost na trgu Pariser Platz. Z namenom ponov­nega zavzetja komunikacijskega prostora sta med prisluškovalna mesta ambasad ZDA, Velike Britanije, Švice in stavbe nemškega parlamenta Reichstaga vzpostavila neodvisno omrežje WiFi. S tem sta mimoidočim na berlinskem vladnem ozemlju, kjer vlada omejeno gibanje in brezprotestno območje, omogočila enake mo­žnosti komuniciranja – pošiljanja tekstovnih in glasovnih sporočil ter delitve datotek – zlasti z Agencijo nacionalne varnosti NSA in Britansko obveščevalno službo BCHQ. Avtorja sta namreč upora­bila enake frekvence, kot jih prestrezata omenjeni službi. Več tisoč uporabnikov je ad hoc omrežje uporabljalo 33 dni, v tem obdobju pa sta NSA in BCHQ prejela več kot 15 000 sporočil. Vsebina ma­teriala naj bi vključevala tudi zaupne informacije parlamentarnih komisij za preiskavo interneta. Material pa naj bi objavili na spletni strani WikiLeaks. Aktivno interaktivno delo je z minimalnih pose­gom, instalacijo, dvignilo zavest javnosti glede (ne)moči v obdobju digitalnih informacij. Digitalne skupnosti P2P Foundation http://wiki.p2pfoundation.net/Main_Page Skupnosti navdihujejo skupnosti, pri čemer pa je P2P Foundati­on nova generacija ali oblika, ne zgolj za posnemanje, ampak tudi pomaga vzpostavljati nove skupnosti. Fundacija je decentralizira­no, samoorganizirano globalno omrežje raziskovalcev, aktivistov in prebivalcev, ki spremljajo aktivnosti in spodbujajo ukrepe k prehodu v družbo javnih dobrin. Komisija je določila zmagovalca med 299 projekti, ki so naslavljali tudi področja migracij, varnosti žensk, urbane mobilnosti, izobraževanja, odprtokodne kulture, 3D-tiskalnikov za izdelovanje protetike in gospodarskega razvoja. Digitalna skupnost, ki jo je leta 2005 postavil Michael Bouwens, se ukvarja z naprednim družbenim potencialom delitvenih (angl. peer-to-peer oz. P2P) tehnologij oz. sodelovalnega gospodar­stva. P2P deluje na prepričanju, da je treba zoper globalno krizo nastopiti z aktivnim kooperativnim socioekonomskim modelom, ki temelji na trajnostnem razvoju, odprtokodni kulturi in solidar­nostnem gospodarstvu. Spletni portal P2P, ki ga je doslej obiskalo več kot 27 milijonov spletnih uporabnikov, je denimo prvi objavil članek o inovativnem plačilnem omrežju Bitcoin. Pomen fundacije je v opolnomočenju skupnosti, mest in vlad, ki gradijo nove oblike samosvojih in samoregulativnih demokratičnih struktur kot alter­nativnih gospodarskih modelov. U19 Ustvari svoj svet: Die Entscheidung/Jonas Bodingbauer (Avstrija) http://jonasbodingbauer.jimdo.com Sedemnajstletnika je navdahnil Milgramov eksperiment in razvil je računalniško simulacijo, ki deluje zlasti kot kritika mladega upo­rabnika številnim računalniškim igram na trgu. Igra z naslovom Odločitev je namenjena dvema igralcema hkrati, pri čemer je prvi igralec postavljen v vlogo osebe, ki je ravnokar izvedela za diagno­zo raka, druga oseba pa privzame funkcijo malignega tumorja. Če je Stanley Milgram, profesor psihologije na univerzi Yale, preuče­val odzivanje učitelja na trpljenje učenca, pa vlogo avtoritete pri mladem Bodingbauerju prevzame tumor. Bolnikovo preživetje je popolnoma odvisno od odločitve igralca, ki igra tumor. Njegov (vsaj navidezni) poraz (v računalniški igri) reši življenje soigralca. Kako pa bi se odzvali vi v taki situaciji? STARTS Prize 2016 Evropska komisija je podeljevanje nove nagrade STARTS Prize, kjer je starts skovanka iz besed znanost, tehnologija in umetnost (angl. Science, Technology in Arts), zaupala Ars Electronici Linz. V uvodnem nagovoru na podelitvi je evropski komisar za digitalno gospodarstvo in družbo Günther H. Oettinger poudaril, da ume­tnost in inženirstvo v digitalni dobi ne predstavljata več naspro­tujočih si načinov razmišljanja. Komisar predvideva, da digitalno preoblikovanje v industriji, kulturi in družbi zaradi inovativnih rezultatov zagotavlja močno spodbudo za interdisciplinarno in me­džanrsko sodelovanje. Pri tem je močna povezava med tehnologijo in umetniško prakso položaj, ki ustreza tako evropski inovacijski politiki kakor umetniški sferi s poudarkom na projektnem pomenu in uporabni vrednosti za industrijo in družbo. Alexander Manko­vsky, futurolog iz podjetja Daimler AG, je prepričan, da inovativni izdelki, storitve in procesi izhajajo iz številnih virov. »Mnogi so presenečeni, da je sodobna umetnost ena izmed njih.« Pojasnil je, da je med iskanjem povezav pri nastajanju tehnološkega in druž­benega razvoja pred obravnavo z znanstvenega vidika naletel na ključno vlogo umetnosti in umetniških projektov. Glavni nagradi – v obliki štipendije v višini 20 000 EUR in 3D­-natisnjene priložnostne nagrade – za inovativno in kreativno sodelovanje v tehnologiji, industriji in družbi, ki jo spodbuja umetnost, sta podeljeni v kategorijah za umetniško raziskovanje in inovativno sodelovanje. Nagrado za inovativno sodelovanje med industrijo, tehnologijo in umetnostjo so prejeli mladi interdisci­plinarni snovalci ideje Umetne kože in kosti (angl. Artificial Skins and Bones). Skupino raziskovalcev, sestavljeno iz študentov ber­linske Akademije za umetnost Weißensee in zaposlenih iz podjetja Ottobock, je spodbudil dialog med tehničnimi strokovnjaki in fizioterapevti vodilnega podjetja protez in njihovih neposrednih uporabnikov. Zametek projekta je bil seminar, kjer so študentje ek­sperimentirali z materiali ter spoznavali vzorce, strukture in načine delovanja. Kmalu so oblikovali individualne raziskovalne naloge, ki so se osredotočile na čutečnost v povezavi z interakcijami umetnih udov, estetiko umetnih delov telesa in kontrastom s človeškim tele­som. Tako so nastale že fleksibilne tekstilne površine, ki spreminjajo vzorce in barve pri mišičnih aktivnostih; razvit je tekstil, ki podobno kot pore človekove kože zmanjšuje prepustnost vlage z vodenim krčenjem; s pomočjo 3D-tiskanja in algoritemskih izdelo­valnih oblik so raziskali lastnosti in potencial organskih materialov; s konceptom digitalne storitve, kjer senzorji zaznavajo gibanje, so izboljšali rehabilitacijski proces amputiran­cev spodnjih okončin; za amputirance rok so oblikovali nastavljivo vmesniško napra­vo, zapestnico, ki zbira senzorične mišične impulze spodnjih okončin in jih prevede v ukaze za brezkontaktni intuitivni nadzorni računalnik in podobno. Projekt vključuje sodelovanje med znanostjo, tehnologijo in poslovanjem. Proces sodelovanja med akade­mijo in podjetjem žanje rezultate. V pripravi so že prvi prototipi, razvoj želijo nadaljevati do lansiranja izdelkov na trg. Nagrado za umetniško sodelovanje je prejela nizozemska modna oblikovalka Iris van Harpen za kolekcijo Magnetic Motion. Zmagovalka v svojih delih nenehno izmenjuje ideje z znanstveni­ki in raziskovalci. Ideja za kolekcijo se ji je utrnila med obiskom Velikega hadronskega trkalnika v CERU-u, izvedla pa jo je skupaj s kanadskim arhitektom Philipom Beesleyjem in nizozemskim umetnikom Jolanom van der Wielom. 31-letna Herpnova, ki je svojo kariero začela pri Alexandru McQueenu, je dizajnerka, ki je v modo vpeljala 3D-tiskanje. Tokrat je v svoj interdisciplinarni projekt vtkala tako klasične obrtniške postopke kot tudi visoko­tehnološke. Ob tem je pokazala dojemljivost za odkrivanje novih materialov in tehnoloških strategij za kreiranje inovativnih oblačil in obutve. »Lepoto sem našla v stalnem oblikovanju kaosa, ki jasno uteleša prvinsko moč zmožnosti narave.« Uporabila je lasersko rezanje in brizganje materialov ter v dela vnesla zapletene arhi­tekturne strukture. Njen asortiment – čevlji, obleke in nakit – so nastali oz. zrastli s pomočjo magnetnega polja, pri čemer so zaradi tehnološkega procesa magnetne rasti izdelki povsem organski in posledično med seboj različni. Na odprti razpis STARTS Prize 2016 se je letos med 1. februarjem in 16. marcem prijavilo 1861 projektov iz 54 držav. STARTS Prize se je po podelitvi nagrad, forumu in razstavi na Ars Electronici v Linzu predstavil še na festivalu BOZAR Electronic Arts (BEAF) v Bruslju, kjer so razstavili nagrajene projekte. Nagrade ESA, CERN in ESO Festival Ars Electronica je leta 2014 vzpostavil Evropsko digitalno umetniško in znanstveno omrežje, kjer poleg Ars Electronica Fu­turelaba kot znanstveni partnerji sodelujejo še Evropska vesoljska agencija (ESA), Evropska organizacija za jedrske raziskave (CERN) in medvladna organizacija Evropski južni observatorij (ESO), ki združuje 13 članic EU ter v Čilu upravlja številne teleskope. Nagrajenci v vseh treh primerih dobijo rezidenco, torej možnost ustvarjanja v ESA, CERN in ESO, ustanove pa jim dajejo popolno podporo z namenom uresničitve zmagovitih projektov. Kreativnost irske multidisciplinarne umetnice Aoife van Linden Tol ustvarjajo eksplozije, še zlasti izjemno eksplozivno moč in uničevalne posle­dice. Svoje ustvarjalno področje bo širila z znanstveniki Evrop­skega vesoljskega raziskovalnega in tehnološkega centra (ESTEC) v Noordwijku, kjer bo prisotna tudi ob pristanku vesoljske sonde Rosetta na odpravi EXOMars. Njen projekt Zvezdna nevihta združuje znanje kemije, kozmologije in fizike, saj bo preučevala življenjski cikel in fizične lastnosti zvezd ter njihovo formacijo v vesolju. Trojico Quadrature zanima raziskovanje prostorov, zlasti zuna­njega, ter njihova fizična in kinetična manifestacija. Z njihovim teoretičnim in eksperimentalnim znanjem nevidno postaja vidno. To so dokazali z deli Voyager in Satellites. Jan Bernstein, Juliane Götz in Sebastian Neitsch so dobitniki rezidence ESO v Čilu. Tam si obetajo sodelovanje zlasti s fiziki in tehnologi ESO, želijo si ro­kovanja s teleskopi VLT in umetno lasersko ustvarjeno zvezo Laser guide star. Radi bi obiskali tudi gradbišče E-ELT. ESO namreč namerava leta 2024 spraviti v pogon še izjemen evropski E-ELT, ki bo največji optični in bližnji infrardeči teleskop na svetu. S CERN-ovimi znanstveniki in raziskovalci bosta sodelovala Ruth Jarman in Joe Gerhardt. Dvojec Semiconductor namerava v Ženevi kreirati digitalno umetniško delo, ki razpravlja o naravi ter pojasnjuje naravo in zaznavo sveta, s poudarkom na vplivu znanstvenih instrumentov in opreme ter fizike delcev na naše dojemanje narave. Sklep Festival izzivov in priložnosti, ne pa tudi nevarnosti in strahov, je z 842 sodelujočimi znanstveniki in umetniki iz 50 držav, 85 000 obiskovalci na 534 dogodkih znova nakazal smernice napredka. Še zlasti velja izpostaviti edinstvenost prirediteljev, ki dajejo priložnost tudi individualnim projektom znanstvenikov, tehnologov in umetnikov, ki ne izhajajo iz večjih in uveljavljenih podjetij, univerz in inštitutov. Letos je bilo zaznati velik prispevek slovenskih umetnikov na čelu z Jurijem Krpanom, umetniškim vodjem ljubljanske Galerije Kapelica. Vendar pa tudi tokrat ni bilo na spregled osrednjih slovenskih znanstvenoraziskovalnih inštitutov in univerz. Festival Ars Electronica je kot vselej presečišče znanosti, teh­nologije in umetnosti sodobne družbe. Gre za edinstven globalni dogodek, odmaknjen od drugih tematsko podobnih festivalov. Prosta pot transdisciplinarnim idejam, vedoželjnost, upanje ter neobremenjevanje s trgom, financami in politiko mu daje svežino, silovitost, transparentnost, inovativnost, strast in gonilno moč, ki sili prihodnost k napredku. Radikalni atomi so precej nova inova­tivna disciplina, ki morda nakazuje, kaj se bo zgodilo po internetu. Pravzaprav je vsak odgovoren in vsi smo odgovorni za prihodnost. Prihodnost, ki se stalno izumlja. Prihodnost, ki se nikoli ne konča. »» Projekt inFORM udejanja vizijo radikalnih atomov. Foto: Florian Voggeneder »» Utrinek z jutranjega simpozija Radikalni atomi Foto: Florian Voggeneder »» Projekt ASSISIbf – interakcija med robotom in živim bitjem v naravnem ekosistemu Foto: EPFL Artificial Life Lab »» Predstavitev DRONE 100 – Spaxels over Linz si je ogledalo 100 000 obiskovalcev vzdolž desnega brega Donave. Foto: Martin Hieslmair »» Dobitniki nagrad Prix Ars Electronica 2016 Foto: Tom Mesic »» Lift-Bit je modularni digitalni pohištveni sistem z zmožnostjo preoblikova­nja. Zasnoval ga je dr. Carlo Ratti: »Kmalu bomo okoli sebe imeli ekosistem, nekakšen družbeno interaktiven prostor, ki bo zelo odziven.« Foto: Myboss­was »» Alternativno komunikacijsko omrežje KORUZA Foto: Jure Zagoranski Nove kanalne povezave v okolju LabVIEW 2016 Najnovejša različica okolja LabVIEW prinaša več kot 500 podprtih instru­mentov, pet novih 64-bitnih dodatkov in izboljšano integracijo za Python Podjetje NI (Nasdaq: NATI), ponudnik rešitev na podlagi enotne platforme, ki inženirjem in znanstvenikom omogočajo reševanje največjih svetovnih inženirskih izzivov, je danes najavilo program­sko opremo za načrtovanje sistemov LabVIEW 2016, ki inženirjem poenostavlja razvoj in učinkovito integriranje programske opreme iz ekosistema v svoje sisteme. Zadnja različica okolja LabVIEW prinaša nove kanalne povezave, ki poenostavljajo kompleksne povezave med vzporednimi deli kode. Metoda s kanalnimi pove­zavami je na voljo tako v namizni različici okolja LabVIEW kot v različicah za delovanje v realnem času, kjer pomaga izboljšati berljivost kode in skrajšati čas razvoja. »Nove kanalne povezave v okolju LabVIEW 2016 omogočajo še hitrejši razvoj aplikacij z ustvarjanjem arhitektur, ki so še bolj prenosljive med posameznimi domenami,« je povedal Christopher Relf, glavni inženir podjetja VI Engineering. »S kanalnimi poveza­vami lahko ustvarimo prefinjene vzorce programske arhitekture, ki imajo že v osnovi več virov, ne da bi morali za to v ozadju ustvariti in vzdrževati veliko programske opreme.« Velik del uspeha okolja LabVIEW pri uporabnikih izhaja iz odprtosti samega izdelka in njegovega ekosistema. LabVIEW 2016 ta trend nadaljuje z izboljšano interoperabilnostjo s programskim jezikom Python in napravami drugih ponudnikov. Ta odprtost, kombinirana s številnimi novimi izboljšavami, pomaga uporab­nikom stalno izboljševati produktivnost s pospešenim razvojem in uvedbo kode. Z najnovejšo različico okolja LabVIEW lahko uporabniki: • poenostavijo razvoj z novimi kanalnimi povezavami, ki kom­pleksne asinhronske komunikacije predstavijo z eno samo žico, • izkoristijo več pomnilnika RAM z novo podporo za 64 bitov pri dodatkih LabVIEW Control Design and Simulation Modu­le, LabVIEW MathScript Real-Time Module, LabVIEW Unit Test Framework Toolkit, LabVIEW Desktop Execution Trace Toolkit in LabVIEW VI Analyzer Toolkit, • pospešijo avtomatizacijo namiznih merilnih instrumentov s funkcijo Instrument Driver Network, ki zdaj podpira 500 novih naprav poleg dosedanjih 10.000, • integrirajo IP v jeziku Python z novim orodjem Python Integration Toolkit for LabVIEW, ki je preprost vmesnik API iz podjetja Enthought, Inc. (na voljo je v funkciji LabVIEW Tools Network), ki lahko skripte Python integrira v aplikacije LabVIEW. Okolje LabVIEW 2016 je v celoti združljivo z najnovejšimi strojnimi tehnologijami podjetja NI za načrtovanje in preizku­šanje RF-sistemov, vgrajeno krmiljenje in nadzor ter inženirsko izobraževanje, kar vključuje drugo generacijo vektorske signalne sprejemno-oddajne naprave, instrument za digitalne vzorce NI PXIe-6570, nizkotokovno merilno enoto z izvorom (SMU) NI PXIe-4135, krmilnike za časovno občutljive aplikacije Compac­tRIO z možnostjo povezovanja v omrežje in krmilnik RIO za NI Educational Laboratory Virtual Instrumentation Suite (NI ELVIS). Za več informacij si oglejte videoposnetek Kaj je novega v okolju LabVIEW 2016 in začnite še danes preizkušati okolje LabVIEW 2016. Uporabniki z aktivno servisno pogodbo imajo tudi dostop do prvega predogleda programskih tehnologij NI. Program za predogled daje uporabnikom zgodnji vpogled v naložbe, ki jih podjetje NI izvaja na področju programskih tehnologij, kot so ra­zvoj uporabniških vmesnikov, učenje znotraj izdelka in analiziranje podatkov. Več informacij o predogledu programskih tehnologij NI in prijava je na voljo tukaj. www.ni.com/techpreview COPA-DATA kar dvakrat Microsoftov partner leta Podjetje COPA-DATA, specializiran ponudnik program­ske opreme za avtomatizacijo, je na letošnji Micro­softovi partnerski konferenci WPC v Torontu prejelo ne le eno, temveč kar dve nagradi. Rešitve za pametna mesta s programsko opremo zenon so prejele svetov­no nagrado za Microsoftovega partnerja v kategoriji Javni sektor: Microsoft CityNext. Podjetje iz Salzburga se je kot ustanovni član softverske alianse isv4indust­ry uvrstilo tudi na prvo mesto v tekmovanju za Micro­softovega partnerja leta v Avstriji. Konferenca WPC je dogodek, kjer se Microsoft vsako leto poklo­ni svojim najboljšim partnerjem. Odlična rešitev za uporabnikov problem v kombinaciji z najnovejšimi Microsoftovimi tehnologi­jami je osnova za nagrade Microsoftov partner leta 2016 v skupaj 37 kategorijah. Mednarodna žirija strokovnjakov je ocenila več kot 2500 prijav, ki so jih predložila podjetja iz 119 držav. Zmagovalce in finaliste so letos izbirali v Torontu. Podjetje COPA-DATA je že lani prejelo nagrado ISV partner leta od Microsoftove avstrijske podružnice. Letos pa so si prislužili ne le eno, temveč kar dve novi Microsoftovi nagradi za partnerja leta, tokrat prvič tudi v svetovni kategoriji Javni sektor: Microsoft CityNext. Podjetje COPA-DATA si je to nagrado prislužilo v konkurenci najboljših Microsoftovih partnerjev z odličnostjo v inovacijah in implementacijo rešitev za stranke na podlagi Microsoftovih tehnologij. COPA-DATA je prvo avstrijsko podjetje, nagrajeno v kategoriji svetovnih Microsoftovih partnerjev. Mednarodna žirija z v pri­hodnost usmerjeno kategorijo Javni sektor: Microsoft CityNext potr­juje zmožnosti, ki jih ponujajo rešitve zenon v kombinaciji z oblačno platformo Microsoft Azure. »To je izjemna nagrada, ki daje piko na i našim prizadevanjem pri razvoju platforme zenon z vedno boljši­mi tehnologijami in inovacijami za pametna mesta in pametno infrastrukturo jutrišnjega dne,« pojasnjuje Phillip Werr, direktor trženja pri COPA-DATA. »V čast nam je, da lahko podjetje COPA­-DATA imenujemo kot letošnjega dobitnika nagrade za Microsofto­vega partnerja leta v kategoriji Javni sektor: Microsoft CityNext,« je povedala Gavriella Schuster, generalna direktorica Worldwide Partner Group, Microsoft Corp. »COPA-DATA je odličen primer vrhunskega talenta v skupnosti Microsoftovih partnerjev, ki zago­tavlja inovativne in prebojne rešitve za naše skupne stranke.« Za pametnejša mesta in javno infrastrukturo Nagrada je bila podeljena za celovito rešitev interneta stvari, raz­vito za slovenskega proizvajalca električne energije iz obnovljivih virov Gorenjske elektrarne. V projektu je bila uporabljena nova re­šitev, ki združuje možnosti družine izdelkov zenon z Microsoftovi­mi rešitvami v oblaku. Ustanovitelj Gorenjskih elektrarn je Elektro Gorenjska, eno vodilnih podjetij za distribucijo električne energije. Gorenjske elektrarne so specializirane za pridobivanje električne energije iz obnovljivih virov, tj. v sončnih in hidroelektrarnah. Za­radi same narave decentralizirane proizvodnje električne energije v gorati Sloveniji je bilo potrebno poiskati mobilno tehnologijo in robustno rešitev za lokalni nadzor in upravljanje. Gorenjske elektrarne zadnjih 10 let uporabljajo rešitev zenon, s katero v obliki sistema SCADA spremljajo delovanje 23 fotonapetostnih elektrarn, 15 hidroelektrarn in treh kogeneracijskih sistemov po Sloveniji. Procesni podatki se berejo neposredno iz krmilnikov in tako lahko en sam programski sistem zagotavlja maksimalni nadzor nad delovanjem elektrarn. Gorenjske elektrarne so morale zaradi geografskih omejitev poiskati nov pristop za zanesljivo in fleksibilno upravljanje opreme, neodvisen od lokacije. Rešitev je kombinacija sistema zenon in oblaka Microsoft Azure. Danes popolna integracija zenona v oblač­ne storitve, vključno z Azure RemoteApp, omogoča inženirjem decentraliziran realnočasovni pregled nad vsemi aplikacijami iz katerekoli mobilne naprave z brskalnikom prek odjemalca Remote Desktop. Rešitev prinaša prihranek časa, izboljšano izmenjavo znanja in nadzor nad omrežjem s poljubne lokacije, podatki pa so varno shranjeni v Microsoftovem oblaku. V ta fleksibilni in razšir­ljivi sistem bodo kmalu priključene nove male hidroelektrarne. Microsoftov partner leta v Avstriji: softverska aliansa isv4industry Aliansa isv4industry, ki so jo konec leta 2015 ustanovila štiri av­strijska podjetja (COPA-DATA, augmensys, icomedias in PROLO­GICS), je bila nagrajena z Microsoftovo nagrado za partnerja leta v Avstriji že v prvem letu obstoja. Cilj alianse isv4industry je, da industrijskim korporacijam pokaže konkretno vrednost najno­vejših tehnoloških dosežkov in da pomaga pri njihovi praktični implementaciji v obstoječi infrastrukturi. Aliansa išče inovativne in še ne prehojene poti digitalizacije v omreženem korporativnem svetu. »Posamezne tehnologije so lahko zelo uspešne in dovrše­ne, toda vsem partnerjem je jasno, da lahko le skupaj ponudimo svojim strankam celovite in lukrativne rešitve za pametno tovarno v kontekstu Industrije 4,0,« pojasnjuje uspeh iniciative Johannes Petrowish, direktor za globalna partnerstva in razvoj poslovanja pri COPA-DATA. www.copadata.com SimWise 4D, program za simulacije mehanizmov Programsko orodje SimWise 4D omogoča izvajanje obsežnih simulacij tako posameznih komponent kot celotnega sestava. Dinamične analize mehanizmov so združene z MKE-analizami (metode končnih elementov) in optimizacijo modela. SimWise 4D je paradni produkt podjetja Design Simulation Te­chnologies Inc. (v nadaljevanju DST). Program je nastal, ko je DST pridobil od MSC Software Corporation pravice za produkt MSC.visualNastran 4D (vn4D). Korenine programa pa segajo v produkt Working Model 3D, ki ga je razvil Knowledge Revolution in ga je leta 1999 prevzel MSC. Ta ga je nadgradil z MKE-analizami in preimenoval v Working Model 4D. SimWise 4D je CAD nevtralen. To pomeni, da lahko prevzema podatke iz večine največjih CAD-programov. Brez translatorjev lahko prevzame podatke iz programov NX, Solid Edge, Catia V5, Creo, Solidworks, Inventor. Prav tako prepozna različne nevtralne formate, kot sta step ali iges. Dodatno SimWise ponuja vtičnike za nekatere od omenjenih programov. Tako lahko iz CAD-programa izvozimo celoten sestav z njegovimi relacijami v SimWise 4D, pri čemer se relacije ustrezno prevedejo v relacije, potrebne za simula­cijo mehanizma. Program je sestavljen iz treh modulov: Motion, FEA in Optimi­zation. Prva dva sta na voljo tudi kot samostojna paketa. Dodatno se SimWise 4D lahko nadgradi še z modulom Durability. SimWise Motion SimWise Motion je namenjen za kinematične in dinamične ana­lize togih teles. Iz CAD-sistema se poleg geometrije teles lahko pre­nesejo še materialne lastnosti in relacije. S tem se priprava modela za simulacijo zelo pohitri, saj program sam prevede relacije CAD assemly v relacije SimWise motion in uporabi materialne lastnosti, določene v CAD-programu. Seveda v paketu Motion uporabnik lahko tudi sam doda številne objekte, specifične za analize gibanja. Med temi objekti so poleg klasičnih relacij (rigid, revolute, planar contraints ...) tudi relacije za simulacijo zobnikov, vzmeti, vrvi in podobno. Med posame­znimi komponentami se lahko določajo kolizije, s čimer se še bolj pravilno določi dinamika mehanizma. Poleg motorjev, ki poganjajo mehanizem, se lahko dodajo različ­ne sile in tako kar se da realno obremeni delujoči mehanizem. Sile se lahko določijo s konstantno vrednostjo, lahko pa se jih opiše z enačbami SimWise, tabelaričnimi podatki ali iz Excela. SimWise Motion lahko izračunava pomike, hitrosti in pospeške posameznih teles ter reakcijske sile, ki delujejo na ta telesa kot rezultat dinamike mehanizma. To vključuje tudi gibanje in sile, ki so rezultat kolizij. Vsi rezultati se lahko prikažejo z grafi. Analizirane parametre lahko prikažemo še kot grafične vektorje. Ti med analizo lahko spreminjajo tako smer kot velikost in s tem bolj vizualno predsta­vijo analizirani parameter. Na podlagi takih analiz se lahko ugotovi moč motorja, potrebna za pravilno delovanje mehanizma. SimWise FEA SimWise FEA je namenjen za trdnostne analize komponent, poleg tega pa omogoča izračune lastnih frekvenc, kontrolo uklona in analize prenosa toplote. SimWise uporablja hiter iterativni FEA­-solver, ki izkorišča prednosti procesorjev multi-core in temelji na preddefinirani iterativni metodi. SimWise FEA ekskluzivno upo­rablja parabolične tetratedrske elemente in solver, ki je optimiziran zanje. Poleg omenjenih analiz program preračunava varnostni faktor in kritična mesta v rezultatih napetosti. Rezultati kritičnih mest se lahko uporabijo za iterativni proces reševanja, imenovan h-adaptivity, ki izvede izboljšanje mreže samo na teh kritičnih me­stih. Izboljševanje mreže na teh mestih se izvaja tako dolgo, dokler se ne dosežejo želene vrednosti. Program SimWise FEA seveda prevzema podatke o obreme­nitvah tudi iz programa SimWise Motion. Rezultati, dobljeni iz paketa Motion, dobijo s tem še večjo vrednost, kadar jih analizira­mo v FEA-paketu. SimWise 4D Optimization SimWise 4D je sestavljen iz dveh samostojnih paketov, SimWise Motion in SimWise FEA. Dodatno vključuje še modul Optimi­zation. Optimizacija mehanizma se izvaja s produktom HEEDS podjetja Red Cedar Technology. Za optimizacijo so potrebne tri stvari: parametri, cilj in omejitve. Parametri so vrednosti, ki se spreminjajo tako dolgo, da se doseže želena vrednost, določena s ciljem. Z omejitvami pa določimo, znotraj katerih vrednosti se mehanizem lahko optimizira. Iskanje rešitve poteka iteratitvno in izvaja več simulacij, Motion, FEA ali Motion+FEA. Rezultati vsake simulacije se shranijo, tako da jih kasneje lahko pregledamo in na njihovi podlagi izberemo najboljšo rešitev. SimWise Durability Utrujanje materiala je eden izmed najpogostejših vzrokov za poškodbe konstrukcij. Zato je predvidevanje teh lahko ključno pri konstruiranju izdelkov. Na podlagi analiz SimWise 4D se s tem paketom hitro izračuna življenjska doba posameznih delov konstrukcije. Za to so potrebni dodatni podatki o materialih. Program Simwise Durability ima na razpolago približno 150 materialov z lastnostmi utrujanja po stan­dardu SAE J1022. Sam izračun pa podpira različne metode, kot so Manson Coffin, Morrow, ASME, Goodman, Gerber ... Rezultati analize so prikazani na modelu v barvni shemi podob­no kot FEA-rezultati. Sklep SimWise 4D lahko hitro izvede dinamično analizo mehanizma, poda trdnostne rezultate kontrukcije, jo optimizira in izračuna njeno življenjsko dobo. Za uporabo tega programa ni treba biti poseben strokovnjak za CAE, ki se vsakodnevno ukvarja s takimi analizami. Tudi občasni uporabniki lahko zelo učinkovito upora­bljajo SimWise 4D. Ni nepomembno, da je SimWise 4D cenovno zelo ugodna rešitev. www.its-plm.si »» Slika 2: Simulaci­ja montažne linije »» Slika 1: SimWise4D združuje dinamične analize s FEA. »» Slika 5: Izračun življenjske dobe komponente »» Slika 3: H-adaptivity izboljšuje mrežo na kritičnih mestih. »» Slika 4: Rezultati dina­mične analize se prenesejo v FEA. Sejem, usmerjen v prihodnost Na doslej največjem šestdnevnem sejmu potrošniške elektronike in hišnih aparatov IFA v Berlinu so razstavljavci predstavili tisoče novih izdelkov in sklenili posle, vredne skoraj 4,5 milijarde evrov. Esad Jakupović V Berlinu je bil na začetku septembra največji svetovni sejem uporabniške in hišne elektronike IFA 2016 (podobno velik sejem International CES v Las Vegasu je posvečen samo uporabniški elektroniki). Na okrog 158 tisoč kvadratnih metrih prostora (5 odstotkov več kot lani) je svoje novosti predstavilo 1823 razsta­vljavcev (13 odstotkov več kot lani) in ogledalo si jih je 240 tisoč obiskovalcev (približno 2 odstotka manj kot lani). Usmerjenost v razvoj Sejem so tokrat prvič razširili tudi zunaj sejmišča, s posebno razstavo IFA Global Markets na nekoliko oddaljeni lokaciji Station Berlin. Na njej je nastopilo več kot 300 podjetij in namenjena je bila izključno poslovnim obiskovalcem. Na sejmu so med drugim organizirali posebno razstavo Smart Home, na kateri je 150 podje­tij predstavilo produkte in storitve s področja pametnega doma – za napredno razsvetljavo, ogrevanje, upravljanje energije, varova­nje, brezžični prenos, upravljanje pristopa, in tudi robotske rešitve. K razvojni usmerjenosti sejma je bistveno pripomogla posebna vsebinska razstava IFA TecWatch, na kateri je več kot 70 zagonskih podjetij ter več kot 100 podjetij, raziskovalnih ustanov, univerz in združenj razkrivalo bodoče tehnološke usmeritve. To se posebej nanaša na HDR-slike, 3D-zvok, navidezno resničnost, 3D-tiskanje, pametno razsvetljavo, digitalno plačevanje in podobne tehnologije, ki imajo tudi velik tržni potencial. Na konferenčnem delu sejma IFA+ Summit, pod geslom »Razi­skovanje digitalne družbe«, so se tokrat vrstila predavanja na temo pametnega in povezanega sveta današnjega in jutrišnjega dne – umetne inteligence, navidezne resničnosti, povezanih avtomobilov, interneta stvari, pametnih gospodinjskih aparatov, robotov. Na sejmu so bili predstavljeni, kot se je izrazil glavni direktor Messe Berlin dr. Christian Göke, »nešteti novi izdelki« – orjaški televi­zorji, stanjšani prenosni računalniki, krasni novi pametni telefoni, očala za navidezno resničnost, pametne ure in druge nosljive naprave, varčni pralni stroji ter drugi napredni hišni aparati. Dr. Göke je ocenil, da je bila letos na ogled tudi doslej največja ponud­ba novih izdelkov s področja potrošniške (uporabniške, zabavne) elektronike ter hišnih oz. gospodinjskih aparatov. Izjemen poslovni pomen Na sejmu so bili predstavljeni nešteti novi produkti, storitve in aplikacije. Najbolj zastopana so bila področja televizije s HDR­-kakovostjo, predvajalnikov in plošč UHD Blueray, naprav za pro­storski (3D) zvok, pametnih telefonov, pametnega doma, napre­dnih telekomunikacij, robotike, 3D-tiskanja ter pametnih hišnih aparatov. Messe Berlin ocenjuje tudi, da je bil zabeležen napredek v mednarodnem značaju in poslovnem pomenu sejma, saj je bilo na njem sklenjenih nekaj več poslov kot lani, ko je bilo zabele­ženo najrazličnejših pogodb v skupni vrednosti 4,35 milijarde evrov. K poslovni uspešnosti sejma kot »velikega svetovnega trga uporabniške in hišne elektronike« pomembno pripomore dejstvo, da poteka v zelo ugodnem času – po dopustih in pred začetkom sezone povečane prodaje zaradi praznikov. Drugi razlog uspešnosti poslovnih nastopov je tudi izjemno močna prisotnost predstavni­kov industrije, distributerjev, preprodajalcev in samih kupcev ter seveda predstavnikov medijev, teh je bilo okrog 2800 iz 50 držav. Izjemen poslovni pomen sejma poudarjajo podatki analitskih podjetij, po katerih bo prihodek v uporabniškem sektorju letos dosegel približno 814 milijard evrov, kot navaja nemško Združenje proizvajalcev električne in elektronske opreme (ZVEI). Znesek je nekaj odstotkov manjši od lanskega, predvsem zaradi slabšega tečaja evra glede na dolar. V sektorju večjih hišnih aparatov je bilo lani v svetu, navaja ZVEI, prodanih 486 milijonov izdelkov v sku­pni vrednosti okrog 180 milijard dolarjev in še 1,3 milijarde malih gospodinjskih aparatov v vrednosti okrog 70 milijard dolarjev, le­tos pa se pričakuje manjša rast. Na sejmu je letos nastopilo tudi pet podjetij iz Slovenije: Gorenje, Status, Šumer, Strip's in Dynamix. Naslednji sejem IFA bo med 1. in 6. septembrom 2017. Najbolj odmevne novosti Na sejmu so največjo pozornost medijev pritegnile tri velike predstavitve, ki so pravzaprav potekale zunaj sejmišča, na znanih objektih, namenjenih prireditvam – Samsung v Tempodromu, Lenovo v Station Berlinu in Huawei v Velodromu. Huawei: pametni telefoni Nova Prva pametna telefona v novi seriji Huawei Nova in Nova Plus se ponašata z napredno zadnjo kamero z 12 milijoni pik za bolj žive fotografije in s sprednjo kamero z 8 milijoni pik z vijugastim ergo­nomskim oblikovanjem s 5-palčnim zaslonom. Poganja ju proce­sor Snapdragon 625 z napredno tehnologijo 14 nm za povečanje zmogljivosti in zmanjšanje porabe energije. Baterija podpira Smart Power 4.0 in omogoča zajem na tisoče posnetkov z enim samim polnjenjem. Novi 3D-čitalnik prstnih odtisov podpira hitrejše in bolj natančno odklepanje za boljšo varnost in priročnost. Lenovo: tablica Yoga Book Lenovo je poleg novega izjemnega prenosnika računalnika Yoga 910 in tablice Yoga Tab 3 Plus predstavil oblikovalsko novost Yoga Book. Gre za najtanjšo tablico 2-v-1 na svetu z operacijskim sis­temom Android ali Windows, ki prinaša še neznane funkcije, kot sta vsestranska tipkovnica na dotik in večnamensko digitalno pero Rael-Pen, s katerim se po zaslonu piše enostavno kot po papirju. Tanka in lahka Yoga Book omogoča 360-stopinjski zasuk in do 15 ur delovanja na baterije, dosega pa mobilnost pametnega telefona ter uporabniku omogoča pisanje, risanje in ustvarjanje kjer koli. Samsung: pametne ure Gear S3 Nova Samsungova pametna ura je izjemen spoj tradicionalne umetnosti urarstva in najnaprednejše tehnologije. Športnega vide­za in trpežne zasnove, ura je na voljo v oblikah Frontier (desno), ki je namenjena tako poslovnemu kot zasebnemu okolju, in Classic (levo), poosebljenju elegantnega minimalizma. Ura je vodood­porna, opremljena s trpežnim steklom Corning Gorilla SR+ in zaslonom AMOLED s 16 milijoni barv ter ima funkcijo »Always On Display«, ki omogoča stalni prikaz časa. Ima vgrajeno funkcijo GPS, ki omogoča natančno spremljanje dnevnih telesnih dejavno­sti, ter višinomer, barometer in merilnik hitrosti. Pet podjetij iz Slovenije Skupina Gorenje iz Velenja se v Berlinu predstavlja že od leta 2007, ko je nastopila v družbi z le nekaj največjimi proizvajalci gospodinjskih aparatov. Letos je Gorenje na svoji veliki stojnici premierno predstavilo posebno kolekcijo hladilnikov Gorenje Retro, navdihnjeno s podobo le­gendarnega Volkswagnovega kombija. Prikazalo je tudi novo generaci­jo inovativnih pomivalnih strojev SmartFlex, ki so rezultat lastnega ra­zvoja, ter vrsto izpopolnjenih aparatov za dom iz svoje ponudbe. Izmed njih številne podpisujeta znana oblikovalca Philippe Starck in Ora-.to. Strip’s z Vač se je sejma udeležil že peto leto zapored in predstavil rešitve LED za gospodinjske aparate s poudarkom na povezljivosti. Prvič je na sejmu uradno predstavil svojo patentirano rešitev za merjenje vakuuma znotraj vakuumsko izolativnih panelov (VIP). Podjetje Status iz Metlike se je na sejmu IFA predstavilo že šestič, tudi tokrat s svojim strateško najpomembnejšim programom aparatov in posod za vakuumiranje, s katerim se do štirikrat podaljša obstojnost in kakovost živil. Prikazali so tri novosti: profesionalni aparat za vakuumiranje Provac, steklene va­kuumske posode in vakuumske posode za shranjevanje otroške hrane. Šumer iz Ljubečne je predstavil rešitve s področja bele tehnike, elektro­industrije, avtoindustrije in drugih področij, s poudarkom na priključ­kih in pripomočkih za male gospodinjske aparate. Poudarek nastopa je bil tudi na raziskovalno-razvojni skupini podjetja. Dynamix iz Rake je letos prvič na sejmu IFA nastopilo s svojo blagovno znamko sesalnikov z vodno filtracijo Dynamix, v celoti narejenih v podjetju in plod doma­čega znanja. Na sejmu so pridobili stike z novimi poslovnimi partnerji, tako da z njimi načrtujejo dolgoročne pogodbe o sodelovanju. MakerBot predstavil nove rešitve 3D-tiskanja za profesionalce in učitelje MakeBot je objavil nove rešitve 3D-tiska za vedno večje potrebe profe­sionalcev in učiteljev. MakerBot verjame, da bodo njihove nove rešitve ponudile inženirjem in oblikovalcem hitrejšo in učinkovitejšo pot za razvoj idej, učiteljem pa lažjo pot za integracijo 3D-tiska v učilnice ter s tem učiti kreativnost in reševanje problemov. Novi aplikaciji MakerBot Print in MakerBot Mobile sta izde­lani tako, da profesionalcem omogočata enostavno integracijo MakerBota v delovno okolje, učiteljem pa predstaviti študentom 3D-tiskanje. Aplikaciji pomagata poenostaviti proces priprave na tisk, prihranita čas in izdelata kvalitetnejše modele. Novi MakerBot Replicator+ in Replicator Mini+ sta bila prenovljena in preskušena za zagotavljanje učinkovitosti, kar pomeni hitrejše, enostavnejše in zanesljivejše tiskanje z večjim volumnom. Z novim materialom Slate Gray Tough PLA filament lahko inženirji izdelajo obstojnejše prototipe in držala, odporna proti udarcem. Za učitelje je Maker­Bot izdal Thingiverse Education, kjer lahko poiščejo vsebino o 3D-tisku, ki so jo ustvarili drugi učitelji. MakerBot Replicator+ in Replicator Mini+ Novi MakerBot Replicator+ in Replicator Mini+ sta bila preno­vljena in preskušena za zagotavljanje učinkovitosti, kar pomeni hitrejše, enostavnejše in zanesljivejše tiskanje z večjim volumnom. Oba tiskalnika imata izboljšana vodila in Z-sklop iz trših materia­lov ter bolj togo konstrukcijo, ki omogoča konstantno in predvi­dljivo tiskanje. MakerBotovi novi 3D-tiskalniki so šli skozi obsežno preskušanje tiska in podsistemov. Za zagotavljanje zanesljivosti ter visoke kvalitete in učinkovitosti je bilo za razvoj tiskalnikov potrebnih več kot 380.000 ur preskusov, ki so se izvajali na različ­nih področjih tovarne. Med tem procesom je MakerBot zelo tesno sodeloval s podjetjem Stratasys, za implementacijo novih, bolj konstantnih postopkov za izboljšanje kvalitete tiskanja, preskušanje življenjskega cikla izdelka in preverjanje rezultatov preskušanja. MakerBot Replicator+ in Replicator Mini+ sta hitrejša in tišja glede na predhodnika, poleg tega imata večji volumen za tiska­nje večjih modelov oz. tiskanje več modelov hkrati. MakerBot Replicator+ je približno 30 odstotkov hitrejši, ima 25 odstotkov večji volumen tiskanja in je za 27 odstotkov tišji kot MakerBot Replicator pete generacije. MakerBot Replicator Mini+ je približno 10 odstotkov hitrejši, ima za 28 odstotkov večji volumen in je za 58 odstotkov tišji kot MakerBot Replicator Mini. Oba 3D-tiskalnika vključujeta zamenljiv MakerBot Smart Extruder+, ki je narejen in preskušen za izboljšano delovanje v daljšem časovnem obdobju. Slate Gray Tough PLA filament Z novim materialom Slate Gray Tough PLA filament lahko inženirji izdelajo obstojnejše prototipe in držala, odporna proti udarcem. Pri preskušanjih privarčuje čas in denar. V novem paketu so trije koluti MakerBot Slate Gray Tough PLA filament in Maker­Bot Tough PLA Smart Extruder+. Novi material združuje najboljše karakteristike materialov PLA in ABS. Je tako trden kot ABS s po­dobno natezno, tlačno in upogibno trdnostjo, vendar se tiska eno­stavno in zanesljivo kot PLA. Zgrajen je tako, da se pred zlomom zvije, tako kot ABS. Te kvalitete naredijo novi material primeren za funkcionalne prototipe, razne šablone in držala. MakerBot Tough PLA je preskušen in optimiziran za tiskanje, zanesljivo in enostav­no s Tough PLA Smart Extruder+. www.eu.makerbot.com www.3way.si Nad vibracije s 3D-mrežastimi strukturami Na trgu je veliko materialov in inženirskih rešitev zoper vibra­cije v strojih, transportnih vozilih in gospodinjskih aparatih. Znanstveniki s švicarske državne tehniške visoke šole v Zürichu (ETH) so s svojimi najnovejšimi raziskovalnimi rezultati na področju vibracij v slišnem območju pripomogli k odpravi hru­pa in zmanjšanju energijske učinkovitosti, neželenih posledic inženirskih aplikacij. Razvili so plastične tridimenzionalne mrežaste strukture z raz­mikom 3,5 mm, ki povečujejo zmožnost absorpcije vibracij tako v strojništvu kakor tudi na nosilnih sestavnih delih raket, propelerjev helikopterjev ter rotorjev letal in vetrnih turbin. Vlogo resonatorja imajo v mreži vgrajene jeklene kocke. Njihov namen je jasen – namesto da bi vibracije potovale skozi celotno strukturo, se zaradi jeklenih kock in notranje plastike mrežastega droga zagozdijo in druga stran strukture se ne premika. Glavne prednosti struktur, natisnjenih s 3D-tiskalnikom, se kažejo v absorpciji širokega spektra – hitrih in še zlasti počasnih – vibracij. Dr. Chiara Daraio, profesorica mehanike in materialov na ETH, poudarja: »Uporab­niki lahko dizajnirajo strukturo za absorpcijo vibracij z nihanji od nekaj sto- do več desettisočkrat na sekundo (hertz).« [ Pripravil: Jernej Kovač ] www.ethz.ch »» Vizualizacija: 3Dsculptor / Shutterstock / Jung-Chew Tse IBM in utrjevanje položaja na trgu interneta stvari Na začetku oktobra je podjetje IBM oznanilo 200 milijonov ameriških dolarjev vredno naložbo v nov globalni sedež Watson Internet of Things (IoT) v Münchnu in nove zmožnosti tehnolo­gije interneta stvari z zbirko podatkov Blockchain ter podro­čjem varnosti. Podjetje je objavilo tudi širok nabor naročnikov, ki s tehnologijo Watson IoT dosegajo odlične rezultate, da bi dobili informacije z več milijard senzorjev, vgrajenih v naprave, avtomobile, brezpilotne letalnike, kroglične ležaje, dele opreme ali celo bolnišnice. Naložba je del v sklopu globalne naložbe v višini treh milijard ameriških dolarjev, s katero naj bi kognitivno računalništvo Wat­son približali tehnologiji IoT. Gre za eno največjih naložb podjetja IBM doslej, ki je hkrati odgovor na vedno večje povpraševanje naročnikov, ki želijo preoblikovati svoje poslovanje s tehnologiji IoT in umetno inteligenco. Trenutno ima IBM po vsem svetu 6000 naročnikov, ki uporabljajo rešitve ter storitve Watson IoT – od tega jih je podjetje samo v zadnjih osmih mesecih pridobilo 4000. Sedež tehnologije Watson IoT bo domovanje prvih povezovalnih laboratorijev na področju IoT. Gre za laboratorije za praktično delo, ki omogočajo sodelovanje med naročniki, partnerji in 1000 IBM-ovimi raziskovalci, inženirji, razvijalci in poslovnimi stro­kovnjaki, ki delajo v Münchnu. Ti bodo skrbeli za razvoj inovacij v avtomobilski in elektronski industriji, v proizvodnji, zdravstvu in zavarovalništvu. Skupaj se bodo spopadli z najtežjimi izzivi posa­meznih panog, uporabili nove koncepte in tehnologije za uvedbo rešitev IoT, razvijali in preizkušali nove poslovne modele, rešitve in storitve ter premikali meje mogočega z uporabo tehnologij IoT. Novosti v verziji SolidWorks 2017 SolidWorks 2017 je že 24. verzija priljubljenega programskega okolja, ki vsebuje CAD za stroj­nike, elektrotehnike in elektronike, pa tudi za simulacije, upravljanje projektnih podatkov in komunikacijo med uporabniki in drugimi. Bojan Zupan Kot običajno je nova verzija programa SolidWorks predstavljena jeseni in kot vedno tudi v tej verziji novosti in izboljšave izhajajo iz zahtev, želja in pripomb uporabnikov. SolidWorks ima ogromno bazo uporabnikov, tj. več kot 3,2 milijona licenc pri več kot 240 000 uporabnikih. Ti imajo seveda ogromno idej, kako SolidWorks izboljšati, v podjetju DS SolidWorks pa so na ta mnenja že od nekdaj zelo pozorni, jih upoštevajo, in če je le možno, vključijo v nove verzije. Glede na splošen trend v svetu po integriranju vseh možnih razvojnih okolij ni nič čudno, da je SolidWorks strojniški 3D CAD razširil z 2D- in 3D-moduli za elektrotehniško projektiranje vključ­no s projektiranjem kabelskih snopov (tj. SolidWorks Electrical) in načrtovanjem tiskanih vezij (tj. SolidWorks PCB, ki temelji na tehnologiji ALTIUM). SolidWorks PCB je prvič predstavljen kot produkt SolidWorks v sedanji verziji SolidWorks 2017. Tako lahko zdaj uporabniki, kot je na primer Myomo, in seveda številni drugi v enotnem okolju načrtujejo vse komponente izdelka. Za vse, ki delamo s Solidworksom že leta, je zanimivo opazovati sodelovanje inženirjev in dizajnerjev različnih profilov (strojnikov, elektrotehnikov, elektronikov, mehatronikov, tehnolo­gov, industrijskih oblikovalcev ...) pri razvoju skupnega izdelka. V takem primeru jim je v pomoč okolje SolidWorks PDM, ki skrbi, da so vsi podatki SolidWorks, pa tudi vsi drugi projektni podatki (tj. Microsoft Office in PDF-dokumenti, slike, skeni ...), varno zapi­sani in shranjeni na centralnem strežniku, kljub temu da oni delajo na prostorsko porazdeljenih lokacijah ali celo prenosnih mobilnih napravah. SolidWorks PDM tudi poskrbi, da so vse reference med različnimi datotekami pravilno vzdrževane kljub nenehnim spre­membah na datotekah, ki opisujejo posamezne kose ali podsestave. Manjša podjetja oz. skupine uporabnikov SolidWorks, ki imajo SolidWorks Professional ali SolidWorks Premium, imajo v tem paketu osnovni PDM, tj. SolidWorks PDM Standard, že vključen, tako da lahko brez večjih stroškov že vzpostavijo celovito projek­tno okolje. Kadar pa po številu uporabnikov ali po komple­ksnosti zahtev zrastejo, je prehod na SolidWorks PDM Professional zelo enostaven, ker oba dva sistema delu­jeta na isti platformi. Seveda še vedno največji delež tako po številu uporabnikov kot tudi po dejanskem komercialnem tržnem deležu še vedno predstavlja SolidWorks 3D CAD. Tako kot že leta je razdeljen na tri ravni, in sicer na osnovni SolidWorks Standard, SolidWorks Professional in SolidWorks Pre­mium. Že z osnovnim je mogoče modelirati kose in sestave, delati s pločevino, prostimi površinami, vključena je polna parametri­zacija vseh modelov, tu bi omenili izjemno zmogljivo podporo za načrtovanje družine podobnih izdelkov s pomočjo t. i. konstruk­cijskih tabel (angl. Design tables), pa vse standardne vhodno-iz­hodne filtre. Tu velja omeniti novost v verziji SolidWorks 2017, tj. vključen modul SolidWorks 3D Interconnect. Ta funkcionalnost vključuje direktno branje različnih formatov v izvorni obliki, in sicer Creo, NX, Solid Edge, Inventor, pa tudi CATIA V5 z vključe­no asociativnostjo z izvorno datoteko. To pomeni, da se nam pri spremembi izvorne datoteke osveži tudi posamezen model v okolju SolidWorks. Glede na to, da uporabniki SolidWorks prejemajo datoteke v različnih formatih, bo to zagotovo zelo uporabljena funkcionalnost. Nova verzija SolidWorks 2017 vključuje tudi izboljšave na delu z velikimi sestavi, česar bodo veseli predvsem uporabniki v strojegra­dnji, kjer delajo z velikimi sestavi. Seveda so izboljšave vključene tudi v modeliranje posameznih kosov, pa tudi pri izdelavi 2D-do­kumentacije, vključno z izdelavo kosovnice. Tu velja omeniti usme­ritev, ki jo SolidWorks uvaja v zadnjih letih, tj. SolidWorks MBD (Model Based Definition), definicije na modelu. To pomeni, da so na modelu dodane vse potrebne kote, pa tudi PMI (tj. Product and manufacturing information) in drugi podatki, ki minimizira­jo potrebo po izdelavi 2D-dokumentacije. SolidWorks gre tako v korak z zahtevami orožarske, letalske in avtomobilske industrije, ki usmerja samo sebe, obenem pa še vso verigo dobaviteljev v tj. »paperless« oz. brez- oz. manjpapirno dokumentacijo. Kot standar­diziran izhod se uveljavlja 3D PDF, ki poleg samega modela vsebuje že prej omenjene dodatne informacije. Nova verzija SolidWorks 2017 tudi v tem modulu prinaša precej novosti, med njimi lahko kot zanimivost omenimo izboljšano natančnost 3D PDF, dodajanje datotek in primerjanje 3D PMI-informacije med različnimi kosi. Praktičen primer nadgradnje MBD-modelov oz. njihove uporabe je nova verzija programa za generiranje CNC-kode CAMWorks (CA­Mworks je sicer prvi Solidworksov zlati partner na CAM-področju, kar pomeni, da je popolnoma integriran in deluje povsem znotraj Solidworksa). CAMWorks ima sedaj vključen modul CAMWorks TBM (Tolerance Based Machining) za avtomatizacijo tolerančnih obdelav in površin, ki so obarvane po standardih. CAMWorks TBM tako avtomatizira tehnološke strategije glede na podane tolerance, izdelane s funkcionalnostjo SolidWorks MBD, lahko pa tudi s funkcionalnostjo SolidWorks DimXpert. Kot novost je v Soli­dWorks 2017 vključena možnost izvoza na podlagi standarda STEP 242, kar bo omogočalo uporabo v drugih CAM- in CMM-sistemih. Kompleksno 3D-geometrijo lahko namesto s 3D PDF-datoteka­mi izmenjujemo v formatu eDrawings. To je kompakten format, ki v datoteki lahko vsebuje 3D-pregledovalnik, lahko pa ga zapišemo in prikažemo v HTML-obliki. Če elektronsko risbo zapišemo v da­toteko, jo lahko odpremo s pregledovalnikom eDrawings. Novost pri tem modulu je, da z verzijo 2017 lahko bere in prikazuje tudi 3D-datoteke, zapisane v formatih STEP AP242, IGES, CATIA V5, Autodesk INVENTOR in CATIA V6 3D XML. Že prej je pregle­dovalnik eDrawings lahko bral poleg svojih datotek tipa *.eprt, *.easm, *.edrw ... še vse datoteke SolidWorks, pa tudi Pro/Engine­er/CREO, CALS, DXF/DWG in STL. Zelo koristno orodje za hitro pregledovanje in komunikacijo z različnimi tipi datotek. Kadar se pogovarjamo o komunikaciji in prezentaciji, seveda ne moremo mimo novega sistema za renderiranje in animiranje Soli­dWorks Vizualize. Ta produkt je bil prej poznan kot Bunkspeed in je bil že tedaj uveljavljen kot hiter, enostaven in učinkovit program za renderiranje. SolidWorks je to funkcionalnost še nadgradil, tako da je modul zdaj zelo zmogljiv in dosega osupljive učinke. Kompleksno renderiranje je zelo potratno tako glede na aparaturne vire kot tudi na čas. Z dodatkom SolidWorks Visualize Boost lahko renderiranje izvajamo porazdeljeno npr. na mreži, kot je NVIDIA Quadro Visual Computing Appliance (VCA). V novi verziji SolidWorks 2017 je zaznati tudi Solidworksovo podporo pripravi modelov za 3D-tisk. Tako je sedaj med drugim vključen uvoz in izvoz v formatu 3MF. Poleg novosti oz. izboljšav funkcionalnosti SolidWorks z novo verzijo uvaja še nekaj organizacijskih novosti. Tako je novost t. i. časovno omejen najem programa (tj. Term Licencing) za obdobje četrtletja (tj. 3 mesece) ali 1 leta, ki dopolnjuje obstoječi model nakupa licence. Časovni najem je z verzijo SolidWorks 2017 omo­gočen za module SolidWorks CAD in Simulation. www.ib-caddy.com/solidworks Bojan Zupan • IB-CADDY, d. o. o. ›› Elektronske naprave za odčitavanje biometričnih podatkov so že tu Čeprav številne finančne organizacije umeščajo biometrič­ne rešitve med najobetavnejše dopolnitve trenutnih načinov overjanja ali med rešitve, ki bodo te načine celo nadomestile, je biometrija za kibernetske kriminalce nova priložnost za krajo občutljivih informacij. Strokovnjaki podjetja Kaspersky Lab so raziskali, kako bi kibernetski kriminalci lahko izkoristili nove tehnologije za overjanje na bančnih avtomatih, katerih uvedbo načrtujejo banke. Bančni avtomati so bili več let tarča goljufov, ki so se želeli polastiti podatkov o kreditnih karticah. Vse se je začelo s prepro­stimi elektronskimi napravami za odčitavanje podatkov – doma narejenimi napravami, ki so bile pritrjene na bančni avtomat in s pomočjo ponarejene tipkovnice bančnega avtomata ali spletne ka­mere zmožne kraje informacij z magnetnega traku kartice in kraje kode PIN. Sčasoma se je oblika takih naprav izboljšala, tako da so postale manj opazne. Z uvedbo veliko trših plačilnih kartic, zava­rovanih s čipom in kodo PIN, ki pa jih je bilo še vedno mogoče klonirati, so se naprave razvile v tako imenovane skimerje. Večino­ma gre za enake naprave, a takšne, ki so zmožne zbiranja podatkov s čipa kartice in s tem zagotovitve zadostne količine informacij za izvedbo spletnega relenapada. Sektor bančništva se na to odziva z novimi rešitvami za overjanje in nekatere temeljijo na biometriji. Glede na raziskavo, ki jo je podjetje Kaspersky Lab izvedlo na po­dročju nezakonitega kibernetskega kriminala, je trenutno mogoče zaslediti vsaj dvanajst prodajalcev, ki ponujajo elektronske naprave za odčitavanje (skimerje), zmožne kraje prstnih odtisov žrtev. Vsaj trije nezakoniti prodajalci se že ukvarjajo z razvojem naprav, ki bi omogočale nezakonito pridobivanje podatkov s sistemov za prepo­znavo črt na dlani in šarenice. Prvi val naprav za odčitavanje biometričnih podatkov (skimer­jev) je bilo mogoče opaziti septembra leta 2015, med preskušanjem pred prodajo. Dokazi, ki so jih zbrali strokovnjaki podjetja Ka­spersky Lab, so razkrili, da so med začetnim testiranjem razvijalci zaznali več programskih napak. Glavna težava je bila v uporabi modulov GSM za prenos biometričnih podatkov, ki so bili prepo­časni za prenos velike količine pridobljenih podatkov. Posledično bodo nove različice naprav za odčitavanje podatkov (skimerjev) uporabljale druge, hitrejše tehnologije za prenos podatkov. V nezakonitih združbah je mogoče zaznati tudi razprave glede razvoja mobilnih aplikacij, ki vključujejo dajanje mask čez obraz. S takimi aplikacijami bi napadalci lahko uporabili fotografijo neke osebe z družabnega omrežja in z njo prelisičili sistem za prepozna­vo obraza. Stroji in oprema za orbitalno varjenje Doc. dr. Damjan Klobčar Glede na namen uporabe so viri varilnega toka sestavljeni iz različnih pod­sklopov, v katerih so: ena ali dve invertrski enoti za zagotavljanje varilnega toka (v primeru varjenja z vročo žico drugi inverter segreva žico), mikropro­cesorska enota, povezana z računalnikom, kjer določimo programe varje­nja, sistem za hlajenje šobe, sistem za pridobivanje povratnih informacij iz varilnega procesa in obdelava podatkov v realnem času. Viri varilnega toka Vire varilnega toka lahko delimo na prenosne vire, varilne vire srednje velikosti ter namenske vire varilnega toka. Prenosni viri so namenjeni za delo na terenu, zato je pomembno, da velikost in teža vira ne omejujeta samostojnega prenašanja do mesta varjenja. Take naprave tehtajo do 30 kg in zagotavljajo varil­ne tokove do 160 A. Nadzor stroja in varilnega programa se izvaja prek zaslona na dotik. Na teh virih lahko nadziramo štiri parame­tre: pretok zaščitnega plina; vrsto, moč in obliko varilnega toka; hitrost pomika varilnega glave in podajanje dodajnega materiala. Hladilni sistem je integriran v napravo za hlajenje. Za hitrejšo uporabo lahko v pomnilniško enoto shranimo večkrat uporablje­ne varilne programe in jih po potrebi prikličemo. Prav tako nam program omogoča, da vnesemo osnovne parametre, druge pa program samodejno preračuna iz baze podatkov in ponudi glede na aplikacijo varjenja. Viri varilnega toka srednje velikosti so zaradi večje teže na premičnih vozičkih. Napajajo se s trofazno napetostjo in zagota­vljajo varilne tokove do 400 A. Upravljanje je prav tako omogočeno prek zaslona na dotik. Omogočajo nadzor šestih parametrov. Poleg prej omenjenih parametrov tudi merjenje napetosti in oscilacij varilnega obloka. Namenski viri varilnega toka so najmočnejši viri varilnega toka in omogočajo varjenje z varilnimi tokovi 300 in 600 A. Sestavljeni so iz enega ali več virov. Naprava se nadzoruje in krmili neposre­dno iz računalnika. Za nadzor vsakega od parametrov se uporabljajo posamične kr­milne enote, ki jih po potrebi dodamo v napravo. Varilne glave Za orbitalno (krožno) varjenje cevi se uporabljajo zaprte in odpr­te varilne glave. Zaprte varilne glave so namenjene sočelnemu spajanju cevi brez dodajnega materiala. Pri tem je treba zagotoviti ustrezen zvarni stik brez reže. Uporabljajo se za varjenje premerov cevi od 1,6 do 168 mm. Največ se uporabljajo za varjenje cevi iz nerjavnega jekla in nikljevih zlitin. Pri zaprtem tipu varilne glave imamo komoro sestavljeno iz dveh delov. Namestimo jo okoli zvarnega spoja, tako da z dovajanjem inertnega plina ustvarimo zaščitno atmosfero za okolico temena zvara in elektrodo. Va­rilne glave kot klešče objamejo cev in se med varilnim ciklom ne premikajo. Premika se le rotor z elektrodo. Odprte varilne glave so namenjene varjenju tanko­stenskih cevi večjih premerov. Sestavljene so iz gorilnika za varjenje TIG in šobe za usmerjanje zaščitnega plina. V tem primeru je začitena samo okolica varilnega obloka in sama elektroda. Odprte varilne glave z vodili so namenjene varjenju debelostenskih cevi večjih premerov. Spoj se zaradi večje debeline stene izvaja v več prehodih in z dodajanjem materiala. Včasih so pred var­jenjem cevi predpripravili stik v obliki V ali U. Novejši stroji omogočajo varjenje z ravno režo, kar občutno zmanjša število prehodov. Najprej se na cev pritrdijo vodila, ki omogo­čajo orbitalno gibanje varilne glave, nato pa se izvaja varjenje po natančno predpisanem protokolu. Varilne glave za varjenje cevi na prirobnico upora­bljamo predvsem v energet­ski industriji. Omogočajo privarjanje večjega števila cevi na prirobnice. Značilen primer uporabe teh glav je je izdelava cevnih prenosnikov toplote (Slika 7). Z njimi lahko izdela­mo ponovljive in kakovostne zvare. Navarjanje po postopku TIG Navarjanje TIG se uporablja za popravila izdelkov, kjer se zahteva prvovrstna kakovost izdelka: navarjanje obrabljenih delov, navarjanje pri popravilu napak med izdelavo izdel­kov, navarjanje korozijsko ali obrabno odporne plasti. Primeri uporabe te tehnologije so navarjanje cevi za nuklear­ne sisteme, obrabljene gredi, ulitki in druge. Na Sliki 9 je prikazan vpliv razmešanja na kemično sestavo nanesenega sloja. Če gre za navarjanje dodajnega materiala, ki se zelo razlikuje od osnovnega, je treba upoštevati stopnjo razmeša­nja, da bo imel zadnji sloj ustrezno kemično sestavo. Prvi nanos je treba izvesti z višjo stopno premešanja osnovnega in dodajnega materiala. Oprema za navarjanje Za orbitalno varjenje uporabljamo namenske mikroprocesorsko krmiljene vire varilnega toka, s katerimi natančno krmilimo vse varilne parametre in priključne module. Stroji so zgrajeni modul­no, tako da vsak modul nadzira svoj parameter. Mikroprocesorski del vse module poveže, nadzira in upravlja po varilnem programu. Oprema za pomike se razlikuje glede na geometrijo izdelka. Namenski modul krmili elektromotorje in aktuatorje. Z večosnim sistemom lahko zagotovimo ustrezne gibe v prostoru. Pomemben del tovrstnih naprav je krmiljenje dolžine obloka na podlagi merjenja in obdelave v realnem času. Med varjenjem je poleg varilnega gorilnika nameščen sistem za odčitavanje varilnih parametrov. Vzorčenje parametrov je treba izvajati v zelo kratkem časovnem intervalu (večkrat na sekundo). Novejši mikroprocesorji nam zaradi visoke procesorske moči omogočajo obdelavo velike količine podatkov v realnem času. V primeru odstopanja parame­trov varjenja jih lahko korigiramo. Celoten krog meritve, obdelave in korekcije parametrov je povezan z zaprto zanko. Do odstopanja pride zaradi obrabe elektrode, težav z zaščitnim plinom, nečistoč na površini varjenca, sprememb v mikrostrukturi materiala. Spajanje debelostenskih cevi v ozki reži Postopek varjenja v ozki reži je bil razvit zaradi potreb po izboljšanju produktivnosti. Zvarna reža je široka 10 mm, varimo pa lahko do debeline 300 mm. Na tak način je za polnjenje zvarne reže potrebnih manj varov. Oblika gorilnika je ožja kot varilna reža. Poleg gorilnika za vzpo­stavitev obloka in sistema za dovod varilne žice je dodan še sistem za spremljanje oddaljenosti elektrode od mesta varjenja. Pomiki so natančno krmiljeni, saj je razmik med režo in elektrodo 1 mm. Varjenje TIG z dovodom hladne oz. vroče žice Pri sistemu dovoda varilne žice se uporabljata dva invertrska vira toka. Prvi vir je namenjen zagotavljanju varilnega obloka, s katerim pretaljujemo osnovni material. Sekundarni vir pa je namenjen predgrevanju dodajne varilne žice. Žice pri tem ne stalimo, ampak jo le segrejemo, tako se zmanjša poraba energije varilnega obloka. S tem zelo pospešimo hitrost varjenja. Pomembno je, da je na obeh inverterjih nastavljena ista polariteta. Brušenje volframove elektrode Za natančno obliko konice elektrode, ki bo zagotavljala stabilno gorenje varilnega obloka in potrebno globino prevaritve, je treba elektrode brusiti na namenskih brusilnikih. Ti morajo omogočati vzdolžno brušenje elektrode, da dosežemo lažji vžig in stabilnejše gorenje obloka. Več informacij in prikaz orbitalnega varjenja: https://www.youtube.com/channel/ UCCFvxJIDjWOqfHHDsu3VuTA Viri: [1] [1]The orbital welding handbook, Polysoude. [2] [2]Model 9E Series, Off-Set Electrode Fusion Weld Heads, Fusion We­lding, Orbital Welding, Arc Machines, Inc. http://www.arcmachines.com/products/fusion-welding/model-9e-series. Dostop: 5. 10. 2016. [3] [3]Model 15, Large Diameter Pipe Weld Head, Pipe Welding, Orbital Welding, Arc Machines, Inc. http://www.arcmachines.com/products/pipe-welding/model-15. Dostop: 5. 10. 2016. [4] [4]First ever TIG Narrow Gap welding handbook, Polysoude. »» Slika 2: Izvedbi virov varilnega toka proizvajalca Polysoude srednjih moči [1] »» Slika 3: Namenski vir varilnega toka [1] »» Slika 1: Izvedbi prenosnih virov proizvajalca Polysoude [1] Doc. dr. Damjan Klobčar • Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani ›› »» Slika 6: Odprta varilna glava z vodili [1] »» Slika 4: Primer zaprte orbitalne glave [2] »» Slika 7: Naprava za privarjanje cevi na prirobnico [1] »» Slika 5: Primer odprte varilne glave z dodajanjem varilne žice [3] »» Slika 8: Navarjanje TIG [1] »» Slika 9: Vpliv stopnje razmešanja na kemično sestavo posameznega navara [1] »» Slika 11: Prikaz varjenja v ozki reži [1] »» Slika 12: Sistem za varjenje z vročo žico [1] »» Slika 10: Varilna glava in roka za varjenje večjih cevi [4] »» Slika 13: Pravilno in napačno brušena elektrodna konica [4] Z razvitimi polnjenimi varilnimi žicami uspešno popravljamo ulitke V SIJ Elektrode so leta 2015 uspešno razvili in v zadnjem času na trg dali dva tipa osnovnih polnje­nih žic za popravila odlitkov v livarnah. Trenutno razvijajo še dodatne štiri tipe polnjenih varilnih žic. S tem razširjajo asortiment končnih industrijskih porabnikov, povečujejo število neposrednih končnih uporabnikov izdelkov ter sledijo sodobnim usmeritvam podjetja in Skupine SIJ. Te žice se lahko uporabljajo tudi kot vmesna plast med osnovnimi materiali in površinsko navarjenimi trdinami, saj preprečujejo nastanek razpok pri navarjanju. Zadnja leta poraba polnjenih žic v svetu narašča, saj posto­poma nadomeščajo masivne žice na vseh področjih, kjer so zahteve uporabnikov večje. S pozitivnimi rezultati preskušanj in pridobitvijo priznanj TÜV, DB in DNV za več vrst polnje­nih žic SIJ Elektrode vstopajo na zahtevne trge ladjedelništva, strojegradnje in »off-shore« projektov. V prvem polletju 2016 so v družbi SIJ Elektrode proizvedli in prodali skoraj enkrat več kot v enakem lanskem obdobju. Povečali so prodajo polnjenih žic za navarjanje obstoječim kupcem, z dodatnimi aktivnostmi v sodelovanju s tehnično službo pa prodali prve količine tudi livarnam za popravilo ulitkov. V prihodnje se bodo usmerili predvsem v zahtevnejše aplikacije in avtomatizirane procese varjenja z roboti, kjer se uporablja varilna žica v sodih. Prednost je v zagotavljanju večje produktivnosti varjenja, s tem pa se zmanjša tudi možnost človeških napak. www.sij.si Preiskave zvarnih spojev po tehnikah UT/TOFD-PA ›› Z uporabo tehnik UT/TOFD in UT/PA na področju neporušnega ultrazvočnega preizkušanja zvarov in podporno z uporabo klasične ultrazvočne tehnike UT/PE, porušne metode žične elektroerozije ter vizualne in magnetofluksne neporušne preiskave smo dokazali, da se z novima ultrazvočnima tehnikama UT/TOFD in UT/PA zagotavlja velika natančnost določanja lege, velikosti in globinske razsežnosti napak v materialu. Katarina Jelen doc. dr. Samo Lubej red. prof. dr. Ivan Anžel Z neporušnimi preiskavami zvarnih spojev se zagotavlja, da je kakovost le-teh kontrolirana in ustreza izbranim standardom. Med novejši metodi neporušnih ultrazvočnih preiskav spadata Time Of Flight Diffraction (UT-TOFD) in Phased Array (UT-PA), ki sta že postali širše uporabljani za preiskavo zvarov v petrokemič­ni in drugi industriji. Tudi na področju zvarnih spojev cevovodov hidroelektrarn postajata UT-TOFD in UT-PA vedno bolj zanimivi in uporabljani. Prednosti teh metod so predvsem: velika natanč­nost pri ugotavljanju velikosti in lege defektov, zaznavanje defektov tudi v primeru njihovega prekrivanja ali v primeru težje zaznave neustrezno orientiranih defektov, večja hitrost preizkušanja ter za­pisi – skeni – kontrole, ki jih lahko arhiviramo, ponovno ocenjuje­mo ipd. V nadaljevanju članka uporabljamo izraz sken, ki pomeni vrstično detektiranje po preizkusnem območju oziroma zapis v smislu preslikave, v našem primeru preslikave notranjosti zvara na ekran ultrazvočnega aparata. UT-TOFD tehnika deluje na osnovi difrakcije (razpršitve), ki je generalni fenomen na področju ultrazvoka in s tem tudi v fiziki valovanja [Moles]. Konice notranjih indikacij povzročijo difrakci­jo-uklon ultrazvočnega vala; ta val lahko detektiramo in izmerimo njegov čas potovanja. Ultrazvočna tehnika UT/PA deluje na principu istočasne uporabe več vpadnih kotov zvoka. Ultrazvočne glave za preizkušanje po metodi Phased Array vsebujejo več ločenih elementov v istem ohišju; faznost pa se nanaša na to, kako so ti elementi zaporedno pulzirani. Frekvence glav so lahko od 1 to 10 MHz [Phased Array Tutorial, 2016]; vendar za preiskave zvarov standardno uporablja­mo frekvence od 2 MHz do 5 MHz. V primerjavi s klasično ultrazvočno tehniko preizkušanja Pulse­-Echo (UT-PE) je s kombinirano UT-TOFD/PA tehniko omo­gočena večja zaznavnost defektov kot tudi natančnost določanja velikosti napak. Eksperiment in rezultati Preizkušanec Z namenom raziskati uporabnost kombinirane metode UT­-TOFD/PA za detekcijo težje zaznavnih nepravilnosti v zvarih, smo izbrali ustrezen objekt preizkušanja. Preizkušani objekt je predstavljal odsek poskusne cevi, ki se je varil z namenom atesti­ranja varilskega postopka sočelnega zvara s podložko in 4° kotom posnetja. Izmed petih zvarov smo izbrali naključen zvar in ga označili z oznako Z1. Dolžina preiskovanega zvara je znašala 13570 mm, debelina pločevine je znašala 46 mm. UT/TOFD-PA preiskava zvara S specialnim kalibrirnim komadom, primernim za kalibracijo (justiranje na občutljivost preizkušanja in preveritev zaznavnosti sistema glede na mrtve cone in ločilno sposobnost) po UT/PE, UT/TOFD in UT/PA, ki je bil prilagojen glede na debelino, materi­al in površino pločevine, smo zagotovili pogoje, enake poznejšemu dejanskemu pregledu zvara. S kalibrirnim komadom smo dokazali, da je naš sistem UT/TOFD-PA dovolj dober za zaznavo vseh umetnih defektov v kalibrirnem komadu. Detektiramo tudi zelo majhne defekte. Dokazali smo, da pri debelini stene 44 mm lahko vidimo tudi zajedo globinske razsežnosti 1 mm. Preiskava je potekala z dvojnim skeniranjem s posamezno dvema skupinama TOFD ultrazvočnih glav (štiri glave) in dvema skupina­ma PA ultrazvočnih glav (dve glavi). Pri prvem skeniranju sta PA ultrazvočni glavi naravnani tako, da zvočni val obeh ultrazvočnih glav zadene območje korena (pouda­rek na preiskavi spoja med podložko in cevjo) na osnovi direktne­ga detektiranja (slika 1). Pri drugem skeniranju sta PA ultrazvočni glavi naravnani tako, da zvočni val obeh glav na podlagi direktnega in indirektnega detektiranja zajame celoten zvar (slika 2). TOFD ultrazvočni glavi sta pri prvem in drugem skeniranju (gre za dva enaka skena) naravnani tako, da sta stičišči signalov na globini 5/6t oz. na 1/3t (slika 3 in slika 4). UT/TOFD-PA preizkušanje smo izvedli s pomočjo UT naprave OLYMPUS OMNISCAN MX2-OMNI2 (slika 5) in pripadajočega modula Phased Array. Kontaktno sredstvo, ki smo ga uporabili, je bila voda. Začetek skeniranja pri X = 0 mm. Dolžina skeniranih odsekov je bila 1000 mm, s 50 mm prekrivanjem. Zvar Z1 smo kontrolirali 100-odstotno po celotnem obsegu z notranje strani cevi. Skenirali smo območje vara in območje 10 mm na vsako stran širine vara. Kontrolo UT/TOFD smo izvedli v skladu s standardom DIN EN ISO 10863:2011, preizkusni razred: C. Ocenjevanje smo izvedli po standardu DIN EN ISO 15617:2009, meja dopustnosti: 1. UT/PA kontrolo smo izvedli v skladu s standardom DIN EN ISO 13588: 2013, preizkusni razred: C; ocenjevanje po DIN EN ISO 11666: 2011, ocenjevanje amplitud po: DIN EN ISO 11666: 2011 meja dopustnosti: 2. V okviru UT/TOFD-PA preizkušanja zvara Z1 smo odkrili več odsekov s TOFD indikacijami – skupno 19 indikacij, od tega je bilo 5 takšnih, ki so bile nedopustne. Z metodo UT/PA nismo registri­rali nobenih indikacij. Naključno smo izbrali dva skena, ki smo ju nadalje raziskali. Na podlagi skena zvara od 4000 mm do 5000 mm smo izmerili dolži­no indikacije L = 88 mm in globino indikacije T = od 11,0 mm do 14,6 mm. Na podlagi skena zvara od 5000 mm do 6000 mm smo izmerili dolžino indikacije L = 426 mm in globino indikacije T = od 9,7 mm do 14,0 mm. Z namenom še boljše predstave o indikacijah smo izvedli še TOFD sken s kombinacijo 2/3t – ta sken je potekal med 4700 mm in 5700 mm – glej sliko 6. UT-PE preiskava zvara Neporušno preiskavo s klasičnim ultrazvokom UT/PE smo izve­dli v skladu z ustreznimi standardi ter kalibracijo na že omenjenem kalibrirnem komadu. Kontrolo smo izvedli po metodi 1 in metodi 2 v skladu s standardom DIN EN ISO 17640: 2011, notranja stran – preizkusni razred: C, zunanja stran – preizkusni razred: B. Ocenjevanje smo izvedli po standardu DIN EN ISO 11666: 2011, meja dopustnosti: 2. Preizkušanje smo izvedli s pomočjo UT-naprave Krautkrämer USM35X. Kontaktno sredstvo, ki smo ga uporabili, je bil gel. Kontrolirali smo le izrezano območje zvara Z1, X = 4862 mm do 5388 mm – to je območje z nedopustno indikacijo po TOFD dolžine L = 520 mm (TOFD sken 4700 mm do 5700 mm); kontrolirali smo območje vara – 100 % in območje 10 mm na vsako stran širine vara. Z MSEB (malo SE) ultrazvočno glavo smo s klasično metodo ultrazvoka registrirali indikacije v globini 8 mm do 10 mm skupne registrirne dolžine 420 mm; od tega nedopustna indikacija v dolži­ni 120 mm. Razrez preizkušancev S ciljem dokazati obstoj z metodama UT-TOFD/PA najdenih defektov smo naključno izbrali predel zvara izmed tistih, v katerih smo našli nedopustne indikacije in ga izrezali iz cevi, sledilo je rezanje na manjše odseke in končno rezanje s pomočjo žične elektroerozije, ki nam je omogočilo spremljanje napak oz. analizo strukture napake na vsak 1 mm dolžine izrezanega izseka zvara. Širina rezov je bila 0,3 mm, debelina lističev 1 mm. Elektroerozijska obdelava (EDM – Electrical discharge machi­ning) je obdelovalni proces, ki poteka med elektrodo, ki služi kot orodje, in obdelovancem. Pri žični elektroeroziji je elektroda – orodje – tanka žica. [Elektroerozija, 2016]. S pomočjo elektroerozije smo na lističe razrezali odsek zvara, v katerem smo po TOFD preizkusu našli nedopustno indikacijo med X = 4862 mm in 5388 mm (TOFD sken 4700 mm do 5700 mm); po UT-PE pa so bile v kontroliranem območju med X = 4862 mm do 5388 mm najdene dopustne in nedopustna indikacija). Odsek zvara rezan z elektroerozijo je ležal med X = 4889 mm in 4907 mm z oznako lističev 4.2.1 do 4.2.15 (slika 7). Slika 7 prikazuje preizku­šanca pred razrezom z elektroerozijo, slika 8 pa po razrezu. VT in MT preizkušanje rezanih lističev Po razrezu preizkušancev na 1 mm debele lističe smo posame­zne lističe vizualno pregledali in jih fotografirali, tako da je na posamezni fotografiji vidno merilo-tračni meter. Na ta način smo ugotovili, na kakšnih globinah ležijo indikacije ter za kakšno obli­ko/vrsto indikacije gre. Poleg vizualne kontrole smo naredili tudi fluorescentno magnetofluksno preiskavo na posameznih ploskvah lističev. Pregledali smo vsega skupaj 15 lističev odseka 4.2: X = 4889 mm do 4907 mm z oznako lističev 4.2.1 do 4.2.15, za katerega obstaja pripadajoči UT/TOFD sken in UT/PE preiskava. Na sliki 9 je podan primer rezultatov po VT in MT metodi preizkušanja. Sklep Glavne zaključke na podlagi preiskave zvarnega spoja z metodo UT-TOFD/PA lahko povzamemo kot: 1. Že pri samem skeniranju kalibrirnega komada smo ugotovili, da pri debelini stene 44 mm lahko vidimo tudi zajedo globin­ske razsežnosti 1 mm. Na razrezanih preizkusnih lističih smo z VT in MT metodo našli napake, ki smo jih odkrili po metodi UT/TOFD ter delno z UT/PE in UT/PA. Globinska razsežnost napak po UT/TOFD 5/6t in 1/3t je bila 9,7 mm do 14,6 mm, s kombinacijo 2/3t smo natančnost povečali na 8,5 mm do 11 mm. Z UT-PE metodo je globina indikacij znašala od 8 mm do 10 mm. Z VT in MT metodo smo odkrili indikacije velike od 0,5 mm do 3 mm, na globini od 8 mm do 11 mm, kar se zelo dobro ujema z globinami izmerjenimi po UT/TOFD in UT/PE. Ugotovili smo, da se na podlagi novih ultrazvočnih metod zagotavlja velika natančnost določanja lege, oblike in velikosti napak. Vendar pa je potrebno poudariti, da gre samo za en prikazan primer takšne primerjave in da zaradi kompleksnosti metod preizkušanja in številnih možnih objektov preizkušanj ter defektov v njih primera ne moremo širše posplošiti. Potreb­ne bi bile nadaljnje preiskave. 2. Za preiskavo smo izbrali zvar s podložko. Preiskava UT/PE zvara takšne geometrije zvara je zahtevna zaradi geometrijskih vplivov/dodatnih odbojev, ki jih je potrebno prepoznati in jih razločiti od morebitnih dejanskih defektov. Pri UT/TOFD do teh dodatnih geometrijskih odbojev, zaradi drugačnega principa delovanja te metode, ne prihaja, kar nam olajša delo. Dodatno smo uporabili metodo UT/PA, ki nam je omogočala zvar pregledati v snopu kotov in zagotoviti večjo zaznavnost napak, kot so razpoke in nespojena mesta. 3. Napake, ki smo jih odkrili z metodo UT/TOFD, so bile pore, cevaste pore oziroma pore v nizu, kar smo pozneje potrdili s preiskavami VT in MT na 1 mm debelih lističih razrezanega zvara. Takšen tip napake s klasičnimi ultrazvočnimi kotnimi glavami kot tudi kotnimi sondami UT/PA težko odkrijemo, zato je bila dodatno izvedena preiskava UT/PE s SE sondami. Po izvedeni preiskavi UT/PE smo indikacije sicer zaznali, ven­dar v manjšem obsegu, poleg tega so po standardih za UT/PE te indikacije v večji meri dopustne, po standardih UT/TOFD pa niso. Ugotovili smo tudi, da po metodi UT/PA indikacij ni bilo potrebno registrirati. Vse tri metode delujejo na osnovi metode impulz-odboj, vendar pa ima metoda UT/TOFD v pri­merjavi z UT/PA in UT/PE prednost v tem, da deluje na osnovi difrakcije, ki je neodvisna od oblike in usmerjenosti defekta. Najboljši rezultat preiskave bomo dosegli s kombinacijo vseh treh metod: UT/PE, UT/TOFD in UT/PA, saj ima vsaka teh treh metod svoje prednosti in slabosti. Zahvala Zahvaljujemo se podjetju Temat za pobudo in pomoč pri izvedbi eksperimenta. Literatura [1] DIN EN ISO 10863 2011, Zerstörungsfreie Prüfung von Schwe­ißverbindungen –Ultraschallprüfung – Anwendung der Beugun­gslaufzeittechnik (TOFD) (ISO 10863:2011), Deutsche Fassung EN ISO 10863:2011. [2] DIN EN ISO 13588 2013, Zerstörungsfreie Prüfung von Schwe­ißverbindungen –Ultraschallprüfung – Anwendung von automa­tisierter phasengesteuerter Array- Technologie (ISO 13588:2012), Deutsche Fassung EN ISO 13588:2013. [3] DIN EN 583-6 2009, Zerstörungsfreie Prüfung – Ultraschall­prüfung – Teil 6: Beugungslaufzeittechnik, eine Technik zum Au­ffinden und Ausmessen von Inhomogenitäten; Deutsche Fassung EN 583-6:2008. [4] Jelen, K., Preiskave zvarnih spojev po metodah UT/TOFD-PA, Magistrsko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, Slovenska Bistrica, 2016. [5] Moles, M. , Application of Time-Of-Flight Diffraction for Weld Inspection, R/D Tech. [6] Olympus, Phased Array Tutorial 2016, http://www.olympus-ims.com/en/ndt-tutorials/phased-array/, 2016. [7] Univerza v Ljubljani, Elektroerozijska obdelava 2016, http://lab.fs.uni-lj.si/lat/uploads/ebooks/edmSkripta.pdf, 2016. [8] Wikipedia, Elektroerozija 2016, https://sl.wikipedia.org/wiki/Ele­ktroerozija, 2016. Katarina Jelen • Temat, d. o. o. doc. dr. Samo Lubej, red. prof. dr. Ivan Anžel • Fakulteta za gradbeništvo, Maribor ›› »» Slika 1: PA PCS -34/34 (Koren) - PA Skupina 1 + Skupina 2 ultrazvočnih glav na razdalji 34 mm od sredine zvara. »» Slika 2: PA PCS -78/78 - PA Skupina 1 + Skupina 2 ultrazvočnih glav na razdalji 78 mm od sredine zvara. »» Slika 3: TOFD Skupina 3 – uporabljena je bila kombinacija TOFD 5/6t (z notranje strani zvara/cevi). »» Slika 6: Sken od 4700 do 5700 mm – dodatni sken – kombinacija TOFD 2/3 t (z notranje strani zvara/cevi), dolžina indikacije L = 520 mm, X = 4862 mm do 5388 mm, globina indikacije T = od 8,5 do 11,0 mm. »» Slika 4: TOFD Skupina 4 – uporabljena je bila kombinacija TOFD 1/3t (z notranje strani zvara/cevi). »» Slika 5: UT/TOFD-PA naprava: a) Ultrazvočni aparat OLYMPUS OMNISCAN MX2; b) voziček z UT/TOFD-PA glavami; c) Kontrolor skenira zvar. »» Slika 9: Odsek 4.2 – VT in MT kontrola lističev 4.2.3. »» Slika 8: Po razrezu z elektroerozijo. »» Slika 7: Pred razrezom z elektroerozijo. Tehnoprogres, d. o. o. – zlati partner EOS-a v Sloveniji Tehnoprogres, d. o. o., bo kot dolgoletni partner EOS-a na področju regije, zahvaljujoč rezultatom v promociji ter podpori klientom v kategoriji industrijskega 3D-tiskanja, zagotavljal podporo tako obstoječim kot tudi bodočim strankam tudi v Republiki Sloveniji. Stranke iz Slovenije tako niso več v neposredni pristojnosti EOS-a, temveč jim bo podjetje Tehnoprogres, d. o. o., nudilo vso podporo pri njihovem delu. To je rezultat uspešnega sodelovanja Tehnoprogresa in EOS-a od leta 2009. Kot je znano, sta podjetji EOS in GF Machining Solutions sklenili strateško partnerstvo na področju toolinga (strojne obde­lave) ter svojim klientom ponujata kompletno rešitev za orodjarstvo v obliki proizvodne celice, ki zajema sistem za industrijsko 3D-tiskanje kovin AM S 290 in obdelovalni center MIKRON. Tehnoprogres ima lastni servis za MIKRON AgieCharmilles ter v krajšem času pričakuje tudi ustanovitev lastnega servisa za EOS, s katerim bo za­gotavljal še boljšo podporo svojim današnjim in bodočim partnerjem. »» Slobodan Ilić, področni direktor pro­daje v EOS-u, in Zoran Marenić, direktor Tehnoprogresa, d. o. o. Preizkušanje materialov in komponent Podjetje TOPOMATIKA je v Zagrebu organiziralo dve delav­nici na temo uporabe 3D-optičnih merilnih metod pri preizku­šanju materiala in komponent v procesih litja in kovanja. Delav­nici sta zamišljeni kot skupna platforma za razvojne inženirje, orodjarje, konstruktorje in tudi za strokovnjake s področja kontrole kakovosti in proizvodnje. Prvi dan delavnic je ponudil vpogled v to, kako raziskovalne inštitucije in podjetja v regiji uporabljajo 3D-optične merilne sisteme za potrebe določanja lastnosti materiala, preizkušanja komponent ter za primerjavo numeričnih simulacij in realnih ek­sperimentov. Drugi dan so vodilna podjetja v regiji demonstrirala, kako uporabljajo 3D-optične merilne sisteme v sodobnih procesih litja in kovanja, pri čemer znatno skrajšajo čas razvoja in optimi­zacije proizvodnih procesov ter na ta način povečajo izkoristek proizvodnega procesa. Prezentacije podjetij so bile izpopolnjene z delavnicami, na katerih je team TOPOMATIKE predstavil novosti iz 3D-metrologije kot tudi merilno in inšpekcijsko programsko opremo. Delavnice je odprl direktor Tomislav Hercigonja, poleg tega pa so zanimiva predavanja podali znanstveniki in strokovnjaki s Fakul­tete za strojništvo Maribor, Fakultete za strojništvo in ladjedelstvo v Zagrebu, Gradbeniške fakultete na Reki in Gradbeniške fakultete Osijek ter iz podjetij CIMOS, LTH Castings in RS metali. Teme, ki so bile obravnavane na delavnici, so bile uporaba sistema ARAMIS v preizkušanju mehaničnih lastnosti materiala in stabilnosti konstrukcij, aplikacija sistema ARAMIS za določanje parametrov mehanike loma, uporaba optičnega merilnega sistema ARAMIS v gradbeništvu, optično merjenje dinamičnega odzi­va komponent in sistemov z več bloki, preizkušanje in merjenje sistemov aktivne varnosti pešcev s pomočjo 3D-optične merilne tehnike, uspešna proizvodnja odlivkov, avtomatizirano 3D-optično merjenje v orodjarni, izdelava livarskega orodja na temelju skenira­nega vzorca glave cilindra kamionskega motorja ter uporaba ATOS 3D-skenerjev za unificiranje livarskih gravur v gravitacijskem livu. Praktične dele delavnic, poleg strokovnjakov iz teama TO­POMATIKE, so pripravili tudi partnerji iz GOM mbH, Hegewald&Peschke (trdnost, lomljivost), Vision Engineering (inšpekcijski in merilni mikroskopi) ter IZIT (industrijski 3D­-tiskalniki). Razen kot priložnost za učenje novih stvari so se delavnice pokazale kot primerno mesto za izmenjavo izkušenj, razpravo in sklepanje novih poslov. TOPOMATIKA bo zahvaljujoč uspešno­sti preteklih delavnic tudi v prihodnosti organizirala podobne dogodke. www.topomatika.hr Hišna sejma Varjenje in Robotski sistemi za rezanje in obrezovanje cevi in profilov (RRC) v podjetju Daihen Varstroj V podjetju DAIHEN VARSTROJ je bilo septembra še posebej aktivno, saj sta bila kar dva hišna sejma. Prvi sejem je bil na začetku septembra, na njem pa so bili pred­stavljeni robotski sistemi za rezanje in obrezovanje cevi in profilov (RRC). Predstavili so najnovejše rešitve, inovacije in tehnološke dosežke na področju rezanja. Hišni sejem so zaokrožila predava­nja, predstavitve in demonstracije delovanja s področja termičnega rezanja: robotski sistem za rezanje in obrezovanje cevi in profilov (RRC). V okviru tega so prikazali rezanje okroglih cevi, kvadratnih in pravokotnih cevi, ploščatega jekla ter različnih vrst profilov. Drugi sejem je bil namenjen varjenju s poudarkom na varjenju aluminija in nerjavnega jekla. Obiskovalcem so predstavili svoje najnovejše rešitve, inovacije in tehnološke dosežke na področju varjenja. Predstavili so ročno varjenje nerjavnega jekla in aluminija z inverterji Welbee (predstavitev sistema Welbee za spremljanje procesa varjenja, plazemsko varjenje na napravi za vzdolžno varje­nje in robotsko varjenje aluminija). www.daihen-varstroj.si »» Utrinek s sejma Test volframovih elektrod za varjenje TIG Testiranje je potekalo na elektrodah različnih vrst premera 2,4 mm. Elek­trode smo ostrili ročno, vse na istem brusilniku in na enak kot. Varili smo z varilnim virom Fronius Magicwave 2200 JOB, ki smo ga povezali z vozičk­om Fronius FDW 22 MF, tako da so bile dolžine varov in časi varjenja med seboj enaki. Elektrode smo najprej testirali pri varjenju z enosmernim varil­nim tokom (DC), nato pa še pri varjenju z izmeničnim varilnim tokom (AC). Za vsako polariteto smo izdelali več testov, med posameznimi testi pa smo elektrode ponovno ostrili. Zelena, črna, zlata, modra, rdeča in siva elektroda so bile od proizvajalca HDB, vijolična je bila od proizvajalca Binzel, za primerjavo pa smo upo­rabili tudi sivo volframovo elektrodo proizvajalca Plansee. Varjenje z enosmernim varilnim tokom Elektrode smo testirali tako, da smo z vsako od njih izdelali 5 va­rov dolžine 25 mm. Po vsakem varjenju smo elektrode ohladili na temperaturo okolice. Test je bil izveden z varilnim vozičkom, tako da sta bila hitrost varjenja in odmik elektrode pri vseh elektrodah enaka. Jakost varilnega toka je bila 200 A, časi ts = 0,2 s, tup = 1,5 s, tdown = 0,6 s. Zelena elektroda Elektroda je pri enosmernem toku slabo vžigala, po nekaj vžigih pa sploh ni več vžgala. Oblok je bil med varjenjem precej nestabi­len, obraba elektrode pa velika, saj se je konica popolnoma zaob­lila. V primerjavi z drugimi elektrodami, ki smo jih testirali, ima ta elektroda najslabšo temperaturno obstojnost. Ima tudi največje potrebno izstopno delo elektronov, kar zelo vpliva na kakovost vžiga, stabilnost gorenja obloka in obrabo same konice elektrode. Elektroda je manj primerna za varjenje z enosmernim tokom. Druge elektrode V primerjavi z zeleno elektrodo so imele vse druge elektrode boljši vžig, stabilnejše gorenje varilnega obloka in občutno manjšo obrabo konice. Modra elektroda je ohranila najostrejšo konico, siva pa najmanj ostro. Testiranje vžiganja elektrod pri varjenju z enosmernim varilnim tokom Pri tem testu smo testirali vžig elektrod, tako da smo z vsako od njih vzpostavili varilni oblok, počakali, da se je varilni tok dvignil do delovnega, nato pa smo ga prekinili. Z vsako elektrodo smo to ponovili 20-krat. Zelene elektrode zaradi slabih rezultatov pri prvem testu nismo ponovno preizkušali. Parametri varjenja so bili enaki kot pri prvem testu z enosmernim varilnim tokom. Kot je razvidno s Slike 3, so konice elektrod ostale bolj ali manj ostre. Najostrejšo konico je ohranila siva elektroda. Praviloma bi bilo treba konice elektrod za take jakosti varilnih tokov posneti, saj se med varjenjem konica lahko odtali v talino, kar pa predstavlja nepravilnosti v zvaru. Varjenje z izmeničnim varilnim tokom Elektrode smo testirali enako kot pri prvem testu z enosmernim varilnim tokom. Pri tem je efektivna vrednost jakosti varilnega toka znašala 160 A, kar je zgornja meja obremenitve za to dimenzi­jo elektrode. Druge časovne konstante naraščanja in padanja varil­nega toka so bile ts = 0,2 s, tup = 1,5 s, tdown = 0,6 s. Pri elektrodi smo tudi nastavili avtomatsko oblikovanje konice elektrode na fi 2,4 mm. Zelena elektroda se je pri varjenju z izmeničnim tokom zelo lepo izkazala. Njena konica se je sicer zaoblila, a je varilni oblok gorel stabilno in vžig obloka je bil dober. Slabost pri uporabi te elek­trode je bila njena nekoliko večja obraba glede na druge testirane elektrode. Iz skupine elektrod z dodatkom lantana (črna, zlata, modra) se je najbolje izkazala zlata. Pri modri se je konica med varjenjem premikala in spreminjala obliko, tako da bi konico elektrode lahko odtalilo v talino vara, če bi bili vari daljši. Podobno, a v nekoliko manjši meri, se je to dogajalo pri črni elektrodi. Vžig in stabilnost gorenja varilnega obloka sta bila kljub temu sprejemljiva. Siva elektroda je v primerjavi z drugimi najbolje ohranila obliko konice, njen vžig je bil dober, gorenje obloka pa stabilno. Pri vijolični elektrodi je med varjenjem konica spreminjala obliko in se nekoliko premikala, a po prenehanju varjenja ostala centrič­na. Verjetno bi se pri dalj trajajočem času varjenja konca odtalila. Rdeča elektroda je takoj za zeleno tvorila največjo zaokrožitev konice elektrode. Ta zaokrožitev je bila centrična. Vžig in gorenje varilnega obloka sta bila dobra, tako da se je tudi rdeča elektroda zelo dobro izkazala. Drugo varjenje z izmeničnim varilnim tokom Pri drugem varjenju smo brez ponovnega ostrenja elektrode ponovno testirali, da bi videli, kaj se bo zgodilo s konico. Vsem elektrodam razen zeleni se je oblika konice elektrode zelo spremenila. Pri skupini lantanovih elektrod so bile vse oblike konic elektrode iz centra in nekoliko spodrezane. Morda bi se ob daljšem času varjenja odtalile in prešle v talino zvara. Najbolje od lantano­vih elektrod se je izkazala siva. Najbolj je konico elektrode poleg zelene in sive ohranjala vijolična elektroda. Tretje varjenje z izmeničnim varilnim tokom Vse elektrode smo ponovno naostrili in uporabili iste parametre, le avtomatsko oblikovanje elektrode smo zmanjšali z 2,4 na 1,6. Kljub enaki dolžini in količini izdelanih zvarov so bile oblike konic drugačne v primerjavi s tistimi pri prvem testu z izmeničnim varilnim tokom. Najbolj ponovljive rezultate pri vseh testih je ime­la zelena elektroda. Slabše se je izkazala rdeča elektroda, saj se ji je konica že odtalila. Dobre rezultate smo dosegli z zlato elektrodo in z obema sivima. Siva elektroda proizvajalca Plansee se je izkazala malenkost slabše. Zaključek Ugotovili smo, da so za varjenje z enosmernim varilnim tokom primerne vse elektrode razen zelene. Za varjenje z izmeničnim to­kom pa bi bila najprimernejša zelena elektroda, če pri varjenju ne moti velika zaobljena konica. Lahko bi uporabili tudi sivo, zlato ali vijolično. Priporočljivo bi bilo izbrati elektrodo premera fi 3,2 mm in jo naostriti, ji posneti konico ter z avtomatskim oblikovanjem konice (funkcija na viru varilnega toka) nastaviti želeno velikost zaobljenosti konice. Rezultati testov veljajo za omenjene znamke volframovih elektrod, pri parametrih, ki smo jih uporabili, in za napravo, s katero smo teste izvajali. »» Slika 1: Elektrode po ostrenju pred testiranjem (rdeča, modra, zlata, siva, zelena) »» Slika: Testno varilno mesto z gorilnikom in vozičkom »» Slika 2: Elektrode po testu 1 z enosmernim tokom »» Slika 3: Elektrode po testu 2 z enosmernim tokom (rdeča, siva, črna, zlata, modra, vijolična) »» Slika 4: Elektrode po testu 1 z izmeničnim tokom (zelena, črna, zlata, modra, siva, vijolična, rdeča) »» Slika 6: Elektrode po testu 3 z AC tokom (zelena, rdeča, črna, zlata, modra, vijolična, siva, siva (Plansee)). NAČIN VARJENJA OPIS Zelena AC Zelo primerna za varjenje aluminija. Stabilno go­renje varilnega obloka in odličen vžig pri varjenju z izmeničnim varilnim tokom. Rdeča AC/DC* V Sloveniji še vedno ena najpogosteje uporablje­nih elektrod, ki pa je zaradi vsebnosti torija rahlo radioaktivna, zato je treba pri ostrenju upoštevati navodila proizvajalca za varno delo. Siva AC/DC Zaradi zelo dobrega vžiga pri nižjih tokovih je zelo primerna za krajše vare z nizkimi tokovi. Po testu se je izkazala za najbolj univerzalno elektrodo. Črna AC/DC* Pogosto uporabljena kot zamenjava za rdečo. Odlična za varjenje z manjšimi obremenitvami varilne konice. Zlata AC/DC Zaradi zelo dobre obstojnosti konice je zelo primerna za izdelavo spenjalnih zvarkov oziroma varjenje s pogostim vžiganjem elektrode. Modra AC/DC* Univerzalna elektroda, ki je najpogostejša zame­njava za rdečo. Omogoča dober vžig in stabilno gorenje varilnega obloka pri varjenju z enosmer­nim varilnim tokom. »» Tabela 1: Rezultati testa. * pogojno primerna za varjenje z AC tokom. »» Slika 5: Elektrode po drugem testu z izmeničnim varilnim tokom (zelena, črna, zlata, modra, siva, rdeča, vijolična) Zelena elektroda (čisti volfram) V primerjavi z drugimi elektrodami ima ta najslabšo tempera­turno obstojnost, kar pomeni, da je pri enakem premeru primer­na za varjenje z nekoliko nižjimi varilnimi tokovi oz. obremeni­tvami. Kljub temu se uporablja za varjenje z izmeničnim tokom, kjer se izkaže kot zelo učinkovita. Na konici elektrode se običajno tvori nekoliko večja zaokrožitev, zato oblok ni najbolj stabilen pri nižjih varilnih tokovih. Ta tip elektrode se veliko uporablja za varjenje aluminija in magnezija, poudariti pa je treba, da je obraba te vrste elektrode nekoliko večja. Rdeča elektroda (z dodatkom 2 % torijevega oksida) Zagotavlja dober vžig in stabilno gorenje varilnega obloka ter prenaša višje tokovne obremenitve v primerjavi z zeleno. Pomembno je, da je torij rahlo radioaktiven element in pri ostrenju elektrod je treba upoštevati navodila proizvajalca. Ta tip elektrod se ne sme uporabljati za varjenje v jedrski industriji, se pa s pridom uporablja za varjenje vseh vrst kovin, predvsem z enosmernim tokom. Siva elektroda (z dodatkom 2 % cerijevega oksida) Ta elektroda se lahko uporablja tako za varjenje z enosmernim kot tudi z izmeničnim tokom. Še posebej primerna pa je za varje­nje z enosmernim varilnim tokom pri nižjih varilnih tokovih, saj ima odličen vžig obloka tudi pri nizkih varilnih tokovih in zelo stabilno gorenje obloka. Primerna za varjenje tankih pločevin. Ni najbolj priporočljiva za varjenje pri visokih tokovnih obremeni­tvah, saj se njena konica lahko stali in pomeša s talino zvara. Črna elektroda (z dodatkom 1 % lantanovega oksida) Ta elektroda se uporablja tako za varjenje z enosmernim kot tudi z izmeničnim varilnim tokom. Zagotavlja soliden vžig varil­nega obloka in stabilno gorenje. Pri večjih obremenitvah konice se ji oblika hitro spreminja. Zlata elektroda (z dodatkom 1,5 % lantanovega oksida) Podobno kot siva elektroda ima tudi ta zelo dober vžig varil­nega obloka in stabilno gorenje. Zaradi dobre obstojnosti konice ima odlično sposobnost ponovnega vžiga, zato je še posebej pri­merna za spenjalne in krajše vare, kjer je veliko ponovnih vžigov. Primerna je za varjenje z enosmernim in izmeničnim tokom, kjer bolje prenaša višje tokove kot zelena elektroda. Modra elektroda (z dodatkom 2 % lantanovega oksida) Elektroda se uporablja za varjenje z enosmernim in izmenič­nim tokom. Zanjo sta značilna dober vžig in stabilno gorenje varilnega obloka. Elektroda je primerna za splošno uporabo in je najpogostejša zamenjava za rdeče elektrode. www.ingvar.si Kadar je aluminij v klinču z jeklom Lahke avtomobilske konstrukcije se gradijo kot sestavljanke: aluminijeve pločevine, odlitki in profili se kombinirajo s konvencionalnimi in visokotr­dnimi jekli, seveda kar se da gospodarno in varno. V podjetju Tox Pressote­chnik poznajo prednosti, ki jih klinč spoji in kovičeni spoji prinašajo v lahke avtomobilske konstrukcije. Triletni skupni projekt Falkon se je začel leta 2014 s proračunom, težkim 320 000 evrov. Falkon je akronim, ki v nemščini pomeni »tehnika spajanja za koncepte lahkih avtomobilskih konstruk­cij«, projekt pa naj bi skrajšal čas priprave zasnov omenjenih kon­strukcij. Osnovna zamisel je, da je primerne mehanske postopke spajanja raznovrstnih materialov mogoče pripraviti pravočasno in zanesljivo s pomočjo simulacij in si tako prihraniti dolgotrajno fazo preizkušanja industrijskih izdelovalnih procesov. Projekt Fal­kon je združil industrijo in visoke šole, saj so se mu poleg podjetja Tox Pressotechnik pridružile še družbe Audi, Holder Oberflächen­technik in simufact engineering ter visoka šola v Heilbronnu in berlinska tehniška univerza. Strokovnjaki za spajanje pločevine v podjetju Tox Pressotechnik delajo na idealni simbiozi klinč spojev in kovičenih spojev pri gradnji vozil. Podjetje iz Weingartna je prispevalo svoje znanje in proizvodno opremo: eno- in večtočkovna orodja, strojne in robot­ske klešče, standardne in posebne stiskalnice ter samostojne de­lovne postaje in procesne postaje. V središču pozornosti njegovih strokovnjakov so okrogli klinč spoji Tox, kovice Tox-ClinchNiet ter polne in polvotle štancane kovice. Medtem ko izdelava okroglih klinč spojev na pločevinah iz enakih ali raznorodnih materialov ne zahteva pomožnega materiala, pa je treba kovice ClinchNiet, polne kovice in polvotle kovice za štancanje dovajati brez motenj, da sta zagotovljeni zanesljivost procesa in produktivnost. Kovičenje s kovicami in brez njih Izkazalo se je, da Audi v praksi intenzivno uporablja klinč spoje, polvotle in polne štancane kovice, npr. pri izdelavi karoserije svojega modela Audi TT Coupé. Klinč spoji in kovice postajajo pomembni predvsem zaradi svoje gospodarnosti. Posebej klinč spoji so na tem področju zelo prepričljivi tako pri višini naložbe v proizvodno rešitev kakor tudi pri obratovalnih stroških, nadome­stnih delih, vzdrževanju in popravilih. Odgovorni v podjetju Tox Pressotechnik so izračunali, da je prihranek v primerjavi s točkov­nimi zvari od 30 do 60 odstotkov. Ključ do uspešnega prodora novih rešitev je v kombiniranju različnih postopkov izdelave klinč spojev in kovičenih spojev. Z okroglimi klinč spoji Tox je tako mogoče spajati pločevine raz­ličnih debelin (tanke in debele), gole, lakirane ali prašno barvane pločevine, pa tudi z vložno folijo. Z okroglim klinč spojem je mogoče povezati do štiri pločevinaste dele. Spoji Tox ClinchNiet so primerni za tanjše pločevine (npr. jeklo 0,7 mm na jeklo 0,7 mm), ustvarjajo tesne povezave in so majhnega preseka. Namenjeni so povezovanju istovrstnih pločevin (npr. aluminij 1,5 mm na aluminij 2,5 mm). Kjer je treba spojiti več kot tri pločevine, pri Toxu priporo­čajo postopek štancanja polnih kovic. Primeren je tudi, kadar je treba na strani kovice spajati pločevine najvišje trdnosti z drugimi materiali (npr. MnB5 0,8 mm ali pločevina s trdnostjo do 1700 MPa na AlMg3 2,0 mm). Polvotle štancane konice lahko prenašajo velike vlečne sile na glavo ali strižne sile (2500 oz. 4300 N), zato je ta postopek danes med najbolj razširjenimi tehnikami kovičenja. Kovičeni spoji so dražji od klinč spojev, zato imajo slednji prednost v avtomobilski industriji. Klinč spoji Tox omogočajo zanesljivo spajanje pločevin s trdnostjo do 1200 MPa ter 50–65 odstotkov vrednosti vlečnih sil na glavo in strižnih sil štanca­nih polvotlih kovic. Klinč spoji so tesni in majhnega preseka, podobno kot spoji ClinchNiet. Odlikujejo jih tudi možnost spajanja več pločevin (do štirih plasti), električna prevodnost, manjši stroški na spoj ter konč­no tudi manjši stroški opreme in servisni stroški v primer­javi z običajnimi postopki spajanja. V tehnološkem centru v Weingartnu so zato trdno prepričani, da imajo okrogli klinč spoji, spoji Tox ClinchNiet ter spoji s štancanimi polnimi in polvotlimi kovicami še velik razvojni potencial. Dan varilne tehnike – novembra 2016 na Institutu za varilstvo Vabimo vas k oddaji strokovnih prispevkov s področij, povezanih z varilsko tehnologijo. Društvo za varilno tehniko Ljubljana v sodelovanju z ZDVTS organizira že tradicional­ni dogodek – Dan varilne tehnike. Letos bo novembra 2016 v prostorih Instituta za varilstvo v Ljubljani. Namen srečanja je vzpostavljanje in vzdrževanje osebnih stikov, izmenjava mnenj, predstavitev novosti ter razprava o problemskih rešitvah iz varilske tehnološke prakse. Priložnosti, kjer se na enem mestu srečajo strokovnjaki varilstva, proizvajalci varilne opreme, študenti, predavatelji, uporabniki in izvajalci iz industrije, ni veliko, zato lahko z nami sodelujete tudi kot pokrovitelj dogodka. Oddaja strokovnih prispevkov Prispevke oddate v Wordovi datoteki po priloženi predlogi, najpozneje do 20. oktobra 2016. Prosimo vas, da do 7. oktobra 2016 pošljete povzetek in najavite predavanje. Iz pridobljenih prispevkov bo natisnjen in objavljen zbornik. Kontaktna oseba je Srečko Kološa (E-naslov: srecko.kolosa@i-var.si, tel.: 01 280 94 00). Za vse dodatne informacije in vprašanja nas pokličite (01 280 94 00) ali nam pišite na daliborka.pejicic@i-var.si. Veselimo se sodelovanja z vami. Miro Uran, predsednik DVT Ljubljana »» Fronius je razvil novo funkcijo in paket za virtualno simu­lacijo varjenja in poučevanja TIG-varilnih postopkov. Simulator za TIG-varjenje – varno in ekonomično Fronius razširil nabor funkcij pri simulatorjih virtualnega varjenja Boris Bell, inž. doc. dr. Damjan Klobčar Avstrijski specialist za varilno opremo Fronius je razširil nabor virtualnih simulatorjev varjenja. Zdaj se varjenja TIG lahko učimo tudi v virtualnem okolju, brez tveganja za varnost ali uporabo potrošnega materiala. Možnost učenja ni samo uporaba/držanje gorilnika, ampak se uporabniki lahko naučijo, kako ravnati z dodajanjem materia­la. Funkcijski paket za TIG-varjenje je na voljo kot standardna možnost virtualnega sistema varjenja. Pri drugih že obstoječih modelih pa je mogoča nadgradnja z dodatki Fronius. Virtualno varjenje zagotavlja idealno okolje, v katerem lahko uporabniki pridobijo svoje prve izkušnje z varilno opremo. Sesta­vljen je iz naprave z zaslonom in polico/mizo, na katero uporabnik lahko postavi različne plastične varjence. Uporaba gorilnika, ki je po velikosti in teži enak dejanskemu, omogoča izdelavo virtualne­ga zvara, ki se prikazuje v realnem času na zaslonu. 3D-očala daje­jo uporabniku stvaren pogled na varjenje. Do zdaj so bile obstoječe funkcije usposabljanja samo za varjenje MIG/MAG, robotsko varjenje in ročno obločno varjenje, sedaj pa je proizvajalec dodal še možnost virtualnega varjenja za TIG-varilne postopke. Novi paket vsebuje poseben TIG-gorilnik in ločen senzor, ki pomaga uporabnika naučiti varjenje z optimalno količino porabe dodajnega materiala. Na voljo je skupno deset nalog za usposa­bljanje in simulacije, ki se lahko izvajajo na različnih varjencih. Fronius je razširil nabor možnosti za varjenje obstoječih modelov za izvedbo kotnih zvarov, enojni V-zvar,varjenje cev-cev, cev-plo­šča ter sposobnost »prevaritve« za varjenje varjencev, debelih tri milimetre pri soležnih zvarih. Pomembne prednosti za usposabljanje varilcev Virtualno varjenje ponuja vrsto večjih koristi za usposabljanje in izobraževanje. Začetniki se lahko spoznajo z varjenjem in zaključijo osnovno usposabljanje brez kakršnih koli varnostnih tveganj. Poleg tega se to doseže brez dragih izdatkov za potrošni material, kot so osnovni material, dodajni material in zaščitni plin. Didaktični sistem učenja, ki obsega usposabljanje in simulacijo, zagotavlja visoko stopnjo motivacije in omogoča hiter napredek pri izobraževanju. Rezultati varjenje se zabeležijo in se nato lahko analizirajo in ocenjujejo neposredno na napravi ali računalniku, če je na voljo omrežna povezava. www.fronius.com »» Virtualno varjenje zagotavlja idealno okolje, v katerem se lahko pridobijo prve izkušnje z varjenjem, je popolnoma varno ter brez kakršnih koli materi­alnih stroškov. Boris Bell, inž. • Šolski center Postojna doc. dr. Damjan Klobčar • Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani ›› »» Usposabljanje in izobraževanje na naprednih virtualnih simulatorjih upora­bljajo podjetja in izobraževalne ustanove. BySprint Fiber v formatu XXL Bystronic je razširil družino svojih vlakenskih laserjev BySprint Fiber na veliki format z modelom 6520. To povečuje produktivnost in vsestranskost laserskega rezanja ter omogoča razširitev uporabnosti stroja. Več pločevine, več kosov, več možno­sti. Lasersko rezanje velikega formata ustvarja prednost pred konkurenco. Zato je Bystronic družino vlakenskih laserjev Bysprint Fiber razširil na nov format 6520. Pri stroju lahko izbirate med vlakenskimi laserskimi viri Fiber 3000, 4000 in 6000. Novi laserji Bysprint Fiber omogočajo razrez pločevin velikosti 6,5 x 2 m. Po eni strani to povečuje produktivnost stroja, saj na velikem formatu pločevine lahko učinkoviteje razporedite izdelke, zato se bistveno zmanjša tudi količina neželenega odpadnega materiala. Pri tem je operater­ju v veliko pomoč sodobna programska oprema Bysoft 7 s svojim inteligentnim procesom razporejanja izdelkov po surovcu. Veliki formati pločevine omogočajo širšo uporabnost laserja By­sprint Fiber in več možnosti. Iz pločevine velikega formata lahko poleg učinkovitejšega rezanja majhnih kosov odrežemo velike kose, ne da bi bilo treba pri tem prekinjati rez zaradi premikanja pločevine. To je vsekakor konkurenčna prednost, ki je laserji stan­dardnih formatov ne ponujajo. Več pločevine, več izdelkov: Veliki format povečuje produk­tivnost, saj na velikem formatu pločevine lahko učinkoviteje razpo­redite izdelke. www.virs.si »» Več pločevine, več izdelkov: Veliki format dviga produktivnost, saj lahko na velikem formatu pločevine učinkoviteje razporedite vaše izdelke. Penetracija in konsistenca masti ter njuno določanje ›› V Mali šoli mazanja smo se doslej seznanili z različnimi sistemi razvrščanja viskoznosti in definicijo viskoznosti. Tokrat bomo spoznali penetracijo in konsistenco, dva pomembna parametra, ki ju srečujemo pri masteh. Dr. Milan Kambič Po definiciji je mazalna mast mazivo, ki je trdna do polteko­ča disperzija sredstva za zgoščevanje (zgoščevalca) v tekočini. Mazalna mast je lahko formulirana z dodatki (aditivi), ki vplivajo na posebne lastnosti, kot je odpornost proti oksidaciji ali obraba. Konsistenca (trdota) masti je stopnja odpora masti proti deforma­ciji ob prisotnosti sile in opisuje plastičnost trdne snovi, podob­no kot viskoznost opisuje tekočino [1]. Konsistenca je značilna lastnost mazalnih masti, po kateri se bistveno razlikujejo od drugih vrst maziv. Zaradi zapletene odvisnosti konsistence od številnih parametrov jo lahko merimo le posredno. V praktični rabi za njeno oceno običajno uporabljamo penetracijo, ki je sestavni del vseh specifikacij za kvaliteto mazalnih masti [2]. Penetracija masti predstavlja globino prodiranja standardnega stožca v mast zaradi lastne teže v času 5 sekund. Penetracijo običaj­no merimo v skladu s standardom ASTM D217 (IP 50) ali ASTM D1403 [1]. Meritev izvajamo na predhodno pripravljenem vzorcu masti pri temperaturi 25 °C. Za to uporabljamo stožčasti penetro­meter. Naprava je sestavljena iz prosto gibajočega se stožca, name­ščenega na gred, podstavka za vzorec masti pod stožcem, blokirne naprave za zaustavitev gibanja stožca ter lestvice za merjenje glo­bine prodiranja stožca v mast. Penetracijo izražamo v desetinkah milimetra (mm/10). Naprava za merjenje penetracije je prikazana na Sliki 1 a, meritev penetracije pa je prikazana na Sliki 1 b. Penetracijo najpogosteje označujemo kot delovno. V tem pri­meru jo izmerimo neposredno po tem, ko vzorec masti pregne­temo skozi standardno ploščo z izvrtinami (60 dvojnih gibov). O podaljšani delovni penetraciji govorimo tedaj, kadar vzorec masti pred meritvijo najprej mehansko pregnetemo z 10 000 ali 100 000 dvojnimi gibi, nato pa po temperiranju pri 25 °C še z običajnimi 60 dvojnimi gibi. Včasih merimo penetracijo tudi brez predhodnega gnetenja vzorca masti. Glede na izmerjeno penetracijo mazalne masti uvrščamo v enega od devet razredov NLGI (iz National Lubricating Grease Institute, slov. Nacionalni inštitut za mazanje z mastmi). Ta razvrstitev je prikazana v Preglednici 1, kjer so navedeni tudi najbolj značilni primeri uporabe masti posameznih razredov NLGI. Viri: [1] Moon M.,Turner D., Tuszynski B. Grease glosary. Dostopno na WWW:http:// /www.nlgi.org/grease-glossary/. Dostop: 22. 9. 2016. [2] Savić V., Kovač O. Podmazivanje mastima. Zagreb, JUGOMA 1988. KONSISTENCA MASTI RAZRED NLGI ENETRACIJA (25 °C) 1/10 MM PRIMER UPORABE poltekoča 000 445–475 zobniki poltekoča 00 400–430 zobniki zelo mehka 0 355–385 centralni sistemi mehka 1 310–340 centralni sistemi srednje mehka 2 265–295 kotalni ležaji srednje mehka 3 220–250 splošna uporaba poltrda 4 175–205 drsni ležaji trda 5 130–160 za majhne hitrosti zelo trda 6 85–115 briketne masti »» Slika 1: a) Naprava za merjenje penetracije, b) merjenje penetracije Dr. Milan Kambič, univ. dipl. inž. str. • direktor tehnične službe, Olma, d. d. ›› »» Preglednica 1: Značilni primer uporabe masti po klasifikaciji NLGI Ali ste vedeli? Mehkejše masti imajo nižjo številko razreda NLGI. Mast NLGI 1 je mehkejša od masti NLGI 2. Mehkejše masti imajo večjo penetracijo (pri meritvi se testni stožec potopi globlje v mast). Kratica NLGI pomeni National Lubricating Grease Institute (Nacionalni inštitut za mazanje z mastmi). V industriji najpogosteje uporabljamo masti razredov NLGI 1, 2 in 3, redkeje masti razredov NLGI 0, 00 in 000, praktično nikoli pa masti razredov NLGI 4, 5, in 6. Nekateri dobavitelji masti uporabljajo oznake, kot je NLGI 1,5, kar pomeni, da je konsistenca masti med NLGI 1 in NLGI 2. › www.olma.si Potapljanje elektronike za učinkovito in tiho hlajenje Inovativna nova Iceotopova tehnologija hlajenja močnostne elektronike, ki omogoča učinkovito in tiho hlajenje. je podprta s prilagojenimi priključki za tekočine podjetja Stäubli. Podjetje Iceotope je specializirano za tehnologijo hlajenja elektronike. Iceotope, s sedežem v Sheffieldu v Veliki Britaniji, je bil ustanovljen leta 2005. Temelje podjetja je postavila skupina tehnoloških navdušencev, ki so takrat spoznali, da se proce­sorske moči računalnikov vseskozi povečujejo in da obsto­ječi načini zračnega hlajenja ne zadostujejo več. Priložnost so videli v učinkovitejšem hlajenju s kapljevinami namesto z zrakom, saj omogoča izrazito večjo hladilno kapaciteto in tišje delovanje. Piskanje in žvižganje hladilnih ventilatorjev je tako odpravljeno, zato postanejo visokozmogljivi raču­nalniki izrazito tišji in prijaznejši do uporabnikov v pisarnah, kjer je zaželeno tiho in mirno okolje. Predstavitev in uveljavljenje nove prelomne tehnologije je vedno težko, podjetje Iceotope se je na začetku soočilo s težkimi izzivi financiranja in prepričevanjem trga za njihovo novo tehnologi­jo. Zdaj jih podpira nekaj vodilnih podjetij (Schneider, Electric, Solvay, 3M in Intel), kar je zelo povečalo njihovo prepoznavnost v panogi. Iceotope izdeluje hladilne kapljevine, samostojne strežnike, stikala in elektroniko. Iceotopova patentirana tehnologija obsega tristopenjsko hlajenje s kapljevino. V prvi fazi se elektronika potopi v dielektrično kapljevino ter zatesni prostor med elektroniko in hladilnimi rebri lopatice. Pri neposrednem stiku vročih delov elektronike s hladilno kapljevino se toplota odvaja prek hladne stene rebraste plošče, pritrjene na vsaki strani lopatice. V drugi fazi hladilna voda, sekundarna hladilna kapljevina na drugi strani lopatic, gravitacij­sko odteče mimo hladnih sten, kar odstrani generirano toploto iz hlajene elektronike. V tretji fazi črpalka prisilno potiska vodo skozi toplotni izmenjevalnik in tako popolnoma odstrani toploto. Za varno in zanesljivo povezavo cevnih vodov omenjenih hladil­nih sistemov so poskrbeli na Stäublijevem oddelku za priključke, ki zagotavljajo popolnoma tesne spoje s hladilnih lopatic do toko­kroga s hladnimi stenami. V podjetju Iceotope so s Stäublijevimi strokovnjaki izbrali hitre priključke tipa CGD05. Izbrana vrsta priključkov je posebej zasnovana za izpolnjevanje zahtev hlajenja elektronike, saj ima hitra sklopka edinstveno obliko, ki zagotavlja hitro, varno in zanesljivo povezavo ter odklop vezja s hladilnim sis­temom. Prostori, v katerih so računalniki z omenjenim potopnim kapljevinskim hlajenjem, so običajno čisti, izbrani hitri Stäublijevi priključki CGD05 pa jamčijo, da hladilna kapljevina ne pušča in da prah ne more vstopati vanjo med vklopom in izklopom cevi hladilnega sistema. Priključki, ki se ob odklopu cevi samodejno zatesnijo, dopuščajo tudi priklop ne popolnoma poravnanih cevnih elementov, ki pove­zujejo hladilni krogotok in s tem ne ogrožajo električnih povezav. Odstranitev in zamenjava sestavin kapljevinsko hlajenega sistema sta tako enostavni kot pri tradicionalnem zračno hlajenem sistemu. Iceotopov strežnik PetaGen 1C vsebuje vso najnovejšo tehnologijo in zagotavlja tiho nemoteno delovanje z veliko računalniško zmo­gljivostjo. Najnovejša tehnologija tihega in učinkovitega hlajenja omogoča postavitev strežnika v katero koli okolje, tudi v pisarne in laboratorije. Kapljevine ponujajo znatno večjo kapaciteto hlajenja, kar pa omogoča povečanje procesorske moči enakih dimenzij kot pri zračnem hlajenju. Pri običajnem zračno hlajenem sistemu se 40 odstotkov energije porabi za hlajenje elektronike, pri novem stre­žniku PetaGen 1C pa se za hlajenje porabi manj kot 10 odstotkov. Med prvimi uporabniki omenjenega inovativnega strežnika PetaGen 1C je podjetje Roils Royce iz britanskega Derbija, ki ga je namestilo v tiho pisarniško okolje. Številni podatkovni centri in univerze so že sprejeli novo Iceotopovo tehnologijo hlajenja. Zdaj se za to resno zanimajo zdravstvene organizacije in obrambni sektor. Razlog za veliko zanimanje po novi Iceotopovi tehnologiji je v tišjem delovanju in znatno večji procesorski moči pri enaki velikosti procesorja. Pri novi prelomni tehnologiji kapljevinskega hlajenja procesorjev bodo Stäublijevi priključki igrali pomembno vlogo z enostavno­stjo vklapljanja in izklapljanja cevi hladilnega sistema – kot je to enostavno pri tradicionalnem zračnem hlajenju. www.iceotope.com www.staubli.com »» Iceotopovo strežnikovo rebro s Stäublijevimi CGD-priključki »» Stäublijevi CGD-priključki »» Iceotopov strežnik PetaGen 1C v Rolls Roycovem laboratoriju na univerzi v Derbiju ›› Novo pri Mitsubishi Electric: »Smart Condition Monitoring Kit« Vzdrževanje strojev in naprav je ena izmed ključnih nalog pri upravljanju lastnine podjetja. Funkcija vzdrževanja je še vedno v precepu med tem, ali je ceneje ostati v t. i. fazi reagiranja na dogodke ali pa implementirati preventivne metode vzdrževanja. Tehnološki napredek je stroške »predvidljivega« vzdrževanja zmanjšal do meje, kjer je posluževanje prediktivnega vzdrževanja povsem vzdržno in upravičeno. Mitsubishi Electric je skupaj s podjetjem Schaeffler razvil paket za preventivno vzdrževanje naprav, ki omogoča preprečevanje in zniževanje verjetnosti za izpad procesov proti zaključku življenjske dobe naprave, ko se seveda verjetnost okvar povečuje. Če ponazorimo z grafom, je v prvi (zgodnji življenjski) fazi izpad procesa možen zaradi napačne montaže, v drugi (že utečeni) fazi zaradi slučajne napake (napaka upravljalca stroja, nesnaga/umaza­nija) in v tretji fazi, ki jo je s preventivnim vzdrževanjem mogoče preprečiti, zaradi iztrošenosti/dotrajanosti naprav. Rešitev temelji na senzorju tresljajev FAG, ki je nameščen neposre­dno na motorju, ki poganja aplikacijo. Senzor vibracij informacije o verjetnosti napake in izpadu procesa pridobiva s pomočjo analizi­ranja vibracij, ki izvirajo iz rotacije motorja oziroma tresenja vrteče se osi pogona. Senzor FAG tako javlja status stroja (OK, predhodni/opozorilni alarm in glavni alarm; ter status Ethernet komunikacije), ter na tak način javlja napako oziroma preventivno javlja informaci­jo o tem, da se s pogonom dogaja nekaj »netipičnega«. Funkcije senzorja so: analiza statusa (okvara ležaja, pomanjkanje maziva/lubrikanta, neravnovesje/neusklajenost prenosa, kavita­cija), izpis alarma glede na status, ter izračunavanje absolutnih vrednosti. Paket »Smart Conditioning Monitoring kit« je sestavljen iz senzorja vibracij FAG (proizvajalca Schaeffler), Mitsubishijeve­ga grafičnega prikazovalnika in krmilni­ka (L ali iQF serija), ter ustrezne komu­nikacije. Glede na zahtevnost aplikacije je poleg mogoče vključiti tudi frekvenčni pretvornik. Senzor se lahko uporablja v širokem naboru aplikacij – elektro motorji, prezračevalne naprave, reduktorji, kompresorji, črpalke, separatorji in druge naprave. Opisana rešitev oziroma koncept preventivnega vzdrževanja bo v prihodnje pomemben del Industrije 4,0 oziroma »Interneta stvari«. Desna piramida kaže, da preko senzorja vibracij pridobivamo informacije, ki so nujne za odločevalske procese na nivoju ERP (Enterprise Resource Planning) oziroma na nivoju načrtovanja virov podjetja. Inea RBT, d.o.o. • Stegne 11, 1000 Ljubljana. • info@inea-rbt.si • www.inea-rbt.si ›› Industrijski Ethernet V/I modul z RS232/485 vmesniki Modul TBEN-S2-2COM omogoči priključitev naprav s serij­skimi vmesniki RS232/485 in digitalnimi V/I na industrijski Ethernet npr. PROFINET. Turck od zdaj ponuja komunikacijski modul s serijskimi vmesni­ki v njegovi samostojni ultrakompaktni TBEN-S Ethernet seriji: TBEN-S2-2COM modul ima dvoje serijskih vrat, ki jih lahko poljubno določimo kot RS232 ali RS485, odvisno od potrebe. Dodatna konektorja na modulu omogočata priklop štirih univer­zalnih digitalnih signalov, ki so lahko vhodi ali izhodi. Na vgrajeni Modbus RTU master preko RS485 vmesnika lahko povežemo do osem Modbus slave naprav. Novi TBEN-S2-2COM moduli pod­pirajo tudi Turck večprotokolne tehnologije in zato lahko deluje v PROFINET, Ethernet / IP ali Modbus TCP omrežju brez dodatnih nastavitev na modulu. Tanek 32-milimetrski 2COM modul poenostavi aplikacije, ki zahtevajo povezavo digitalnih signalov v omejenem prostoru poleg naprav s serijskimi vmesniki. Zahvaljujoč zaščiti IP67 lahko module namestimo neposredno na stroju in s tem zmanjšajo količino ožičenja. Parametre serijskih vmesnikov, kot so start-stop biti, pariteto in hitrosti prenosa podatkov, se določa preko GSDML datoteke ali programske opreme za parametriranje, kot je npr. Pac­tware. Napajanje serijskih naprav se lahko nastavi med 5 in 24 V. www.tipteh.si Neuenhauser Maschinenbau: Učinkovitejše skladiščenje Podjetje Neuenhauser Maschinenbau GmbH je za povečanje učinkovitosti v svojem proizvodnem skladišču razširilo obsto­ječi regalni sistem s konzolnimi regali podjetja OHRA. Rešetke na konzolah pri tem omogočajo prilagodljivo uskladiščenje raz­lično dimenzioniranih artiklov. Z novimi regali se ni učinkovito povečala samo skladiščna zmogljivost z visokim izkoristkom površine in prostora, temveč je bilo mogoče optimizirati tudi logistične postopke v zvezi s proizvodnjo po načelu proizvodnje v pravem zaporedju. Podjetje Neuenhauser Maschinenbau je vsestranska večpo­dročnostna skupina, katere področje dejavnosti se razprostira od zaposlovanja prek proizvodnje strojev za tekstilno industrijo do obnovljivih virov energije. Skladišče, razširjeno v trenutnem pro­jektu, oskrbuje proizvodnjo z najrazličnejšimi materiali: sem sodijo poleg do 1,2 tone težka jeklena ogrodja, rešetkaste škatle in blago na paletah, predvsem čezmerno dolg tovor dolžine do 6.000 mm. Doslej so bili ti artikli skladiščeni po blokih, na zloženih ogrodjih, v ploskih talnih in konzolnih regalih. Ravno v povezavi s proizvo­dnjo po načelu v pravem zaporedju in proizvodnjo, ki je usklajena s stranko, stari skladiščni sistem ni več mogel izpolnjevati visokih zahtev po hitri in zanesljivi oskrbi z materialom: nizka stopnja izkoriščenosti površine in prostora je preprečila razširitev skladišč­nih zmogljivosti, artikli so bili težko dostopni. To ni pomenilo le, da logistični postopki niso bili učinkoviti, temveč so pomenili tudi veliko nevarnost poškodovanja skladiščenih artiklov. Zato se je podjetje odločilo, da obstoječe skladišče razširi s konzolnimi regali podjetja OHRA: Podjetje s sedežem v Kerpnu v Nemčiji, je vodilno evropsko podjetje na trgu s konzolnimi regali. Vsi nosilni elementi njegovih regalov so izdelani iz polnostenskega in toplovaljanega jekla. Profili se lahko tako pri robovih prožno upognejo in trajno ohranijo svoje prožne lastnosti. Stabilna kon­strukcija omogoča visoke skladiščne višine ter vitko izvedbo in s tem visok izkoristek površine. Z rešetkami, vpetimi na konzole, je možno prilagodljivo uskladiščenje najrazličnejših artiklov – pogoj za optimizirano oskrbo z materiali za proizvodnjo po merilih vitke proizvodnje. Skladišče se upravlja z večpotnim stranskim viličar­jem, ki se upravlja po tirih, regali so zato opremljeni z ustreznimi vodilnimi tirnicami. Z obsežno pripravo in hitro montažo je bilo mogoče predelavo izvesti v zelo kratkem premostitvenem obdobju, podjetje je tako med posodabljanjem delovalo popolnoma nemoteno. www.ohra.si Sistemi za čiščenje s topili – več kot samo čisti sestavni deli ›› Optimalna kombinacija čiščenja in zaščite pred korozijo Doris Schulz Pri proizvodnji kovinskih sestavnih delov je čiščenje delov danes neizogiben postopek, ki vpliva na kakovost. Topila, na primer nehalogenirani ogljikovodiki in modificirani alkoholi, imajo različne prednosti pri različnih tipih umazanije. Poleg zanesljivega odstranjevanja obdelovalnih snovi in delcev omogočajo tudi kombinacijo čiščenja in konzerviranja v enem sistemu. Pri struženju in preoblikovanju ne moremo preprečiti, da na sestavnih delih ne bi ostali delci umazanije. Ostanki obdelovalnega olja in emulzij, polirnih past, pa tudi ostružkov in delcev običajno predstavljajo težavo za sledeče postopke oziroma lahko poslabšajo kakovost končnega izdelka. Zato je čiščenje sestavnih delov nujen člen v proizvodni verigi. V kovinskopredelovalni industriji običaj­no poteka z mokrimi kemičnimi postopki. Pri tem se uporabljajo čistila in topila na vodni osnovi. Njihova zmožnost raztapljanja odločilno vpliva na kakovost in učinkovitost čiščenja. Sredstvo za čiščenje: načelo „enako topi enako“ Pri izbiri sredstva je priporočljivo upoštevati kemijsko načelo „enako se topi v enakem“. Načelo pravi, da se umazanija najbolje raztopi v sredstvu, ki ima podobno strukturo. Z drugimi besedami: vodna čistila običajno uporabljamo pri polarni umazaniji na vodni osnovi, na primer pri soleh, hladilnih in mazalnih emulzijah ali trdnih delcih, kot so odrezki in opilki. Nepolarno umazanijo, na primer obdelovalna olja, masti, voske in smole, pa odstranjujemo predvsem z nepolarnimi topili, kot so ogljikovodiki ali modifi­cirani alkoholi. Ker imajo modificirani alkoholi različno močne lipofilne in hidrofilne učinke, lahko z njimi odstranjujemo tako nepolarno kot tudi polarno umazanijo. Pogosto jih uporabljamo kot alternativo za klorovodikoogljike, ogljikovodike in vodna čistila. Katero čistilo je najprimernejše za določen primer čiščenja, najlažje določimo s poskušanjem. V ta namen so centri za preizku­šanje Dürr Ecoclean po vsem svetu opremljeni s čistilnimi sistemi za vodne snovi in različna topila. Pri enaki primernosti – topila Če so za nek čistilni postopek enako primerni sredstvo na vodni osnovi, ogljikovodik ali modificiran alkohol, prinaša odlo­čitev za topilo različne prednosti. Topilo se stalno in samodejno pripravlja s pomočjo destilacije, vključene v sodobni čistilni sistem, ki deluje pod vakuumom. To je mogoče tudi takrat, kadar je količina vnesenega olja zelo visoka. Zato je lahko čas mirova­nja sistema zelo dolg. Redne kontrole, ki so običajne pri vodnih snoveh, na primer preverjanje koncentracije čistila, pH-vrednosti in prevodnosti, tako niso več potrebne. Izjema je vnos kloriranih olj, ki se včasih uporabljajo pri izdelavi delov z izsekovanjem in globokim vlekom. Dobavitelji topil ponujajo ustrezne nasvete, komplete za testiranje in stabilizatorje, s katerimi poskrbimo za stabilno kakovost topil. Poleg tega so topila združljiva z večjim številom materialov. Pri čiščenju ne pride do oksidacije, obar­vanja, matiranja ali do drugih vplivov na površino obdelovanca. Tudi energija, potrebna za segrevanje sredstva in za postopek čiščenja, je bistveno manjša v primerjavi z vodnimi čistili. Doda­tna prednost je možnost samodejnega čiščenja in konzerviranja v enem sistemu in med enim samim postopkom. Odvisno od koncentracije uporabljenega konzervacijskega sredstva (olja, maščobe in voski) lahko sestavne dele zaščitimo pred korozijo za čas od nekaj tednov, več mesecev in celo nekaj let. To je koristno predvsem pri mednarodnem transportu sestavnih delov (po mor­ju) ali pri dolgotrajnem skladiščenju. Izbira sredstva za zaščito pred korozijo je odvisna od sistemske tehnologije in uporabljene­ga topila. Vključitev zaščite pred korozijo v čiščenje s topili Da lahko v postopek čiščenja vključimo tudi zaščito pred koro­zijo, je treba sistem opremiti z dodatnim rezervoarjem. Ta vsebuje topilo, v katerem je povsem raztopljena ustrezna količina konzer­vacijskega sredstva. Sredstvo se lahko dodaja ročno ali samodejno. Ko so deli očiščeni, se delovna komora sistema oblije s tekočino iz tega rezervoarja. Med sledečim postopkom zaščite pred korozijo se lahko deli obdelajo enako kot pri čiščenju. Na ta način konzer­vacijsko sredstvo doseže vse predele sestavnih delov. Nato se sred­stvo vrne v rezervoar, deli pa se pod vakuumom posušijo v delovni komori. Pri tem na površini obdelovancev ostane zaščitni film. Ker je zaščitni sloj nastal s pomočjo raztopljenega enofaznega sistema brez soli, je povsem zaprt, enakomeren in suh. Ne poškoduje se niti ob dotiku ali pri stiku z embalažo. Določitev časa zaščite in koncentracije snovi Informacije o možnem času zaščite in potrebni koncentraciji konzervacijskega sredstva v topilu so običajno na voljo pri doba­vitelju tega sredstva. Na primer, čas zaščite od deset do šestnajst tednov dosežemo z 10-odstotno koncentracijo. Glede na izdelek znaša tipična koncentracija nekje med 0,5 in 25 odstotki. Koncen­tracijo ugotovimo empirično v laboratoriju po določitvi posebne kalibracijske krivulje s pomočjo teže zaščitnega sloja in gostote (% v topilu). Za določitev teže zaščitnega sloja nanesemo sredstvo za zaščito pred korozijo v priporočeni koncentraciji na standardno pločevino (npr. Qpanel R35), pločevino pa stehtamo pred postopkom in po njem. Zaščita pred korozijo in olje za montažo v enem Vse več strank zahteva od proizvajalcev sestavnih delov, da nane­seno konzervacijsko olje ni namenjeno samo zaščiti pred korozijo, temveč ga je mogoče uporabiti tudi pri montaži. V ta namen mora imeti sloj nanesenega olja določeno debelino. Da postopek zagoto­vi predpisano debelino, mora proizvajalec delov nadzorovati kon­centracijo sredstva v topilu. Za to so bile razvite različne metode. Metoda, ki se najpogosteje uporablja, temelji na izparilni teh­tnici: približno dva grama zmesi topila in konzervacijskega olja položimo na tehtnico, v katero je vgrajena grelna plošča, ki upari topilo. Ostane olje, katerega težo izmerimo v odstotkih. S pomočjo gostote preračunamo koncentracijo v volumskih odstotkih. Druga metoda je refraktometrija, ki temelji na lomnem količniku pro­zornih, tekočih in trdnih snovi. Za meritev damo kapljico zmesi topila in konzervacijskega olja v predvideno odprtino ročnega refraktometra. Ko pogledamo skozi okular, lahko na vgrajeni skali preberemo lomni količnik, ki nam da informacije o koncentraciji. Ker je ta merska metoda temperaturno občutljiva, je priporočljivo uporabiti refraktometer z vgrajenim termometrom in meritev opraviti pri temperaturi 20 °C, 25 °C ali 30 °C. Poleg obeh metod pa se uporablja tudi visoko občutljiva merska tehnika za samodej­no merjenje gostote. Čiščenje in konzerviranje sestavnih delov v zaprtih sistemih s topili omogoča dolgotrajno zaščito pred korozijo, zato je v zadnjem času postalo običajna praksa tudi pri svetovnih dobaviteljih avtomobilskih delov. V ta namen se po vsem svetu uporablja že več kot 2.000 sistemov Dürr Ecoclean. Podjetje v svojih centrih za preizkušanje opravlja tudi ustrezne preizkuse. »» S pomočjo destilacije, ki je vključena v postopek, se topilo stalno pripravlja, kar omogoča daljše čase mirovanja. Vsak rezervoar ima svoj krogotok. »» Sodobni sistemi s topili omogočajo čiščenje in dolgotrajno konzerviranje sestavnih delov v enem sistemu in med enim postopkom. »» Da v sistem lahko vključimo tudi postopke za zaščito pred korozijo, ga je treba opremiti z dodatnim rezervoarjem. Na sliki je prikazan tretji. Sredstva iz drugih dveh posod za oblivanje se uporabljajo za grobo in fino čiščenje. »» Rezervoar za zaščito pred korozijo vsebuje topilo in konzervacijsko sredstvo v ustrezni koncentraciji. Sredstvo se lahko dodaja ročno ali samodejno, kakor je prikazano tukaj. Uporaba biološko razgradljivega hidravličnega olja v gozdarskem vitlu ›› Hidravlični stroji in naprave se veliko uporabljajo v industrijski in mobilni hidravliki. Največ se uporabljajo za okolje škodljiva mineralna hidravlična olja. Izliv za okolje škodljive hidravlične kapljevine je še posebej problematičen v naravnem okolju, na območjih zajetja pitne vode in na kmetijskih površinah. Dr. Franc Majdič Blaž Seliškar Iztok Špan Najbolj poznani alternativi mineralnim hidravličnim oljem za preprečitev take nevarnosti sta dve, prva je uporaba vode brez do­datkov, druga pa uporaba biološko razgradljivega olja. V Laborato­riju za fluidno tehniko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani smo v sodelovanju s podjetjem Tajfun Planina, d. o. o., najprej izvedli pospešen test staranja biološko razgradljivega hidravličnega olja in rezultate primerjali z mineralnim oljem. Nato smo testirali še uporabnost biološko razgradljivega hidravličnega olja v hidra­vlični napravi gozdarskega vitla. Hidravlične kapljevine Primarna naloga hidravličnih kapljevin je prenos hidravlične moči. Poleg tega mora hidravlična kapljevina izpolnjevati še druge naloge, kot so tesnjenje, mazanje, zaščita proti rjavenju, izločanje netopnih delcev, hlajenje in prenos toplote, odpornost proti meša­nju z vodo, odpornost proti penjenju, kemična stabilnost, neško­dljivost za okolje in človeka ter razpoložljivost v večjih količinah. Mineralno hidravlično olje je s svojim velikim tržnim deležem, 85 odstotkov, najpomembnejša in cenovno najugodnejša vrsta hi­dravličnega olja. Zato je tudi najpogosteje uporabljena v hidravliki na splošno. Pokriva širok spekter zahtev, tako da se uporablja tako v mobilni kot stacionarni hidravliki. Dolgoletne izkušnje in razvoj so izpilili lastnosti mineralnega hidravličnega olja, jih opredelili in zagotovili, da se lastnosti mineralnih hidravličnih olj lahko reproducirajo v katerem koli trenutku. Mineralna bazna olja se pri­dobivajo s frakcijsko destilacijo in rafinacijo nafte ter temeljijo na naravnih ogljikovodikovih verigah. Njihove kemične in fizikalne lastnosti so zelo odvisne od kemične sestave olja in tehnološke­ga postopka rafinacije. Z raznimi postopki rafinacije je mogoče določiti lastnosti mineralnega olja, kot so viskoznost, plamenišče, odpornost na staranje in odvisnost viskoznosti od temperature. Posebne zahteve, ki jih bazno olje ne dosega s svojimi lastnostmi, je mogoče doseči z dodatki. Mineralno hidravlično olje klasificira­mo na podlagi dodatkov. Po mednarodnem standardu ISO 6743-4:2015 mineralna olja lahko delimo na različne kakovostne razrede (HL, HR, HM, HV, HG). Biološko razgradljiva hidravlična olja so »najnovejša« na trgu, čeprav so v samem začetku tam, kjer bi bila uporaba mineralnih olj sporna, npr. v prehrambni industriji so uporabljali kar tisto olje, ki so ga stiskali, npr. repično olje. V današnjem času je zaradi porasta uporabe mobilnih strojev in naprav, ki niso zavarovani z lovilci olja v primeru razlitja, okolje vedno bolj obremenjeno. Zato je razvoj maziv in olj, ki manj obremenjujejo okolje, zadnja leta precej intenzivnejši. Biološko razgradljiva hidravlična olja pa se vedno bolj uporabljajo na področjih mobilne hidravlike in občasno tudi stacionarnih naprav. Vsekakor je treba omeniti, da biološko razgradljiva olja niso popolnoma neškodljiva za okolje. Obre­menjujejo ga le v manjšem obsegu in za krajši čas kot mineralna olja. Mikroorganizmi s kisikom razgradijo biološko razgradljive kapljevine, samo razgrajevanje pa poteka bistveno hitreje kot pri mineralnih oljih. Dandanes so biološko razgradljiva olja večinoma izdelana na osnovi rastlinskih olj, poliglikolov in organskih estrov. Hidravlične kapljevine na osnovi rastlinskih olj imajo zadovoljive mazalne lastnosti, vendar pa je njihova hidrolitična in oksidacijska stabilnost slaba, zato se trenutno za zamenjavo z mineralnim oljem uporabljajo poliglikoli in organski estri. Glavna omejitev teh olj, poleg oksidacijske stabilnosti, je znatno višja cena od mineralnih hidravličnih olj. Biološko razgradljive hidravlične kapljevine upo­rabljamo največkrat takrat, ko bi v primeru razlitja lahko onesnaži­la okolje. Taki primeri so v kmetijstvu, gozdarstvu in gradbeništvu. Izdelana pa so na sintetični ali naravni osnovi. Pospešeni test staranja hidravličnega olja Staranje olja na splošno razumemo kot fizikalne in kemične procese znotraj kemične sestave olja skozi njegovo uporabno dobo. Zaradi velikega števila baznih olj in aditivov v njih je zelo težko enolično določiti parametre staranja olja. Med najpomembnejšimi vplivnimi dejavniki so temperatura, prisotnost kisika in kovin­skih katalizatorjev, saj imajo znaten vpliv na potek staranja. Kadar govorimo o temperaturi kot vplivnem dejavniku staranja, je treba omeniti tudi vpliv zračnih mehurčkov. V njih se zaradi lokalnega porasta tlaka temperatura lahko dvigne tudi do več 100 °C. Te temperaturne konice vodijo do lokalnih poškodb molekul olja na površini mehurčka. Prisotnost kisika v olju negativno vpliva na sta­ranje olja, saj pospeši postopek oksidacije. To pomeni, da olje začne razpadati na svoje osnovne sestavine in izločati dodatke. Posledično to privede do poslabšanja lastnosti olja in do točke, ko olje izgubi svojo funkcijo. Zaradi omenjenih vzrokov in vplivnih dejavnikov je zelo težko določiti postopek, ki bi točno določil, kako se bo olje staralo. Zato se večina testov osredotoči na raziskovanje enostavnih snovi, kot so oljne ali linolne kisline ter njihovi monoestri. Prenos takih rezultatov na kompleksnejša olja se včasih lahko dobro obne­se, vsekakor pa jih ne moremo uporabljati v vseh primerih. Zasnovali smo test termičnega obremenjevanja za velikost vzorca olja, ki naj bi zadostoval za vse laboratorijske analize. Test temelji na segrevanju in mešanju olja na magnetnem mešalu (Slika 1) ob prisotnosti bakra kot katalizatorja in vpihovanju zraka pri kon­stantnem volumskem pretoku. Test se lahko izvaja poljubno dolgo, vendar se zaradi boljše ponovljivosti med izvajanjem ne sme preki­njati. Testiranemu olju smo vpihovali zrak pod tlakom, ki smo ga regulirali z enoto za pripravo zraka. Pretok smo nastavili z dušilko in merilnikom pretoka zraka. Za lepše tvorjenje mehurčkov v olju smo uporabili difuzor zraka. Zrak, ki ga vpihujemo, mora imeti čim manjšo vsebnost vlage. Zato smo uporabili zračni filter za izločevanje vlage. Osrednji del preizkuševališča sestavljata dve čaši. Prva ima prostornino 5 l in druga 2 l. Manjša čaša je nameščena v večjo s posebnim držalom, tako da se ne dotikata. Vrzel med njima smo zapolnili s sončničnim oljem kot prenosnikom toplote, ki skrbi za enakomerno gretje testiranega olja v manjši sredinski čaši. V manjšo čašo, v katero vlijemo 1,5 l testiranega olja, je vstavljeno tudi magnetno mešalo. V testirano olje je vstavljena spirala preme­ra .10 mm iz bakrene žice, preseka 1,5 mm2 in dolžine 15 m. Med testom smo olje segreli na 150 °C ter nato to temperaturo ohra­njali do konca testa, s temperaturnim zaznavalom na magnetnem mešalu. Testirano olje smo ves test mešali z vrtilno hitrostjo 300 min-1. Ko zaženemo test, začnemo tudi vpihovanje zraka, in sicer s konstantnim volumskim pretokom 3 l/min. Teste smo izvajali posamično, saj smo imeli na voljo le eno magnetno mešalo. Test pospešenega staranja smo izvedli na biološko razgradljivem (v nadaljevanju BIO) in mineralnem hidravličnem olju (v nadalje­vanju MIN). Posamezne vzorce testiranih olj (Slika 2) smo starali 20, 50 in 100 ur. V nadaljevanju predstavljamo le nekaj pomembnejših rezultatov. Najbolj se staranje biološko razgradljivega olja odraža v kinema­tični viskoznosti (Slika 3), barvi (Slika 4) in nevtralizacijskem številu (Slika 5). Viskoznost je fizikalna veličina, ki podaja odziv kapljevine na strižno deformacijo. Definirana je kot razmerje med strižno napetostjo in strižno hitrostjo. Viskoznost olja je v hidra­vliki pomembna zaradi izgub, ki nastajajo pri pretoku olja skozi tokovodnike (cevi, cevne priključke, ventile in druge sestavine). Pri 40 °C se pri biološko razgradljivem olju kinematična viskoznost po opravljenih 100 urah testa poveča za 4,3-krat (433 %), pri mineral­nem pa le za 14,2 % (Slika 3). Iz Slike 2 in Slike 4 je razvidno, da obe olji potemnita že po 50 urah termičnega obremenjevanja. Biološko razgradljivo olje že doseže najvišjo vrednost 8, medtem ko je mineralno nekoliko niž­je, pri 7,5. Po 100 urah termičnega obremenjevanja imata obe olji najvišjo možno vrednost barve 8. Barva je eden izmed zelo dobrih pokazateljev staranja olja. Za spremembo barve mora namreč priti do kemičnih reakcij v olju. Težava pri naših meritvah je, da se večina sprememb zgodi med 0 in 50 urami testa, pri biološko razgradljivem olju pa najverjetneje še prej. Zato nam ta rezultat ne pomaga pri točnem določanju obstojnosti biološko razgradljivega olja. Nevtralizacijsko število je eden izmed pogosto uporabljenih pokazateljev stopnje degradacije in staranja olja. Na Sliki 5 je raz­vidno, da se je ves test nevtralizacijsko število mineralnega olja v povprečju povečalo za 1,25 oziroma za 160 %. Vrednost nevtrali­zacijskega števila za biološko razgradljivo olje po 50 urah testa že kaže zelo povišano vrednost. V povprečju se je skozi celoten test biološko razgradljivemu olju nevtralizacijsko število povečalo za 7, kar pomeni povečanje za 583 %. To pomeni, da olje zelo hitro degradira in izgubi svojo funkcijo. Testiranje delovanja hidravlične naprave vitla z biološko razgradljivim oljem Ker se v drugem poglavju predstavljeni test pospešenega sta­ranja olja razlikuje od uporabe hidravličnega olja v konkretnem hidravličnem sistemu, smo biološko razgradljivo olje testirali še na hidravlični napravi gozdarskega vitla (Slika 6). To napravo sestavljajo črpalka s pogonskim elektromotorjem, hidravlični akumulator, razbremenilni ventil črpalke s tlačnim omejilnim ventilom, tlačni filter, potni ventil, dva hidravlična valja, rezer­voar, cevni razvod ter merilna zaznavala za tlak, temperaturo in pretok. Pri analizi delovanja hidravlične naprave smo uporabili tudi termokamero. Na Sliki 7 je izmerjen tlak na tlačnem vodu za črpalko (tlak ČRP) in tlak pred drugim hidravličnim valjem (tlak HV2) med izvajanjem 1000-urnega trajnostnega testa hidravlične naprave vitla. Na Sliki 8 so prikazana temperaturna polja hidravlične naprave vitla v odvisnosti od časa obratovanja trajnostnega testa. Raz­vidno je, da se temperatura po 60 minutah obratovanja ustali. Najvišjo temperaturo, 50 °C, zaznamo pri potnem ventilu. Po zagonu testa biološko razgradljivega olja na hidravličnem preizkuševališču smo ugo­tovili, da je ta dobro zasnovan. Opazili smo, da se temperature pri takem testu ne zvišajo preveč, gibljejo se med 45 in 50 °C, kar je pre­cej manj kot pri laboratorijskem pospešenem testu staranja hidravličnega olja (150 °C). Ci­kel obratovanja bi lahko še optimirali, vendar pa bi bilo treba spremeniti obstoječo napravo vitla, ki jo podjetje Tajfun Planina, d. o. o., vgrajuje v svoje stroje. Tako ne bi pridobili re­levantnih podatkov o tem, kaj bi se zgodilo, če bi zamenjali obstoječe mineralno hidravlično olje v obstoječih sistemih z biološko razgra­dljivim. Po opravljenih 1000 urah obratovanja naprave ugotavljamo, da se barva olja skoraj nič ni spremenila in je še vedno svetla. Po primerjavi z barvo biološko razgradljivega olja po 50 urah pospešenega staranja s termičnim obremenjevanjem ugotavljamo, da je po opra­vljenih 1000 urah olje brez večjih sprememb. To za podjetje Tajfun Planina, d. o. o., in celotno gozdarsko panogo pomeni napredek v smislu varovanja naravnega okolja. Sklepne misli Ugotavljamo, da se biološko razgradljivemu hidravličnemu olju po izvedenem 100-urnem testu pospešenega staranja izrazito, za 4,3-krat, spremeni kinematična viskoznost pri 40 °C. Prav tako je velik pokazatelj sprememb lastno­sti biološko razgradljivega olja nevtralizacijsko število, ki se z začetnih 1,2 mg KOH/g poveča na končnih 8,19 mg KOH/g. Pri vzporednem testu mineralnega olja so bile spremembe omenjenih lastnosti izrazito manjše. Glede na opravljenih 1000 ur trajnostnega testa biološko razgradljivega olja na hidra­vličnem preizkuševališču ugotavljamo, da se barva olja še ni spremenila. Razlog za to je verjetno nizka delovna temperatura olja (okoli 50 °C). Optimistično lahko sklenemo, da bi v takih okoliščinah lahko zamenjali mineralno hidravlično olje z biološko razgradljivim. V okoliščinah, kot so na hidravličnem preizku­ševališču, bi moralo biološko razgradljivo olje vzdržati vsaj 2000 delovnih ur brez vidnejših sprememb. S tem projektom smo naredili prvi korak za podjetje Tajfun Planina, d. o. o., k uporabi manj ekološko škodljivih hidravličnih olj. Primerjali smo, koliko bi biološko razgradlji­vo olje trenutno zdržalo v njihovih strojih v primerjavi z mineralnim. Vendar ne smemo pozabiti na druge težave, ki jih lahko prinese drugo olje. S pridobljenimi podatki bo mogoče opravljati nadaljnje raziskave in razvoj za okolje prijaznejših strojev. www.tajfun.si lab.fs.uni-lj.si/lft Dr. Franc Majdič, Blaž Seliškar • Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani • Iztok Špan • TAJFUN Planina d.o.o. ›› »» Slika 1: Preizkuševališče za pospešeno staranje hidravličnega olja »» Slika 2: Vzorci olja pred testom pospešenega staranja in po njem, a) bio 0 h, b) bio 20 h, c) bio 50 h, d) bio 100h, e) mineralno 0 h, f) mineralno 50 h in g) mineralno 100 h »» Slika 3: Rezultat laboratorijske analize kinematične viskoznosti vzorcev olja pri 40 °C po ASTM D 7042. »» Slika 4: Rezultat laboratorijske analize barve vzorcev olja po ASTM D 1500:2 »» Slika 5: Rezultat laboratorijske analize nevtralizacijskega števila vzorcev olja po SIST ISO 6619. »» Slika 6: Hidravlična naprava vitla za test biološko razgradljivega hidravličnega olja. »» Slika 7: Cikel obremenjevanja hidravlične naprave vitla med izvajanjem trajnostnega testa. »» Slika 8: Slike preizkuševališča med trajnostnim testom zajete s termo kamero, a) ob zagonu, b) po 5 min, c) po 10 min, d) po 15 min, e) po 30 min, f) po 60 min. Henklova hibridna lepila pridobila status polnega asortimaja ›› Nekaj več kot eno leto po uvedbi prvega hibridnega lepila Loctite® 4090 se Henkel pripravlja na predstavitev polne­ga asortimaja hibridnih lepil, ki se sestoji iz skupaj sedmih proizvodov v skladu z zahtevami sodobne industrije. Kaj je tisto, zaradi česar je neko lepilo hibridno? V njem sta združeni najpomemb­nejši lastnosti konstrukcijskih in sekundnih lepil, to sta trdnost in hitrost lepljenja. Ta močna kombinacija zagotavlja visoko odpornost na udarce, veliko trdnost leplje­nja na različnih podlogah in odpornost na visoke temperature, zaradi česar je dovolj vsestranska, da omogoča na celo vrsto izvedbenih in montažnih izzivov. Tržišče, ki se stalno spreminja, zahteva od proizvajalcev lepil, da ponudijo kar največ možnosti. V primeru Henklovega asortimaja hibridnih lepil se to odraža v velikem razponu trdnosti, hitrosti sušenja, viskoznosti in odpornosti na različne dejavnike in elemente, ki tako omogoča rešitve tudi za najzahtevnejšo uporabo v lepljenju. »Večja konkurenčnost, nižji stroški proizvodnje in iznajdba novih izvedbenih in konstrukcijskih rešitev, so trenutno najpomembnejši izzivi v panogi,« nam je povedal Goran Fulir, vodja prodaje Henklove enote lepil za splošno industrijo za Hrvaško, Srbijo in Slovenijo. »Hibridna lepila so ustvarjena, kot odgovor na potrebe zunajstandardnih industrijskih pristopov.« Hibridna lepila imajo visokokakovosten učinek v eks­tremnih okoljih in zahtevnih pogojih. Nekatere njihove lastnosti in prednosti so: odpornost na temperaturo, visoka odpornost na udarce in vibracije ter odpornost na vlago, kot tudi polnjenje zračnosti. Primerna so za različne podlage, tako za kovine kot večino vrst plastike in gume. Ko bodo lepila dostopna na lokalnem trgu, bo ponudba zajemala vrsto velikosti pakiranja primerih za različno uporabo, od manjših popravkov, do potrošnje velikih količin v proizvodnji. Daljinski nadzor in upravljanje distribuirane proizvodnje obnovljivih virov energije Na poti do stanja brez izpadov z Zenonom in Microsoftovim Azurom Upravljanje oddaljenih lokacij za proizvodnjo električne energije ima svoje posebne izzive, ne nazadnje tudi z vidika učinkovitega spremljanja poslo­vanja. Slovenski proizvajalec obnovljivih virov, Gorenjske elektrarne, je te izzive rešil z novimi in tehnološko naprednimi rešitvami interneta stvari, ki združuje programsko opremo Zenon podjetja COPA-DATA s storitvami v oblaku Azure podjetja Microsoft. Gorenjske elektrarne so hčerinsko podjetje Elektra Gorenjska, enega vodilnih slovenskih energetskih podjetij. Specializirani so za razvoj energije iz obnovljivih virov, vključno s sončnimi in hidroelektrarnami. Njihovi energijski viri so razkropljeni po odda­ljenih in težko dostopnih območjih. To predstavlja izziv v smislu spremljanja in nadzora oddaljenih lokacij. Gorenjske elektrarne so začele uporabljati sistem za nadzor in krmiljenje različnih procesov SCADA (angl. Supervisory Control And Data Acquisition) s programsko opremo podjetja COPA­-DATA leta 2006, ko so po rekonstrukciji hidroelektrarne v Soteski prvič uporabili programsko opremo Zenon za lokalni nadzor sistemov elektrarne. Ekipa Gorenjskih elektrarn je bila zadovoljna z izboljšano preglednostjo in zanesljivostjo, ki ga omogoča pro­gramski paket Zenon. »Zenon je preprosto orodje za uvajanje in deluje izredno stabilno,« je pojasnil Jurij Čadež, vodja projektov v Gorenjskih elektrarnah. »Zaupanje in prepričanje sta dva od števil­nih razlogov, da smo se odločili za poenoteno uporabo programske rešitve Zenon.« Izboljšana preglednost je pomagala optimizirati proizvodnjo Naslednji projekt je bila obnova 125-kW malih hidroelektrarn (MHE) na Sorici leta 2007. Zenon je bil nadgrajen kot lokalni sis­tem SCADA za nadzor delovanja, za arhiviranje ključnih parame­trov elektrarne, omogočil je vizualizacijo celotnega sistema MHE, sistem opozarjanja inženirjev z alarmi stanj za dosego optimalnej­šega delovanja ter nadaljnjo operativno analizo in optimizacijo. Obnova krmilnega sistema MHE z Zenonom je zaradi zmanjšanja zastojev in izboljšanega delovanja za 30 odstotkov zmanjšala ope­rativne stroške in za 15 odstotkov povečala proizvedeno kapaciteto električne energije. »Z rešitvami podjetja COPA-DATA imamo zelo dobre izkušnje,« je povedal Aleš Ažman, direktor podjetja Gorenjske elektrarne. »Za nas je bila pomembna optimizacija proizvodnih stroškov, pa tudi možnost kontrole in nadzora vseh pomembnejših operativ­nih parametrov. Zenon nam je pri tem pomagal. Izboljšali smo delovanje elektrarn in zmanjšali povezane obratovalne stroške.« Centraliziran nadzor prinaša prihranke Pri izvedbi projekta Sorica se je oblikovala pobuda za izboljšanje centraliziranega in decentraliziranega spremljanja vseh operacij HE, med letoma 2010 in 2013. Nato je bilo leta 2014 in 2015 v centralni sistem SCADA vklju­čenih še 23 dodatnih fotovoltaičnih elektrarn. Zenon je bil vključen na vseh področjih, da lahko spremlja operativne in merljive parame­tre, upravlja alarme in žive kamere ter vse to prikazuje v centralnem nadzornem centru HE v Kranju. S spletnim strežnikom in spletnim odje­malcem so te informacije prek Zenona lahko vidne na vsaki oddaljeni lokaciji z internetno povezavo. Zenonov spletni strežnik Pro omo­goča operaterjem, da se na daljavo povežejo s centralno enoto SCADA in spremljajo ter nadzorujejo elektrarne od koder koli. »Po vključevanju uporabe sistema Zenon je bilo vedno bistveno izboljšanje rezultatov,« je pojasnil Ažman. »Vse naše vzdrževanje strojev je bilo tako poenostavljeno, operativni stroški so se zmanjšali in se še vedno zmanjšujejo.« Komunikacijski izzivi zahtevajo kreativne rešitve Gorenjske elektrarne upravljajo 15 hidroelektrarn, 23 fotovolta­ičnih elektrarn in tri kombinirane elektrarne, ki so razkropljene po vsej Sloveniji. Zenon je vključen v vse dejavnosti elektrarn z branjem podatkov z različnih PLC-jev ter zagotavlja njihovo varno obratovanje in upravljanje. Naslednji korak bo povezati manjše in kombinirane elektrarne. Glede na geografske omejitve poslovanja Gorenjskih elektrarn je bila potreba po centralnem nadzoru vseh pomembnej­ših parametrov z vseh elektrarn v verigi. Za Gorenjske elektrarne je bil z vidika stroškov prevelik zalogaj postaviti lastno komunikacijsko omrežje, zato so zaradi velike geografske razvejanosti uporabljali zakupljene vode IP-VPN in na oddaljenih mestih tudi satelitske povezave. Satelitske povezave so zelo nezanesljive. Zenon je imel glavno vlogo pri zagotavljanju nadzora in varnosti komunikacijske opreme. To je vodilo Gorenjske elektrarne, da raziščejo možnosti uporabe Zenona v kombinaciji z Microsoftovim oblakom in platformo Azure IoT Suite. Zenon je popolnoma integriran z Microsoftovimi sto­ritvami v oblaku Azure, vključno z Azure RemoteApp. Zagotavlja prilagodljivo platformo, ki je bila zasnovana za pomoč organizacijam, da koristijo razširljivost, prilagodljivost in stroškovno učinkovitost oblaka brez potrebe po novi aplikaciji. Uporabniki lahko koristi­jo aplikacije take, kot so, na kateri koli napravi, brez ponovnega nalaganja. Tako ne nastanejo potrebe po razširitvah, ni dodatnih stroškov in ni potrebnega dodatnega časa za uporabo storitev v oblaku. Oblak prinaša hitrejše vpoglede Uporaba Microsoftove storitve Azure RemoteApp omo­goča na mobilnih napravah takojšen oddaljeni dostop do informacij Gorenjskih elektrarn. Zaposleni preprosto naložijo program Remote App na svoje mobilne naprave (prenosne računalnike, tablice ali pametne telefone) in tako dobijo varen dostop do programov Zenon. Z majhno vnaprejšnjo naložbo in brez specializirane strojne opreme lahko Gorenjske elektrarne zagotavljajo vsakemu članu ekipe operativni pregled vseh 36 nadzorovanih elektrarn. Uporabniki si z malo napora ogledajo alarme, dogod­ke, trende in poročila takrat, ko jih potrebujejo. Azure se po potrebi samodejno odzove – tako da so občasne aktivnosti v odzivu na okvaro ali alarm v celoti podprte brez izgube podatkov. »Eden od razlogov, da smo se odločili za poenotenje programske opreme COPA-DATA, je njihovo odlično tehnično znanje,« je pojasnil Čadež. »To znanje je temelj vsega, saj imajo pri nas popolno zaupanje v njihove reši­tve in njihovo razvojno pot.« »Prepričani smo, da bo skupina COPA-DATA vedno dovolj zgodaj odkrila nove obetajoče tehnologije, jih preverila in vključila v svoje storitve, in to samo takrat, ko to prinaša resnični napredek in korist njihovim strankam. To zagotavlja, da so rešitve Zenon zanesljive, učinkovite in enostavne za uporabo.« www.copadata.com »» The zenon application, running on Azure, delivers the right information they need in real time. Employees simply install Remote App clients on their internet-connected PCs, tablets or phones and are then able to securely access via Microsoft’s Azure RemoteApp. »» Gorenjske Elektrarne now operates 15 hydropower plants, 23 photovoltaic plants and three combined cycle plants across Slovenia. zenon has been im­plemented to read data from the PLCs and to deliver essential power plant control and protection. zenon is now fully integrated with Microsoft’s Azure cloud services including the Azure RemoteApp. »» zenon‘s integrated reporting displays both real-time and historical key process parame­ters for easy analysis. »» zenon integrates live camera feeds of key locations for easy observation and analysis. Here, an augmented overview of the Soteska hydroelectric power plant and four detail views of the same plant are shown. Najboljše diplomsko delo v kategoriji univerzitetnega in visokega strokovnega študija na področju vzdrževanja Hitri visokotlačni hidravlični priključek ›› Društvo vzdrževalcev Slovenije že vrsto let organizira Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Slovenije (TPVS). Letošnje, 26. tehniško posvetovanje bo med 20. in 21. oktobrom 2016 na Otočcu. V okviru posvetovanja pripravljajo tudi državno tekmovanje za najboljšo diplomsko nalogo iz vzdrževanja. Dr. Franc Majdič Primarni vod Na natečaju izbirajo najboljša dela in ustanove v treh kategorijah. Letos so za najboljšo izobraževalno ustano­vo na področju vzdrževanja izbrali Višjo strokovno šolo ŠC Postojna. V drugi kategoriji so za najboljšo diplom­sko nalogo na področju strokovnih šol izbrali Montažni stroj za sestavo bovdenov avtorja Jerneja Puca in mentorja Tomislava Čermelja z Višje strokovne šole Šolskega centra Nova Gorica. V tretji kategoriji so za najboljšo diplomsko nalogo univerzitetnega in visokega strokovnega študija izbrali Hitri visokotlačni hidravlič­ni priključek avtorja Denisa Fifolta in mentorja Franca Majdiča s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Predstavitev zmagovalne diplomske naloge v kategoriji univerzitetnega in visokega strokovnega študija: Hitri visokotlačni hidravlični priključek Dandanes podjetja stremijo k čim večji in hitrejši proizvodnji s čim manjšimi stroški. V podjetjih, ki proizvajajo hidravlične sestavine, morajo pred odpremo te tudi testirati. Namen testov je kontrola njihovih delovnih karakteristik in varne uporabe. Zato smo v diplomskem delu želeli pomagati podjetjem zmanjšati stroške, s tem da pri preizkušanju njihovih izdelkov ne bi bilo treba vijačiti hidravličnih cevi. V ta namen smo zasnovali prototip hitrega visokotlačnega hidravličnega priključka, na katerega bi z oblikovanimi navojnimi čeljusti, ki so vgrajene v priključek, hitro spojili hidravlično cev z zunanjim navojem M 20 x 1,5 na preizku­šancu. Visokotlačni priključek je primeren za tlake do 600 barov in pretoke do 100 l/min. Pri zasnovi prototipa smo se osredotočili na čim širšo in funkcionalno uporabo izdelka, kar je privedlo do možnosti zamenjave navojnih čeljusti. Da bi bila izvedba varna za uporabo, smo za tesnjenje med posameznimi sestavnimi deli uporabili posebna hidravlična tesnila, primerna za tlake do 600 barov. Hitremu visokotlačnemu hidravličnemu priključku smo analitično preračunali trdnost posameznih sestavnih delov po standardu za hidravlične akumulatorje SIST EN 14359, in sicer za izbrano nerjavno jeklo EN 1.4057. Poleg analitičnega preračuna smo izvedli še numerični preračun trdnosti pri obremenitvi 700 barov in pretakanju hidravlične kapljevine skozi priključek. DELOVANJE: Za krmiljenje navojnih čeljusti smo za priključek izdelali poseben hidravlični krmilni blok, ki ima vgrajen hidra­vlični akumulator, protipovratni ventil in elektromagnetni ventil. Hidravlični akumulator služi za shranjevanje hidravlične kapljevi­ne pod tlakom, protipovratni ventil preprečuje iztekanje hidravlič­ne kapljevine iz sistema nazaj, z elektromagnetnim ventilom pa poljubno odpiramo in zapiramo hidravlično kapljevino ter z njo povezano odpiramo in zapiramo navojne čeljusti na visokotlačnem hidravličnem priključku. Princip delovanja hitrega visokotlačnega hidravličnega priključka je zelo preprost. Nanj sta privijačeni dve hidravlični cevi, ki imata primarni (Slika 1) in sekundarni vod (Slika 2). Skozi primarni vod dovajamo hidravlično kapljevino neposredno skozi priključek v hidravlično cev, privijačeno na preizkušanec. Sekundarni vod pa vpliva na pomik hidravličnega bata, ki je vgrajen na zadnji del priključka, in vseh zaporedno postavljenih delov, ki odpirajo navojne čeljusti (Slika 2). Prav tako s primarnim vodom s hidravlično kapljevino oskrbujemo hidra­vlični krmilni blok, ki ob prekinitvi glavnega dovoda hidravlične kapljevine odpira navojne čeljusti na hitrem visokotlačnem hidravličnem priključku. Preden začnemo testirati, moramo odpreti navojne čeljusti na samem pri­ključku. Pri tem je primarni vod hidravlične kapljevine, ki oskrbuje krmilni blok in sam priključek s hidravličnim oljem, izključen. Nato s posebnim sti­kalom aktiviramo elektromagnetni ventil, ki je vgrajen na hidravlični krmilni blok, da spusti hidravlično kapljevino iz hidravličnega akumulatorja skozi se­kundarni vod v zadnji del priključka. Pri tem hidravlična kapljevina premaga silo obeh vpetih vzmeti ter potisne bat in vse zaporedne sestavne dele naprej proti navojnim čeljustim. Navojne čeljusti se odprejo pri gibu naprej, ko se naležna odpiralna površina čeljusti dotakne odpiralne površine na prvem zunanjem delu ohišja. Ko imamo navojne čeljusti na priključku odprte, ga pri­bližamo s hidravlično cevjo ali na hidravlični valj, ki ima zunanji navoj M22 x 1,5. Nato sprostimo stikalo in elektromagnetni hidravlični ventil se prekrmili v osnovni položaj. S tem je prekinjen dovod hidravlične kapljevine v sekun­darno cev. Z dvema vgrajenima vzmetema prek bata iztisnemo hidravlično kapljevino iz priključka, in navojne čeljusti se zaprejo ter navojno objamejo navojni priključek. Ko so navojne čeljusti zaprte v osnovnem položaju, zač­nemo skozi primarni vod dovajati hidravlično kapljevino, ta se pretaka prek hitrega visokotlačnega hidravličnega priključka v testiranec. Pri končanem testiranju prekinemo dovod hidravličnega olja skozi primarni vod, aktiviramo stikalo za odpiranje navojnih čeljusti in celoten proces se ponovi. Snovanje in razvoj hitrega visokotlačnega priključka še ni zaključeno, saj je mogoče uvesti še mnogo izboljšav. V našem hidravličnem priključku je možna preprosta zamenjava navojnih čeljusti za zunanje navoje, ki so na drsnik pritr­jeni s posebnim ključem. Za nadaljnje delo je treba zasnovati navojne čeljusti za notranji navoj, ki bi se jih dalo priviti na drsnik. To bi privedlo do popolnega univerzalnega hitrega visokotlačnega hidravličnega priključka, na katerem bi bilo mogoče menjati navojne čeljusti za zunanje in notranje navoje. S tem bi prihranili čas in denar, ker ne bi potrebovali drugih priključkov z različnimi navojnimi priklopi. www.tpvs.si http://lab.fs.uni-lj.si/lft »» Slika 1: Zunanji izgled hitrega priključka. Dr. Franc Majdič • Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani ›› Sekundarni vod Navojne čeljusti »» Slika 2: Prerez hitrega priključka. ›› Obrabni delci kot indikator poškodbe mehanskih sistemov Analiza trdih delcev iz maziva je nedvomno ena od vodilnih diagnostičnih metod spremljanja obrabe strojnih elementov. Po definiciji je obraba progresivna izguba materiala obremenjenih kontaktnih površin v relativnem medsebojnem gibanju. Material se s površine elementa odstrani v obliki obrabnih delcev, ki jih olje z mesta kontakta prenese v druge dele sistema – in to omogoča zajem delcev in analizo. dr. Boris Kržan dr. Mitjan Kalin Seveda moramo olje vzorčiti med obratovanjem sistema pri delovni temperaturi, za elementom, ki se obrablja, ter obvezno pred filtrom. Čezmerno obrabo, ki nakazuje nastanek in razvoj po­škodbe, je z analizo obrabnih delcev mogoče najti prej kot z večino drugih metod. Z zaznavanjem in analizo vibracij lahko ugotovimo samo dovolj velike površinske poškodbe rotacijskih elementov, ki ustvarijo opazno povečanje osnovnega signala. Ravno tako mora biti poškodba dovolj velika, da se v stiku ustvari dodatno trenje, ki ga prek povišane temperature zaznamo in določimo z IR-ter­mografijo. Pri analizi obrabnih delcev pa razpolagamo s podatki o velikosti delcev tudi v fazi prehoda med normalnim obratovanjem in obdobjem povečane obrabe. S primerno postavljenim merilnim sistemom lahko zaznamo čezmerno obrabo in posledično nastanek površinske poškodbe neposredno po nastanku, ko s prostim oče­som še ni zaznavna. Razlogi za prisotnost trdih delcev v olju so različni. S stališča določanja stanja mehanskega sistema so najpomembnejši delci, ki nastajajo med obratovanjem. Prevladujejo delci obrabe, ki so neposreden produkt obratovanja in odražajo dejanske razmere v sistemu (Preglednica 1). V olju so prisotni tudi delci, ki pridejo v sistem iz zunanjih virov. Količino kontaminantov je mogoče ome­jiti z različnimi ukrepi vzdrževanja, njihov skupni imenovalec pa je zagotavljanje čistoče in preprečitev vnosa od zunaj. Analiza obrabnih delcev temelji na vzpostavitvi dinamičnega ravnotežja pri običajnem obratovanju strojev in naprav. Dinamič­no ravnotežje pomeni vzpostavitev konstantnega razmerja med količino delcev, ki nastajajo zaradi obrabe, in količino delcev, ki se odstranjujejo iz aktivnega obtoka s filtriranjem, posedanjem itd. Ravnotežje je značilno za ustaljeno obrabo v sistemu, porušitev ravnotežja pa nakazuje povečano obrabo kontaktnih površin ali težave s filtriranjem. Vzpostavitev dinamičnega ravnotežja je bila prepoznana v zgodnjih osemdesetih letih prejšnjega stoletja, potrjena pa tako na podlagi matematičnega modela kot izkustveno. Rezultat za obtočni mazalni sistem z enim mazalnim mestom in enim filtrom je eno­stavno podan z Enačbo 1 za n ciklov in izvedbo limitnega procesa, kadar gre n proti neskončno: (1) kjer v enačbi pomenijo: N – koncentracija delcev v olju aj – učinkovitost odstranjevanja delcev velikosti j n – drugi znak v oklepaju označuje zaporedno število obtoka olja v sistemu X – koncentracija delcev, nastala v enem obtoku olja Enačba pokaže, da se pri neskončnem številu ciklov vzpostavi dinamično ravnotežje, kadar je koncentracija delcev obratno so­razmerna z učinkovitostjo odstranjevanja delcev. Dejansko pa nas zanima, koliko ciklov je potrebno, da se temu stanju zadovoljivo približamo. (2) kjer je: R – najmanjše število obtokov olja za dosego dinamičnega rav­notežja ß – izbrana velikost, izberemo veliko manjšo od 1 Primer: Če za ß izberemo vrednost 0,01, potem izračun R (1-0,01) odraža 99-% ravnotežno stanje v sistemu (Preglednica 2). Potek koncentracije obrabnih delcev v odvisnosti od celotne obratovalne dobe enostopenjskega industrijskega reduktorja prikazuje Slika 1. V fazi utekanja je vsebnost trdih delcev v olju znatno višja kot med rednim obratovanjem, saj je v fazi medse­bojnega prilagajanja kontaktnih površin obraba intenzivnejša kot pri normalnem obratovanju. V zadnjem obdobju obratovalne dobe se koncentracija obrabnih delcev znova poveča, kar nakazuje nastanek in razvoj poškodbe na kontaktnih površinah. Na časovni lestvici je diagram v dveh točkah ponazorjen s fotografijami delcev pri manjši in večji povečavi. Prikazani so največji delci, nastali med normalnim obratovanjem in v območju povečane obrabe. Iz med­sebojne vizualne primerjave fotografij je jasno razvidno, da je pri normalnem obratovanju manj delcev kot v zaključnem delu obra­tovalne dobe. Predvsem pa je razlika v velikosti. Med povečano obrabo so delci vsaj 10-krat večji, kar kaže tudi Slika 2, ki prikazuje diagram poteka koncentracije in velikosti obrabnih delcev s časom. Pri porušitvi dinamičnega ravnotežja zaradi nastanka poškodbe se povečuje predvsem velikost delcev, večjih od 15 mikrometrov. Iz diagrama je jasno razvidno, da na kontaktni površini inten­zivno nastajajo večji delci, vendar ne smemo pozabiti, da začetek poškodbe nakazuje povečana koncentracija majhnih delcev. Večji delci so značilen indikator poškodbe, šele ko se je ta že razvila in dosegla neko velikost. Za določanje koncentracije trdih delcev v olju je več merilnih metod, ki temeljijo na različnih fizikalnih načelih. Med najbolj razširjenimi so optični instrumenti z blokado ali razsipanjem svetlobe, blokado por filtra, na osnovi spremembe induktivnosti ter spektrometrične metode, kamor spadajo tudi fluorescenčne rentgenske metode (XRF). Tovrstni merilniki so bili podrobneje že predstavljeni (IRT 3000, letnik 2015, št. 5). Obrabni delci kot neposreden produkt obrabe so dragocen vir informacij o stanju stroja ali naprave. Potrebna je le primerna oprema in znanje, da se podatki, ki jih obrabni delci vsebujejo, »preberejo« v smislu tehnične diagnostike. Detekcija poškodb v zgodnji fazi nastanka omogoča pravočasne odločitve o potrebnih ukrepih vzdrževanja. Sistem ustavimo v trenutku, ki je s stališča proizvodnega procesa najprimernejši, kar vpliva tako na produk­tivnost kot na manjše stroške za odpravo poškodbe, saj je poseg načrtovan, organiziran in učinkovit. VIR DEL­CEV VZROK VELI­KOST (µM) VRSTA / OBLIKA DELCEV Vgrajeni v sistem Izdelava, montaža, popravila 1 – 500 Prah, delci od varjenja, delci od mehanske obde­lave, delci premazov, … Vneseni med obra­tovanjem Novo olje 3 – 10 Delci barve/laka/uma­zanija s sten embalaže, obraba črpalk, … Iz okolja 1 – 30 Prah, delci nečistoč Generirani v sistemu Abrazivna obraba Adhezivna obraba Utrujanje mate­riala 5 – 250 5 – 750 5 – 50 Tanki podolgovati obrab­ni delci Obrabni delci z ravnimi robovi Laminarni obrabni delci Rja in korozija 1 – 150 Delci rje in korozije Kemijska reakcija v olju Statična razelek­tritev Karbonizacija na grelcu > 0,08 > 0,1 > 100 Gošča Delci ogljika Delci ogljika (saje) Filter 1 – 700 Vlakna, delci polnila Dr. Boris Kržan, dr. Mitjan Kalin • Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani ›› »» Preglednica 1: Vrste delcev v olju in značilna velikost ŠTEVILO OBTO­KOV AI – UČINKOVITOST ODSTRANJEVANJA DELCEV VELIKO­STI I 0,8 0,1 0,05 0,01 0,001 . 1,25 10,0 20 100 1000 3 1,24 44 9,903 90 19,802 459 99,007 4603 990 »» Preglednica 2: Potrebno število obtokov olja za dosego 99-% dinamičnega ravnotežja »» Slika 1: Koncept analize obrabnih delcev, ki združuje kvantitativno in kvali­tativno analizo »» Slika 2: Vpliv velikosti in koncentracije obrabnih delcev na resnost poškodbe Pospešite namestitev in vzdrževalna dela v omejenem prostoru ›› Kompaktni releji DRI z robustnimi vtičniki V industrijskem okolju morajo biti vzdrževalna dela opravljena hitro, enostavno in zanesljivo. Vedno manjše stikalne omare in miniaturne komponente v majhnih prostorih so vedno večji izziv. Kadar je treba komponente zamenjati, skriti kontakti releja pogosto povzročajo napake, ki jih je težko najti. Z novimi releji DRI proizvajalca Weidmüller to ne bo več pro­blem. DRI-releji z robustnimi industrijskimi vtičniki omogočajo hitrejšo namestitev in enostavnejša vzdrževalna dela v omejenih prostorih. Robustni kontakti V praksi je priročnost pri ravnanju s komponentami vse po­membnejša, zato imajo novi DRI-releji posebno robustne vtičnike, ki preprečujejo zvijanje pri priključevanju in odklapljanju ter zagotavljajo hitro in varno nameščanje. Testni gumb in jasna določitev statusa Gumb za preskušanje s končnim položajem se lahko upravlja brez orodja in omogoča takojšnjo zaznavo kakršnega koli odklona. Poleg tega jasno določitev statusa omogoča tudi dobro vidna LED­-dioda. Možnosti priključitve DRI-releji ponujajo več možnosti priključitve. Podnožja z različ­nimi pritrdilnimi sistemi ustrezajo različnim posebnim zahtevam in okoliščinam. Enostavno zmanjšanje napak Jasno čitljive oznake in barvno kodiranje testnega gumba omogo­čajo enostavno zmanjševanje napak med namestitvijo ali vzdrže­valnimi deli. Tako med namestitvijo kot poznejšimi vzdrževalnimi deli v indu­strijskih obratih so DRI-releji optimalni spojni element v omejenih prostorih. Skupaj s testnim gumbom, ki ga je enostavno upravljati kar z roko, in hitro identifikacijo statusa zaradi LED-diode je novi DRI-rele odlična rešitev. DRI-releji so na voljo v dveh različicah: 1 CO-kontakt, AC/DC in 2 CO-kontakt, AC/DC. Obe različici imata zaskočni testni gumb z barvnim kodiranjem za določitev napetosti (AC: rdeča, DC: modra), mehansko stikalo za prikaz položaja, LED-osvetlitev (AC: rdeča, DC: zelena) in zaščitne diode. Novi 1 in 2 CO-releji so primerni za napetosti enosmernega toka 12 V, 24 V, 48 V in 110 V ter za napetosti izmeničnega toka 24 V, 115 V in 230 V. DRI-releji spadajo v D-serijo relejev in imajo naslednje certifikate: cURus, CE and TÜV. V Sloveniji je zastopnik za nemškega proizvajalca Weidmüller podjetje Elektrospoji, d. o. o. Osredotoča se predvsem na skupine izdelkov, kot so spončna oprema, industrijski konektorji, krmilje­nje in avtomatizacija, stikalna in zaščitna tehnika, orodje in ozna­čevanje v elektrotehniki ter instalacijska oprema. Za vsa vprašanja o novih DRI-relejih se zato obrnite na njihove strokovnjake, ki vam bodo z veseljem svetovali. › www.elektrospoji.si SEZNAM OGLAŠEVALCEV 131 3D.ING d.o.o. 193 3WAY d.o.o. 1,41 ABB, d.o.o. 123 ABC Maziva, d.o.o. 175 ACAM, d.o.o. 112 ALPING d.o.o. 170 ANNI d.o.o. 1, 87 ARBURG GmbH 58 ASM posvet 17 AUDAX d.o.o. 115 AXIOM TECH d.o.o. 15 BASIC d.o.o. 21 Beckhoff Avtomatizacija, d.o.o. 139 Böhler International GmbH 1, 3, 244 BTS Company, d.o.o. 19 CADCAM Group, d.o.o. 161 CAT CNC 191 Camincam, d.o.o. 4, 153 Celjski sejem d.d. 149 CERATIZIT s.a. 1, 29 CNC Pro 63 COPA DATA 1, 205 Daihen Varstroj d.d. 180 DATA COM, d.o.o. 225 DUUR ECO 215 ECOTRIB 2007 85 Elektrospoji d.o.o. 145 ELMAG Entwicklungs- und Handels-GmbH 91 ENGEL GmbH 1, 69 FANUC Adria d.o.o. 81 FESTO, d.o.o. 52, 157 Hakansson ESE d.o.o. 1, 71 HALDER, d.o.o. 88, 125 HASCO Austria GmbH 83 Hennlich d.o.o. 209 Henkel Slovenija d.o.o. 147 Hexagon Manufacturing Intelligence, S.p.A. 38 HSTEC d.d. 1, 187 IB-CADDY d.o.o. 18 ICM d.o.o. 243 IFIRT 2017 1, 57 INEA RBT d.o.o. 53 Inoteh d.o.o. 26 INOVA sejem, Zagreb 207 IPRO ING d.o.o. 167, 169 ITS, d.o.o. 2 Kač Trade d.o.o. 227 KISTLER ITALIA, Srl 1, 97 KMS d.o.o. 94 Knjiga UMETNOST BRIZGANJA 212 Knjiga Varjenje in sorodne tehnike spajanja 35 KORLOY Europe 49 KUKA AG 1, 103 Lakara d.o.o. 51 LCR d.o.o. 1, 107, 109 LESNIK, d.o.o. 1, 31 LOTRIČ, d.o.o. 226 MEM - mechanic & electronic measurement 111 Meusburger Georg GmbH & Co KG 1, 42 Miel, d.o.o. 1, 65 MiniTec, d.o.o. 159 MJM Maruša Brinovec s.p. 67 Murrelektronik Kft. 121 NC Servis, Lovrek Ivan s.p. 237 OHRA 1, 216 Olma d.o.o. 211 PILIH, d.o.o. 129 Prochrom d.o.o. 99 PRO 93 d.o.o. 45, 235 PS, d.o.o. Logatec 162 Revija EGES 203 Revija Industrija 37 Revija IRT3000 238 Revija Ventil 101 ROBOS d.o.o. 141 Sandvik Coromant 1, 119 Seco tools d.o.o. 117 Sejem Moulding Expo 151 Setra EDM d.o.o. 1, 112 Siming d.o.o. 240 Slovensko društvo za tribologijo 25 Solid World d.o.o. 229 Stäubli Systems, s.r.o. 110 Storma, Igor Meglič s.p. 138 Strojništvo.com 1, 33, 93 TECOS 1, 143 Tehna Plus d.o.o. 1 TEXIMP d.o.o. 1, 47 Tipteh d.o.o. 1, 23 Topomatika d.o.o. HR 105 TOP TEH d.o.o. 219 Trgostal-Lubenjak 231 TRM Filter d.o.o. 46 TROAX d.o.o. 197 Varesi d.o.o. 75, 199 Virs d.o.o. 233 Zarja Elektronika d.o.o. 1, 137 WALTER Austria Ges.m.b.H. 1, 55 YASKAWA Slovenija d.o.o. 1, 133 ZIBRT d. o. o. Slika na naslovnici: WALTER Austria Ges.m.b.H. Glavni in odgovorni urednik: Darko Švetak Urednik področja nekovin: Matjaž Rot Urednik področja Orodjarstvo in strojegradnja: David Homar Urednik področja Spajanje, materiali in tehnologije: dr. Damjan Klobčar, dr. Borut Kosec Urednik področja Vzdrževanje in tehnična diagnostika: dr. Franc Majdič Urednik področja Proizvodnja in logistika: dr. Mihael Debevec Urednik področja naprednih tehnologij: Denis Šenkinc Tehnični urednik: Miran Varga Strokovni svet revije: dr. Jože Balič, Boris Bell, dr. Aleš Belšak, dr. Boštjan Berginc, dr. Franci Čuš, dr. Slavko Dolinšek, Vinko Drev, Primož Hafner, dr. Aleš Hančič, dr. Mitja Kalin, dr. Peter Krajnik, Boris Jeseničnik, Boštjan Juriševič, dr. Janez Kopač, Jernej Kovač, Marko Mirnik, dr. Blaž Nardin, Marko Oreškovič, dr. Peter Panjan, dr. Tomaž Pepelnjak, dr. Tomaž Perme, dr. Aleš Petek, dr. Jožef Pezdirnik, Janez Poje, Henrik Privšek, dr. Franci Pušavec, Simon Smrkolj, dr. Mirko Soković, Janez Škrlec, dr. Janez Tušek, mag. Robert Zakrajšek, Anton Žličar Novinar: Esad Jakupovič Prevajalci: Ivica Belšak, s. p., Marko Oreškovič, s. p. Lektoriranje: Lektoriranje, d. o. o., (www.lektoriranje.si) Idejna zasnova revije: PROFIDTP d.o.o. Računalniški prelom revije: Darko Švetak s. p. Oblikovanje naslovnice in oglasov: PROFIDTP d.o.o. Izdajatelj: PROFIDTP d.o.o., Gradišče VI 4, SI-1291 Škofljica, Slovenija Uredništvo revije: Simona Jeraj, vodja Naslov uredništva: PROFIDTP d.o.o. -PE Trzin Revija IRT3000, Motnica 7A, 1236 Trzin Kontaktni podatki uredništva, naročnine, oglaševanje: Revija IRT3000, Motnica 7 a, 1236 Trzin Telefon: +386 (0)1 5800 884, faks: +386 (0)1 5800 803 GSM: +386 (0)51 322 442 E-pošta: info@irt3000.si Marketing: Blanka Čakš, GSM: +386 (0)51 322 177 Tisk: SCHWARZ PRINT d.o.o., Ljubljana Naklada: 2.000 izvodov Cena: 5,00 € IRT3000 - inovacije razvoj tehnologije ISSN: 1854-3669. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 1059. Naročnina na revijo velja do pisnega preklica. Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS. © IRT3000 - Avtorske pravice za revijo IRT3000 so last izdajatelja, podjetja PROFIDTP d.o.o. Uporabniki lahko prenašajo in razmnožujejo vsebino zgolj v informativne namene, in sicer samo ob pridobljenem pisnem soglasju izdajatelja. 67 • December 2016 Slika na naslovnici: IPRO ING d.o.o. ORODJARSTVO IN STROJEGRADNJA PROIZVODNJA IN LOGISTIKA Peskanje ročičnih gredi Zagotavljanje kakovosti na BMWjevem kabrioletu V naslednji številki bo predstavljen prispevek, v katerem bo predstavljena realizacija projekta za peskanje ročičnih gredi z namenom odstranitve oksida, kateri nastane pri ohlajanju gredi po kovanju. Bistvo projekta je turbinski peskalni stroj z dvema enakima komorama, v katerih se v vsaki posamezni komori izmenično peska po ena gred. Na proizvodnji liniji v tovarni BMW Regensburg, za zagotavljanje kakovosti tehnologijo uporabljajo mobilno optično 3D koordina­tno merilno tehnologijo. Za montažo modulov strehe kabrioleta, je uporablje­na optična merilna oprema pri načrtovanju proizvodnje za študije zmogljivosti strojev (MCS) tudi že pred začetkom serijske proizvodnje. • Izboljšana NI ELVIS platforma za poučevanje z novim modulom za učenje • »Sommer Automatic«: blagovna znamka je ukinjena, izdelki pa postajajo vse bolj usmerjeni v prihodnost • Vlagatelji investirali milijone v On Robot • Fleksibilni stroji in krmilna tehnika so osnova za uspeh • Sodobni postopki pri struženju in rezkanju • Proizvodnja naročil najvišjega razreda na obdelovalnih centrih Hermle VZDRŽEVANJE IN TEHNIČNA DIAGNOSTIKA NEKOVINE “Pametni” brizgalni stroji, 2. del Vizualizacija zastojev in planiranja vzdrževanja Zadnje desetletje je pri razvoju brizgalnih strojev največ poudarka na ekonomični rabi energije. V zadnjih petih letih pa se pojavlja tudi vse več t. i. programskih kratic, ki naj bi tehnologom in nastavljavcem strojev služile za pomoč pri reševanju vsa­kodnevnih težav pri procesnih nastavitvah. Povedano drugače – v brizgalni stroj se vključuje vse več programske opreme, ki skupaj z dodatno strojno opremo podpira procese, samodejno rešuje težave, opozarja na napake itd. Skratka, v prihodnosti bomo lahko govorili o “pametnih” (smart) brizgalnih strojih. Vzdrževanje je izraz, ki se uporablja za rutinska dela, katerih opravljanje je potrebno za ohranitev strukture in naprav v takem stanju, da so sposobne izvajati naloge, zaradi katerih so vgrajene, in to s predvideno zmoglji­vostjo. Stalen tehnološki razvoj, vedno višja stopnja avtomatiziranosti proizvodnih procesov, vedno večje zahteve po produktivnosti in razpoložljivosti, nenehna rast dobička in zmanjševanje stroškov zahtevajo optimizacijo in obvladljivost procesov, dobro razvite strategije, optimalno planiranje ter učinkovito vzdrževanje. • Uporabnost napovednega vzdrževanja • Mala šola mazanja • ABB-jeve novosti na področju vzdrževanja • Novi negorljivi PA6 za gospodinjske aparate • G-Max12 in G-Max33 nova drobilna mlina • Konceptno vozilo Hyundai RN30 SPAJANJE, MATERIALI IN TEHNOLOGIJE NAPREDNE TEHNOLOGIJE Intervju s prof. dr. Jamesom Gimzewskim Cloose, brezžično krmiljenje virov varilnega toka QUINEO Priznani škotski fizik z UCLA je spregovoril o pionirskem delu na področju vrstične tunelske mikroskopije pred 30 leti ter o sodelovanju z Ameriško obrambno agencijo za napredne raziskovalne projekte DARPA pri razvoju avtonomnega robota, ki ga nadzirajo možgani. Na sejmu Varjenje in rezanje 2013 je Cloose predstavil trendovsko inovacijo za brezžično krmiljenje varilnih virov. To je bilo mogoče s programom QUINEO Data Manager na tabličnem računalniku. Ta je omogočal krmiljenje in spremljanje varjenja na več virih varilnega toka po WLAN-povezavi. Zato lokalne krmilne enote na virih varilnega toka niso več potrebne. • Gospodarstvo za nove čase • S proizvodom sviloprejk do novega močnega prevodnega materiala • Intervju z direktorjem DS SolidWorks – Gianom Paolom Bassijem • Tehnologije 3D-tiskanja za prototipiranje in proizvodnjo • »Senzorična koža« odkriva korozijo in škodljive snovi na komponentah • Novi Hardox HiTemp obožuje vročino 8.-10.11.2016 VISION | Stuttgart, Germany 9.-11.11.2016 FMB | Bad Salzuflen, Germany 14.-17.11.2016 MANUTENTION | Paris, France 15.-18.11.2016 SWISSTECH | Basel, Switzerland 22.-24.11.2016 SPS IPC Drives | Nuremberg, Germany 23.-26.11.2016 EMAF | Porto, Portugal 29.-30.11.2016 PUMP SUMMIT | Dusseldorf, Germany 29.11.-1.12.2016 ALUMINIUM | Dusseldorf, Germany 4.-6.12.2016 Sejem ZABAVNE ELEKTRONIKE, RAČUNALNIŠTVA in FOTOGRAFIJE | Ljubljana, Slovenija 6-9.12.2016 Euromold | Dusseldorf, Germany »» Več dogodkov na www.irt3000.si/koledar-dogodkov/