%&%$$&L&&&*?%?
Št. 70.
V Gorici, dne 1. septembra 1899.
Tečaj XXIX.
Izhaja dvakrat ua teden t Štirih tedanjih, in
sicer: vsak torek in petek, ajutranje Izdanje opoldne, večerno izdanje pa ob 5. uri popoldne, in stane z »Gospodarskim Lintom" in s kako drugo uredniSko izredno prilogo vred po poŠti prejemana ali v Gorici na dom posiljana:
Vse leto '.....,... gld. 6-— ,   pol leta': *.•;*: ™ . '-.;?-. -»- 3--- «. . ,_,„
četrt leta........' »   1*50
Posamične številke stanejo 6 kr. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici štv. 9 v Gorici v »Goriški Tiskarni* A. GabrSBek vsak dan od 8. ure zjutraj do (i. zvečer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. >'a naročilu brez dopoHlune naročnine .40 no oziramo.    ^
„PRIM0IIEC" izhaja neodvisno od «So5e» trikrat mesečno in stane vse leto gld. 1*20.
«Soča» in cPriniorec« se prodajata v Gorici v to-bakarni Šchwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trotu v tobakarni Lavrenčič na trgu delia Casorma in Pipan v ulici Ponte delJa Fabbra.
SOČA
(Večerno izdanje.)
Uredništvo In otoravnlitro
se nahaja v Gosposki ulici It 9 v Gorioi v H. nidsfcr.
zadej. — Urednik sprajemlje stranke vsak dan «d ti.
do 12. ure predpoldne.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništva.
Naročnina, reklamacije in druge reči^ katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj ae pogajajo le upraruiStvu,
Neplačanih pisem ne sprejemlje ne uredništvo ne
upravništvo,                   ---------
Oglasi In poslanica se računijo po petit-vretah, če tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.                                                '>.
Naročnino in oglase je plačat! Ioco Gorica.
f,6orlSka Tiskarna« A. OakrSfiek tiBka in zalaga razen «Soče» in »Primorca* še .Slovansko knjižnico«, katera izhaja mesečno v snopičih obsežnih & do O pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — Oglasi v »Slov, knjižnici* so računijo po 90 kr. petit-vraaca.
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Bog1 in narod!
«Gor. Tiskarna« A. GabrScck (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal.
M Trgovsko -obrtna zadruga", j
(Y obrambo).
Daljša obtožna točka proti meni, seveda tajna, kakor vse druge, in dandanes še neopravičena, je ustanovitev »Trgovsko-obrtne zadruge". Alfred grof Goro nin i mi je očital v tem oziru: »D e l a j t e z nami, namesto da za našim hrbtom ustanavljate društva; ustanovili ste »Trgovsko-obrtno zadrugo", ne da bi nas p r a š a l i". V teh besedah leži bridko očitanje, da si -nekako društva in zadruge, katere sem ali naravnost ustanovil ali pri katerih sem pomaga!, ustanavljam za to, da si povišujem svoj ugled in si ustvarjam močno politično pozicijo, in ne v prospeh obči narodni stvari. S tem očitanjem se zahteva tudi, da je treba k ustanovitvi še tako uspešne, še tako potrebne in koristne stvari dovolitve »narodnega vodstva": t. j, Alf. grofa Coroninija, čegar željam in volji mora slediti vse. Ta očitanja me zadevajo tem bolj, ker sem vedno in lojalno skušal izvedeti želje »narodnega vodstva" in so ravnal vedno po tem, kar som uvide!, da res odgovarja tej želji.
Kedar in Če je le bilo mogoče, sem vedno tudi naravnost prašal za svet »narodno vodstvo". Ko sem začel prirejati shode in po istih skušal ustanavljati društva in zadruge po vseh okrajih, in ne le v svojem volilnem okraju, tedaj sem to naznanil predsedniku pol. društva »Sloga*, dr. Ant. Gregorčiču, ter je isti v neki seji pol. društva tudi na znanje dal moje postopanje, in se je to splošno odobrilo. Tako sem imel ustanovitev »Trgovsko-obrtne zadruge* kot odobreno po »narodnem vodstvu^ ker se je ista vzela ponovno na znanje. Sedaj pa, ko je ta denarni zavod narasle! do precejšne moči, in se kaže njegov vpliv, sedaj še le se mi očita, da je le moje orodje za moje posebne namene. »Trgovska-obrlna zadruga" se je ustanovila dejanski tako-le:
Odkar sem stopil v pol. življenje, t. j. od jeseni I. 1895., se je povdarjalo v poslanskih krogih ponovno, kake važuosti je za naš politični položaj trgovski in obrtni stan na Goriškem. Posebno je to povdarjal bivši tajnik pol. društva »Sloge", g. And. Gabršček, kateri je že svoj čas nekako pripravljal organizacijo trgovsko-obrtnega stanu, da nastopi
MARCO  VISCONTI
Zgodovinski koman
Jtalijanski napisal ZTommaso Grossi.
(Halje)
Ker je Ottorino dobro vedel, da v tistih prvih trenotkih. ko se je očetova in sinova ljubezen vzajemno pojavljala, bi bilo neumestno, če bi se še kdo vmeševal, je jezdil nekoliko korakov spredaj, kakor da bi bil v svoje posebne misli utopljen. A ko jima je bil prepustil toliko časa, kolikor se mu je zdelo potrebno, da bi si dopovedala svoja srčna čutila, je, zadržuje" konja, počakal, da sta ga dotekla, in pretr-gavši obema njiju zahvaljevanje, je rekel Lupu: «Bo treba pohiteti, da pridemo še o pravem času za bojne igre. Veš, da je danes prvi dan, in ti mi boš vendar pomagal kot oproda ?»
«0, mislite si! In hočete ve ?ovati, da mi je to prišlo v glavo tudi tam v Chiaravalli, in tista lepa usluga, katero
samostojno pri volitvi. Skliceval je v to svrho zaupne shode, posvetoval se je z obrtniki in trgovci in jo prirejal pravila za potrebno trgovsko-obrtno društvo.
Že 1. 189G. mi je pravil o veliki potrebi takega društva ter mi je izročil tudi pisani načrt. Sam mi je priznaval, da je »terrain* v tem oziru še premalo proučen, in da je težko zadeti pravo sredstvo, da bi se trgov-sko-obrtni stan vspešno in tako hitro, kakor je nam treba, organizoval.
Po volitvah v državni zbor m, marca 1897. je stvar zopet prišla na dnevni red, in takrat ni bila zahteva po društvu samo od poučenih krogov, marveč je nastal nek splošen klic po nji. Občinstvu je znano, kaka razdraženost je nastopila po nesrečni volitvi v državni zbor, in kako je ljudstvo na vseh krajih prav instinktivno zahtevalo organizo-vanjc samopomoči proti prevzetnemu nasprotniku. Rezultat tega vrenja med goriškim slovenskim ljudstvom je ustanavljanje in na-pravljanje trgovskih in obrtnih podjetij v Gorici pod uplivom in inicijativo g. And. Gabrščekn.
Kolikor sem do tedaj bil proučil naše trgovsko in obrtno razmerje, ni bilo mogoče priti do stalnega vspeha po poti, katero je nastopila »Soča", ker sem bil prepričan, kakor mora ob treznem premišljevanju te stvari biti prepričan vsakdo, da se trgovska in obrtna podjetja ne dajo izvili iz tal, marveč je treba previdnega in preračunjenega na* stopanja, preračunjenega za mnogo let naprej. Prve navdušenosi in prehitevanju pri tej stvari se pa vender ni smelo ustavljati, ker je bilo nekako treba enega in drugega, da se je ideja po potrebi organizacije trgovskega in obrtnega stanu tim preje razširila po celi deželi.
Že počelkom leta 1897., ko se me je nekako kandidovalo kot eventuelnega zastopnika naših kmečkih občin v državni zbor, me je najbolj zapeljala ideja, da sem to kandidaturo sprejel, kako mi bode mogoče kot državnemu poslancu po vplivu na Dunaju in po proučevanju zavodov, ki pospešujejo razvoj trgovine in obrtnije, in po izkoriščanju sredstev, katera daje v to svrho na razpolaganje država in vlada, pomagati trgovskemu in obrtnemu stanu doma na Goriškem.
Nismo imeli denarnega zavoda, ki bi skrbel za potrebni kredit trgovcem in obrt-
so mi hoteli storiti s pomočjo krvnikovo, me je nemalo pekla tudi zatoV* ker bi me bila pripravila ob veselje, da bi vam mogel streči pri tej slavnostni priliki!*
«So ti hoteli pomagati na uni svet, da, tisti vrli očetje, toda za sedaj so se morali zatajiti. Da bi bil videl ta za-ripljeni, pasji gobec, ki ga je kazal opat, ko je čital Markovo pismo! Zvijal se je kakor netopir, če ga kadiš in pripekaš z žeplom, in ne morem ti prav dopovedati, v kako slast mi je bilo, ko sem ga videl, da je moral grenko požirati, a sladko pljuvati».
«A da se je hotel tak6 ponižati*, je dejal Lupo, *da je meni tako naklonjenost skazal tak možak — Marko Viseonti 1...»
«Storil je to pač iz ljubezni do našega gospodarja*, so je oglasil Ambrož, «kateri je z gospodično navlašč za to šel k njemu*.
«Hvaležen botri večno tudi grofu*, je odgovoril mladenič nekoliko užaljen, ker ni mogel več misliti, da je Marko iz lastnega nagiba skrbel zanj, s čimur bi se bil sicer nemalo ponašal in si do-mišljeval; «vendar pred vsem moram iti zahvaljevat Marka*.
nikom, ki bi ta kredit dajal hitrejim in lažjim potom nego naše hranilnice in posojilnice. Nismo imeli društva, ki bi skrbelo za statistično gradivo, neobhodno potrebno za organizacijo trgovcev in obrtnikov, ki bi skrbelo za posredovanje med delodajalci in delojemalci, ki bi skrbelo za naraščaj trgovcem in obrtnikom. Bila je takrat že vsem pred očmi davčna reforma, katera gotovo odločno poseže v volilni mehanizem kupčijskih zbornic. Vse te okoliščine so bile glavni razlog, da sem se izrekel za to, da za slučaj izvolitve Alf. grofa Coroninija v velikem posestvu nastopim kot oficijelni kandidat pol, društva »Sloge" v skupini kmečkih občin. To sem povedal tudi enemu ali drugemu soposlancu in lastniku »Soče". Nesrečna volitev marca 1897. seveda je uničila mojo namero, da se na Dunaju izvežbam praktično v vseh poslih, katere mora poznati, kdor se loti napo-minjane naloge. Položaj doma pa je bil tak, da je imperativno zahteval, naj se kdo loti načrlanja in premišljanja trgovskega in obrtnega stanu. Naj bi bil že ostal v državni službi ali deželni odbornik in poslanec, ali ne, odločil sem se' takrat, da ne izpustim izpred oči to organizacije, ne da bi hotel ravno biii voditelj te organizacije, dovolj da sem bil pripravljen za težko delo z drugimi vred. Predno pa mi je bilo mogoče sebe poučiti dovolj temeljito, je stopila potreba pred nas, storiti takoj odločen korak. Samostojni nastop »Soče" v tem oziru, t. j. posebno prenagljeno ustanavljanje trgovskih in obrtnih podjetij, je zahtevalo od vsakega rodoljuba, ki je javno nastopal v političnem življenju, da se je storilo nekaj organizalo-ričnega, kar naj bi služilo v podlago daljšemu delovanju.
Povod, da se je korak storil koj po volitvi m. marca 1897., je bil ta:
G. Miroslav P r e m r o u, čegar družina je bila takrat ob izgredih po volitvah nekako prizadeta, in g. dr. Andrej Lisjak sla pristopila, nevedoč drug za drugega, skoro istočasno k meni, oba razvnela radi nečuvenih škandalov, katere so uprizorili Italijani v Gorici, zahtevajoča, da se mora nekaj storiti v obrambo našega ljudstva; da je treba v to svrho združiti vse inteligentne življe, ne glede na stranke, ne glede na osebne raržnje; da je treba vzbuditi ves narod goriški za nastop
Odšel je preteklo noč v Toskano», mu je rekel Ottorino.
«0, jako mi je žal, kajti v največjo čast bi si štel, če bi bil mogel poljubiti mu slavno desnico in zagotoviti ga, da moje življenje bo vedno zanj».
Ko je Ambrož slišal tisto tak<S navdušeno izjavo hvaležnosti do Marka, je razumel, da je njegov sin še vedno istih mislij kakor poprej, in da bojeviti zli duh še vedno v njem tiči; zatd je, sklonivši glavo, dejal ves nevoljen sam za se: «če ga ne morejo zmodriti niti same vislice, jaz *e ne vem več, kaj naj storim!«
Sin je videl izraženo tisto misel na nagubanem očetovem obrazu. Žal mu je bilo, da je v teh trenotkih nepremišljeno izustil, kar je moralo biti nepo volj no očetu. Hotel je to na kak način popraviti in dokazati mu svojo sinovsko udanost; vendar ni maral govoriti o tem, v čemur bi se bila mogla porazu-meti 3e, če bi on obečal nekaj, česar ni nameraval spolniti. Dolgo je premiši ljeval, kaj naj bi rekel, da bi mu moglo ugajati in razveseliti ga. Nazadnje ge je poprašal, kako. se počutijo sokoli, katere je pustil v Limon ti.
in skupno obrambo proti prešernemu narodnemu nasprotniku.
Sklical sem vsled tegm poriva aaupan shod v prostorih čitalnice. G. Miroslav Premrou in g. dr. And. Lisjak sta vsak od svoje strani vabila gospode, na katere je sploh bilo mogoče računati. Vabilo se je oba dr. Ton ki i j a, dr. Staniča, dr. Roj ca, prof. Berbuča in druge. Vsi gospodje so se* prijazno odzvali pozivu, »II dejanski s tem, da so se udeležili shoda, ali pa so izrekli svoje soglasje,
Takrat sta bila Alf. grof Coronini in dr. Anton Gregorčič oba na Dunaju; to je bil edini vzrok, da se nista klicala k zaupnemu skodu, in to tem bolj, ker se jo shod smatral nujnim in neodložljivim. Pred shodom sem podal roko g. odvetniku dr. Staniču, s katerim som bil do tedaj šo izza čada svojega uradniškega poslovanja v Tolminu sprt. Ta je isto brez obotavljanja sprejel, rekoč, da jo pri tako nevarnem položaju v narodu pozabiti vsako osebno nasprotje. (To mimogrede poudarjam, ker se mi današnji dan očita celo ta okoliščina v greh, da sem se z odv. dr. Staničem sporazumel in danes delujem " njegovi pisarni). Pri zaupnem shodu sem bil nekako poročevalec jaz. Na kratko sem razložil svoj načrt za skupno organizacijo vseh stanov. Gospodje so me pri tem podpirali z različnimi nasveti, in se je tudi delo razdelilo med različne gospode. Dr.Rojic, A. Gabršček in jaz smo prevzeli poizvedbe o izgredih v okolici, posebno v Št. Andrežu, Podgcri in Vrtojbi; jaz sam sem prevzel organizacijo trgovcev in obrtnikov. Bili so V3i gospodje ogreti za marsikatero dobro idejo, vsi pripravljeni za požrtvovalno delo, vsi pod vtisom nečuvenega nasilstva ob volitvi v državni zbor nad našo narodnostjo. Lotili smo se takega dela ter sva nabrala z dr. Rojcem obširnega gradiva, kojega smo dali državnem poslancu dr, Ant. Gregorčiču na razpolaganje, da se ga posluži! Jaz za svojo osebo sem potoval v Trst, Ljubljano, Gradec in na Dunaj, da sem si ogledal različne denarne zavode in take, ki imajo namen, pospeševati trgovstvo :n obrtnijo. Govoril sem z našimi prvim! trgovci o tem, kako ustanoviti nam potrebne stroke trgovine, in da pridobim tudi sposobne poslovodje in voditelje teh trgovin. Vspeh je hi! žaiibog jako pičel; videl sem, da izobraženega trgovstva'
To vprašanje v tistem trenotku se je dozdevalo Ottorinu takd čudno in neumestno, da js debelo pogledal svojega oprodo. Toda oče, kateri z vsem svojim prizadevanjem ni mogel sinu v njegovi mladosti nikoli vcepiti nagnjenja do svoje službe in ga niti nikdar ni slišal, da bi bil radovoljno imenoval kakega sokola ali kragulja, je sedaj uganil veliko ljubeznjivost in nežnost, ki je tičala v tem njegovem vprašanju. — «0 dobro, vsi dobro*, je odgovoril, a solze so mu prišle v oči, ko ga je v zahvalo prijel za roko';/
Ko so prišli v Milan, je mladi Vitez rekel Lupu: «V dveh urah glej da boš z vso potrebno opravo tam, kjer se imajo vršiti bojne igre; me že najdeš ondi. To rekši, je pozdravil a roko svoja dva potna tovariša,1 katera trta odgovorila s poklonom do vratu svojih konjev.
Kako je bil Lupo od ostalih svojcev sprejet, si more bralec pač lehkp sam misliti. Mi hočemo omeniti le to, da je njegova mati prvikrat y svojem življenju grajala vedenje svojega drugega sin A, Bernarda, kateri |e začel oponašati Lupu njegovo trdovrathost v razkolu, češ, da je iz tega izviralo
in obrtnije Slovenci sploh nimamo, ni v Trstu, .ni v Ljubljani, ni drugod. Na kar sem naletel, so bili le samouki, ki so po svoji nadarjenosti, pridnosti, podjetnosti in varčnosti postali odlični trgovci. V Trstu se mi je naravnost reklo: »Take ljudi, kakor jih iščete Vi, bi sami drago plačali, ne pa Vam jih oddajali". Iz vsega sem prišel do prepričanja, da nam je treba naraščaj še le ustvariti, da nam torej nič drugega ne ostane, nego ustanoviti društvo, ki si naloži tako nalogo, istočasno pa da nam je treba skrbeti za lahko, pristopen kredit trgovcem in obrtnem. Izmed vseh sistemov, katere sem v to «iyrho proučil, sem uvidel kot edino sposo-: « oni, da se pritegne k nabiranju velikega kapitala naš nižji in srednji obrtni in trgovski stan. Le, ako se masa našega ljudstva pridobi za nabiranje kapitala v svrho trgovskih in obrtnih podjetij, le tedaj smo smeli računati na vspehe. Dasi je šlo za prospeh obrtnega in trgovskega stanu, pa nisem ni trenutek dvomil, da je treba denarni zavod ob enem urediti tako, da služi vsemu ljudstvu, in da se ž njim ('ruži tudi posebne koristi. Vedel sem, da deluje v našem mestu »Assoeiazione kooperativa di credito*; vedel sem tudi, da ista deluje največ z našimi malimi posestniki, in da se je ista lahkim potom pridobila v kratkem čas^ jako močan kapital. Da odvrnem naše ljudstvo od tega in da ublažim izkoriščanje malega posestnika in sčasoma to izkoriščanje onemogočim, je bila postranska svrha »Trgovsko-obrtne zadruge«.
Veduo sem bil prepričan in sem tudi danes, da brez skupnega delovanja vseh stanov, in v prvi vrsti duhovščine in učitelj-stva, ni mogoče med goriškim ljudstvom doseči velikih vspehov. Zato sem se obrnil, ko je šlo za ustanovitev »Trgovsko-obrtne zadruge" iri »Trgovsko-obrtnega pospeševal-' nega društva" v prvi vrsti na trgovce in obrtnike, v drugi pa na duhovščino in uči-telJ3tvo. Pozval sem odlične predstavitelje krščansko-socijalne organizacije na Goriškem in rodoljubne gg. duhovnike iz goriške okolice na posvetovanje; in da so se ie-ti odzvali in mi obljubili svojo pripomoč, v tem sem videl jamstvo, da »Trgovsko-obrtna zadruga" tudi vspeje. K ustanovnemu shodu meseca maja 1897. je prihitelo iz vseh strani) dežele obilo trgovcev in obrtnikov, ki so vsi navdušeno pozdravili ustanovitev »Trgov-sko-obrlne zadruge" Iri »Trgovsko-obrtnega pospeševalnega društva". Izvolil se je ustanovni odbor, ter so se vložila pravila v potrjenje, kar se je doseglo brez ovir.
Črez poletje 1897. ni bil pravi čas, da je društvo pričelo delovanje, ter je bilo čakati ugodnega trenutka, jeseni. Načelnikom »Trgovsko-obrtne zadruge« sem bil izvoljen pri ustanovnem shodu jaz, in na moj predlog kot moj namestnik dr. Alojzij Franko. Računil sem stalno na to, da se moj bivši sošolec na univerzi in ravno nastppivši narodni odvetnik gotovo vname in zavza- ! me za že precej razvito idejo, in da me popolnoma nadomesti za slučaj, ako mi kaže odstraniti se iz Gorice. Jeseni 1897., ] ko je bilo treba dejanski nastopiti in oži- | votvoriti zadrugo, takrat sem bil v tej svoji nadi varan, ter sem sprevidel, da »Trgovsko-obrtne zadruge*' ne bo, ako se ji ne posve-
vse zlo, katero se mu je bilo pripetilo. «Molčite no», je rekla nekoliko nevoljna svojemu ljubljencu, «saj boste imeli čas kasneje, da mu to poveste*.
Lupo je takoj poprašal po gospodarjih. Biče> se je bila vlegla z močno mrzlico; Ermelinda jo bila pri njej. «Pa grof?»
»Zaprl se je v svoje sobe in ne pusti nobenega k sebi», je odgovoril neki dvorjanič.
>Jaz ga moram vendar zahvaliti*, je rekel sokolarjev sin. Šel je gori po nekih stopnicah in potem še čez pet ali gesfc dvoran, dokler ni dospel pred vhod v grofovo stanovanje. Za njim so šli še vsi drugi, ki so želeli biti deležni veselja, kakor so Inli poprej vsi skupaj žalostni. Potrkal je rahlo, a grof, kateri je bil po šumu v dvorišču, a potem po odmevu stopinj in po glasovih, ki jih je slišal iz dvoran, uganil, kaj bi moglo biti, je kričal od znotraj: tPojte, poj te, nečem nobenega sem.»
•Gospod grof, milostlivi gospodar, jaz sem, vaš Lupo, dovolite mi, da vam poljubim roko*.
(Dalje pride).
tirn-jaz. Pri zborovanju odbora zadruge 3. okt. 1897. se je jasno pokazalo, da ni mogoče dela pričeti, afo se ne odločim zanj jaz. To je glavni ali vsaj odločilni razlog, da sem se odločil, da se posvetim odvetništvu, in da ostanem voditelj »Trgovsko* obrtne zadruge" vsaj toliko časa, dokler se ne zagotovi in utrdi nje bodočnost. To meje vodilo, da sem vstopil kot odv. kandidat v pisarno svojega bivšega sošolca dr. Alojzija Franko, in da sem pri njem iskal zavetja za težavni ta odgovorni svoj posel. Lotil sem se praktičnega dela ter sestavil obširni poslovni red z vsemi prilogami in z vsemi poslovnimi knjigami. Vzel nisem za podlago navadnih vzorcev drugih zavodov, ampak sem sestavil za naše potrebe samostojno vse potrebne knjige, ¦— tako da lahko rečem, da je od prve črke do zadnje pri »Trgovsko-obrtni zadrugi* moje samostalno delo.
Precej prvi nastop zadruge je bil nad vsako pričakovanje ugoden, in vspeh že prvega meseca, naravnost rečeno, sijajen. Pri tem so me podpirali najbolj ravno oni eini-telji, na katere sem najbolj računil, poleg prvih trgovcev in obrtnikov, duhovniki in učitelji. Z a t o vspeh zadruge, ker smo delali skupno za eno idejo. N»sem bil drugega, kakor orodje, po katerem se je ideja oživotvorila, in vspeh zadruge je moral biti ne vsied mene, ampak vsied našega ljudstva.
Vabil sem k pristopu sam osebno in ponovno Alf. grofa Coroninija in dr. A.Gregorčič. Oba sta mi izjavila, dane moreta pristopiti, ker je zadruga ustanovljena z neomejenim jamstvom. Vabit sem oba gospoda, da naj mi izrečeta zaupanje vsaj s hranilnimi vlogami, ker so te ravno po neomejenem jamstvu docela gotove; in dobil sem v istini od A. grofa G. jako lepih obljub! Za »Trgovsko-obrtno zadrugo", res je, se naša državna poslanca nista hotela nikdar ogrevati in gledala sta na njo nekako od strani, ne da bi vedel zakaj, do onega trenotka, ko mi je A. grof C. pred-bacnil: „Ustanovili ste zadrugo, ne da bi bili naju vprašali*.
Ne pišem tega članka, da bi sebe povzdigoval, ampak napisal sem ga, ker se mi očita nekaj, na kar nisem bil pripravljen ni jaz, in na kar bi ne mogel in n e sme 1 misliti noben rodoljub v deželi. Napisati pa sem moral ta članek tudi za to, ker ne prihaja očitanje proti meni le od strani „na-rodnega vodstva", marveč se v novejšem času tudi skuša paralelizovati veljavo »Trgovsko-obrtne zadruge" s tem, da se ji oporeka oderuško izkoriščanje malega posestnika in enostransko postopanje odbora. Bilo je o tem govora že v odborovih sejah »Trgovsko-obrtne zadruge" ter se je vzelo z obžalovanjem na znanje, kako naši lastni ljudje ne morejo prenesti tudi najsijajnejšega vspeha kakega narodnega zavoda, ako ni le ta odvisen od njih volje, ali pa, ako ga ne razumejo. Odbor ni dajal do sedaj nikake izjave v obrambo, ker se sklicuje na vspeh zadruge same, in lahko danes reče, da imamo denarnega prometa v l1/* letu delovanja nad 2000000 kron in 2575 deležev, kar predstavlja lastnega kapitala okoli 800000 kron in imamo zaupanega nad 260000 kron tujega denarja. Odbor »Trgovsko-obrtne zadruge" si je svest, da je danes vsakemu slovenskemu trgovcu in obrtniku na razpolaganje denarja, koiikor ga potrebuje, le da ima tudi sam potrebnih lastnostij r varčnosti, pridnosti in znanja. Pokriti smo za vse denarne potrebe črez našo mere, in danes je treba le poziva na vse sloje našega prebivalstva: Bodrite našega trgovca in obrtnika, da bode varčen in vešč, Iščite nam mladega naraščaja, ki je sposoben, si prisvojiti te lastnosti in poleg njih še podjetnost. Imamo prvo podlago za razvoj trgovskega in obrtnega stanu v »Trgovsko-obrtni zadrugi« in daljši vspeh je gotov. Potrebujemo pa tudi tukaj ne ie podpore obrtnikov in trgovcev, potrebujemo tudi one duhovščine in posvetnega razumništva. Končam s pozivom na gg. odbornike, bivše in sedanje, da mi javno opočitajofako so mi prišli kedaj na sled, da sem hotel »Trgovsko-obrtno zadrugo« kedaj rabiti za svoje namene: ako so kedaj opazili, da sem pristranski in ne varujem vsikdar prospe-vanja zadruge same in po njej trgovskega in obrtnega stanu. Med odborniki so trgovci in odbrtniki, posvetnjaki in tudi duhovnik. Bilo mi je vedno v zadoščenje, da* je odbor tako sestavljen, in pričakujem, da mi ta odbor očita, kar je na meni očitati.
Ne puščam  pa,  da mi očitajo oni, ki nimajo v tej stvar? pravega pojma, in si tudi ne  dajo potrebnega truda,  da bi ogledali, kaj je »Trgovsko-obrtna zadruga", kake namere ima, in kako jih zasleduje in izpolnuje. V Gorici, dne 31. avgusta 1899. Dr. Henrik Turna, deželni poslanec in odbornik.
Dopisi.
Iz Tiinenlc na Koroškem, 29. avg. Znano je, da govore in pišejo Nemci, da je od Celovca proti severu vse nemško. In v tem je, žalibog, nekaj resnice! Da bode pa resnica popolnoma resnica — če ne sežejo prej Slovenci vmes — za to skrbi »Sudmark* s svojimi- šolaimV- kakor na^Primorskem »Lega Nazionale". Izgled bodi vas Tirneniee. Ta stoji 2 uri in pol hoda severno od Celovca. Nemci imajo to vas kot popolnoma za svojo, čeravno prebivajo v njej sami Slovenci. A ne samo Nemci, ampak vsakteri bi sodil, če ga zanese pot vanjo, da je ta vas nemška, čeravno je ime slovensko. Otroci in vaščani sploh te vselej nagovarjajo in — na slovensko vprašanje — odgovarjajo, pozdravljajo in — na slovenski pozdrav odzdravljajo nemški. Njihovo narečje je postala čudna mešanica nemških in slovenskih besed, katere naglašujejo z naj-čudnejšimi naglasi. Vsega tega je kriva »Sudmarkova" šola, katero obiskujejo vsi otroci. V šoli ne smejo spregovoriti otroci niti besedice slovenski, razun pri veronauku, kar je zasluga preč. g. župnika. Kaj se otroci pri takih razmerah nauče, lahko vsakdo sam razvidi. Ko končajo šolo, ne znajo ne slovenski ne nemški govoriti, brati pa ravno tako ne.
Žalostno! Slovenskih časnikov nikdo ne bere, izvzemši preč. g. župnika in g. organista, ki je ob enem tudi cerkovnik. Gospod organist je pravi slovenski sin, ki se ravna po geslu ? Kar more, to mož je storiti dolžan. Ce bo ta gospod organist še kaj časa v Timenicah, se gotovo marsikaj spremeni v prid slovenstva. Prej, kakor je prišel on v Tirneniee, so se učili in peli so fantje same nemške pesmi, bodisi cerkvene ali »fantovske«. Ali ta junaški mladenič se je hitro postavil po robu in rekel pevcem in fantom sploh: »Če se hočete slovenskih pesmij učiti, je dobro, drugače pa vzamem pevce od drugod." In vdali so se. Sedaj pojejo v cerkvi lepe slovenske pe3mi in ravno tako po vasi mile narodne, katere jih uči g. organist Franjo Glini k, dvajndvaj-setletni mladenič. Ljudje čitajo same nemške časnike — čeravno ne razumejo vsega — katere jim vsiljujejo Nemci.
Iz njih srkajo strup in slepo verjamejo vsaki laži in vsakemu zavijanju nasprotnikov. Da bi se ustavilo to ponemčevanje ljudstva, pomagala bi le ustanovitev slovenske šole, vsaj enorazrednice. Seveda to storiti ni lahko, ali če bi bilo mogoče, bilo bi velikanske koristi. Ljudstvo, posebno mladina, začela bi brati slovenske časnike, ljubiti in spoštovati svoj narod, in zgodilo bi se, da bi bila »Sud-mark" primorana zapreti svojo šolo. Seveda, to so le sanje, aH vendar je upati, da se uresničijo, ker sanje pomenijo včasih tudi kaj. O, da bi bila enkrat izpolnjena ta moja najsrčnejša želja, namreč da bi bila tukaj kakor tudi po drugih severnokoroških vaseh, ki so ravno tako v nevarnosti, slovenska šola. Slovenski narodnjaki, društva, premislite dobro, če bi bilo mogoče uresničiti to stvar!
Vi pa, predragi Temnicam, glavo po konci, spoznajte, da ste sinovi velike matere Slave, da imate mnogo bratov po širni Evropi. — Dragi Temničani, ljubite svoj narod, berite slovenske knjige, časnike, ogibajte se »Sudmarkove" šole ter ubogajte preč. g. župnika in g. organista in n e učitelja »Sudmarke". Sedaj pa Vam kličem srčen »Na zdar", predragi bratje tužnega Korotana!
Opazovalec-popotnik.
Domače in razne novice.
Zaplemba. — V zjutranjem izdanju današnje številke je nam zaplenilo c. kr. državno pravdništvo dva sestavka, in sicer »Grof Ge#ss zopet v naši deželi" in pa »Na laški takt — v Vrtojbi!" V prvem sestavku smo govorili o sedanjem in zadnjem potovanju namestnika po naši deželi,, v drugem pa smo karali Vrtojbence, ker so najeli za nedeljo laške godce iz Gorice l
Osebne vesti. — Frid. S e h n i t z e r, doslej začasni učitelj na Elizabetinem gimna-
ziju na Dunaju, je imenovan pravim učiteljem na državnem gimnaziju v Pulju; začasni učitelj na učiteljišču v Kopru g. Fran F i n ž g a r je imenovan definitivnim in glavnim učiteljem na tem zavodu. Ob jed nem bo o?~ajni šolski nadzornik za okraj goriška okolica ter za slovenske šole v Gorici in v gradiščanskem okraju.
Davčni nadzornik Silvij pl. Manin-cor je imenovan višjim davčnim nadzornikom za območje tržaškega finančnega ravnateljstva.
Poroka. Jutri se poroči gosp. Franc Pire, c, kr. učitelj, z g.čno Franjico Zei. Čestitamo.
Za efektno loterijo »Šolskega doma" so darovali nadalje : Gospod Janko V u k a-sovič-Stibiel, srbski podpolkovnik in naš rojak v Pirotu, je izročil po Jugoslaviji potujočemu g. Ferfili za efektno loterijo v prid »Šolskemu domu* krasen velik čilim — narodni pjrotski prt s sledečo patrijotičnp željo: Mili slovenski mladini v »Šolskem domu!"
Ljubite svoj narod,
Spoštujte ta dom;
Bodočnost bo naša,
Pa vdara} tud' grom! Hvala lepa plemenitemu dobrotniku, ki se v daljni bratski domovini mnogokrat ljubeznivo spominja tudi svojih ožjih rojakov. Posnemajoč omenjenega srbsko - slovenskega rodoljuba je daroval g. F. F, v isti blagi namen lepo izvršeno ročno delo — damski ovratnik.
Brzojavka In zaslužek. — Dne  27.
pr. m, je došla v Gorico taka brzojavka: »Gospod Knez izvošček Gorica Trg Sv. Antona prosim pošljite mi danes popoldne oz 3% kočjo z jednim konjeni v Šempeter C o r o lin e" (namesto Coronini.)
Izvošček je debelo gledal, katera Co-roline v Št. Petru ga išče, povpraševal tu in tam, Coroline ni bilo, in zaslužek je šel po vodi. — Kdo je kriv, brzojavni urad v Gorici, v Št. Petru, ali kdo? — Ali pa je morda spravila izvošeeka ob zaslužek okol-nost, da na goriški pošti še vedno pisano gledajo slovenščino, katera tam ne uživa tistih pravic, kakor jej pritičejo?! Ali ni res tako?.
„&oriška ljudska posojilnica" jo imela v mesecu avgustu kljubu »mrtvi sezoni" prometa za gld. \15.Q4A'QG. Hranilnih vlog je bilo vloženih za gld. 29.404*63 in vzdignjenih za gld. 33.203*35. Posojilnica obrestuje hranilne vloge po 4'/a %>
Codcrmuz-Corslg. — V torek v jutro so odpeljali iz jetnišnice pri sv. Antonu v Inomost bivšega mestnega živinozdravnika Adolfa Codermaza in tiskarja ter bivšega odgovornega urednika »Sentinelle" Andreja Corsiga, da jih bodo tam sodili radi veleiz-dajstva, hujskanja in šuntanja ter kdo ve šo radi česa. Vklenjena vkupno jeden za levo, jeden za desno roko, <sta se odpeljala v spremstvu orožnikov iz Gorice, po kateri je nekdaj hodil Adolfo Codermaz, nositelj veli-koitalijanske ideje na Goriškem, tako ponosno, tako samozavestno, kakor da so se izvršili že vsi tisti naklepi, vse tiste želje, katero je gojil v svojem srcu, ki je veleitalijansko. »Sentinella", ki je imela naslov »straža furlanska", je izražala njegove, misli, njegove ideje na različne načine, včasih naravnost predrzno, no, na shodih ali izletih je bilo lepša prilika govoriti, česar je sred polno, in mož je take prilike tudi porabljal. Ustanovil je društvo »Lega deli a gioventu friulana", katero je imelo tudi veieitalijanski značaj, pa kaj ni imelo takega značaja, kar je ustvaril ali podpiral Codermaz. S tem imenom sploh je bilo združeno vse tisto, kar je bistveni del veleitalijanstva in irredente na Goriškem. Tako je menda povedano dovolj. Njegov oproda, orodje, in sedanji »socius dolorum" je Andrej Corsig. »Mitgefagen, mitgehangen", drugega ne moremo veči o njem.
V Inomostu bosta stala ta dva moža pred porotniki, in tam se bo javno zrcalilo početje naših velikih Italijanov v Gorici. Pravda utegne spraviti na dan zanimive reči, morda še celo kaj takega, česar niti ne slutimo. Vsekakor važna politiška pravda 1
Pa poglejmo si za danes te reči od druge strani. Codermaz-Corsig — toda za-pišimo prav imeni: Koderrnac, Koršičl Obedve ste čisto slovenski in brez vsake dvojbe sta tudi nositelja teh imen slovenskega pokoljenja, ali navzlic temu strastna poitalijančenca, posebno Koderrnac, umeten produkt tistega vladnega sistema v naših deželah, ki vidi blagor Primorjale v poitalijan-čevanju. Ali tisti blagor je za ljudstvo največja nesreča in nesreča tudi za Avstrijo. Ljudje, katere vzgaja ta poitalijaneevalni sistem, so najhujši renegatje, ki se obračajo proti narodu, iz katerega so vzrastli, — obračajo pa se tudi proti svojim lastnim vzgojiteljem I Vlada sil; v poitalijančevanje, in kaj ima za to?
Taki izrodi gredd očitno proti njej, proti državi, zadolžujejo se veleizdajstva — in na tak način se maščujejo nad vlado samo grehi, s katerimi je zadajala Slovanom, spre-minjaje jih v odpadnike svojega naroda in v življe njej jako nevarne. — O koliko je zagrešil že tisti nesrečni raznarodevalni sistem l Namesto da so dali Slovanom v primorskih pokrajinah šole v materinskem jeziku, so jih podili v laške šole ter ustvarili »irredentoV In plod takega ustvarjenja sta tudi Codermaz in Corsig,
Ali ob takih slučajih, kakor je Coder-mazov, vlada nič ne misli, kam tira ljudstvo,
j^tn tira obmejne dežele na jugu s svojim poitalijančevalnim sistemom. Ali ne' vidi, da si sama vzgaja svoje najhujše sovražnike, namesto da bi si trdiia svojo pozicijo v Slovanih!? Kam, kam nas to pelje, kdaj poseže vmes tista roka, ki ustavi tako počenjanje ? gedar bo že prepozno? Quousque tandem! ,AltweibersoiJinier" in BCoiriere\ —, Vročina je ponehala,„in jiastalje^ tisti čas.
kateri zaznamuje Nemec prav značilno sAUweibersommer". Zdi se nam, da v uredništvu goriške »Karjole" tudi^ občutijo vso dobrodejnost tega imenitnega1 časa, ki nosi naslov BAltweibersomiDer", kajti spustili so v listu od torka prav imeniten dovtip med svet. Prosimo, poslušajte! Francoski pesnik in pisatelj Legouve je početkom tega stoletja trdil: Največji liriški pesnik je Italijan, Pe-trarca! Prvi moderni epiški pesnik je Italijan, Dante, itd. Tako navaja Michelangela, Rafaela, Macchiavellija, Boccacija, Ariosta, Napoleon^, Češ, da vsi ti so Italijani, prvi mojstri, vsak v svoji stroki. Za tem pride pa dovtip! Ce bi živel Legouve sedaj, bi pisal o Slovencih tako-le: Prvi liriški pesnik je Slovenec, Piscianz, prvi moderni epik Slovenec, Pestre! ni k, prvi stavbenik Kub i la lovi č, P™ s»kHr P o z r e v a u s c i k, pri filozof Stupidaukovič, vsi Slovenci. AH ni to imenitno?
Na lake neslanosti ta-le opazka. Današnji dan se svet ne briga dosti več za starikave laske pesnike, osladne njihove pisatelje in druge ženije, današnji dan si pridobiva na vseli poljih vede in umetnosti prvo mesto zdrav slovanski realizem, kateri se razprostira sirom cele Evrope, da vse drugo stopa v ozadje. Slovani napredujejo, Italijani nazadujejo v vedah in umetnostih, ostaja jim le <5p skjicevanje na mojstre, ki so živeli nekdaj.
Napredujejo pa Italijani le na tisti strani, katero imenujemo ..slabo stran* toli pro-svitljenega XIX. stoletja. Če bi živel sedaj Legouve, bi pisal mož Italijanom žalostno spričevalo, v katerem bi se zrcalila na raznih prvih mestih imena: Oberdank, Gaserio, Manin, in pa največji lopov-morilec koncem XIX. stoletja, ki sliši na ime Lucheni, itd. Le počasi, prijatelji okoli »Karjole!* Uživajte rajši v miru MAltweibersomrner" nego da spuščate v svet neslane dovtipe, na katere je mogoče reči le kaj takega, da človeka vščipne pod kožo.
Fiiuliis DI a con u.s. — Kakor smo omenili že zadnjič, bo v nedeljo v bližnjem Čedadu v Italiji veliko slavje; obhajali bodo Jednajsto stoletnico znamenitega zgodovinarja Pavla Diakona. Ta veliki mož je bil rojen okoli I. 730 po Kr. rojstvu v Čedadu (laški Cividale), katero je tačas imelo ime Forum Julij. Paulus Diaconus je bil vzgojen na dvoru kralja Ratchisa v Paviji od 1. 744-49; podučeval je pozneje hčer kralja Desiderija, po imenu Adelperga. Okoli 1. 780 je postal menih na »Morite Casino", odkoder ga je poklical Karol Veliki I. 782 na svoj dvor; I. 786 pa se je vrnil nazaj v samostan. Najvažnejša dela njegova so: Historia romana, Monumenta, Vita Gregorii M., Gesta episeoporum Mettensium, pred vsem pa je | proslavil svoje ime z delom Historia Lango-bardorum. Forum Julii je bil takrat rimska kolonija in utrjeno trgovsko mesto, katero je cvetelo posebno pod vlado Langobardov. Tam sta imela sedeža vojvoda in pa škof. Mesto Gedad igratudi veliko vlogo v zgo* dovini Tolminskega.
V nedeljo bo Čedad v slavnostni obleki. Od blizu in daleč prihiti na dan nebroj ljudstva prisostvovat izredni slavnosti. Tudi iz naše dežele pojde več gospode v Čedad. Tako iz Gorice kakor tudi iz Tolmina se napoti njih lepo število v Čedad.
Goriški župan je izdal poseben oklic, s katerim vspodbuja na udeležbo k tej slavnosti.
Svarilo pred sleparjem. —   Po  Goriškem se klati okoli kmetov neki  Čloyeks ki ponuja   razne   predmete   za  lepotičje    na prodaj.  Trdi, da  so  tisti   predmeti   zlati, ;     kar pa ni res, temveč so  le  pozlačeni   ter prav   majhne  vrednosti.  Več  kmetov je že i     osleparil tako.  Tisti človek govori slovensko i     in nemško, ima 25 do 30 let, je srednje po-f    stave in lepo oblečen. Zasleduje ga tudi re-darstvo.
Pri Rubijah je v sredo nekdo skočil z biciklja, ko je zagledal pred sabo orožnike. Slučaj je bit tak, da bi se bili morali srečati na vsak način na cesti. Ko je to sprevidel, je vrge! bicikelj ob cesto ter ušel čez polje in se skril. Bicikelj so orožniki izročili tukajšnjemu okrajnemu glavarstvu. Sodi se, da tisti človek bi bil omenjeni slepar.
Tombola t Podgorl bo 17. septembra ob 5. uri popoldne. Določeno je bilo prvotno, da se tombola vrši 10. sept. Toda p. n. gg. učitelji, ki imajo srce za naše društvo, so nas naprosili, naj bi radi zborovanja zaveze slov. učiteljstva tombolo preložili. Tej želji smo morali vstreči. P. n. gg. učitelji nam bodo za ta dan preskrbeli narodno petje. Pred srečkanjem in po sreč-kanju bo svirala godba. Pričakovati je tedaj, da se tombola častno izvrši. Delavci-sbbratje, bodisi kateregakoli stanu, agitujte za obilno vdeležbo! Prodajajte pridno srečke! To je prva tombola, katero priredi slovensko kat. delavsko društvo v korist ubogih in bolnih delavcev. Činkvina bo 80, tombola 150 kron. Odbor.
Poštni in brzojavni sluge. —  Vsa
mesta slug se združijo v jeden status. Ta se deli na 3 razrede. Plače, za 1. razr. 600, 650 in 700 gld., za 2. razr. 500, 550 in 600 gld., za 3. razr. 400, 450 in 500 gld. Odbor tolminskega učiteljskega društva je priobčil v danes nam došli »Edinosti" izjavo v obrambo proti podtikanju, da se je dalo tolminsko učiteljstvo podkupiti od g-; dir-Tmne^hfcraj bi jim plačal vožnjo na zborovanje „Sloge\ To so podtikali uči-teljstvu s Tolminskega nekateri učitelji z Goriškega in pa eden gg. dež. poslancev je temu nekako pritrdil, češ, tako se splošno govori.
Izgubljeno' — najdeno. Pred 14 dnevi je izgubi! g. M i ki a vi č iz Kobarida (znan pod imenom »Nini") na potu iz Gorice v Kobarid z voza majhen zabojček z galanterijskim blagom, katero je bil vkupil v Gorici v prodajalnici Potatzkyjevi. Zabojček je vreden okoli, 6 gld. Kdor ga je našel, naj ga odda lastniku.
Semenj t Renčali. Opozarjamo še enkrat, da bode dn<§ 6. t. m. v Renčah vsakoletni veliki živinski semenj. Popoldne bo veliki ples v gostilni g. Petra Pahorja.
Za delavce, ki hodijo v liumunljo. — Brzojavka iz Bukarešte pravi: Vsled slabih gmotnih razmer na Rumunskem so vsi slavbenski podjetniki odpustili tuje delavce iz službe ter jih nadomestili z domačini. Torej ne v Rumunijo!
»Un lusso iiiutlie". — Nepotreben luksus je po mnenju »Piecolovem" hrvatski gimnazij v Pazinu. Luksus je torej, če se otvori doslej tako zatiranemu Slovanu v Istri učilišče, na katerem bo dobival v svojem maternem jeziku poduka, da se bo mogel izobraziti ter zavzemati potem razna mesta v deželni in državni upravi na svojih rodnih tleh, na katerih so skoro povsodi do zadnjih časov gospodarili edino le Italijani, Luksus se jim zdi to, njihov realni gimnazij v Pazinu pa jim je nujna kulturna potreba! Toda gospoda, pomislite malce, pa pridete popolnoma do drugačnega zaključka. Hrvatski gimnazij je ustanovljen, da se dd slovanskemu Istranu vsaj nekaj tistega, česar ima tamkajšnji Italijan že v izobilju. Toda po želji Italijanov bi ne smel stati nikdar hrvatski gimnazij v Pazinu, in zat6 so hiteli ustanoviti baš v Pazinu svoj gimnazij potem, ko je bil za ta kraj že določen hrvatski, Če upoštevate to, pač razvidite, da italijanski gimnazij v Pazinu je res »lusso i ti u Ml o*; torej ostane za hrvatski gimnazij »nujna kultu r n a potreba!"
Razprodaja Špirita. — Finančno mi-nisterstvo je utesnilo rok za razprodajo de-naluriranega špirita, kar ga imajo prodajalci v zalogi, do 30. novembra letos.
Za hmeljarje. — Letos bo v Pragi predrazstava svetovne razstave v Parizu 1900, in sicer za hmelj in ječmen. Po izvestju izvrševalnega odbora za svetovno razstavo po pripuščena iz vsakega avstrijskega hmelj-skega okolišča h jedna originalna bala (blizu 100 kg.) k razstavi.
Izjava In protest. — Več prijateljev me je opozorilo, da smatrajo g. dopisnika in njegov dopis s tolminskih hribov v »Gorici" štev. 8, naperjen proti meni, češ, da bi bil jaz pisal dopis iz učiteljskih krogov v »Soči* štev. 66 v imenu več hvarišev. Proti takemu podtikanju in sumničenju odločno protestujem ter izjavljam, da nisem jaz onega dopisa v »Soči* pisal, kar zamore tudi čisl. uredništvo potrditi.
V Tolminu, 31. avgusta 1899.
Andr. Vrtovec. (Opazka uredništva:   Potrjujemo, da niste Vi pisali onega dopisa.)
resolucijo. — V Niči je ukradel nekdo udovi nekega notarja svoto 300.000 frankov. Tatu Se nimajo. —• V Pragi, kakor tudi povsodi v čeških krajih, so bile velikanske priprave, da je bil sprejem cesarja kar najsijajnejši. — Shoa mladočeških poslancev se bo vršil dne 16. septembra. — V Wahringu na Dunaju so naptdli 30, pr. m. nemški nacijo-nalci češko družbo ter ranili jednega Cena. —*--V Ilirski' 'Bistrici "je" začela poslovati tovarna' testenin pod tvrdko Žnideršič & Va-lenčič. — Zadnja poročila trde, da cesar je bil na svojem potovanju po vseh čeških krajih sprejet tako sijajno, kakor doslej še nikdar. Slovcnsk vseučilišč ni k iz Prage poživlja v »Slov. Nar." v dopisu s Štajerskega slovenske abiturijente, naj hodijo na češke visoke šole v Pragi in ne na Dunaj ali v Gradec. V Pragi je čisto slovansko življenje, v katerem se človek navzame pravega slovanskega duha, priuči se bratskega jezika, izolika se v društvenem občevanju itd. Poleg tega pa se živi v Pragi ceneje kakor pa na Dunaju ali v Pragi. Tudi podpore dobivajo slovenski dijaki v Pragi. V Pragi je že lepo število slovenskih, hrvatskih in srbskih dijakov, in gotovo se priljubi sčasoma Praga slovanskim dijakom tako, da jej bodo dajali prednost pred nemškimi mesti do cela.
Razgied po svetu.
Baron Chlnmeeky pri cesarju. —
V torek je bil baron Chlumeekv v Ischlu pri cesarju v avdijenci To dejstvo je dalo povoda mnogoterim razgovorom v politiških in parlamentarnih krogih. Iz Ischla poročajo, da je hotel cesar vprašati za svet barona Čhlumeckega, kateri velja za izkušenega politika, glede na otvoritev državnega zbora, katera ima biti meseca oktobra, ker vlada poskusi doseči redno poslovanje državnega zbora, in tudi ker razne nemške stranke nameravajo preprečiti izvolitev delegacij. Av-dijenca je trajala jedno uro in pol; po konferenci je bil baron Chlutneckv cesarjev gost pri kosilu. Tudi takrat, ko je bil najbolj kritičen čas v pogajanjih med Avstrijo in Ogrsko glede na nagodbo, je bil sprejel cesar barona Čhlumeckega v" daljši avdijenci. Raznoterosti. — Cesar je vendar odpotoval k velikim vojaškim vajam na Češko. Navzoča sta tudi vojni minister Krieghammer in mimsterza dež. brambo grof Welsershei»ib.
—  Ant. Cankoliča, o katerem smo svoj čas poročali, da je bil obsojen radi umora svoje soproge na smrt, je cesar po&iilostil. Obsojen je v dosmrtno ječo v Gradišču ob Soči. —• Blizu Rateč na Gorenjskem so je ponesrečila turistinja Ivana S te in, učiteljica z Dunaja.
—    V Mokronogu na Kranjskem je umrl notar dr. Sta.iko Pirnat, nadarjen slovenski glasbenik. — Pruski škof dr. Bauer bo imenovan najbrže za nadškofa v Pragi. — Za podržavljenje celjske policije se je oglasil tudi  občinski   odbor v  Kozjem s posebno
Koroški noviem — Poljedelsko mi-nisterstvo je dovolilo kmetijski zadrugi v Sinčivesi 2000 gld. državne podpore.
Na cesarjev rojstni dan v Celovcu magistrat ni razobesil niti ene zastave. Mestni stražniki so pohajali okoli v »piklhavbah*, na stolpu cerkve sv. Ilja pa je blestel napis: »Heil F. J."
Deželna zavarovalnica zoper požar za Koroško je dovoljena. Deželna zavarovalnica za starost, življenje, rente, že posluje.
Tudi vojaštvo sme kazati narodno sovraštvo ? ¦ — Na Rakeku se je dogodilo na rojstni dan cesarjev' nekaj znamenitega. Tam je bival tačas 27, pešpolk (nemški Štajerci), kateri stoji drugače v Ljubljani. G. Ševar je razobesil na rojstni dan slovensko zastavo, nad čemur se pač ne sme spodti-kati n i k d o. Vendar so se predrznili to storiti častniki tega polka, zahtevajo od g. Še-varja, da mora sneti slovensko zastavo, česar pa mož ni storil. Naredniki pa so hodili po Rakeku zatrjevuje, da se smejo razo-šali samo cesarske zastave. Kakina predrznost! Častniki so kazali svoje velikonemško srco s tem, da so metali ob tla ter teptali škatljice z užigalicami družbe sv, Cirila in Metoda. Kaj ostane tako postopanje nekaznovano? Občinski zastop na Rakeku bi pač imel dolžnost, obrniti se do vojne uprave, ker takih razžalitev od strani vojaštva v e n d a r n i j e m U t i kar »t j e v en dan* l — Kaj na tak način naj uganjajo med Slovenci nemško politiko nemški vojaki ? — Vojna uprava zapre Čeha, če se prijavi z »zde", češ, da to je politika, — kajpa stori s slučaji na Rakeku? Najbrže — nič!
Nemčija. — Pruski državni zbor so zaključili dne 29. pr. m. Državni kancelarje obžaloval v svojem zaključnem govoru, da ni bil sprejet predlog o kanalu med Reno in Labo ter je poudarjal, da vlada ostane pri svojem načrtu ter poskusi isti tudi uresničiti.
Med poslanci, ki so glasovali proti vladnemu predlogu, je več državnih uradnikov, katere je postavila vlada radi tega v disponibiliteto.
Slovcnsk kolesar t Berolinu. — G. Pran Počkaj-Iros, član kluba slov. bicikli-stov »Ljubljana*, je dobil v Berolinu pri dirki dne 27. pr. m. 'prvo nagrado pri glavni vozni amateurjev.                                  i
Drevfus. — Po splošni sodbi skonča obravnava tako, da bo Drevfus oproščen. Znano listo je baje pisal Heury, kateri se je ustrelil; on da je bil izdajica.
Predsedniku pošiljajo antisemiti pretilna pisma. Zato preiskujejo poslušalcem obravnave obleko, ter so drugače storili vse v varstvenem pogledu, da se prepreči vsak poskus motiti obravnavo ali celo prizadete usmrtiti.
Laški konzul v Trstu. 18. avgusta na rojstni dan cesarja se udeleže v Trstu slovesne sv. maše razni konzuli, katerih je v Trstu obilo. Tako je bilo tudi letos, le — laski konzul ni bii navzoč, ker se je odpeljal v jutro z vlakom v Italijo. Hm, kako da se r.m je mudilo baš na la dan v svojo domovino? Niti toliko obzira nima »zaveznica*-Iialija proti Avstriji, da bi njen konzul prisostvoval maši za cesarja na njegov rojstni dan — temveč ostentativno baš takrat odpotuje!! Res, ijubeznjiva zaveznica je ta blažena Italija!
Delavsko podporno društvo v Trstu. — Kakor posnemamo iz ,Edinosti", je praznovalo to društvo v nedeijo 17 letnico bla-goslovljenja svoje društvene zastave na prav slovesen načini Ob jednern. je bil ob tej priliki izvoljen častnim članom dež. poslanec Mandič, dolgoletni društveni predsednik.
Istra. — Neki trgovec v Kopru je moral plačati 5 gld. globe »za uboge«, ker je da! zaušnico neki ženski. To je potožil prvemu meščanu v Kopru, ki pa ga je potolažil: »Nič Vam naj ne bo žal, saj.petak bo za »Lega nazionale." To društvo torej so tisti »ubogi" I
Po koperski okolici raznaša davčni ekse-kutor opomine „monitorio — Mahnzettel? slovenskim kmetom.
Neki kmetic je vprašal, kako da so davki tako visoki letos, na kar je dobil od- > govor: »Pojdite vprašat v Pomjanl Tam so jih Vam naložili!" Zaslepljene! tisti, ki so volili z lahonsko stranko pod pretvezo, da potem ne bo davkov, če bodo gospodarili Italijani, ali pa bodo le majhni t Iz tega ljudstvo lahko razvidi sleparstvo Italijanov, da jim prihodnjič ne pojde več na limanice.
C, kr. državni glnmr.zij .v Pazinu. — Kakor smo že povedaifi, se otvori pričet-kom šolskega leta 1899/1900 prvi razred hrvatskega gimnazija v Pazinu. Profesorjem in začasnim ravnateljem je imenovan c. kr. profesor državnega gimnazija v Kopru Fran Matejčič, učiteljem pa suplentc. kr. gimnazija v Ljubljani Anton J o št.
Srbija. —Srbski izseljenci, katerih je veliko po raznih evropskih mestih, so te dni vložili do evropskih velevlastij poziv, naj iste pos redujejo, da se odstrani Milan iz Srbije, ker on je vir vse nesreče za državo. Poleg takega poziva nameravajo prirejati tudi shode, da razjasnijo, da grozovito postopanje Milana utegne uplivati na splošni mir v Evropi tako, da bi nastala nevarnost za vstajo v Srbiji, kar bi prizadelo tudi druge države,
Res, zadnji čas bi bil, da odide Milan iz Srbije jedenkrat za vselej, ker prej ne bo miru.
Henneberg-Seide          l
von 45 kr. bi s fl. 14,05 p. Mat. — nur tteht,  wenn
tlirekt ab meinen F&briken bozogon ..... acluvarz, \voisH
und farbjg, — in deu modeniRtan Geweben,  Forben uud Deiwins. An Prlvute porto. m Ins H«u». Musler umgehend, 6. Henneberg'« fitalden-Fabrlkcn (k. u. k. ZUrlcIi.
Hofl)'
RAZPIS.
Na slov. oddelku deželne kmetijsko šole v Gorici se začne dne 8. novembra t, i. nov dvoletni tečaj.
Razpisanih je 8 prostih mest (hrana, stanovanje, kurjava In svečava brezplačno)* Prošnje je doposlatl Šolskemu vodstvu do 15. oktobra t. I,
Da se učenec sprejme v golo,  mora dokazati: a) da pritrdijo vstop v šolo starišl ali varuh; h) da je prosilec dovršil 16, leto (le Če je kdo telesno posebno krepak,  sprejme se tudi po dovršenem 15. letu, če ga vodja, kateremu se ima predstaviti prej * nego prošnjo vloži za sprejem, za sposobnega spozna); e) da je lepega nravnega vedenja;
d)  da je prosilec z dobrim  vspehom dovršil ljudsko šolo;
e)   da je telesno sposoben izvrševati  na-: vadna kmetijska dela;
f)   da je dovolj izobražen, kar je dokazati s sprejemnim izpitom.
Kolekovani prošnji je priložiti: krstni list, zadnje šolsko spričevalo, županstveno spričevalo glede nravnega vedenja, zdravniško spričevalo in izjavo starišev ali varuhov; da so zadovoljni, da prosilec vstopi v kmetijsko šolo.
Sprejemajo se tudi plačujoči učenci, kateri pa morajo priložiti prošnji tudi izjavo starišev ali varuhovo, da se obvežejo plačati za učenca po 10 gld. v predplačnih mesečnih rokih v denarnico učencev (tudi plačujoči učenci dobivajo stanovanje, kurjavo in svečavo brezplačno).
Vsak učenec mora seboj prinesti; jedno odejo, vsaj dva para rjuh, vsaj dva para spodnjih hlač, 2 navadni in 2 boljši srajci, 6 parov nogovic, G žepnih rut, 2 obri-salki, par boljših in par močnejših čevljev, jedno vsakdanjo in jedno praanično obleko, česalo, ščetko za obuvalo in jedno za Gbleko. Za snaženje perila mora vsaki sam skrbeti.
Učenci štipendijsti, kateri izstopijo brez tehtnega vzroka (t. j. ne radi bolezni ali družinskih razmer, kjer bi moral učenec zapustiti zavod) pred končanim tečajem iz šole, morajo povrniti štipendij, oziroma stroške za hrano.
Teoretičen pouk je vsak dan od 8. do 12. ure dopoldne in poučujejo se:
Prvo leto: spisje, računstvo, zemljepisje, geometrija in risanje, fizika, kemija, živalstvo, rudninstvo, posebno kmetovalstvo, čebeloreja in sviloreja.
Drugo leto: spisje, računstvo, knjigovodstvo, zemljemerstvo in pisanje, posebno rasllinogoja, živinoreja, živinozdravstvo, kletarstvo, vinarstvo, sadjereja, gozdarstvo in zelenjadogoja.
Praktične vežbe so poleti od 3. do 7. ure, pozimi od 1. do 6, ure popoludne.
Vodstvo slaveča oddelka deželne kmetijske šole
v Gorici, dne 25. avgusta 1899. Vodja:
V. Dominko.
NB. Po aaredbi c. in kr. vojnega rainisterslva z dne 22. julija 1895. L, se morejo dni vojaki, ki so dovršili to kmeUjsko Šolo ter mislyo gospodariti na svoifim posestvu, oziroma tia posestvu svojih starišev, podati na trajni dopust uie po dovrSenem drugem vojaSkem letu, če so zadostili vojaškim zahtevam in so se dobro obuašali. Ufienci te taBetijske^olo morejo torej koncem drugega leta prosi* za tvajtti do-pust iu sicer proti fekazilu odhodmnskega šolsuegp spričevala.
Podpisaiii si usoja naznanjati gg. vzgojevalcem syfloprejkf da je prevzel zastopstvo za našo deželo slovečega fn znanega poskuSevftliSž* In »vilod-nega zavoite gosp. dr. J. P*squ»li8» t VIttorio, večkrat odlikovanega na domačih svilodnih razstavah.
Ceha semenu je sledeča:
Prva mešanica pal-romena Eitra, ena anča ima 30 gramov ter stane gld. 6-50.
Mešanica pol-rnmens, obstoječa iz izbrane domaČe, romenoprejke spojene z rumeno, kinežke vrste. Seme je črno, mešički pa sferično rdeče-rumene podobe. To sema se je dobro sponeslo z dobrim vspeoom tudi v onih krajih, kjer drage vrste napada bolezen.
Seme pol-rumeno se svetuje vsakomur, ki želi doseči dober dobiček, bodisi za vzgojevaka ali pre-dilničarja.
Seme prezimujs v hribih do časa razpošiljatve, katera se vrši prve dni meseca aprila. Naročila sprejema podpisani v Gorici na trgu sv. Antona fitv. 6, p. Janez Gotič v Dornbergu šiv. 190 m L. Tomaž Martinu c v B i 1 j a h, kjer so na ogled tudi uzorci. S poslovanjem
Josip Cej,
v Gorici, trg sv. Antona Siv. 6.
Objava.
Podpisano vodstvo naznanja, da se sprejemajo s pričetkom bodočega šolskega leta, t. j. 16. septembra t. 1. samo dečki v starosti od 14 (štirinajstega) leta nadalje v tukajšnjo pripravnico. Pri zglasitvi se zahteva: a) zadnje šolsko spričevalo, b) krstni list, c) zdravniško spričevalo in d) spričevalo o djenju kožic. Želi se, da je pri vpisovanju navzoč kedo od starišev ali njihovih zastopnikov. Vodstvo c. kr. pripravnice za učiteljišča,
t Sežani, dne 1. sepi 1899.
Dovoljujem si naznanjati slavnemu občinstvu, da sem prevzel gostilno
JPri Janezu64
na Komu,
kjer točim pristna domaČa, briška in vipavska vina. Imam cena prenočišča in izborno .   kuhinjsko postrežbo. Nadejaje   se obilega   obiska,  bilježim utlani
J. Mirnih.
Št. 544.
Razglas.
Podpisano županstvo naznanja, da odda dne 10. septembra 1899. ob 10. uri zjutraj v obč. pisarni delo jedne nove hiše. Načrti in prevdarek je do dneva dražbe v obč. pisarnici na ogled razpoložen, da ga ob uradnih urah vsakdo lahko pregleda. Delo je cenjeno na 1271 gld. 71 kr. Kdor bode hotel dražiti, položiti bode moral postavno varščino.
Županstvo v Št. Andrežn
dne, 21. avgusta 1899.
Županov namestnik:
ZAVADLAV.
Ha. dež. jubil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetinjo Na lvovsti razstavi s. prvo ceno  - srebrno svetinjo
* n n -    TI    iT
Tmarsa uzamib telovadnih priprav
joa iriNDYš-Ji,
v Pragi ca Smihovu
(Praha-Smichov) Vinobrndska ulice čislo 816. se priporoča
k popolnemu uzornemu prireje vanju sokolskih in šolskih telovadnic
po najno7ej3ib pripoznanih in praktičnih sestavih.
V ta dokaz je na razpolago mnogo priporoča* očih spričal domačih in inozemskih.
Zagotavlja jedno leto. Cene zel6 zmerne, plačuje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti.
jVavadne priprave so vedno y zalogi.
\ Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnice pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine prosto.                                                                _g
Poprave iavrSuje po najnižjih cenah.
P. Drašček
trgovec z jedilnim blagom
v Stolni ulici št. 3. v Gorici priporoča se p, n. slovenskemu občinstvu v 64   .            Gorici in z dežele.
Prodaja kavlno primeso Iz  tovarna
ARNOI.D * GUTMANN z Dunaja.
Zaloga žveplenk družbe av. Cirila In
Metoda.
Blrličlj ¦   6   Itt
j      M. SUL1GOJ,
L|                urar v Kanalu.
o j Veli;-a zaloga Šivalnih strojev najnovejših ¦ I sistemov, kakor Riugschiffchen in Rundscbiff« BI chen BAfrana« s tihim tokom. Slednja je glede 51 praktičnosti in hitrosti nedosegljiva (1000-2000 31šivov v minuti), šiva naprej in nazaj, Sme se a| jo po vsej pravici krono vseh strojev imenovati. •j - Stroji za šivuje od 30 gld., za krojače od SLI 38 gld. naprej s stojalom vred. "•j Ob enem se priporoča za točno popravo ° I vsakovrstnih ur in strojev po zmerni ceni.
Garancija  5  let
S1H& HLEVA
V Girici — Nunsfea ulica 14-16 — V Gorici
Prodajalca
edina mehanična popravljalnica
šivalnih strojev
Braz konkurenca! V zalogi se nahaja nad 100 šivalnih strojev n. pr. za čevljarje, krojače in Šivilje. Vsi stroji za šivilje se vdobe od gld. 32 naprej.
V zalogi imata tudi dvokolesa, puške
Dobro vpeljani
zavarovalni in tovarniški zastop za stroje
za   Kranjsko  in Primorsko sprejme takoj z najugodnejšimi pogoji
enega ali in potov, apnia
z najvišjo provizijo.
Prednost imajo oni, kateri so že delovali v kaki zavarovalnici. Zahteva se zmožnost slovenskega in nemškega jezika v pisavi in besedi. Najmanji zaslužek je 50 gld. mesečno. Več v našem upravništvu.
Domača slovenska gostilna
3fta« DaUUc
v Trstu v ulici Solitario it. 12
toči dobro, črno in belo vipavsko, istrsko in okolifttnsko vino. Daja se tudi vino na debelo krč m ar-jem in družinam po znižani eeni. — Kuhinja je preskrbljena z vsem potrebnim. Postrežba točna. Cena primerna, Za mnogobrojni obisk se priporoča udani Fran Valctič, krčmar.
100 de 300 gld. nesefino IffZSZSZ Vi
vseh krajih s prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. — Ponudbe pod Ludvvig tister-relcher, VIII Deutsche gasse 8 Budapest.           101
OGLAS.
Naznanjam slavnemu občinstvu, da som po 17-letnem praktičnem svojem delovanju v prvih goriških izdelovalnicah utež otvoril
v Semeniški ulici štev. 8
astno zalogo z izdelovalnico tehtnic raznovrstnih sistemov in višine, v kateri izvršujem vsa naročila, ki spadajo v to stroko, kar najhitreje in po najnižji ceni. Reference o izvršenem delu more dati slavno županstvo v št. Andrežu, kjer sem izdelal občinsko tehtnico.
Prevzemam v mehanično popravo vsakovrstne uteže, kolesa, šivalne stroje in slične reči.
Imam glavno zalogo koles prvih ameri-kansklh sistemov, katera so pripoznana najboljša. — Vedno pripravljen na izvršitev se belež udan;
KAKOL KOMEL,
02—6                                y Semeniški ulici številka 8
C. kr. kraji vsa-katermu razumlji-
vi  krojiti
obleke
vsake
vrste.
Martin Foveraj,
trgovec, civilni in vojaški krojač
v Gorici na Travniku št. 22. I. nadstr.
Bogata zaloga vsake vrste blaga, gotovih oblek, perila in vseh spadajoči« priprav za obleke vsakega stanu.
Novo blago došlo za spomladansko in letno sezono iz avstrijskih in angleških tovarn se vdobiva v moji zalogi. Vdobiva se blago tudi nižje vrste od 68 kr. meter naprej, to j. 3 m 25 cm za celo obleko stane 2 fi. 21 kr. Dobivajo se patentirani hlač* nikit kateri na pasih od hlaC ni treba gumbov, služijo tudi, da se hlače besijo, da se ne zvijajo.
Sprejemajo se naroČila za izdelovanje oblek tudi za dame fineje vrste po vsakateri zahtevajoči modi. Kdorkoli vkuni pri meni blago, mu je prosta volja si delati kjer hoče, ker pri meni je blago prav po ceni.
Delo je nekaj dražje, ker se siva večinoma z rokami. Izdelane obleke so tako po coni, da ceneje ni mogoče zahtevali.
Razglednice
krasno dovršene od 20-25 gld. 1000. Naročila sprejema Anton Jerklč, fotograf v Gorici. Na željo pride fotografirat sam in sicer brezplačno. Nobeden kraj naj bi ne zamudil te ugodne prilike, v tem ko se ilustraje celi svet na razglednicah.
Kuštrin Anton
trgovec
z jedilnim blagom
Gosposka ulica št. 23. Priporoča svojo zalogo jestvin in kolonij ali j po jako nizkih cenah.
Ima zalogo vsakovrstnega olja, navadnega in najfineje vrste tLuka».
—Razpošilja Jiaroeeno blagoJ;udL na deželo po pošti od 5 klg. naprej. Obljuboje točno in hitro postrežbo.
l^arol praščiK,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Korrni Št. 3.
Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d.
Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidno ipostežbo po jako zmernih cenah.
Veliki prazni sodovi
iz Srbije
iz hrastovega lesa z železnimi obroči, od % 7, 20, 30 do 70 hektolitrov, 6—7 cm debelosti v glavi, popolnoma zdravi, so na prodaj, kakor tudi kadi različnih velikosti. — Natančneje se izve pri g. L. S t emu'.' na Franc Jožefovi  cesti št. 9.
JLeta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka
3,
(nasproti nunski cerkvi)
priporoča preč. duhovščini in slnvnrmu občinstvu svojo lamino izdelovalnico umetnih cvetlic za vsako* vrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvaške potrebe, voSčeno sveče itd,, vse po zmerni ceni. — Naročila za deželo izvr&uje točno in solidno. Priporoča slav. občinstvu tudi svojo (S. cl.)              tiskarno Jrk na perilo.               (p, cl
W
'SržžSHHH-S Kava dražbe av. Cirila in MetoSiTpffig^ŽŽflff^ffi
Ceiyena gospodinja!
Ne dajte si vsiljevati drugih izdelkov cikorij, ampak zahtevajte povsod najboljši pridevek k pravej bobovi kavi, ki Vam bode gotovo ugajal, to je iz čiste cikorijske in sladove tvarine napravljena domaČa „Kava" in „Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda".
Dobiva se povsod! Glavna zaloga pri: Iv. Jebačinil v Ljubljani.

Sladna kava družbe sv. Cirila in Metoda!
•JSSSfSS*
Mirodilnica (droprija)
v Tržni ulici Y.Lr>xilop. okrož. sodišču
je bogato založena zbfagom tia}t>ot)$e wtse
^er more na drobno in debelo po skromnih conah poslrcči kmetovalcem in obrtnikom, gospodarjem in gospodinjam in vsem zasebnikom, ki potrebujejo mi-rodilniskega bhiga. PoseJmo se priporočamo cerkvenim oblastim, županstvom, uradom, Šolskim vodstvom, društvom, javnim in psiv. zavodom, tvormcam, mojstrom, trgovcem, živinozdravnikom, pirotehnikom itd. Priporočamo zlasti barve suhe in oljnate, aniline m lesna barvila za obleko, bronze; po-kosti (lake), sušilo, kil, klej, voliti", razno krede, fini cement, porllandski, čopiče. Sčeti, ole-rače za noge, šablone, zamaške, R(.be, milo ; sveče. vži{nili«!C, petrolej; najfineje žveplo in bakren; vilrijol; cevi in druge reči, iz kavčuka (galoSe); razne soli, zdravilna zelišča, mineralne vode; iredike (gume), cerkveno kadilo in kot primes« dižeči storaks; razna čistila, gladila in mazila; prepase za kilo. obveze in drugo kirurgično opravo, jiogačo za p.«e; toaletno milo in drugo lepodiSeče blago (parfumerije); po-ircbsčine za fotografijo  itd.
000@000000000000©00Q0(
9   Prva slovenska trgovina z želejem   5
v Gorici                                      J
Korjedic &, Zegec     <
(prej G. Darbo)                                             I
pred nadškof^o št 5.
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo najboljšega štajerskega železa, železne, cinkaste, pocinjene in medene plo-ičevine, orodja xa razne obrti in pohiinega, itedllna ognjišča* peči, cevi in predpečnike, nagrobne križe.
Vsakovrstne okove za pohištvo in sfnvbe. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstne stavbe in druga podjetja.
Glavna zaloga za Gorico In okolico
izdelkov c. kr. priviligovanih livarn.
Pripoznano najboljših patentovanih kotlov gosp. Nussbaiim-a v Ajdovščini po tovarniških cenah.
Edina zaloga
najboljšega koroškega Acalon in Brescian-jekla.
Zaloga Portland in Roman-Cementa, kmetijskih strojev iz
prvih tovarn.
Kupujeta staro železje in kovine po najvišji dnevni ceni.
ISMSI