GLAS LETO XX. ŠT. 31 (945) / TRST, GORICA ČETRTEK, 6. AVGUSTA 2015 NOVI CENA 1 EVRO NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 SETTIMANALE Poste Italiane S.p.a. - Spedizione in abbonamento postale D.L. 353/2003 (conv. in L. 27/02/2004 n. 46) art. 1, comma 1, NE/PD ISSN 1124 – 6596 TAXE PERCUE - TASSA RISCOSSA UFFICIO POSTALE GORIZIA - ITALY Pogovor Predsednica Sklada Mitja Čuk Stanka Čuk je spregovorila o delovanju in prihodnjih izzivih priljubljene ustanove 11 Foto JMP a se svet hitro spreminja, ni nobena no- vost, kot tudi ni novost dejstvo, da je za- ložništvo nasploh zaradi velikih struktur- nih sprememb na državni ravni v zelo hudih težavah. Upravni odbor Zadruge Goriška Mohor- jeva se tega zelo dobro zaveda in že skoraj poldru- go leto išče trajnostne rešitve, ki bi zadrugo pri- peljale iz danega kriznega stanja. Pot ni lahka, predvsem za nas, ki smo med vsemi slovenskimi založniškimi projekti v Italiji tisti, ki imamo naj- bolj široko zastavljeno založniško dejavnost. Za- druga namreč izdaja otroško revijo Pastirček, ki bo letos praznoval sedemdeseto obletnico izhajanja, knjige Goriške Mohorjeve družbe, ki kljub fašizmu in drugi svetovni vojni skoraj nepretrgano priha- jajo v roke slovenskih bralcev od daljnega leta 1923, in pa tednik Novi glas, ki izhaja od leta 1996 in je rezultat doslej edine uspešne združitve dveh idejno sorodnih manjšinskih medijev ter prenaša tradicijo vsega demokratičnega časopisja, ki je za- pečatil razvoj slovenske narodne skupnosti v Italiji (in ne samo) od konca druge svetovne vojne dalje. Za vse to skrbi deset dragocenih uslužbencev, od katerih kar trije s skrčenim delovnim urnikom. Že na prvi pogled je komurkoli jasno, da tako za- stavljen medijski projekt ne bi bil izvedljiv, če ne bi lahko računali na brezplačno pomoč številnih prostovoljcev. Brez njih bi marsikatera dejavnost že zdavnaj zamrla, zato je prav, da se odbor zadru- ge najprej javno zahvali vsem sodelavcem, ki dolga leta brezplačno pomagajo zadrugi in skrbijo za urejanje Pastirčka, knjižnih izdaj, za prispevke v časopis in za vodenje zadružne strukture. To izpostavljamo na tem mestu zato, da javnost in politika razumeta, kako je zgodovinski model našega delovanja vezan na logiko povezovanja ne- profitnega dela z nujno potrebno profesionaliza- cijo strukture, brez katere medijski projekt ne bi bil mogoč. Naša struktura torej ni bila nikoli hi- pertrofna. Ravno nasprotno! Da bi projekt lahko D polno zaživel, bi morali zaposliti vsaj še dve profesionalni figuri. Ne glede na to pa svoje poslanstvo opravlja- mo na zavidljivi ravni. Pastirček je najbolj brana slovenska otroška revija v Italiji, knjige žan- jejo odobravanje na širšem slovenskem trgu, do- segajo literarne nagrade in laskave ocene stroke; časopis že vrsto let ne izgublja naročnikov, kar ne velja za druge naše medije in je očitno znak nave- zanosti bralcev in pa odraz sposobnosti pridobi- vanja novih bralcev. Vsega tega pa nam javne ustanove žal ne prizna- vajo in so nam, v primerjavi z letom 2011, ki pred- stavlja mejnik za upravljanje javnih virov, znižale prispevke za dobrih 90.000 evrov. Vsota, ki je za koga drugega verjetno smešno nizka, za nas, ki gradimo na vsakem prihranjenem evru, in prihra- niti se več ne da, pa predstavlja mejo med nadal- jevanjem naše poti in brezupnim hiranjem. Javne uprave so to storile le na osnovi precej vprašljivega principa linearnega reza, kar pomeni, da se javni prispevki znižajo vsem subjektom za določen odstotek, ne da bi kdo preveril, če kdo smotrno ali nesmotrno uporablja javni denar in katera je sploh socialna učinkovitost uporabe tega denarja. S takim pristopom politika v času pomanjkanja javnega denarja jasno kaže vso svojo šibkost, saj si pilatovsko umiva roke pred resnimi izbirami, ki naj bi na področju potrošnje javnega denarja mo- rale voditi v to, da javni upravitelj strokovno loči ljuljko od žita, še preden predlaga načrte za racio- nalizacijo obstoječih ustanov. Ker izvoljeni politik in javni upravitelj mora v prvi vrsti skrbeti za skup- no dobro, davkoplačevalci pričakujemo, da si bo nepristransko prizadeval predvsem za podporo ti- stim semenom, ki lahko obrodijo sadove in družbi prinesejo tak ali drugačen dobiček, naj bo to v obliki storitev, grajenja narodne zavesti, ohranjan- ja mreže medosebnih odnosov in solidarnosti, ne pa zato, da ščiti obstoječe privilegije. / str. 2 Za odbor Zadruge Goriška Mohorjeva Peter Černic www.noviglas.eu 27. romanje treh Slovenij na Svete Višarje Mašno daritev je vodil msgr. Alojz Uran “Pri Sveti Materi Božji je vedno prostor za vse!” SVETE VIŠARJE sako prvo nedeljo v avgustu Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov s finančno pomočjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu prirejata Romanje treh Slovenij na Svete Višarje. Minulo nedeljo, 2. t. m., je bilo na Svetih Višarjah že 27. srečanje Slovencev s celega sveta. Če sta srečanje in romanje označevala predvsem dež in hladno ozračje, pa lahko rečemo, da so besede msgr. Alojza Urana, nadškofa, ki živi med nami v Trstu in je v nedeljo vodil somaševanje v cerkvi Višarske Matere Božje, da smo pri Materi Božji vsi na varnem in vsi vedno pri njej doma, blagodejno vplivale na vse slovenske vernike, ki smo v nabito polni cerkvi prisluhnili njegovim besedam. Sicer je bil msgr. Uran deležen posebne medijske pozornosti, saj je samo nekaj dni prej uradni Vatikan sporočil, da sta bila nadškofa Turnšek in Stres “rehabilitirana”, kar pomeni, da so jima vrnili pravico javnega nastopanja in vseh škofovskih pristojnosti in insignij in smo se tudi zato na Svetih Višarjah upravičeno vsi spraševali, kdaj bo to obveljalo tudi za gospoda nadškofa Urana in Krambergerja, saj si verniki želimo, da bi se jima vrnilo dostojanstvo, ki si ga zaslužita. Sicer pa je bil osrednji predavatelj na Svetih Višarjah vodja slovenskega informativnega programa RAI v slovenskem jeziku Ivo Jevnikar, ki mu gre priznanje, da je kot prvi predavatelj svoje delo opravil pod dežjem, preveč nas je namreč bilo za majhno dvorano Erlichovega doma; njegovo V predavanje, ki je bilo deležno velikepozornosti in odobravanja, objavljamo vceloti. Med slovesno slovensko sveto mašo so lepo prepevale šolske sestre Čudodelne svetinje, na orgle pa je igral prof. Tomaž Simčič. Nadškof Uran je dejal, da je današnja kriza družbe predvsem sad dejstva, da se je človek odpovedal Bogu in prisega samo na t. i. “etiko koristi”, ki je v tem, da jemlje v poštev samo tisto, “kar koristi meni in ne škoduje drugemu”. Dotaknil se je tudi papeževe okrožnice Laudato si, v kateri sveti oče tudi zatrjuje, da je vsa na Zahodu odvržena hrana predvsem revežem in potrebnim ukradena hrana. Ko se je msgr. Uran ozrl na zgodovino dosedanjih Srečanj treh Slovenij na Svetih Višarjah, je usmeril pogled naprej: “Osnova naše prihodnosti je biti človek, ki zaupa v Boga, čeprav ne pozna in razume njegovih načrtov”. JUP Naša pričakovanja Svet okrog nas 6. avgusta 20152 Povejmo na glas Federer vrhunski tudi v dobrodelnosti Ob hudi stiski naše Zadruge Goriška Mohorjeva Podpora Enotnega deželnega novinarskega sindikata Assostampa notni deželni novi- narski sindikat Assostampa je v sporočilu, z dne 24. julija, izrazil podporo “kolegom Novega glasa, tedniku slovenske jezikov- ne manjšine dežele Furla- nije julijske krajine, ki tve- ga zaprtje”. Sindikat v ko- munikeju pojasnjuje, da je občni zbor Zadruge Go- riška Mohorjeva iz Gorice, ki časopis izdaja, sprejel v vednost, da je redna dejav- nost za leto 2015 močno ogrožena. V besedilu novinarskega sindika- ta je obenem zapisano, da Zadru- ga ob izdajanju Novega glasa, ki v Gorici in Trstu zaposluje štiri časnikarje – trije so zaposleni s polnim urnikom, eden je zapo- slen s polovičnim - in se po- E služuje nekaterih zunanjih sode-lavcev, izdaja tudi mesečnik za otroke Pastirček in knjige Goriške Mohorjeve družbe, založbe, usta- novljene leta 1923. Položaj se je hudo poslabšal zara- di dodatnega globokega reza jav- nih prispevkov: ta znaša letos 43 tisoč evrov. V primerjavi z zne- skom, ki ga je Zadruga prejela v letu 2011 in je ključnega pomena za njen obstoj, so se javni prispev- ki znižali za kar 90.000 evrov. Sindikat Assostampa je v spo- ročilu zapisal, da je upravni od- bor Zadruge že v finančnem letu 2014 opravil korenito revizijo stroškov: dodatne racionalizacije izdatkov ni več mogoče izvesti. Ob tem odbor Zadruge ugotavlja, da je tako stanje strukturno nevzdržno, kar pomeni, da je v kratkoročni perspektivi ogroženo redno izhajanje tednika Novi glas, knjig založbe Goriška Mo- horjeva družba in revije Pastirček. Časnikarji Novega glasa in Enot- ni deželni novinarski sindikat Assostam- pa se zato pridru žu je - jo apelu, ki ga je upravni odbor Za- druge na- menil pri- stojnim institucijam, predvsem pa Republiki Sloveniji in Deželi Furlaniji Julijski krajini. V njem odbor roti pristojne, naj se odzo- vejo na krizno stanje in naj omo- gočijo Zadrugi, da nemoteno na- prej opravlja svoje poslanstvo, kot sta to, Republika Slovenija in Dežela FJK, že omogočili drugim primarnim subjektom in pobu- dam slovenske narodne skupno- sti v FJK. rav gotovo Rogerja Federerja ni treba predstavljati, saj gre za enega največjih vrhunskih športnikov tega desetletja ka- kor tudi za enega največjih, če že ne največjega igralca tenisa vseh časov. Nič manj kot 17-krat je osvojil naslov enega od štirih največjih tur- nirjev na svetu, kar se ni doslej posrečilo ni- komur drugemu. Največ tednov, mesecev ozi- roma let je bil številka ena na teniški lestvici, v celoti je zmagal na več kot 80 uradnih tur- nirjih. Tenis je njegov poklic že več kot 15 let, sam jih bo te dni dopolnil 34 in je še vedno v vrhu svetovnega tenisa, sedaj je drugi. V svoji dolgoletni karieri je prejel za več kot 90 mili- jonov ameriških dolarjev nagrad, s čimer je ravno tako na prvem mestu. Gre torej za enega največjih športnih idolov sedanjega časa, ki pa se ponaša z vzglednim vedenjem na igrišču in s prijaznim stiskom roke po končanih dvo- bojih. Predvsem po tistih, ko je bil poražen in je kljub temu vedno zmogel nasmeh svojemu nasprotniku, mnogokrat celo priznanje za igro, ki je bila tisti dan boljša od njegove. Raz- meroma malo pa je znano, in gotovo ni prav, da je tako, da je ta enkratni športnik in človek izjemno dejaven in prodoren na področju do- brodelnosti. Ni prav, da je njegova dobrodel- nost v drugem planu ali celo zamolčana, gre vendar za slavno osebo, katere lastnosti imajo velik vpliv posebno na mlade, saj so pač špor- tni idoli zanje model, po katerem se pogosto zgledujejo. In ko se je Federer po nedavnem turnirju v Wimbeldonu odpravil v Malawi, da pogleda, kako je z delovanjem njegove funda- cije v tej komaj poznani afriški državi, smo vendar lahko podrobneje izvedeli, čemu ta ve- liki šampijon namenja pomemben del svojih energij. Njegova fundacija deluje že več kot deset let in je v zadnjih letih namenila 13,5 milijona ameriških dolarjev za izgradnjo 81 osnovnih šol. Do sedaj jih je bilo zgrajenih že okrog 50, poleg tega pa Federerjeva fundacija pomaga pri vzdrževanju nekaj sto osnovnih šol v drugih afriških državah, kar pomeni, da je fundacija v celoti pomagala več kot 200 ti- soč otrokom. Malawi je osma najrevnejša država na svetu, pod pragom revščine živi več kot polovica prebivalstva, ki šteje okrog 16 mi- lijonov prebivalcev z razmeroma gosto nasel- jenostjo. Letni družbeni proizvod na prebival- ca znaša 900 ameriških dolarjev, primerjava z razvitim svetom je srhljiva: v Italiji znaša omenjeni proizvod skoraj 36 tisoč na prebi- valca, v Sloveniji več kot 23 tisoč in na revnem Kosovu nekaj manj kot 4 tisoč. Ne bi bilo prav, ko ne bi omenili dejstva, da tudi drugi vrhun- ski športniki delujejo dobrodelno, toda tudi v teh primerih ne pride do močnejšega medij- skega poudarka. In tako je v senci dobrodel- nost kot takšna, dobrodelnost, ki je nemara edina, ki lahko danes reši ljudi v stiski in istočasno darovalce. Resnično darovanje nam- reč darovalca notranje poplača, v tem smislu več kot zasluženo tudi Federerja, ki je ljudem v stiski namenil svoj dvoletni zaslužek. Janez Povše P S 1. strani Naša pričakovanja i, ki v zadnjih štirih letih nismo bili deležni nobenih posebnih finančnih sredstev s strani javnih uprav in ki se resno ukvarjamo s prilagoditvijo Zadruge novim okoliščinam (tudi zato smo spremenili statut), od politike in javnih ustanov pričakujemo le, da nas M obravnava v luči tega, karproizvajamo, ne pa naosnovi naše zgodovinske finančne dotacije, ki se v času krize krči po logiki linearnih rezov. Obenem pa zahtevamo, naj bo javno financiranje dodeljeno na osnovi kriterijev, ki so pregledni in primerljivi, kar pomeni, da za enake storitve odgovarjajo enake vsote, ne glede na to, ali ima kdo take ali drugačne politične botre. Hkrati pričakujemo, da nas v logiki smotrne porabe javnega denarja javne uprave in politika spremljajo tudi z nasveti. Končno pričakujemo, da nam javne uprave pravočasno sporočijo vsote, s katerimi lahko letno razpolagamo, ker brez tega je vsako resno načrtovanje vprašljivo. Izredni zaposlitveni načrt V zvezi z izrednim zaposlitvenim načrtom šolnikov za šolsko leto 2015/16, o katerem smo pred nekaj dnevi za javnost izdali poseben dopis, smo z Ministrstva za šolstvo prejeli neformalno obvestilo, da spletni obrazec, predviden za izvedbo tretje in četrte faze omenjenega načrta in ki naj bi ga obvezno izpolnili vsi šolniki, ki so na pokrajinskih lestvicah (GAE), za slovenske šole ni predviden. V najkrajšem možnem času bo zato Urad za slovenske šole v sodelovanju z Deželnim šolskim uradom in Ministrstvom za šolstvo izdal uraden dopis, kateremu bo priložen poseben obrazec, ki ga bodo interesenti izpolnili in izročili Uradu za slovenske šole v roku, ki bo za to določen. Vljudno prosimo vse, ki bodo soudeleženi pri omenjenem zaposlitvenem postopku, da pozorno spremljajo zadevo. Za Urad za slovenske šole Igor Giacomini Nujno obvestilo za šolnike Stališče upravnega odbora Glasbene matice O učinkih rebalansa Dežele FJK na glasbeno šolstvo pravni odbor Glasbene matice (GM) je na red- ni seji, ki je bila dne 30. julija 2015 na goriškem se- dežu, med drugim obravnaval, na osnovi doslej dostopnih in javnih informacij, tudi vest o izrednem prispevku Glasbene- mu centru Emil Komel s prav- kar odobrenim rebalansom Dežele FJK, ki naj bi obenem določal, da se bo moral SCGV Emil Komel do 31. julija 2017 “spojiti” z Glasbeno matico. Glasbena matica, edina slo- venska glasbena ustanova na deželni ravni, članica obeh krovnih organizacij SKGZ in SSO, je bila dejansko postavlje- na v vlogo pasivnega opazo- valca nenapovedane, za dežel- nega odbornika pa (glej inter- U vju v Primorskem dnevniku zdne 30. julija 2015) dogovor-jene poteze, ki nalaga SCGV Emil Komel breme priprave načrta za spojitev (v italijan- skem izvirniku fusione) z GM, ne da bi bila ta v ničemer sou- deležena. Ukrep je v enem za- mahu izničil prizadevanja obeh glasbenih ustanov za so- delovanje, ki so se v zadnjih mesecih pozitivno razvijala. Predsednica GM je s soglasnim pristankom odbora že 22. juli- ja 2015, na dan objave prve novice v medijih, pisno prosi- la odbornika (dopis so prejeli tudi člani posvetovalne komi- sije) za pojasnilo o tem, kako je lahko enostranska dodelitev dodatnih sredstev spodbuda za združevanje dveh glasbenih šol, saj bi morali sodelovanje in združevanje predvidevati aktivno soudeležbo obeh sub- jektov. Glede na to, da imajo besede svojo težo in da se spojitev, vsaj v viziji deželnega odbor- nika, udejanja tako, da se ena od obeh ustanov priključi dru- gi, se po začetni osuplosti za- radi dogajanja sprašujemo, ali bi se morala delovanju v Gori- ci odpovedati edina slovenska deželna glasbena ustanova ali pa prejemnik izrednega pri- spevka. Čedalje bolj upra- vičeno se tudi sprašujemo, v čem je smisel (že zdavnaj smo spoznali, da o kakih predno- stih ni govora) dvojnega član- stva, ob ugotovitvi, da SSO, ki je bil soudeležen pri dogovar- janju z deželnim odbornikom o izrednem prispevku, ni o tem niti bežno obvestil svoje članice Glasbene matice. Upravni odbor Glasbene ma- tice pričakuje pojasnil vseh na- vedenih pristojnih dejavnikov. Medtem bo GM previdno in gospodarno načrtovala šolske in koncertne dejavnosti, da se bo tudi naprej izognila pro- računskim težavam, kljub ni- hajoči finančni dotaciji. Zav- zeto bo nadaljevala redno delo na vseh svojih sedežih in se trudila, da ponudi čim bolj ka- kovosten glasbeni pouk svo- jim gojencem ter čim boga- tejšo glasbeno ponudbo našemu prostoru. oriški občinski svet je za- vrnil dokument Sloven- ske skupnosti, ki je pre- dlagala da se v mestu ponovno oživijo rajonski sveti. Namesto 10 rajonov jih je predlagala 6; fi- nančna dotacija za rajone bi bila bistveno manjša kot v preteklosti zaradi upra- vičenih posegov za zmanjšanje stroškov politi- ke. Rajonske svete pa bi morali kot v preteklosti iz- voliti volivci na občinskih volitvah. Z zavrnitvijo pre- dloga in dokončno odločitvijo, da v Gorici ne bo več rajonskih svetov, smo Slovenci utrpeli še eno znižanje nivoja naše zaščite. Žal je volila proti tudi Demokratska stranka, njen slovenski predstavnik David Peterin pa je odšel iz dvorane, da mu ni bilo tre- ba voliti. V polemikah, ki so sle- dile tej odločitvi, nam je omen- jeni svetovalec razlagal, da so ra- joni nepotrebna ustanova, da je treba v državi varčevati, ipd. Dej- stvo je, da se še enkrat sami od- povedujemo še tisti minimalni zaščiti, ki nam jo Italija mačehov- sko daje že skoraj sto let. In to sa- G mo zaradi uslužnosti Demokrat-ski stranki, v kateri Slovenci ni-majo nobene vidne vloge. Rajonski sveti so predstavljali za vasi okoli Gorice neko minimal- no obliko avtonomije v upravi, bili so nadomestilo za občine, ki jih je fašizem ukinil leta 1924. Nikakor jih ne morejo primerno nadomestiti neka združenja, ki naj bi nastala v krajih, kjer so prej delovali rajonski sveti. Slovenska skupnost je šla dosled- no do konca v boj za obstoj rajo- nov. Najprej je pripravila priziv na deželno upravno so- dišče; žal je bil zavrnjen. Nato je iskala sodelo- vanje pri Furlanih v Ločniku, ki so predlog podprli. V zadnjem letu je sklicala več sestankov z večino in opozicijo, se- stala se je z županom Romolijem in končno predstavila dnevni red. Vsekakor gre zahvala strankam, ki so pre- dlog podprle, in sicer Levica in svoboda, Gorizia e' tua in Komu- nistična prenova (skupno s tremi glasovi naših svetnikov). Zahvala gre tudi deželnemu svetniku Igorju Gabrovcu, saj je prav njegov popravek k deželnemu zakonu omogočil, da bi lahko rajonski sveti v Gorici, sicer v manjšem stevilu, ponovno zaživeli. Po žalostnem koncu debate o goriških rajonskih svetih se nam podoben scenarij ponuja tudi v razpravi o medobčin- skih združenjih. Kot znano, gre za bistveno krčenje kom- petenc naših občin, v imenu nekega nejasnega varčevanja in še manj jasnega izboljšanja v upravljanju. 57 občin je v naši deželi sprožilo protest in se pritožilo na deželno uprav- no sodišče. Med njimi tudi občina Števerjan. In spet je tu slo- venska komponenta pri Demo- kratski stranki, ki ubogljivo spre- jema diktat svoje stranke in skuša dobiti pozitivne elemente v za- devi, ki je lahko za Slovence sa- mo škodljiva. Bernard Spazzapan Ob zavrnitvi goriškega občinskega sveta Rekviem za goriške rajonske svete Ettore Romoli poštovani častni gostje, drage ude- leženke in udeleženci! Sedemdeset let ni kratka doba, vendar je zaradi usodnosti takratnih do- godkov in polstoletne zamrznitve svo- bodne razprave v osrednjem delu slo- venskega naroda v mnogih vidikih do- gajanje pred 70 leti – in seveda nekaj let pred tem in nekaj let za tem – tako živo, da nas močno zaposluje tudi danes. Tako imenovano “kratko” 20. stoletje je bilo za nas nabito z zgodovino. Razen rojakov v Terski in Nadiških doli- nah ter v Reziji, ki so pod Italijo od leta 1866, se je velika večina slovenskega na- roda leta 1918 znašla v čisto novih poli- tičnih okvirih. Konec je bilo avstro- ogrskega cesarstva in več kot 600 let vla- davine Habsburžanov. Danes velikokrat pozabljamo, da je bila “stara Avstrija” tudi “ječa narodov”, ne le urejena, ka- toliška, srednjeevropska država. Res je, da smo imeli v Trstu in Gorici v glav- nem več jezikovnih pravic kot danes (a le v razmerju z državo, ne z občinami, ki so, recimo, lahko po svoje krojile šol- sko politiko), a na Štajerskem in Ko- roškem se je nadaljevala krepka asimi- lacija in vsekakor smo bili vsi skupaj drugorazredni v odnosu do nemško go- vorečega elementa ter brez temeljne pravice samostojnega odločanja o svoji poti. A ravno tako je res, da z osrednjim de- lom slovenskega naroda – kolikor smo sploh mogli vplivati na razvoj dogodkov – v novo državno tvorbo, kratko- trajno Državo Slovencev, Hrvatov in Srbov, nato v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev oz. Jugoslavi- jo, nismo prišli s čisto ja- snimi pojmi, vsekakor pa pod prisilo takratnih zgo- dovinskih razmer. V zelo kratkem času je pri mno- gih vzklikanje “Srbe na vrbe”! zamenjalo prise- ganje na en jugoslovanski narod treh plemen. Strez- nitev je sicer kmalu prišla in k njej so že od začetka klicali najboljši umi in po- litiki, vendar je do konca kraljeve Jugoslavije del po- litike in kulture (tu se ni iz- kazal liberalni del naše pri- morske emigracije) podle- gal unitarizmu. Tudi kato- liško usmerjeni del politi- ke, ki je sicer v glavnem spoštoval svoje avtonomi- stične programe in odražal temeljno globoko narod- no zavest ljudi, ni bil imun pred pragmatizmom in se je, tako kot liberalni del, brez večjih po- mislekov posluževal takratnih avtoritar- nih sredstev za upravljanje oblasti, ko mu je bila za to dana priložnost. Spor med “liberalci” in “klerikalci”, ki se je seveda začel pred I. svetovno vojno, med centralisti in avtonomisti je bil potem eden izmed razlogov za tragedijo med II. svetovno vojno. Ob pomanjkanju vodstva, ki bi bilo kos neverjetnim izzi- vom časa, in ob brezobzirni nasilnosti komunističnih revolucionarjev je tudi nezaupanje med tradicionalnima idej- nima taboroma preprečilo njun učinko- vitejši odpor proti okupatorju in daljno- vidnejše odločitve. Življenje v prvi Jugoslaviji za Slovence ni bilo lahko, gotovo pa ne tako hudo, da bi ga bilo treba spreminjati s krvavim nasiljem. Izborili smo si, to pomeni, da smo z velikimi napori dosegli nekaj te- meljnih postavk in ustanov sodobnega naroda v srcu Evrope, s standardom, ki je bil primerljiv temu okolju. Književ- nost, glasba, upodabljajoča umetnost, revijalno življenje so dosegli zavidljive višine. Med obema vojnama pa je bilo tragično življenje slovenskih manjšin. Pravilneje bi bilo poudariti, da so nas ob razpadu Avstro-Ogrske kot narod razkosali. Glav- nina je zaživela v državi, ki jo je imela za svojo, a tretjina rojakov se je po vo- jaški okupaciji znašla v Italiji; po ne- srečnem plebiscitu v Avstriji; delno v Madžarski. O položaju v slednji za omenjeno obdobje pravzaprav ne vemo veliko, a verjetno ni šlo za čas kakega razcveta. Koroška in Primorska sta med drugim utrpeli hudo izseljevanje iz na- rodnih, političnih in gospodarskih ra- zlogov. Zajelo je velik del inteligence in množice drugih ljudi. Na Koroškem so se sprva nadaljevali sto- letni družbeni in psihološki pritiski in razmerja, ki pravzaprav trajajo še danes, nakar se je stopnjevalo, najhuje seveda po anšlusu in izbruhu vojne, pravo zati- ranje z željo po izbrisu slovenstva. Primorska, kakor jo pojmujemo iz ob- dobja med obema vojnama, čeprav se ni povsem krila s starimi deželnimi me- jami, je takoj, še pred nastopom fašistične oblasti, postala žrtev kultur- nega genocida. Zlasti v Trstu in Gorici, v katerih smo – skupaj z mestoma kot takima – Slovenci v zadnjih 20 letih Avstro-Ogrske dosegli svoj najvišji gospodarski, demografski, kulturni, politični vzpon, so nam obla- sti nepopravljivo preusmerile razvoj in tako opustošile našo “narodno stavbo” (da ne mešamo pojmov z znamenitim Narodnim domom v Trstu, ki so nam ga dejansko zažgali leta 1920), da se še ved- no pobiramo. A vse to so spremljali zelo razširjen kulturni, verski, tudi oboroženi odpor in pa žrtve ter trpljenje, kar je sko- valo tisto posebno narodno zavest in čutenje, ki sta še vedno tako živa in značilna za primorske ljudi, sta pa večkrat tudi omogočila manipulacije na njihovo škodo. Tretja Slovenija – Slovenija v svetu – se je med obema vojnama povečala spričo množičnega izseljevanja zaradi narod- nostnega preganjanja in velike gospo- darske stiske na Stari celini: zlasti v Ar- gentini s primorskimi in prekmurskimi emigranti, a tudi v Združenih državah, kjer lahko danes opazujemo le ostanke, ponekod k sreči še zelo živahne ostanke takratne neverjetne mreže slovenskih društev, župnij in časopisov. Izreden preobrat sta v našo zgodovino in splošno čutenje prinesli II. svetovna vojna in revolucija. Vzroki in potek do- godkov niso predmet današnjega srečanja, saj naj bi razmišljali o našem položaju danes, 70 let po tistem tra- gičnem obdobju. Vsekakor je ena izmed njegovih posle- dic velika razdvojenost v slovenskem na- rodu. Naloga, ki je še vedno pred nami, pa je delo za večje medsebojno razume- vanje in spravo. Razdvojenost ni sad samo krvavih voj- nih let, revolucije, kontrarevolucije, državljanske vojne in povojnih pobojev, temveč je verjetno v še večji meri posle- dica povojnih desetletij nasilnega enoumja in policijskega režima, prvih let najbolj grobe diktature z montirani- mi procesi in zapo- ri, koncentracijski- mi in delovnimi taborišči, izgoni, razlastitvami in gospodarskim ek- sperimentiranjem, nadalje zakrivanja ter maličenja re- snice o preteklosti, monopola vsakršne politične, gospodarske, sod- ne, vzgojne, medij- ske pristojnosti in temu sledečega so- cialnega, gospo- darskega, poli- tičnega, psiho- loškega zaposta- vljanja vernih in drugače mislečih ter privilegijev ti- stih, ki so stali na tako imenovani “pravi strani”, ali pa so bili vanjo pritegnjeni, ter njihovih potomcev. Revolucija je bila pri nas avtohtona, niso je izpeljali tanki Rdeče armade, v medvojna in povojna nasilna de- janja ter v povojno politično in policijsko zatiranje je bilo vple- tenih na deset tisoče ljudi, zato se stvari težko spreminjajo. Po demokratizaciji in osamosvojitvi pa so nekateri še “ukradli” državo in narodno premoženje, nadaljevalci nekdanjih elit ob- vladujejo javno upravo, gospo- darstvo, medije, sodstvo. In stvari se težko spreminjajo tudi v za- mejstvu, ker so bili režim in nje- govi somišljeniki zelo dejavni tu- di v njem. Leta vojne in revolucije so razbli- nila mit o Slovencu kot pošte- nem, delavnem, bogaboječem človeku. Zaradi totalitarnega režima in neverjetno kapilarnega nastopanja politične policije se je po vojni – a ne v Kocbekovem smislu – spremenil slovenski značaj, kar se kaže zlasti v veli- kem medsebojnem nezaupanju. V starih programih Udbe pogo- sto beremo navodilo, da je treba domnevne nasprotnike, zlasti zunaj državnih meja, “diferenci- rati”, torej razdvajati, dom- nevnim nasprotnim medi- jem pa je treba servirati “dezinfor- macije”. V tem je ključ za razume- vanje marsikaterega preteklega do- gajanja. Na levici in desnici (ta pojma Slo- venci v Italiji uporabljamo s precej različnim pomenom kot v matici) je demokratična kultura večkrat po- manjkljiva, veliko je nestrpnosti in diskvalifikacij tudi le možnih na- sprotnikov, prevladujoči odnos do države in politike je negativen, kot da bi ne šlo za skupne zadeve in za pravico ter dolžnost, da delamo za skupno dobro. Slabo spričevalo za družbo je, da se polovica ali več upravičencev ne udeležuje volitev in referendumov, potem pa seveda ra- da zabavlja. Pri našem odnosu do preteklosti in pri iskanju sprave ne gre za usklaje- vanje več resnic, temveč za iskanje čim celovitejše resnice, ki ni črno- bela in je zapletena. Tu povzemam tudi nekaj misli, ki sem jih že razvi- jal 28. avgusta lani na Turjaku ob Evrop- skem dnevu spomina na žrtve vseh to- talitarnih in avtoritarnih režimov, saj v zadnjem letu nisem postal pametnejši. Očitki o revizionizmu na račun tistih, ki razkrivajo zamolčana dejstva, niso znanstveni, temveč politični očitki, saj vsaka veda preverja svoja stara spoznan- ja. Dejstva so sveta, a interpretacije vsaka generacija postavlja pod kritično lečo. Zato je vredno priznanja zadržanje uvel- javljenih zgodovinarjev, ki so znali iz- popolniti in korigirati svoja nekoč že ob- javljena dognanja. Zaslug za razkrivanje zamolčanega, za sočutni odnos do žrtev, za iskanje sprave si niso pridobili le pričevalci in raziskovalci v emigraciji in deloma v zamejstvu, ki so dolga dese- tletja s tem izpolnjevali posebno poslan- stvo, tudi ne samo tisti v matici, recimo iz cerkvenih krogov ali okoli Nove Slo- venske zaveze, ki so sami okusili tra- gične dogodke in zdržali vse pritiske, temveč tudi hčerke in sinovi partizan- skih borcev in povojnih funkcionarjev. Odločata poštenje in odprtost. Neprijetno je brati o razhajanjih med ti- stimi, ki so odkrivali skrivna grobišča, nelagodni so občutki ob odklanjanju zdaj kapele v Rogu, zdaj spominskega parka na Teharjah, zdaj načrtovanega spomenika sredi Ljubljane. Ta spomenik bo očitno stal in koristnejši od odklan- janja bi bili napori, da bi mu pripisali čim vernejši pomen in vsebino. Če bo postavljen in bo imel napovedano obli- ko, bo očitno zato, ker se je danes v ma- tični Sloveniji težko – v zamejstvu je, žal, laže, – delati, kot da ni prišlo med vojno do strahovitega razkola, po vojni pa do strahovitega nasilja, saj bi bil drugače dovolj obstoječi Spomenik revoluciji. Ne smemo biti naivni, a zakaj drugim odrekati dobre namene, na primer pred- sedniku Republike Slovenije Borutu Pa- horju, ki je opravil nekaj korakov, ki jih na tem področju noben njegov pre- dhodnik ni zmogel ali hotel? Želja po resnici in pravici ima “mnogo bivališč, ekskluzivizem pa jo lahko za- mori. Zlasti tisti, ki omenjenih dogod- kov nismo doživljali, še bolj pa tisti, ki prihajajo za nami, gledamo na tista leta kot na neznansko tragedijo. Do žrtev in svojcev je treba gojiti sočuten odnos. Pri odločitvah posameznikov moramo upoštevati njihove osebne razloge in pa okoliščine, v katerih so se znašli. Pra- vično bi morali obravnavati tudi pokra- jinske razlike, saj je bil položaj na Šta- jerskem in Gorenjskem drugačen kot v Ljublja- ni, da o Primorski, ki je imela za sabo že 23 let zatiranja in je le čakala, kdo bo prižgal baklo upora, ne govorimo. Vživljanje v drugega in v druge predele skupne slovenske domovine pa seveda obvezuje vse, ne le prebivalce nekdanje Ljubljanske pokrajine, ki je doživela najhujše oblike medslovenskega spopada. Odpovedati se mora- mo žaljivim izrazom, ki onemogočajo pogo- vor. Sam verjamem v dobro vero večine ti- stih, ki so se angažirali, ali pa so se enostavno znašli na eni, drugi ali tretji strani, in ra- zlikujem med bojem za svobodo in bo- jem za oblast, pa čeprav se usodno pre- pletata. Naravno je, da bo še naprej vsak- do častil sebi bližje mrtve in se spomin- jal zla, ki ga je doživela njegova stran, vendar naj bi to potekalo brez omalo- važevanja trpljenja drugih. Vsi sodijo v naše narodno občestvo in v naš skupni zgodovinski spomin. Jasno je treba obsoditi totalitarizme in vse zločine, pa naj jih je zagrešil ta ali oni. S tem ima večina v Državnem zbo- ru še vedno težave. Vojni in drugi zakoni še ne jamčijo za dostojanstvo in enakopravnost prežive- lih iz obeh taborov, ne le vojakov, tudi civilistov in njihovih svojcev. Najti in dostojno je treba pokopati vse žrtve, jim v javnosti vrniti ime in čast. Pravno veljavno bi bilo treba odvezati od zarote molka storilce in priče vseh zlih dejanj. Izvesti bi bilo treba preiskavo o uničevanju arhivov in o nahajališču od- tujenih arhivov. Aktivnejšo vlogo v delu za objektivnejše poznavanje zgodovine in za spravo bi morali opravljati šola in mediji. Cerkvi ni treba čakati na takšna ali dru- gačna vabila, da se, kjerkoli se ji to zdi primerno, spomni padlih in pobitih lju- di dobre volje oz. vseh, ki so molitve po- trebni. Vse to bi bilo seveda laže izvedlji- vo, če bi se v kolektivni zavesti spremenil odnos do preteklosti. V zadnjih letih smo brali ali po- slušali številne predloge o tem, kako priti do sprave ali “konca državljanske vojne”. O tem se go- vori na letnih komemoracijah v Kočevskem rogu, o tem so pisali teologi, misleci, veterani, politi- ki. Odmevnih, a ne dovolj za odločen premik, je bilo sedem “preprostih resnic o času usod- nih delitev” in šest “praktičnih korakov” za ustvarjanje nove enotnosti med Slovenci, ki jih je leta 2009 formuliral Janez Janša v zapisu Kultura življenja name- sto kulture smrti. Tudi sam bi postavil na prvo me- sto njegovo ugotovitev, da se je vse začelo z zahrbtnim napadom sil Osi na Jugoslavijo, s kruto okupacijsko politiko v okviru spopada, ki je zadobil svetovne razsežnosti. Sosedom, ki so to iz- peljali, smo ne le odpustili, tem- več smo na njihova grozodejstva v glav- nem celo pozabili. Med nami pozabe ni, prošenj za odpuščanje in odpuščanja pa je malo. / str. 4 S Aktualno 6. avgusta 2015 3 Govor Iva Jevnikarja na 27. romanju treh Slovenij 70 let po dogajanju, ki je spremenilo vse “tri Slovenije” SVETE VIŠARJE Foto JMP Tajnik Rafaelove družbe Lenart Rihar, Ivo Jevnikar in predsednik Zveze slovenskih izseljenskih duhovnikov Janez Pucelj (foto JMP) Msgr. Alojz Uran (foto JMP) Kristjani in družba6. avgusta 20154 Italijo je Slovenija uspela napisati skupno zgodovinsko poročilo o najbolj spornem zgodovinskem obdobju sosedstva, to je poskusila še s Hrvaško in Avstrijo. Ali Slovenci ne bi bili sposobni skupnega razmisleka o naših najbolj bolečih točkah? Da je bil upor proti krivičnemu napadal- cu, ki ti grozi z izničenjem, upravičen, je stališče, ki ga je takrat sprejela vsa Evropa. Le načini in skrb za posledice so bili ra- zlični. Da je vodstvo komunistične partije izko- ristilo narodovo stisko, da bi s krvavo re- volucijo izpeljalo svoje utopične načrte; da je pri tem prevaralo ljudi, ki so iskreno verjeli v nujnost upora iz narodnih ra- zlogov; da se je posluževalo podlih me- tod; da je s pretnjo smrti zahtevalo zase monopol odpora - brez upoštevanja vse- ga tega ne moremo razumeti bratomor- nega spopada. Pravzaprav bi morali proti prevari prvi protestirati tisti bivši borci, ki so se takrat odločali s čistimi nameni in so bili pote- gnjeni v vrtinec državljanske vojne. Samoobramba je namreč v stiski dovol- jena. Razpravljati pa se da o njenih obli- kah in okvirih. Po pobojih, ki so sledili Turjaku in Grčaricam od septembra do novembra 1943, je bilo verjetno “preveč prelite krvi”, da bi lahko prišlo do pomi- ritve. Nemci in nekateri njihovi po- močniki - kajti bilo jih je nekaj - pa so poskrbeli, da tudi v zadnjih mesecih pred koncem vojne protikomunistični tabor ni zmogel dejanja, ki bi za- hodnim zaveznikom pokaza- lo njegovo pravo razpoložen- je, pa čeprav je vodstvo stalno zagotavljalo, da je “z Londo- nom” vse urejeno. Zakaj naj bi bilo protikomu- nistični strani težko priznati, da so vodilni storili tudi na- pake in da so bile razne obli- ke samoobrambe izhod v sili, po takratnem spoznanju manjše zlo v izjemni stiski? Saj nihče ni bil rad na domo- branski prisegi, ne glede na pravni pomen, ki ji ga pripi- sujemo, in Narodni odbor je pred koncem vojne pomen- ljivo spremenil domobran- cem ime v Slovensko narod- no vojsko ter ji določil svoje vodstvo. A z nasiljem je nekdo kot prvi začel in “prepad kliče pre- pad”. Nasilje, sicer v različnem obsegu, je bilo potem na obeh straneh, vendar za grozovite povojne poboje razoroženih in zvezanih vojakov ter civilistov ni ustreznih primerjav. “Ali bo leto 2015, leto 70-letnice konca vojne, a tudi pobojev, v celoti leto ločenega spominjanja, ali bomo zmogli korak naprej v medsebojnem razume- vanju na dolgi poti sprave”? S tem vprašanjem sem lani končal poseg na Turjaku. Moram ugotoviti, da korenitih spre- memb v tem letu – ki se sicer še ni končalo, a obletnice so mimo, – ni bilo, da so se v marsičem ponovili stari vzorci “proslavljanja osvoboditve”, vendar je prišlo tudi do nekaterih novih oblik dia- loga in združevanja, do nekaterih televi- zijskih, knjižnih, spominskih, študijskih spodbudnih korakov naprej. Povojnega časa v matici pa seveda ne smemo ocenjevati zgolj po teh vidikih. Čeprav je vse obvladovala enoumna par- tija s sedežem v Beogradu, torej z močno srbsko dominanco, sta se slovenska sa- mobitnost in državnost v drugi Jugosla- viji okrepili. Zanimivo je, kako je to že zgodaj, 26. oktobra 1958, tri dni pred smrtjo, v govoru za rojake v New Yorku ob 40-letnici slovenske ločitve od Avstrije z dne 29. oktobra 1918 priznaval znani duhovnik, časnikar in politik Alojzij Ku- har. Opozoril je tudi na napredek na več področjih, pa čeprav je okoli Slovenije in v prihodnosti videl veliko črnega, ki nas k sreči ob razpadanju komunizma in Ju- goslavije ni zagrnilo. Večji del Primorske, a brez glavnih mest, se je v letih 1947 in 1954 združil z mati- co, ki je dobila tudi košček jadranske obale, pa čeprav ne tistega, ki je bil izvir- no slovenski. Slovenski duh je vsem za- prekam navkljub seveda rojeval tudi po- zitivne sadove na kulturnem, družbe- nem, gospodarskem področju. Preganja- na Cerkev je pri ljudeh uživala doslej ver- jetno največji ugled, ki so ga zadnja leta potrošništvo in nekatere napake, žal, pre- cej načeli. Iz vztrajanja vernih in demo- kratično mislečih, iz dela pisateljev in kulturnikov, iz upora proti “skupnim je- drom” in centralističnim skominam, iz alternativnih mladinskih gibanj, neka- terih revij in drugega se je postopoma ro- jevalo mogočno gibanje, ki je ob “afe- rah”, ki so jih sprožali Nova revija, Mla- dina, aretacija četverice, Odbor za var- stvo človekovih pravic, Društvo sloven- skih pisateljev in nato nova politična gi- banja, preraslo v “slovensko pomlad”, prve večstrankarske volitve, vlado Demo- sa, osamosvojitev in ubranitev nove države pred jugoslovanskim vojaškim napadom, novo ustavo, mednarodno priznanje in vključitev v Organizacijo združenih narodov (22.5.1992), NATO (29.3.2004) in Evropsko zvezo (1.5.2004) ter ukinitev formalnosti ob prehajanju državne meje. Demokratizacija in osamosvojitev sta po- stala izjemna, pozitivna mejnika tudi za Slovence v zamejstvu in po svetu. Še ved- no so namreč aktualne točke iz Sloven- ske deklaracije oz. “Koroščevih punkta- cij” iz leta 1932, da je glavnemu delu na- roda, ki živi v svoji državi, postavljena naloga, da dela za obstoj in razvoj celot- nega slovenskega naroda, zato si mora priboriti tak položaj, da bo neprestano služil kot privlačna sila za vse ostale dele naroda, živeče v drugih državah. Uspešnost in ugled Republike Slovenije veljata več od sicer potrebnih finančnih podpor. Demokratičnost matice razo- rožuje predsodke sosedov. Vendar ti pro- cesi niso hitri. Skrb matice za zamejstvo je eden izmed pogojev za ohranitev manjšinske narod- ne skupnosti. Povezanost z matico oz. skrb matice za manjšino pa bi morali biti v času, ko ni več ne ideoloških ne biro- kratskih zaprek, veliko večji. Državne oblasti in slovenska diplomacija gotovo imajo manjšinsko vprašanje za eno iz- med svojih prioritet, vendar bi si upal reči, da je med ljudmi so-čutenje s Slo- venci zunaj državnih meja odločno pre- nizko. Tudi tu bi morali bistveno krep- kejšo vlogo odigravati šolski sistem in mediji. Za utrjevanje skupnega sloven- skega prostora v zavesti in praksi je po- trebno veliko bolj sistematično in načrtno delo. Vsekakor je demokratizacija matice pri- nesla enakopravno obravnavo Slovencev v zamejstvu, brez ideoloških zaposta- vljanj ali privilegijev, čeprav so posledice drugačne polstoletne politike še vedno opazne. Odpadlo je tudi rovarjenje Ud- be. Na ohranjanje in razvoj manjšinskih na- rodnih skupnosti poleg povezanosti z matico seveda vplivajo še drugi dejavni- ki. V prvi vrsti lastna zavest in volja do življenja, nato še odnos večine oz. domi- nantne skupnosti do manjšine. Zlasti v zadnjih letih se je tem klasičnim dejav- nikom pridružila globalizacija, ki jih pre- sega, pa naj gre za gospodarske razmere, ki usmerjajo selitve zaradi študija in dela, ali pa za miselne vzorce, ki prihajajo od bogvekod in nas preplavljajo kljub našim drugačnim naporom. Če je med novimi miselnimi vzorci več posluha za strpnost in enakopravnost, so med njimi tudi taki, ki pospešujejo površin- skost, nevezanost na korenine in relativi- zem. Zavest in življenjska volja nista dani sami od sebe, segata tudi na področje vrednot, ki jih je treba gojiti in kre- piti. Ne sme nam biti nerodno govoriti o lju- bezni do našega jezika in kulture. Naravno mora biti, da s poseb- no skrbjo gojimo svojo zgodovino in si dosled- no prizadevamo za uveljavljanje naših na- rodnih pravic. Slovenci, ki živimo v za- mejstvu, nismo samo jezikovne, temveč smo narodne skupnosti, ki so deli slo- venskega naroda, obenem pa seveda tudi deli širših, mešanih krajevnih in držav- nih družb. Slovenci v Italiji nočemo biti “slovensko govoreči Italijani”, temveč za- vedni slovenski državljani Italije in Evro- pe. Položaj slovenskih manjšin kljub vsej živahnosti ni razveseljiv. Koroška je po državni pogodbi iz leta 1955 in odhodu zavezniških zasedbenih sil kmalu okusila moč starih protisloven- skih sil. To se je pokazalo na področjih šolstva, Cerkve, odrekanja pravic in družbenega pritiska, ki je uradno število Slovencev z ljudskimi štetji pripeljal do zadnjih neverjetno nizkih številk (leta 2001: 12.586), čeprav se je ozračje z leti izboljšalo, čeprav je škofijska sinoda ure- dila jezikovna razmerja v Cerkvi, čeprav je s slovensko gimnazijo nastal močan kader zavednih izobražencev, čeprav manjšina lahko računa na za- vezništvo akademskih krogov, a tudi Ustavnega sodišča, čeprav narašča število otrok, ki jih starši prijavljajo k dvojezične- mu pouku in so prosvetna društva ter ustanove živahno delavni. Slovenci v Italiji smo prešli ve- liko obdobij prizadevanj za pra- vice in veliko frustracij: boj za meje, boj za ohranitev Svobod- nega tržaškega ozemlja, boj za pravičen posebni statut dežele Furlanije Julijske krajine (po vzorcu Tridentinske – Južne Ti- rolske), boj za globalni zaščitni zakon. Dodati je treba šoke, kakršni so bili, na primer, divji spor med našimi levičarji, zvestimi večinsko Vidaliju in Stalinu ali pa Titu v času informbiroja, tradicional- no razdeljenost tako naše civilne družbe kot politike, favoriziranje matičnega režima le sebi zvestih pripadnikov manjšine, izkrvavitev Benečije zaradi iz- selitve velike večine domačinov, sistema- tično spreminjanje etnične sestave ozemlja, zlasti na Tržaškem, zaradi razla- stitev in umetnih naselij beguncev iz Istre. Zapletena zaščitna določila, ki smo jih dočakali leta 2001, ko je bila naša skup- nost že zelo utrujena od vsega tega in več kot zdesetkana, se uveljavljajo - in jih tu- di sami uveljavljamo - dokaj počasi. Sožitje z večino se je res zelo izboljšalo, vendar bi res kvalitetno spremembo pri- nesel vsaj prostovoljni pouk manjšinske- ga jezika na šolah večine. Dokler v istih četrtih in vaseh eni razumemo oba kra- jevna jezika in imamo torej dostop do medijev, kulture, čutenja “drugega”, dru- gi pa razumejo le svoj jezik, ni prave ena- kopravnosti. Ravno v zadnjih letih pa na političnem področju doživljamo Slovenci v Italiji ze- lo hudo “kolateralno škodo” zaradi številnih reform, ki so se jih lotili na deželni in državni ravni. Ustavne, uprav- ne in volilne reforme odpravljajo nekatera iz- voljena telesa, kot so ra- jonski in pokrajinski sveti, izvotljujejo pri- stojnosti občin in jih si- lijo v nenaravne pove- zave, onemogočajo sa- mostojni volilni nastop slovenske zbirne stran- ke, prepuščajo možnost izvolitve v parlament dobri volji največjih strank v državi. Manjšina, ki ni subjekt tudi v politiki, pa drsi v folkloro. Vsaj upati je, da ta škoda ni nalašč hotena, čeprav gluhost ob toliko opozorilih seveda prinaša od- govornost. A kaj, ko vodilni slovenski ka- dri, ki delujejo v večinski levosredinski Demokratski stranki, ki reforme načrtuje in izvaja, molčijo, ali celo ploskajo. Dežela Furlanija Julijska krajina si je pred nekaj dnevi dovolila celo izsiljevanje ene izmed dveh naših glasbenih šol, ki jih uradno priznava zaščitni zakon, z izgla- sovanim določilom, da bo prejela prispe- vek za premostitev sedanje finančne sti- ske, če se bo združila z drugo šolo. Predolgo bi bilo opisovati še druge vidike življenja slovenskih manjšin – Madžar- ske, avstrijske Štajerske in Hrvaške se sploh nisem utegnil dotakniti. Ti vidiki so polni luči in senc, razveseljivih in žalostnih podatkov. Za Kanalsko dolino tu pod Sv. Višarjami smo na primer ob predstavitvi zadnje knjige župnika Maria Garjupa v Ukvah in pa na nedavnem Srečanju pod lipami, ki je bil v Gorici po- svečen Kanalski dolini, slišali, da sloven- stvo v njej postopoma izumira. V Be- nečiji, ki je po vojni okušala samovoljo tajnih polvojaških organizacij, ki so se imele za branilce Zahoda pred “slovan- skimi komunisti”, in Reziji so po neka- jletnem premoru spet na delu nekateri domačini, ki se trudijo dokazovati, da so- dijo v posebno skupnost, ki nima nič opraviti ne s Slovenci ne s slovenščino. Četverna zlata maša sedanjih beneških čedermacev nas polni s čustvi hvaležno- sti, a tudi zaskrbljenosti, ker nimajo naslednikov. Je pa povsod med našimi ljudmi tudi veliko lepe- ga. O tem pričajo tudi, če ostajamo v Benečiji, no- vosti glede šolstva, so- dobnega muzeja Sloven- sko multimedijsko okno, medijev in nenazadnje Planinske družine Be- nečije, ki je tu prisotna z lepo skupino članov. Benečija je tipična dežela izseljevanja, ki je bilo tu- di politično spodbujano, da bi se doline čim prej izpraznile. A izseljevanje je zadnja leta ponovno postalo trpka značilnost slovenske družbe. “Tretja Slovenija”, Slo- venija v svetu, se je po drugi svetovni voj- ni zelo okrepila. Najprej s politično emi- gracijo, ki je znala po letih skupnega bi- vanja v begunskih taboriščih Avstrije in Italije in s pomočjo elitnih kulturnih, verskih in političnih delavcev ter vrhun- skih izobražencev poustvariti Slovenijo v malem po svoji meri zlasti v Argentini, a tudi v Clevelandu, Torontu in drugih središčih. Rojaki v Argentini odklanjajo oznako “slovenski čudež v Argentini”, češ da ne gre za čudež, temveč za sad velikega idea- lizma, zvestobe, zavesti pričevanjskega poslanstva in trdega prostovoljnega dela. Pogled na opravljeno pot kljub temu vzbuja izjemno občudovanje. A čas dela svoje, v Severni Ameriki se jezik izgublja, v Argentini ostaja na zavidljivi ravni tudi v tretji generaciji, a brez šolanja v do- mačem okolju zlasti humanistični pokli- ci ne morejo rojevati sadov, kot bi jih v domovini. Poglavje zase je Avstralija, polna Tržačanov in Istranov, in spet drugačne so razmere v zahodni Evropi. V času za- hodnega gospodarskega čudeža se je “Slovenija v svetu” najbolj razbohotila ravno tam, saj se spominjate aforizma Žarka Petana: “Proletarci vseh dežel, združite se; zbirno mesto je Zahodna Nemčija”. In tudi med temi izseljenci, tako kot pri prej omenjenih skupinah, so pri ohran- janju zavesti in skupnosti glavno vlogo odigrali slovenski duhovniki, tudi tisti duhovniki, ki so skupno z zavednimi lai- ki, takrat še povezani v Svet slovenskih krščanskih izseljencev v Evropi, 6. avgu- sta 1989 priredili tu na Sv. Višarjah prvo tako vseslovensko srečanje, ki je danes prišlo do 27. izvedbe. Zdaj je, kot rečeno, na vrsti nov val izsel- jevanja, ki je morda manj trajno, a zaje- ma tudi najbolj študirane mlade ljudi, kar je za domovino velika izguba. Ravno tako zajema mlade zamejske Slovence. Znova se postavlja vprašanje, kako ohranjati povezavo z vsem tem živim narodnim kapitalom, za kar se, na primer, trudi Svetovni slo- venski kongres, a je tudi prven- stvena naloga države. Tako se vračamo na že izraženo misel. Od vas, ki živite v osrednji Sloveniji, Slovenci, ki živimo v za- mejstvu in zdomstvu, pričakuje- mo, da čim bolje uredite domače razmere in posredno ter nepo- sredno pomagate ostalim delom naroda. Mi bomo vztrajali in de- lali za Slovenijo, naš “dom brez mej”, pri čemer pa se ne želimo čutiti kot nekaj posebnega. Dobro vemo, koliko je bilo razočaranj, a gledano iz zgodovinske perspektive se stvari počasi le premikajo. Za črnoglede smo imeli ti- ste, ki so opozarjali, da bo za izhod iz 50 let enoumja potrebnih 50 let. Po tem računu bi bili zdaj šele na polovici poti do normalne družbe. Potrudimo se, da se ta čas skrajša! Z S 3. strani 70 let po dogajanju ... Janez Pucelj in Zvone Podvinski (foto JMP) Foto JMP Foto JMP Kristjani in družba 6. avgusta 2015 5 e malo se bomo zaustavili pri eko- nomiji, tudi v povezavi z družbe- nim naukom Cerkve (DNC), saj se v teh tednih veliko govori in piše o tem. Še enkrat ponovim, da sam nisem no- ben strokovnjak na tem področju, ven- dar me vseeno stvari zanimajo in skušam kaj prebrati ter razmisliti ob za- pisih tistih, ki so strokovnjaki. Odzivi ti- stih, ki se s temi področji ukvarjajo, so bili dobri, dobil sem tudi nekaj spod- bud. Za podlago nam bo tokrat zapis, ki ga je napravil Giovanni Passali, predsed- nik združenja “Associazione Coperni- co”, ki ima večdesetletne izkušnje na po- dročju financ, saj načrtuje programe in sisteme prav za področje visokih financ, kakor ga poenostavljeno imenujemo. Takole pravi: “Ni nobenega dvoma o dej- stvu, da je sodobni svet v zadnjih petde- setih letih najprej predložil, potem pa sledil modelu rasti, ki ni upošteval člo- veških meja in skupnega dobrega. Na začetku se je zdelo, da bi vse lahko šlo skupaj, ko pa je postalo jasno, da tako ne more biti, je žal prevladala moč tistih, ki so imeli osebne interese, in je ostal brez moči tisti, ki se je razdajal za skupno dobro. Sedaj smo na točki, ko se skupno dobro jemlje narodom v imenu uravna- vanja bilanc in/ali zato, ker je treba plačati dolgove, kar se zdi, da je postalo že dogma, ki je nad vsakim drugim za- konom”. O vsem skupaj se lahko kar strinjamo in nam je vsem na očeh, po- tem pa Passali nadaljuje s tem, da se ozre v zgodovino, saj je to tudi po njegovem prepričanju potrebno, da bi prav razbrali sedanji čas, v katerem živimo, in to, kar se dogaja. Treba je gledati ne le močno nazaj v zgodovino, kjer so se razvili razni ekonomski nauki, kot je, recimo, tudi ti- sti Johna Maynarda Keynesa, temveč se je treba ozreti tudi na ti- sto nekoliko bližnjo ekonomsko zgodovi- no, da bi razumeli, pri čem smo danes. Mar- sikdo vali velik del krivde za aktualno kri- zo na Keynesianski nauk oz. “na dejstvo, da so se države za- dolžile, da bi izplačeva- li plače ubogim brez- delnežem, in so strli ekonomijo tako, da so vzeli denar bogatim prek davkov”. Tako je ena od komentatork dejala, kako socialde- mokratsko-keynesianska država plačuje javne uslužbence, ki ne proizvajajo do- brin, z denarjem davkov, ki jih plačujejo proizvajalci dobrin … prerazporediti bo- gastvo v teoriji pomeni vzeti bogatim, da bi dali revnim, v resnici to pomeni vzeti tistim, ki delajo prek davkov, da bi dali tistim, ki ne delajo prek javne pora- be … Keynes je pozival vlado, naj zniža vrednost denarja, da bi tako spodbudili investicije. Ravno preveliko znižanje vrednosti denarja, ki ga je spodbudila Federal Reserve leta 2001, pa je bila tista, ki je v ZDA sprožila zadolžitveno nevihto … Nihče naj se ne slepi, da se lahko gre naprej v nedogled z nekaznovanim za- dolževanjem – težava javnega dolga je v tem, da je treba prej ali slej tega plačati v celoti, vse do zadnjega centa. Takrat pa imamo Grčijo”. V tej rekonstrukciji pa je marsikaj, kar ne gre. Od 2. svetovne vojne do danes sta zlasti dva dogodka močno zaznamovala monetarno in fi- nančno arhitekturo, kakor nam pove Passali: “To sta bila sporazum v Bretton Woodsu iz leta 1944 in ukinitev tega sporazuma leta 1971. S tem sporazu- mom so opustili kynesianske zahteve v prid tistim, ki jih je izrazil ameriški eko- nomist Harry Dexter White (medtem ko je Keynes zastopal Veliko Britanijo). Ra- zlog je preprost – Keynesov načrt je bil uravnotežen in je predvideval kompen- zacijsko zbornico, ki bi uravnavala kre- ditna (in dolžniška) razmerja med državami, medtem ko je model, ki ga je predlagal White, bil neuravnotežen v prid ZDA, saj je predvideval, da bi vse valute drugih držav lahko bile zamenjane v do- larsko valuto po stabilnem menjal- nem razmerju, dolarje pa bi se da- lo menjati v zlato (spet po stabil- nem menjalnem razmerju). Seveda so ZDA lahko vsi- lile svoj model za- radi dejstva, da so bile velika zmago- valka vojne in hkrati država, pri kateri so se zadolžile mnoge države, ki so prav tako bile zma- govalke. Ekonomist White je bil tudi ve- liki avtor ustanovitve Mednarodnega monetarnega sklada in Svetovne banke. Glede na to, torej, da je s sporazumom v Bretton Woodsu bil keynesianski model zavržen, je obtoževanje Keynesa za po- lomijo današnje krize (ki se je sprožila kar šestdeset let po njegovi smrti!) stvar, ki je popolnoma izven resničnosti. Spo- razum v Bretton Woodsu ni mogel de- lovati in ni mogel trajati, ker je prak- tično položil svetovni denarni nadzor v roke ZDA in zato ker količina zlata v ob- toku ni mogla biti zadostna, da bi pokri- la ves denar v obtoku. Povečanje denarja je bilo nujno potrebno, da bi lahko pod- prli ekonomsko rast ZDA in sveta, že v 60. letih pa so vsi vedeli, da na svetu ni bilo dovolj zlata, da bi pokrili denar v obtoku. Ko je ameriški predsednik Ni- xon leta 1971 javno oznanil, da bodo ZDA nehale zagotavljati menjavo dolar- jev z zlatom, ni napravil nič drugega, kot da je odkrito in uradno naredil tisto, kar so vsi vedeli – ni bilo dovolj zlata za ves denar v obtoku. Od takrat je cena zlata v dolarjih začela rasti, isto pa se je zgo- dilo tudi z menjalnimi tečaji, ki so jih do tedaj vzdrževali stabilne, zahvaljujoč se nenehnim intervencijam centralnih bank”. Toliko za pokušino, prihodnjič pa nadal- jujemo s še nekoliko zgodovine, da bi ra- zumeli, kje smo, potem pa bomo pogle- dali, skupaj s Fassalijem, kaj lahko do- prinese DNC, videli pa bomo tudi, kaj nam v tem oziru sporoča sveti oče Frančišek, zlasti po apostolski spodbudi Evangelii Gaudium. Andrej Vončina Š rančiškan p. Pavle Jakop, župnik v cerkvi Marijinega oznanjenja v Ljubljani ali, kot pravimo, pri frančiškanih na Tromostovju, je doslej pripravil kar štiri pesniške zbirke: prvo leta 1993 z naslovom Zlati prah tlečega upanja, drugo Kamni bivanja – 2003, tretjo Ostajam pri Tebi– 2011 in letos (2015) novo z naslovom Potapljanja. Pesniške zbirke, ki jih pripravijo duhovniki, navadno spadajo med religiozno liriko, s katero se mi Slovenci srečujemo velikokrat. Lirika p. Pavleta odkriva razsežnost sodobne vernosti drugače, kot smo je bili navajeni pri podobnih pesnikih, ker posredno posega v bistvenost krščanstva. Ko smo z Bogom, pomeni, da imamo občutek bližine človeka v vsej njegovi tragičnosti, ranjenosti, a v hkratni odprtosti za premestitev med seboj in Teboj ali med bralcem – nami – in Bogom. V razmiku večnosti sta dva pola: človek in Bog, ki se F Ekonomska kriza in izhod iz nje (1) Ni vsega kriv Keynes … Ob pesniški zbirki p. Pavleta Jakopa Potapljanja Premišljevanje o treh petih mašah Maša na play-back okojni duhovnik, ki je na vipavski gimnaziji še v času komunizma vestno poučeval italijanščino, je semeniščnikom rad z židanim nasmehom pripovedoval, kako je neki tržaški župnik kupil gramofon in namesto zbora na koru vrtel kar plošče z izbranim petjem. Smejali smo se, hkrati pa se nam je to zdelo nezaslišano, mogoče celo pohujšljivo. Tisti časi so seveda že davno mimo. Tudi Marijana Hrvatina (1922-1991), ki se je tega spominjal, že dolgo ni več med nami. A vendar postaja gramofon pri maši spet aktualen. V zadnjih tednih sem bil pri treh petih mašah, ki so mi dale precej misliti. Zelo rad zaidem kdaj pa kdaj k maši v rodne Šturje na Vipavskem. Zadnjič, neko julijsko nedeljo ob desetih. Ljudi je bilo precej. Klopi so bile praktično polne, med obiskovalci pa je bilo za današnje čase razmeroma veliko mlajših obrazov. Res je, ko sem skupaj kot mulec hodil k maši, je bilo drugače. Otrok je bilo toliko, da je bil ves prostor pod oltarjem poln. Le redki otroci so imeli srečo, da so lahko sedeli. Danes teh problemov s prostorom kajpada ni več. A vendar se zdi, da je upad obiska bistveno manjši od slovenskega povprečja. Z začetkom maše pa se je cerkev sv. Jurija napolnila do zadnjega kotička. Z glasom. Ubrano in glasno petje, da ga je bilo z veseljem poslušati. Saj vem, petje v Šturjah je bilo ubrano tudi v mojem otroštvu, a takrat ga nekako P nisem opazil. Pa tudiprimerjati ga nisem mogel spetjem drugih pevcev po Vipavskem in Primorskem. Šturci so v nekem smislu razvajeni zaradi dolgoletnega kakovostnega petja. Šturska maša je obenem glasbeni dogodek. Teden dni kasneje sem bil pri maši v koprski stolnici. Materi vseh cerkva med Triglavom in Dragonjo. Istra se seveda ne more pohvaliti s takim obiskom maš kot Vipavska. Posebej poleti ne, ko se marsikomu očitno zdi, da je na počitnice odšel tudi – Bog. Tokrat ni bilo župnika, pa tudi oba organista sta zaradi bolezni umanjkala. Peščica vernikov se je zato samo spogledovala in skomigovala z rameni, da tokrat petja ne bo. Se pač zgodi. Tudi v katedrali – materi. A je petje vendarle bilo. Najprej je kar na suho začel peti mašnik. Kot Vipavec po rodu brez petja verjetno niti ni mogel. Eden od pevcev pa je med nedeljnike razdelil pesmarice in povabil k petju. In smo prepevali. Malce ubogo, a s srcem. Potem pa je eden od starejših ministrantov med klopmi nekoga zagledal in stopil do njega. V nekaj minutkah smo ga uzrli za orglami in tudi zaslišali. Vsem nam je bilo všeč, da se je tiha maša spremenila v lepo, odpeto mašo. Kajpada, ne tako ubrano kot v Šturjah, da ne bi kdo kaj takega utegnil pomisliti. Tudi tretjo nedeljo zapored smo bili pri peti maši. V nekem mestu globoko v Furlaniji, kjer ne le ne najdemo več Slovencev, ampak je tudi Furlanov zelo malo, smo bili pri edini nedeljski maši. V katedrali, ki pa ji v resnici tako samo rečejo, saj ne gre za resnično stolnico, je bilo ljudi bolj za vzorec. Otroka nobenega, razen mojih. Ob koncu maše jih je bil župnik tako vesel, da je vsakemu dal “čokolatin”. Zelo prijazno. Kljub zelo visoki povprečni starosti pa je petje pri maši vendarle bilo. In to z orglami. Prav glasno in lepo. Zelo pomaga ozvočenje, pomislim najprej. A že malo zatem vidim, da so orgle zaprte in da ne morem ugotoviti, kje stoji tista skupinica pevcev, ki vodijo petje pod vodstvom lepega soprana. In kmalu ugotovim, da je tržaška zgodbica vrlega duhovnika Marijana Hrvatina spet aktualna. Petje pri maši je bilo posneto. Maša na play- back. Tino Mamić dogajata in dogodita tudi v odrešenjski pesniški besedi. Branje takšne lirike, tudi pri p. Pavletu, ni stvar sa- me literarnozgodovinske metode, ampak je bolj stvar postmodernega branja duhovne lirike, ki je in ostaja miselna (raz- mišljujoča). Pozna se, da je tokrat lirika p. Pavleta nastajala v duhu časa, ki je pokoncilsko krščanski. Zato p. Pavle v svoji zadnji pesniški zbirki Potapljanja izpoveduje: “Da, še lahko verujem, Gospod, / in sezu- vam čevlje z nog, / kajti člo- vek ostaja sveta zemlja, / kjer se mi Ti razodevaš, / kjer vedno znova trpiš in umiraš, kjer Tvoja ljubezen zmaguje z življenjem”! Ob prebiranju njegove poezije začutimo v globini mistične prvine, istočasno pa ne želi zapustiti trpečega zemljana. Njegova poezija se ne naslaja v trpljenju, temveč zaznava, da Božja svetloba je. Rad se poigrava z mojstrsko izoblikovano lepoto besede, s katero nam sporoča, da tudi nas Nekdo pričakuje v naši samoti. Zanimiva je misel iz spremne besede: “Res je, da vsak od nas odide ob svojem času, a za njim zazeva praznina, ki jo je težko zapolniti! Prav zato rada berem molitve, ki presegajo tukaj in zdaj in v katerih se p. Pavle povezuje s svojimi ljudmi “onkraj reke” ter tako posega v neizprosen občutek osamljenosti... ” Pa še to: p. dr. Edi Kovač, drugi pisec spremne besede, pravi: “Njegove pesmi so pričevanje o lastnem življenju, v katerem mu tudi vsakodnevna opravila postajajo življenjska in duhovniška daritev – ljubezen…, zato mu nič ne ostaja tuje. Zdi se, kot da bi uresničeval spodbudo, ki mu jo je v mladeniški dobi dal priljubljeni teološki profesor dr. Janez Janžekovič: 'Ne boj se ne greha ne svetosti, napij se svobode'”! Knjigo je izdala založba Družina v Ljubljani. Ambrož Kodelja P. Pavle Jakop Goriška6. avgusta 20156 bjavljati dokumente in knjige o naši polprete- kli zgodovini je danes še kako pomembno, da se do- godki iz preteklosti ne bi pona- vljali. O tem je prepričan Igor Omerza, politik in ekonomist, ki je v zadnjih letih zaslovel kot av- tor uspešnic, ki črpajo vsebine iz dokumentov Udbe. Arhivi so po- membno orožje, je dejal. Doslej je razkril na stotine novih, prvič objavljenih dokumentov, ki so vsem na razpolago že od leta 2006, pa čeprav “etablirani zgo- dovinarji” ne segajo radi po tem “fantastičnem bazenu”... V četrtek, 30. julija, je bil Omer- za v Kulturnem centru Lojze Bratuž gost “srečanja pod lipa- mi”, ki ga je v sodelovanju s kul- turnim hramom organiziral Krožek Anton Gregorčič. Večer, ki ga je moderiral urednik tržaške Mladike Marij Maver, je bil posvečen knjigi Veliki in dol- gi pohod Nove revije, ki je letos izšla pri celovški Mohorjevi. Gre za zajetno publikacijo o tem, ka- ko je služba državne varnosti od vsega začetka spremljala delo uredništva Nove revije in ob- veščala partijski vrh. Knjiga je posebno zanimiva, je dejal Ma- ver, ker govori o tem, “koliko ko- lobocij je bilo treba”, da je Nova revija nastala. Avtor opisuje pre- digro k Novi reviji v letu 1979, pobudo in nastajanje revije v ob- dobju 1980 - maj 1982 ter njeno izhajanje do marca 1990. Oktobra 1979 je t. i. Uprava za analitiko, nekak podaljšek Udbe, slovenske tajne politične polici- je, v dokumentu zapisala, da Da- mitrij Rupel poskuša ustanoviti novo literarno revijo. “Zanimivo je, komu je bila namenjena ta informacija”, je opomnil Omer- za; dobili so jo namreč: Viktor Avbelj, France Popit, Milan Kučan, Stane Dolanc, Anton Vratuša, Mitja Ribičič, Janez Zemljarič, Franc Šetinc, Stane Markič, Sergej Kraigher, Andrej Marinc, Jenez Vipotnik in Lud- vik Golob. Prvih sedem je bilo ali je sodelovalo v tajni politični policiji, VOSU ali OZNI ali Udbi ali Kosu. Maja 1980, takoj po Ti- tovi smrti, je Tine Hribar začel pripravljati predlog za revijo, na- to so začeli zbirati podpise. Ko so zbrali 60 podpisov uglednih slovenskih kulturnikov, so se 10. junija 1980 doma pri Ruplu zbrali še Niko Grafenauer, Tine Hribar, Andrej Inkret, Svetlana Makarovič in Boris A. Novak. Malenkostno so revidirali Hri- barjev tekst in sestavili spremno pismo. Spomenka Hribar je ne- sla na pošto spremno pismo in desetstranski predlog s podpisi ter poslala, kot prvemu naslov- niku, Mitji Ribičiču in še šestim drugim naslovnikom. Sledilo je dvoletno rojevanje: “V žival- skem svetu ne poznamo tako dolgega rojevanja”... Omerza to “mukotrpno nastajanje revije” opisuje na 95 straneh. Pobudni- ki so bili zelo spretni: “pokrili so se” s 60 uglednimi imeni in par- tija ni mogla samo zamahniti z roko. Na neki način se je morala s tem spoprijeti. Bila so 80. leta, Tito je umrl, “stvari so se počasi rahljale, niso bila več svinčena 70. leta”. Delo je 26. junija 1980 objavilo celoten predlog za novo revijo, a brez 60 podpisnikov; O objavili so imena le šestih pod- pisnikov spremnega pisma. Franc Šetinc, takrat sekretar Slo- venske komunistične stranke, je naročil Delu, “da je pomembno napraviti distinkcijo med vsemi 60 podpisniki in tistimi šestimi med njimi, ki so podpisali in po- slali spremno pismo. To je par- tijska metoda diferenciacije, raz- bijanja homogene skupine”. Ker so novorevijaši že takrat imeli dokaj dobre stike s srbskimi in- telektualci in mediji, je paradok- salno, da je prvi časopis, ki je ob- javil 60 podpisnikov za najpo- membnejšo slovensko nacional- no revijo, srbski, v Beogradu. “V Ljubljani jih ni bilo mogoče ob- javiti”. Prvega oktobra 1980 so podpi- sniki dobili močnega zaveznika, pobudo je namreč soglasno podprlo Društvo slovenskih pi- sateljev. “Tudi komunisti v društvu so jih podprli”. Ime No- va revija je Omerza prvič našel v udbovskem dokumentu marca 1981, ki govori o ljubljanskem obisku nemškega časnikarja Hei- ka Flottaua. “Prvo uporabo tega imena vidimo pri Udbi”. Nastajajoči reviji je režim pov- zročal neprestane težave. Tik pred izidom je aprila 1982 Udba poročala, da namerava ured- ništvo objaviti v prvi številki šest pesmi srbskega pesnika Gojka Djoge, ki je bil obsojen zaradi zbirke Vunena vremena, ocenje- ne kot grob napad na Tita in po- litični sistem. Dne 21. maja 1982, teden dni pred izidom re- vije, je bil sestanek režimcev, po- litikov, tožilcev in šefa Udbe, sklican zaradi izida Nove revije. Na sestanku so sklenili: ured- niški odbor je treba opozoriti, da se revija s tako vsebino predsta- vlja kot opozicijska in do nadal- jnjega je treba zadržati njeno raz- pečevanje. Nekaj dni kasneje je Cankarjeva založba na tiskovni konferenci predstavila prvo šte- vilko. Tine Hribar je poudaril, da revija razpira nove razsežnosti slovenski kulturni politiki. Drugo poglavje Omerzove knji- ge govori o reviji, ki je že izhaja- la. Na 85 straneh obravnava po- glavje “Od rojstva proti sede- minpetdesetki”. Muke režima glede revije so se namreč nadal- jevale, vsi ohranjeni dokumenti izžarevajo nejevoljo nad prispev- ki v reviji. V poročilu Udbe za le- to 1984 je daljši odlomek o novi članici uredništva, Alenki Puhar, ki da je meščanska desničarka. Novorevijaše so popredalčkali kot anarholiberalce. Julija 1984 je predsedstvo SFRJ “anarholibe- ralce predefiniralo v meščanske desničarje”. Januarja 1985 je Društvo slovenskih pisateljev or- ganiziralo javno tribuno o naro- du in kulturi: mnogi razpravljal- ci so močno razburili režim. No- vo revijo so v vrhu partije oz- načili kot “kačje gnezdo, ki za- struplja pisateljsko društvo in ce- lotno javnost“. Srbeli so jih tudi prsti, da bi ji odtegnili finance in jo tako uničili, je dejal Omer- za. Po dveh mesecih se je vrh partije sestal na zaprti seji in opravil hud verbalni obračun z NR. V začetku novembra 1985 je Ni- ko Grafenauer kot urednik po- slal več strokovnjakom pismo z anketo o vzrokih krize v Jugosla- viji. Te in druge dokumente je kmalu imel v mapi vrh partije: “Od Udbe do vrha partije je bila speljana utečena, a navadnim očem nevidna povezava”. Novembra 1985 so se v ljubljan- skem gostišču Mrak srečali no- vorevijaši in srbski akademiki, ki so jih “čuječi udbaši” tajno po- sneli s prisluškovalnimi napra- vami. Načelnik Udbe je le štiri dni po sestanku poslal predsed- niku slovenskih komunistov An- dreju Marincu 118-stranski zapis celotnega pogovarjanja. Ta je po- tem krožil v vrhovih partije po vsej Jugoslaviji. Prisluškovanje pri Mraku je Udba v splošnem poročilu za leto 1985 imelo za enega največjih uspehov v letu. Dne 20. junija 1986 je ured- ništvo revije poslalo sodelavcem vabilo s prilogo glede priprav na jesensko številko NR o sloven- skem narodnem programu. V re- snici je izšla v začetku leta 1987 in je nosila številko 57. V po- ročilu za leto 1986 piše Udba, da s pripravo prispevkov za sloven- ski nacionalni program krog no- vorevijašev prehaja “v odprto ponujanje svojih alternativ”. Večina spoznanj o sovražni ak- tivnosti in nakanah meščanske desnice je bila pridoblje- na s prisluhi, tajnimi preiskavami in sleden- jem, ki so omogočali “dokaj kvalitetno opera- tivno pokrivanje po- membnih srečanj”, še piše v poročilu. Najdaljše poglavje v Omerzovi knjigi obrav- nava analizo znamenite 57. številke NR, kaj vsega so razni segmenti režima počenjali okrog nje. Izšla je 16.2.1987, delovala pa je kot “politična bomba tako v Sloveniji kot v Ju- goslaviji”. Še isti dan, ko je izšla, se je zbrala pri Kučanu partijska ekipa in za pomoč pri razpra- vljanju - “še isti dan”! - dobila okrog 30 strani ekspertize Cirila Ri- bičiča. Omerza nima dvomov: CK-ju je neve- zane snopiče lahko do- stavila edinole Udba! Štiri dni po izidu revije je režim javno udaril: 20. fe- bruarja je Jože Smole, šef SZDL, na tiskovki kritiziral številko in odprl politično-medijski lov nanjo. Začele so sejati vse razne režimske skupine, od borcev do partije in socialistične zveze. Na jugoslovanskem federalnem partijskem predsedstvu 10. mar- ca je bil “najbolj strupen” Črno- gorec Vidoje Žarković, ki je dejal, da se je v nekaterih prispevkih 57. številke NR “izlila najbolj črna nacionalistična strast”, to je “antipatriotizem, to je sovražni napad na te- melje jugoslovanske so- cialistične skupnosti in na temelje naše revolu- cije”. Na seji predsedstva SRS je Andrej Marinc 1. apri- la 1987 ugotovil, da imajo opraviti s krogom ljudi, “ki je na naciona- lističnih, klerikalnih po- zicijah”, ki želijo raz- vrednotiti marksizem kot preživelo teorijo in metodo delovanja de- lavskega razreda, ki so nosilci nekega neokon- servativizma in antiko- munizma. Ta skupina pa ne deluje samo zno- traj Nove revije, ampak tudi navzven, izkorišča tribuno Društva sloven- skih pisateljev, deluje z metodami, ki objektiv- no pomenijo na neki način politično nevar- nost, je še dejal Marinc. “To je čista resnica”, je dodal Omerza. Udbaši so se prek kontrole telefona, pošte in pri- sluhov tudi razpisali o odnosu tednika Mladina do NR. Tudi o tem je govor v knjigi. Novorevijaši niso niti malo po- pustili. Za Grafenauerjem in Ru- plom je uredniške posle za šest mesecev prevzel Boris A. Novak, nato pa Jože Snoj in Spomenka Hribar ter Tine Hribar in Niko Grafenauer. “Kanonada novore- vijašev se ni ustavila”. Iz številke v številko so napadali živce slo- venski in jugoslovanski partiji, politični policiji in jugoslovan- ski armadi. V dvojni številki NR v juliju 1987 je namreč Blažičeva glosa o vojaškem vrhu izzvenela kot napad na JLA. Udba je imela smolo, ker so se pomembni sestanki novorevijašev pogosto do- gajali izven uradnih pro- storov revije ter v slučajno izbranih lokalih, so ugota- vljali decembra 1987 ud- bovci sami. O delovanju novorevijašev v letu 1987 so obsežno poročali politikom, kar je razvidno tudi iz nastopa šefa Udbe Tomaža Ertla aprila 1988 na sestanku notranjih mi- nistrov v Beogradu: slovenske- mu političnemu vrhu so dali o meščanski desnici 127 informa- cij, o Ruplu 34, o Spomenki Hri- bar 27, o Bučarju 47, Blažiču 20 itd. “Večina teh informacij je uničenih”. Pomembna je bila tudi dvojna številka NR januarja 1988 o ustavnih zadevah. Bila je zadnja, ki je povzročila obsežno reakcijo socialističnega režima. To ni po- sledica popuščanja Nove revije, temveč dejstva, da se je opo- rečniška fronta v prvi polovici leta 1988 neverjetno razširila in tako razpršila dolgoletni hudi pritisk na revijo: Mladina je “brutalno” napadla vrh armade, pisanje Tribune in Katedre se je radikaliziralo, v Evropskem par- lamentu je France Bučar imel “izdajalski” nastop, nastala je Koordinacija novih družbenih gibanj, izšli so spomini Staneta Kavčiča, ustanovljena je bila Slo- venska kmečka zveza, Janša je napovedal boj za oblast, prišlo je do afere JBTZ, do nastanka Veli- kega odbora itd. Fronta se je razširila in pritisk se je manjšal. Bolj se je bližal konec režima v Sloveniji, več gradiva so uničevali. Še najbolj so uničili zadnje gradivo. Nekaj so pustili iz 50. in 60. let, zadnja leta pa so “izjemno opustošena”. Dne 7. marca 1990 - “en mesec pred de- mokratičnimi volitvami”! - je Ivan Eržen, zadnji načelnik slo- venske tajne politične policije, ukazal masovno uničevanje ud- bovskega gradiva. Obvezno na- vodilo 30 centrom Udbe po Slo- veniji je zapovedovalo, da se to mora zgoditi do 1. aprila, torej “teden dni pred prvimi demo- kratičnimi volitvami”. Uničevali pa so še po 1. aprilu. Zadnji zapis je Omerza našel z datumom 4. maja 1990; obstaja slika s kon- vojem, ki je 7. maja nosil “razno režimsko gradivo” v papirnico, kjer bi ga spremenili v papirnato kašo... To se je zgodilo “10 dni pred nastopom Demosove vla- de”, ko je bil nov demokratični parlament že oblikovan. In “nihče ni za to nikoli odgovar- jal”. V arhivu danes ni mogoče najti obdelave FILOZOF (Tine Hri- bar), NEGATIV (Dimitrij Rupel), GRANIK (Niko Grafenauer), TIK- VEČ (France Bučar), FILOZO- FINJA (Spomenka Hribar), PRI- JATELJ (Andrej Inkret), KRITIK (Taras Kermauner), BLAŽ (Viktor Blažič) in na tisoče drugih nad- zorovancev, je dejal Omerza. Ni mogoče najti obdelave DEVIA- CIJA, to je spremljanje Nove re- vije, Mladine, Tribune, Katedre in Radia Študent itd. Prav tako ni mogoče najti obdelave LIPA: to je bil nadzor nad tržaškim Društvom slovenskih izobražen- cev. Pod različnimi imeni so bili kodno spremljani tudi nekateri zamejci. In vendar bi zaman iskali obdelavo JAMBOR ali LJU- BLJANČAN, t. j. nadzor nad Bo- risom Pahorjem; ali obdelavo MEŠČAN ali OSREDKAR, t. j. nadzor nad Alojzom Rebulo. “Našteval bi lahko do jutra”... Svoj veliki in dolgi pohod z vzpostavljanjem slovenske naci- je je NR zmagoslavno sklenila s 95. številko marca 1990, v kateri je 41 avtorjev obdelalo vsa rele- vantna področja prihajajoče slo- venske državnosti, je sklenil Igor Omerza. Kot avtor knjige, v ka- teri je bilo doslej še največ pove- danega o Novi reviji, je pre- pričan o pomembni vlogi revije, ki pomeni velik prispevek v for- miranju slovenske nacije in nje- ne zgodovine. Omerza je na večeru na kratko spregovoril tudi o knjigi Karla. Udba o Dragi, ki je pravkar izšla pri tržaški založbi Mladika in bo predstavljena v okviru jubilejnih 50. Študijskih dnevov Draga 29. avgusta ob 16. uri na Opčinah. “Karla je bilo ime, pod katerim so na skrivaj spremljali Drago”. Udba je namreč več desetletij pozorno nadzirala veliko njenih protagonistov, predava- teljev in vsebin, marsik- do je imel celo ozvočeno stanovanje. O Dragi so razpravljali tudi na sejah partijskega vrha in vod- stva Socialistične Repu- blike Slovenije. Čeprav so organizatorji do zad- njega skrivali imena pre- davateljev, “to ni dosti pomagalo”. En sam te- den po Dragi je Udba že imela v rokah zajetno poročilo, avtentičen iz- pis nekaterih predavanj. Knjiga bo štela 750 stra- ni. “Še dobro, da so večino materiala - pri- bližno 90% - uničili … Če 10% ohranjenega da 750 strani knjige, si lah- ko predstavljate, kaj bi bilo”... Na vprašanje Marija Ma- verja, čemu objave ud- bovskih dokumentov, je Omerza dejal, da po nje- govem prihaja do neka- ke restavracije, do popu- lariziranja nekdanjega režima, od samoupravljanja do delavske- ga upravljanja itd. “V Sloveniji je treba razkrinkavati, kakšen je bil ta režim. Ni dovolj na splošno reči, da je bil slab, da je imel po- litično policijo, da je strašno kršil človeške pravice itd”. Treba je čim več o tem pisati in to predstavljati javnosti, da o tem izvejo tudi pripadniki mlajših generacij. “To lahko usodno vpliva na našo prihodnost”. V demokraciji namreč lahko vsak piše, kar hoče: “Pripravlja se knjiga o tem, kako so komunisti prispevali k osamosvojitvi Slove- nije v letih 1985-1988... Zato je važno, da pišemo”! / DD Marij Maver in Igor Omerza (foto dpd) Igor Omerza O reviji, ki je razprla nove razsežnosti slovenski kulturni politiki SREČANJE POD LIPAMI Goriška 6. avgusta 2015 7 Daniela Puja “Po značaju sem taka, da se nikdar ne vdam!” POGOVOR starem središču Gori- ce, tik ob stolnici, točneje v ulici Marconi št. 9, je 2. julija letos odprla no- vo trgovino prijazna in ener- gična Daniela Puja. Na Go- riškem jo mnogi poznajo kot dejavno in simpatično članico v štandreškem društvu in žup- niji, veliko stikov pa ima tudi daleč naokoli. Ima namreč trgovino z orodjem za kleparje in mehanike. Smo v času krize, in vendar si ti v mestnem središču od- prla novo trgovino... To delo opravljam že 25 let. Delati sem pravzaprav začela že leta 1987, in sicer pri gospo- du Emilu Paulinu na Trgu sv. Frančiška v Gorici. Po treh le- tih, leta 1990, sem sama prev- zela trgovino; Paulin me je ve- liko naučil, ohranila sva dobre odnose. V vsem tem času sem se večkrat preselila. Bila sem tudi v Ajdovščini... Kako to? Za ta korak smo se odločili, ko je Slovenija leta 2004 stopila v Evropsko unijo. To sem naredila z nekaterimi prijatelji, ki jih že dolgo poznam. Zgodilo pa se je, da so nas v Ajdovščini, na božično vigilijo, okradli; ponoči so vdrli in pokradli celo trgovino. Kaj smo hoteli narediti? Zavihali smo si rokave in šli naprej! Po značaju sem taka, da se nikdar ne vdam! Po ajovski izkušnji smo zaprli trgovino, še vedno pa sem hodila okrog s kombijem. V vseh teh le- tih sem nabrala precej strank, spoznala sem veliko ljudi. Hodila sem - in še hodim - na sejme v Celje, Ljubljano in drugam. Na slovenskih sejmih so ljudje zado- voljni, če jih prideš obiskat; v Ita- liji je drugače, težje: če te ljudje ne poznajo, te ne sprejmejo do- bro. Je bilo lahko odpreti novo trgovino? Niti ne. Zdaj je namreč treba vse delati preko interneta... Pisalo je: 'Odpri svojo dejavnost v enem dnevu'! Na občini so mi potrdili, da lahko naredim vse preko sple- ta. Poskusila sem, pa ni šlo! Kli- cala sem brezplačno telefonsko številko, kjer so mi rekli, da mo- ram naložiti ta in drugi in tretji program itd. Nazadnje mi je po- magal mož in to nama je uspelo. Bila sem že vesela, pa je bilo treba imeti še t. i. digitalni podpis in še aktivirano zdravniško izkaznico pa še čitalnik digitalnega podpisa itd. itd. Ko je bilo vse nared, še vedno ni šlo. Poklicala sem pri- jatelja, ki se bolje spozna na računalniške zadeve, pa je z dru- gim programom končno le spra- vil vse skupaj pod streho. Potre- V bovali smo torej več kot deset dni. In je pisalo, da se to lahko stori v enem samem dnevu?! Te zadeve niso nikdar tako prepro- ste, kot pravijo, še predvsem ne, če hočeš narediti sam. Če se obrneš na strokovnjaka, te goto- vo vpraša nekaj sto evrov. Če hoče kdo odpreti svojo dejav- nost, se zdaj lahko obrne kar na- me! Prodajaš torej orodje za klepar- je in mehanike... Že pred leti sem se specializirala za ta sektor. Imam veliko izbiro orodja, od kompresorjev do va- rilnih aparatov, pa najrazličnejše ključe, posamezne ali v seriji, raz- no električno orodje, vrtalne stroje, brusilke, ščetke za cisterne iz nerjavečega jekla, rezkarje itd. Gre za predmete, ki imajo spe- cifična imena, sploh gre za tehničen jezik, ki ga vsi morda ne poznajo. Res. In, kar je meni znano, ne ob- staja noben slovar s temi teh- ničnimi izrazi. Dostikrat si s klienti pomagamo opisno. Imaš italijanske in slovenske kliente? Da. Torej poznaš slovenske in ita- lijanske tehnične izraze? Seveda. In ni vedno lahko. Avtov ne znam popravljati; toda če me kdo kaj vpraša, vem, kaj mu mo- ram dati. To delo mi je všeč. Vedno mi je bilo všeč in je prav moje delo! V njem prav uživam. Če bi hotela, bi lahko tudi zaprla. Kaj bi pa delala potem? Vedno težje je najti delo. Sicer pa si mi- slim: naslednje leto bom prazno- vala 50 let. Jaz bi sedaj morala že nuditi delo dvajsetletnikom, pa ga nimam dovolj niti zase. To je problem. Stvari so se močno spremenile, danes si je treba pomagati. Jaz sem taka, da grem kar sama do klienta, če se mi nekaj časa ne javi. Sodelujem tudi z ne- ko trgovino v Vipavi; že dol- go se poznamo in zato lah- ko tja vnaprej nosim mate- rial, ki ga nato oni prodajo. Delaš sama? Trenutno ja. Mož, ki je brez službe, mi pomaga. Pred leti sva v Ajdovščini delala skupaj, zraven sta bila še dva prijatelja. Zdaj de- lam sama. On išče kaj drugega; če ne bo našel ničesar, bo seveda lahko tu. Imaš stalne kliente ali prido- bivaš tudi nove? Več ali manj imam stalne kliente; poleg teh so seveda tudi pri- ložnostni. Ko grem na sejem v Celje, ponavadi spoznam nove ljudi, ki mi pustijo telefonsko šte- vilko, jaz pa jim pošiljam ponud- be. Pomembno je biti prisotni, kajti ljudje se spomnijo. Imam stranke, za katere niti ne vem, od kod so, vedno pa prihajajo v Cel- je, ker vedo, da me bodo tam našli. Meseca aprila traja sejem štiri dni, kar se tudi pozna; kljub temu pa se mi to na daljši rok iz- plača. Če te ljudje spoznajo, te ob potrebi pridejo iskat. Kakšna je razlika med tvojo trgovino in železnino? V železnini najdeš tudi vijake, svornike, žeblje itd., česar pa jaz nimam. Imam samo orodje za kleparje in mehanike, torej za ti- ste, ki popravljajo avtomo- bile. Če v trgovini pogledaš okrog sebe, boš morda ugotovil, da polovice stvari niti ne poznaš. Tudi jaz ne vem, za kaj rabi vse to. Vem pa, da imam to, kar upora- bljajo mehaniki in klepar- ji. Obstajajo na Goriškem tu- di druge trgovine kot tvo- ja? Da, gospod Peric iz Dober- doba ima podobno trgovi- no v ul. Vittorio Veneto. Jaz sem za sodelovanje: če pri- de kdo k meni in nimam tega, kar išče, ga usmerim v drugo trgovino. Niso vsi ljudje za tako obliko sode- lovanja, v Gorici je precej zaprtih ljudi. Jaz sem za od- prtost: danes kaj potrebu- jem jaz, jutri morda ti. Kaj pa dobavitelji? Z nekaterimi delam že 25 let, smo tudi prijatelji, saj me poznajo. Ko razstavljajo na kakšnem sejmu, npr. v Bologni, grem tja pogledat, na- brat kataloge itd. K nam prihaja- jo tudi potniki iz Piemonta, Lom- bardije in Veneta. Z leti spoznaš veliko ljudi. Vsi bi radi prodajali in prodajali. Povedala sem jim, da ni več čas, ko bi lahko polnila shrambo z velikimi zalogami. Držim, kar ljudje najpogosteje kupujejo, drugo pa naročam sproti. Je prostor trgovine vaš? To je moževo. Pred leti je tu imel železnino. V najem je težko dati, ker ljudje ne odpirajo trgovin; prodati je še težje, ker nihče ne kupi, zato smo se odločili, da to izkoristimo mi. Pozicija se mi zdi odlična! Tod mimo gre veliko ljudi. Bala sem se, ker v neposredni bližini ni velike razpoložljivosti parkir- nih prostorov. Stranke same pa so mi rekle, da to ni problem, saj se prostor za avtomobil najde pred stolnico ali drugje v okolici. Ko te ljudje rabijo, te pridejo iskat kamorkoli! Kakšne urnike imaš v proda- jalni? Odprti smo od torka do sobote od 9. in 12.30 ter popoldne od 15. do 19. ure; vedno, tako po- leti kot pozimi. Ne spremin- jam urnika glede na letni čas, da stranke točno vedo, kdaj nas najdejo. Ob ponedeljkih sem prosta, tako da lahko grem do bližnjih strank, ki so v glavnem zaprte ob sobotah. Z druge strani lahko pridejo one k meni ob sobotah! Dosti me klicarijo iz Slovenije, kjer poznam veliko ljudi. Ne- davno se mi je javil nekdo, pa sem ga vprašala, ali je sin tistega, ki ga poznam; ta pa mi je odgo- voril, da je njegov vnuk! Čas teče... Boš letos kaj zaprla in šla na dopust? Že leta ne hodim na dopust! Po- leti ponavadi peljem otroke z župnijo teden dni v Žabnice. In se potem vrnem bolj utrujena, kot če bi ostala doma... V Kanal- sko dolino hodimo že veliko let. Letos sem imela 17 otrok. V hri- bih je z njimi lepo, so pridni, se zabavamo. Zame je pomembno, da vsaj malo 'odklopim' vsakod- nevne skrbi in opravila. Sicer pa - svoje kliente imam, vseeno se bom še kaj 'vrtela' okrog. Upam, da bo šlo! DD Obvestila Kulturni center Lojze Bratuž, Kro - žek za družbena vprašanja Anton Gregorčič in RAI FJK vabijo na Sre - ča nje pod lipami, ki bo v četr tek, 6. av gusta 2015, ob 20.30 z naslo - vom Spomin. Naših 60 let ob Avse - nikovih melodijah. Sodelovali bodo Jožica Svete, pevka Ansambla Avsenik, vokalni tercet Kresnice, in Aleksij Jercog, glasbeni urednik Radia Trst A, publicist in glasbenik. V galeriji A. Kosič, ul. Raštel 7, je od 5. do 22. t. m. odprta razstava “Voj na je uničila vse... Pevma, Os - lav je, Štmaver, Solkan... 1915- 1918 - 100 let pozneje”. Urnik raz - sta ve: od torka do sobote od 9. ure do 12.30 in od 15.30 do 19.30. Prosvetno društvo Štandrež vabi ljubitelje gledališča, naj se pri dru - žijo dramskemu odseku. Dodatne informacije na tel. 3286669048 (Božidar) in 3479748704 (Vanja). Mešani pevski zbor Štandrež toplo vabi nove pevce v svoje vrste. Jus Vrh sporoča, da se prebivalci Vrha lahko včlanijo v organizacijo s pisno prošnjo, ki jo lahko naslovijo na Jus Vrh (Devetaki 26, 34070 Sovodnje ob Soči - GO) ali pa pustijo v poštnem nabiralniku ŠKC Danica. Feiglova knjižnica je do 28. av gu - sta odprta po naslednjem urniku: pon., sre., pet: od 8. do 16. ure; tor., čet.: od 11. do 19. ure. Zaprta bo od 10. do 14.8.2015. Društvo slovenskih upokojencev za Goriško sporoča, da bo društ ve - ni urad na korzu Verdi 51 zaprt od 5. do konca avgusta. Za morebitne informacije: 0481 532092. Štandreško dekanijsko romanje na Sv. Višarje bo v soboto, 22. av - gu sta. Mašo ob 11. uri bo vodil nadškof Alojz Uran. Goriško-tržaško medškofijsko ro - manje na Barbano bo 31. avgusta. Mašo ob 11. uri bo vodil nadškof Marjan Turnšek. Mladinski dom vabi otroke od 10. do 14. leta na pripravo na šolo: ŠO - LA ZA ŠALO (1. - 11. september), U - VOD V SREDNJO (7. - 11. sep tem - ber). Informacije na tel. 0481- 280857, 366-6861441, e-mail: mladinskidom@libero. it Pisarna svetovalcev za delo išče vestnega kandidata/ko za uprav - lja nje osebja in vodenje plač. Za že - lena je najmanj dvoletna izkušnja v tem sektorju. Zahteva se znanje slovenskega in angleškega jezika ter uporabe računalnika. Življe - njepis pošljite na mail: info@consulenzelavoro. it Iščemo pridne trgače za letošnjo trgatev. Tel. št. (+39) 334 9312227. Prispevke za Slovenski center za gla- sbeno vzgojo Emil Komel v spomin na ravnatelja prof. Silvana Kerševana lah- ko nakažete na bančni tekoči račun: Banca di Cividale (Via Kugy, 2, Gorica) IBAN IT 30 C 05484 12402 003 570 036 225; SWIFT CIVIIT2C s pripisom: za SKLAD SILVANA KERŠEVANA. Informaci- je na tajništvu SCGV Emil Komel, tel. št. 0481 532163 ali 0481 547569. Resna in odgovorna medicinska se stra nudi nego in pomoč starej - šim osebam. Tel. štev. 00386 30 325 558. Varujem starejše, pomoči po - trebne osebe, in sicer 24 ur ali pa samo čez dan ali varstvo ponoči. Sem človek dobrega srca in imam ne kajletne izkušnje! Sem upo ko - jen ka, vse ostalo (vrednot nice) in vpra šanja na štev. 040 621 424 (v poštev pride celotno primorsko in goriško območje). Urejena in zaupanja vredna 54- let na gospa išče delo za čiščenje va šega stanovanja, lahko tudi ku - ha nje kosila ali odhod v trgovino. Že lela bi delati za izobražene, spošt ljive in čustveno inteligentne osebe na območju Gorice. Lahko pokličete v dopoldanskem času na GSM: 041 787 506. Gospa z večletno izkušnjo nudi ne go in pomoč starejšim osebam za 24 ur na dan. Tel. št. 00386 40 432304. Zanesljiva in izkušena gospa po - maga pri likanju in čiščenju sta - novanja. Tel. št. 00386 40153213. 40-letna mati nudi dnevno nego sta rejšim na domu. Ne 24 ur. Lah - ko tudi kuha in pospravlja stano - vanje. 3 letne izkušnje. Tel. št. 0038641390244. 20-letna študentka z izkušnjami nudi lekcije slovenščine, angle šči - ne, nemščine ter varstvo otrok. Tel.: 0038631478807. Urejena gospa išče delo za či šče - nje in likanje na območju Gorice. Tel. št. 0038631449311. Masaže: protistresna - relaks, pro - ti bolečinska, refleksna masaža sto - pal, tajska masaža itd. Zelo ugod - no, blizu meje. Pokličite na 00386 40 575805. Resna gospa s petnajstletno iz - kušnjo nudi nego in pomoč sta rej - šim osebam tudi 24 ur na dan. Tel. štev. 0038640484339. RADIO SPAZIO Vrata proti vzhodu (od 7.8.2015 do 13.8.2015) Radijska postaja iz Vidma oddaja na ultrakratkem valu s frekvencami za Goriško 97.5, 91.9 Mhz; za Furlanijo 103.7, 103.9 Mhz; za Kanalsko dolino 95.7, 99.5 Mhz; za spodnjo dolino Bele 98.2 Mhz; za Karnijo 97.4, 91, 103.6 Mhz; na internetu www. radiospazio103. it. Slovenske oddaje so na sporedu vsak dan od 20.00 do 21.00. Spored: Petek, 7. avgusta (v studiu Niko Klanjšček): Zvočni zapis: posnetki z naših kulturnih prireditev - Glasba iz studia 2. Sobota, 8. avgusta, ob 21. uri (vodi Ilaria Banchig): Okno v Benečijo: oddaja v benečanskem, rezijanskem in ziljskem narečju. Nedelja, 9. avgusta, ob 12. uri: Ponovitev sobotne oddaje Okno v Benečijo. Ponedeljek, 10. avgusta (v studiu Andrej Baucon): V poletje z narodno-zabavno in zabavno glasbo - Novice iz Slovenije - Humor. Torek, 11. avgusta (v studiu Matjaž Pintar): Utrinki v našem prostoru - Glasbena oddaja z Matjažem. Sreda, 12. avgusta (v studiu Danilo Čotar): Pogled v dušo in svet: Kako so razvrstili rastline - Izbor melodij. Četrtek, 13. avgusta (v studiu Andrej Baucon): V poletje z vročo lahko glasbo - Zanimivosti iz sveta glasbe, filma in britanskega dvora - Humor. Daniela Puia na pragu trgovine v ul. Marconi 9 v Gorici ŽENSKI PEVSKI ZBOR IZ RONK v sodelovanju z ŽUPNIJO SV. LOVRENCA ob prazniku farnega zavetnika vabi na ORGELSKI KONCERT z Mirkom Butkovičem in Evo Dolinšek nedelja, 9. avgusta 2015, ob 20.30 cerkev sv. Lovrenca v Ronkah V nedeljo sta se MATEJA in MIRKO vzela. Želimo jima veliko veselja, sreče, zdravja in ljubezni na njuni novi skupni življenjski poti. PD VRH SV. MIHAELA Kultura6. avgusta 20158 otem ko so se števerjanski igralci in cela tehnična ekipa veselili srebrne uvrstitve v kategoriji odraslih na 11. Zamejskem festi- valu amaterskih dramskih skupin 2015 v Mavhinjah, še prej pa nagrade za stransko žensko vlo- go na Linhartovem srečanju Severne Primorske v le- tošnjem aprilu, jih je sredi julija vzrado- stila vest, da bodo v jeseni nastopili tudi v finalnem delu 54. Linhartovega srečanja ljubiteljskih gledaliških skupin iz Slovenije in zamej- stva, najpomembnejšega festiva- la ljubiteljskih gledaliških ustvar- jalcev, ki ga prireja Javni sklad P Republike Slovenije. Državna se-lektorica te množične gledališkemanifestacije, Ana Ruter (l. 2002 je diplomirala na AGRFT na od- delku za dramsko igro in umet- niško besedo pod mentorskim vodstvom Dušana Jovanovića in Sebastjana Horvata v uprizoritvi Pavilijoni ali kam grem, od kod prihajam in kaj je za večerjo) , je namreč med sedem najboljših ljubiteljskih pred- stav iz Slovenije in zamejstva uvrstila tudi Plau- tovo komedijo Aulularia v režiji Franka Žerjala in izvedbi Dramske družine SKPD F. B. Sedej iz Štever- jana. Konec sep- tembra se bodo tako števerjanski igralci s to “bal- kansko inačico” znane komedije znamenitega la- tinskega avtorja Plavta predstavili še gledalcem v Postojni. Zaigrati bodo morali vse svoje najboljše in izostrene karte, saj se bo z njimi za nagrade – matičke potego- valo še pet drugih ljubitel- jskih skupin: Šentjakob- sko gledališče iz Ljubljane kar z dvema predstavama, Kulturno umetniško društvo “Zarja” Trnovlje iz Celja, Kulturno umet- niško društvo Janko Živko iz Poljčan, Gledališko združenje Koroški deželni teater iz Slovenj Gradca in Mlajša gledališka sku- pina iz Sel na avstrijskem Ko- roškem. Števerjanski gledališki ustvarjalci se bodo tako vrnili na postojnski oder, na katerem so pred dvema letoma s predstavo Umor v vili Roung slavili dvojno zmago: pre- jeli so namreč matička za naj- boljšo predstavo v celoti in za režijo. Leta 2004 je na Linhartovem srečanju nagrado za najboljšo predstavo v celoti prejel dramski odsek PD Štandrež za ganljivo uprizoritev trpke komedije Stara garda Alda Nicolaja v režiji Jane- za Starine. Štandreški komedi- janti so se kar nekajkrat uvrstili v ta finalni del Linhartovega srečanja, letos pa tega cilja, žal, niso dosegli. Iva Koršič Zgodba življenja pesnika Cirila Zlobca Ljubezen čudež duše in telesa aložba Mladinska knjiga je ob 90. rojstnem dnevu pesnika Cirila Zlobca iz- dala zbirko Ljubezen čudež duše in telesa, ki združuje 90 njegovih pesmi. Izbral jih je sam. Kot je dejal, je zbirko za- snoval kot zgodbo svojega življenja, kot zgodbo o ljubezni, ki vstopa v metaforo življenja sa- mega. Ljubezen je, kot je na predstavitvi knjige poudarila urednica Nela Malečkar, temel- jni navdih Zlobčeve poezije. Ljubezen je skrivnost, ki ne bo ni- koli razjasnjena, in prav to je, kot je dejal pesnik, izziv za pisanje o njej. A skozi ljube- zensko tematiko lahko govori o marsičem. In če je lju- bezenska pesem pri večini pe- snikov enosmerna, je njegova poezija ena redkih v srednjee- Z vropskem prostoru, ki zajemaljubezen v njenih številnihsegmentih - igrivo ljubezen, strastno, ljubezen očeta in dru- ge. Pesnikove verze v knjigi spremljajo podobe slikarke Metke Krašovec. Kot je dejal Zlobec, je Krašovčeva prispeva- la v knjigo več kot le ilustraci- jo. Kdor nima aktivnega odno- sa do branja poezije, si lahko knjigo ogleduje kot likovno delo in bo dobil občutek teh pesmi. Akvareli, objavljeni v knjigi, so po besedah umetnice, ki je si- cer poznana predvsem po sli- kah večjih formatov, nastajali od leta 2002 do leta 2007, se- daj so našli svoje mesto ob Zlobčevi poeziji. Kot je povedala, poleg že omenje- nih velikih slik, ki navadno zahteva- jo tri ali štiri me- sece dela, ves čas ustvarja tudi ri- sbo in akvarel, ki sta intimni zapis, kot neke vrste meditacija, in ki nastajata brez predhodne ideje. Izbor in razporeditev akvare- lov skozi knjigo sta delo likov- nega urednika pri založbi Pa- vleta Učakarja. Kot je dejal, sta tako Zlobčeva poezija kot ak- vareli Krašovčeve polni nians, le da pri umetnici delujejo fine nianse. Dobil je več kot sto umetničinih podob, ki jih je razporedil tako, da podobe go- vorijo z govorico telesa - držo rok, postavitvijo parov in po- dobno. Spremno besedo je zapisal Ivo Svetina in jo naslovil Očetje in sinovi. Z njim je, kot je dejal, skušal opozoriti na več stvari, na eni strani na pesnikovega sina Jašo, s katerim sta bila pri- jatelja, na drugi strani na to, da sinovi iščejo nadomestne očete in da je sam svojega našel v Zlobcu, in sicer zaradi njegove poezije in človeške drže. Ta je vedno pokončna in vedno jasna, saj pesnik nikoli ni klonil pod bremenom, ki mu ga je naložilo življenje. Ciril Zlobec se je rodil 4. julija 1925 v Ponikvah na Krasu. Njegov celotni opus - poezija, proza, esejistika, prevodi in v tuje jezike prevedene zbirke - šteje 115 knjižnih naslovov. Pe- sniška zbirka Ljubezen čudež duše in telesa je pri Mladinski knjigi izšla v Jubilejni zbirki. Razstavljali bodo tudi na Hrvaškem V nedeljo, 12. julija, so odprli razstavo AdriaticOpenArt v prostorih Europalace v Tržiču. Gre za razstavo likovnih del - odprta je bila do konca julija -, ki jo bodo sredi avgusta prenesli iz naših krajev v Moščenićko Drago na Hrvaško. Na razstavi se predstavljajo umetniki iz našega prostora in hrvaški umetniki. Zato Maria Grazia Persoglia, ki je duša omenjene razstave, upravičeno trdi, da gre za sinergijo bolj kot za čezmejno sodelovanje. Prav gospa Maria Grazia Persoglia je duša delovanja kulturnega združenja Endas, ki vsako leto pri nas prireja likovne razstave. V sodelovaju z gospo Aljo Čenić, ki je pripravila hrvaški del razstave, je gospa Maria Grazia Persoglia skupaj z likovno kritičarko Eliano Mogorovich pripravila razstavo v Tržiču. Na razstavi so se predstavili s svojimi deli: Ondina Altran, Alda Antoni, David Cej, Fabio Gonnelli, Emilja Mask, M. Grazia Persolja, Armando Pizzignach, Taddeo Sedmak, Valdiero Vecchiet, Cristiano Vernole, Anita Zuberti, Marina Banić, Ljubo De Karina, Ljiljana Barkovic, Dalibor Laginja, Branko Lenić, Ksenja Mogin, Neva Pizzul, Miljenka Šepić, Goran Štimac. Nove knjige Josipa Ostija Italijanska pesnica, pisateljica in založnica furlanskega rodu, Patrizia Dughero, si je zaželela izdati pesniško zbirko Josipa Ostija doma, v Bologni, tudi v slovenskem prevodu, kar je za tekoče navade prav nenavadno in razveselj ivo, da ne rečemo enkratno, za prevod je zaslužna Jolka Milič. Prav tako sta izšli pri mariborskem založniku Pivec dve zbirki hajkujev Josipa Ostija, ena Atrij v slovenščini in druga Sence kresnic / Ombre di lucciole dvojezično, prav tako v prevodu Jolke Milič. Obe knjigi sta opremljeni z ilustracijami Metke Krašovec. Pri Multimedia v Salernu pa bo v kratkem izšla tretja Ostijeva dvojezična zbirka haikujev Na nikogaršnji zemlji / Nella terra di nessuno, prav tako v prevodu Jolke Milič, ki je sicer izjemno delavna, saj so in bodo v letošnjem letu izšle številne knjige, po zadnjih informacijah naj bi jih bilo deset! Razstava v poklon Adriani Maraž (1931–2015) Na Gradu Kromberk so v počastitev življenja in dela maja letos preminule umetnice Adriane Maraž postavili manjšo razstavo njenih slik in grafik. Umetnica, ki je s svojim mojstrstvom in senzibilnostjo zaznamovala slovensko grafiko ter v 70. letih prejšnjega stoletja dosegla mednarodni uspeh, je namreč po drugi svetovni vojni živela na Goriškem, kjer je začela svojo umetniško pot, zato tudi njena dela hranijo v likovni zbirki Goriškega muzeja. V obdobju, ki ga je preživela na Goriškem, je prijateljevala s slikarjem Rafaelom Nemcem, takrat je med drugim nastal zanimiv mozaik iz grobih kamnov z naslovom Adriana (1956), na katerem jo je Nemec portretiral. Družini Nemec in Maraž– Bernik pa sta ohranjali stike tudi v naslednjih letih, o čemer pričajo voščilnice, v obliki manjših likovnih del in grafičnih odtisov, ki so si j ih izmenjavali ob praznikih. V zapuščini družine Nemec, ki jo danes hrani umetnikov sin Bojan, se je tako ohranila manjša, vendar dragocena zbirka grafik Adriane Maraž. Omenjeni mozaik in voščilnice je Bojan Nemec prijazno posodil Goriškemu muzeju kot dopolnitev razstave, kar daje postavitvi še dodatno vrednost in večplastnost. Grafike– voščilnice, ki so prvič predstavljene v javnosti, odpirajo namreč pogled v drobne trenutke življenj dveh umetnikov, prikazujejo pa tudi prerez opusa Adriane Maraž in njenih najprepoznavnejših motivov. Adriana Maraž se je konec 60. let zavestno odločila, da se bo popolnoma posvetila grafiki. Razstava bo na Gradu Kromberk na ogled do jeseni. Kratke Adriana Maraž, Ta umazani tron ..., 1979, jedkanica, papir, last: Bojan Nemec Izšla je peta številka Mladike Tudi o letošnji Dragi onec meseca julija je izšla nova, peta številka tržaške revije Mladika. Uvodnik se navezuje na nedav- no odprtje novega tržaškega knjižnega središča TS360, no- tranjost katerega krasi platnico julijske Mladike. V uvodniku je govor o uspešnem, ure- sničenem načrtu odprtja sre- dišča, ki ne bo samo knjigarna, ampak osrednja zbirna točka za Slovence iz celotne pokrajine, predvsem mladih, v Trstu. Sve- tla novica, pravi uvodničar, to pa se dogaja žal v času, ko dežela Furlanija Julijska krajina znižuje podpore slovenskim kulturnim ustanovam v Italiji, tudi reviji Mladika in njeni za- ložbi. Sledi objava novele Belinde Trobec z naslovom Nepretrgane niti, ki je prejela tretjo nagrado za prozo na 43. literarnem na- tečaju revije. Poezijo za to revijo sta prispevala Milenko Strašek s K ciklom pesmi, ki je prejel tretjonagrado za poezijo na 43. lite-rarnem natečaju revije Mladika, in Sabina Vostner z dvema pe- smima. Irena Žerjal je avtorica novega nadaljevanja romana Peta Avenija in smrtne zagate. Tokratni prispevek v rubriki Duhovna obzorja opozarja na krizo duhovnih poklicev, ki je tudi v zamejstvu zelo občutena. Avtor zapisa razmišljanja spod- buja k molitvi za duhovne po- klice, saj je od njih odvisna pri- hodnost Cerkve in naša. V zanimivo branje se ponuja in- tervju z naslovom Seveda, slo- vensko, v katerem gospa Mirel- la Merku', tržaška Slovenka, ki je večji del svojega življenja preživela z možem Petrom Mer- kujem v zdomstvu v Nemčiji, odgovarja na vprašanja zdom- skega duhovnika Janeza Puclja. V intervjuju gospa Merku' ob- navlja zgodbo svoje družine, doma pri Sv. Ivanu v Trstu, po- vojna leta in odločitev za Nemčijo leta 1960. Kot povze- ma gospod Pucelj v uvodu, je “spoznanje njenega življenja, da se je treba odločiti za svojo identiteto. Le tako jo lahko živiš in ohraniš svojo samozavest”. Sledi osmi del potopisa, vtisov s turneje Tržaškega okteta v Ar- gentini leta 1993, ki ga pripra- vlja Boris Pangerc. Renato Podbersič ml. je avtor zapisa o Janušu Golcu (1901– 1945), mariborskem časnikarju in med vojno beguncu pred nacisti, ki je v Trstu vodil Državno ob- veščevalno službo v sklopu Jugoslovanske vojske v domovini. V poletno branje se po- nuja tudi zapis Majde Artač Sturman z naslo- vom Halo, Maria? . V Anteni dobimo zapise o novih Mladikinih iz- dajah in poletnih pred- stavitvah le-teh, o delo- vanju Društva sloven- skih izobražencev, o bi- serni obletnici Sloven- ske kulturne akcije v Buenos Airesu ter o de- lovanu mladinskih gle- daliških skupin, ki delu- jejo v sklopu MOSP-a in Slovenskega kulturnega kluba. Reviji je priložen Bilten z na- tančnim programom 50. Štu- dijskih dnevov Draga 2015, ki bodo potekali na Opčinah pri Trstu od 28. do 30. avgusta. Pomemben dosežek Dramske družine F. B. Sedej iz Števerjana Aulularia v finalnem delu Linhartovega srečanja Foto dpd Kultura 6. avgusta 2015 9 Umrl je Andrej Inkret V 73. letu starosti je v nedeljo, 2. avgusta, umrl Andrej Inkret, gledališki in literarni kritik, esejist, raziskovalec in urednik, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Inkret je bil med drugim eden od pobudnikov in soustanoviteljev Nove revije, v 90. letih prejšnjega stoletja pa dekan Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Leta 1981 je za knjigi Spomini na branje in Novi spomini na branje prejel nagrado Prešernovega sklada, v Novem Sadu pa še Sterijevo nagrado za gledališko kritiko. Kot je za STA zapisal literarni zgodovinar in literat Denis Poniž, se je Inkret kmalu po študiju dramaturgije oblikoval v eno najbolj prepoznavnih osebnosti v sodobni slovenski teatrologiji in teoriji dramaturgije. Izšolal je generacije dramaturgov, igralcev in režiserjev in s svojim kritičnim peresom beležil produkcije več slovenskih poklicnih in eksperimentalnih gledališč, literarno produkcijo in kulturne pojave, ki so oblikovali drugo polovico prejšnjega stoletja. Svoje prodorne gledališke kritike je zbral v več knjigah. Oblikoval se je tudi kot esejist, meni Poniž in izpostavlja njegovo temeljno uredniško delo pri objavljanju del Edvarda Kocbeka. Kot predstavnik t. i. perspektivovske generacije, ki je v slovensko kulturo in literaturo vnesla novega duha, kjer so veljali argumenti in ne avtoritete, je tudi kasneje ohranjal kritično in konsekventno distanco tako do tradicionalističnih pojavov kot do praznih gledaliških “eksperimentov”. Posebej v času po osamosvojitvi je spremljal kulturnopolitično realnost, tako da se je z vsem svojim objavljenim opusom, raznovrstnim in nemalokrat dramatično zaostrenim, vpisal med najpomembnejše avtorje naše sodobnosti. Po Poniževih besedah je bil “človek peresa, človek duha, človek gledaliških desk”. Andrej Inkret se je rodil 29. aprila 1943 v Celju. Po maturi na celjski gimnaziji se je leta 1962 vpisal na dramaturški oddelek AGRFT v Ljubljani in leta 1968 diplomiral z nalogo o dramatiki Dominika Smoleta, Primoža Kozaka in Petra Božiča. Po diplomi je kot dramaturg lektor delal v ljubljanski Drami, pozneje pa kot novinar in kritik v kulturnem uredništvu Dela. Bil je član uredništev Tribune, Perspektiv in Problemov. Leta 1980 je bil na AGRFT izvoljen za docenta, 1985 je doktoriral, leto pozneje postal izredni, leta 1991 redni profesor, pozneje pa tudi predstojnik oddelka za dramaturgijo. Med letoma 1991 in 1999 je bil dekan. Za izrednega člana SAZU je bil izvoljen leta 2003, za rednega pa leta 2009. Štiri desetletja je v različnih publikacijah spremljal in kritično ocenjeval tekočo produkcijo vseh slovenskih gledališč. Podpisal se je tudi pod mnoge študije o posameznih delih in avtorskih opusih slovenskih avtorjev. Drugo težišče sta predstavljali literatura in literarna zgodovina. V 70. letih je bil stalni referent za prozo, esej in dramo v Naših razgledih, objavil je troje knjig recenzij in esejev: Spomini in Novi spomini na branje (1977, 1980) in Izbranci (1990). Ukvarjal se je tudi z literarnim in političnim Kocbekovim opusom. Bil je član Društva slovenskih pisateljev in Slovenskega centra PEN. Letošnji dobitnik zlatnika poezije je Gustav Januš Letošnji prejemnik zlatnika poezije je pesnik, slikar in urednik Gustav Januš. Priznanje za pesniški opus, za prispevek k slovenski literaturi in za vzpostavljanje mostov med kulturami mu bodo izročili na prireditvi ob podelitvi Veronikine nagrade, ki bo 25. avgusta na Starem gradu v Celju. Januš je osrednja literarna osebnost slovstvenega ustvarjanja na Koroškem v sosednji Avstriji in najmočnejši lirični glas koroških Slovencev, piše v utemeljitvi. Med drugim je edini slovenski avtor, ki je dobil Petrarcovo nagrado, eno najbolj uglednih evropskih literarnih nagrad za književnike in prevajalce. Prvo pesniško zbirko P (e) s (m) i je izdal leta 1978 v Ljubljani na povabilo Kajetana Koviča. Sledile so Pesmi izbori Ko bom prekoračil besedo, Sredi stavka, Metulj, Moja beseda klije navzgor kakor slika, V barve spremenjena beseda, Krog je zdaj moje okno in druge. Januševa poezija je modernistična, v svobodnem verzu, z rahlo ironijo in satiro zlasti v prvih pesniških letih, ko je v lirično razpoloženje zajemal predvsem motive iz domačijskega sveta. Potem je segel globlje v notranjost in z iskrivim intelektom v zamotan svet zunanjosti. Nikoli ni mogel mimo koroške stvarnosti in človekovih eksistencialnih stisk. Njegov umetniški kredo je iskanje. Pravi, da umetnik ne more drugače, kakor da vedno znova išče in skuša razvijati že dognano naprej, utrip za utripom, centimeter za centimetrom. Zanj sta slika in beseda jezika, ki različno učinkujeta, oba pa po svoje želita vzbuditi čustveni odmev. Čeprav nosi v sebi kot koroški Slovenec nemški in slovenski svet, ni zavezan koroški stvarnosti. Svet Koroške je zanj nekaj enostranskega, svet, ki ga nosi v sebi, pa je širši, nekaj, čemur vedno znova mora dodajati nekaj, kot sam pravi, novega, občečloveškega. Zlatnik poezije podeljuje Fit media - tudi pobudnik in organizator Veronikine nagrade - od leta 2005. Kratke JAKEC: Ej, Mihec, pridi dej, gre- mo kej popit. Je ohladilo, ne se stiskat doma za zaprtimi škuri in prižgano klimo, ne kvarit luči. MIHEC: Glej ga, si pršo?! Tudi te- be ni blo že dolgo okuli. Sej res ni blo za bet na sunci, ki je žgalo ku- ker u p'kli. Samo v senčki se je da- lo preživet. JAKEC: Ja, se da, ma samo če zdra- vem pijemo zadosti hladne vode. Zatu ki, taku je rekla moja žena, kadar je gorko, je treba dosti pit! MIHEC: Kdu bi reko, a?! Ben, dej- mo jo poslušat, in bejžmo kej po- pit, samo zaprem vrata in lahko gremo. Neč ni treba, da se zmišlja- vam, sej moje ni doma, je šla zs se- stro za en teden u Lignan. JAKEC: Ma ne, tu pej je lepa novi- ca. MIHEC: Eh, ja. Sen ju peljal včeraj zjutraj in ni blo vrst, tako da je šlo kar hitro. K sreči, pravem, zatu ki pot je pej strašno dolgočasna. Vsaj zame. Sama koruza, sama soja, vmes kašen vinograd in kašen na- sad topol. Vso pot samo to. JAKEC: Logično. Kmetje sejejo in sadijo, kar jim prnese kašen soud, kaj si misleš, da je d'n d'ns, kuker je blo kedaj, da smo imeli štiri, pet leh krompirja, eno njiv- co šenice, nekaj vrst turšce, vmes smo sadili fižol in kšno cuko. Po- le, kader smo pobrali krompir, smo pobranali in sjali repo, po žetvi šenice pej jejdo. Vino je blo za davke, sadje za spruti, da si je- mo kej za pojest, kader si bil v nji- vah. Spomladi češnje, raznih sort, da so zorele počasi, polej zgudnje ermuline in cimborje, polej breskve in hruške petrovke, polej slive in češpe, polej cveton- ke na figah, polej ta prave fige in kšno zgudnje grozdje za zobat, polej jesenske japke in hruške, taku je šlo naprej do oskušu tan kasno jeseni. MIHEC: Nazaj zs to štorjo. Kuker je prilika, se hitro lo- teš te pesmi: kako je bilo kedej lepo in do- bro, zdej je pej vse narobe... JAKEC: Čaki, čaki! Glej, ki si ti reko, da je bila pot strašno dolgocajtna zaradi same koruze in soje... MIHEC: Ja, sem reko, ja. Kar je res, je res, ma ne moremo bit proti napredku. Svet gre naprej. Če si prej zs tojim krompirjem in turšco, fižulem in repo komej preživel, je pej vendar boljše, da se ljudje specializirajo in eni pri- delavajo pšenico, eni koruzo, drugi samo vino, ma tudi če ima za bet vse Laško eno samo 'ko- ruzno polje'. JAKEC: Kuker se vzame. Glej, prou pred kratkim sem prebral, da je za preživetje človeka na ten sveti stršno važno, da poskrbi za to, da se ohrani čim več različnih vrst rastlin in živali in vsega žive- ga na splošno, zatu ki od te raz- novrstnosti so odvisni evolucija in vzdrževanje sistemov, ki omo- gočajo življenje v biosferi, se pravi na svete in da tu mora ratat skup- na skrb za vse človeštvo. Da ti po- vem, tu velja tudi za domače živa- li in poljščine, zelenjavo in sadje! MIHEC: A gotovo, sej te klimat- ske spremembe, ki jih videmo zadnje cajte, nardijo, da smo imeli letos prej 40 stopinj C in po- lej velika neurja, ki povzročajo tu- di mrtve, da ne govorimo od strašne škuode. In vse tu zaradi la- komnosti tistih ledi, ki be teli je- met zmirej več. Več oblasti, več bogastva, več komodnosti, več vsega pej. Zaradi tega je zmeraj več pozidanih njiv, več porabe energije, več iz- pušnih plinov, več vsega, tudi tacga, kar ne rabe. JAKEC: Ti, ma go- voriš kuker papež. MIHEC: Papež al ne papež, zadosti čitat časnike, ne. Zdej ko mi praveš, sej sem spouno, da sem že pred kašnin letom bral, da je dežela Furlanija Julijska krajina prpravla cel ak- cijski načrt za zaščito okolja in varstvo biotske raznovrstnosti in se spounem, da so se tudi poh- valili, da je “dežela Furlanija Ju- lijska krajina z vidika biološke raznovrstnosti zelo bogata dežela, z okolji, ki so zelo ra- zlični in gredo od lagune do pla- nin. Živa bitija na tem ozemlju pa so odraz te raznolikosti in predstavljajo enkratno bogastvo, ki ga ščiti razčlenjena mreža zaščitenih območij. Te zaščitene cone pa se delijo na parke, rezervate, biotope, naj- dišča in trajne travnike. Ob tem pa je na deželnem ozem- lju več področij evropskega po- mena t. i. SIC in... ” JAKEC: Orpo, Mihec, zdej smo rešeni! Ha, sej sem vedel, da gre sz Torrentijem samo za nespora- zum. Naša dežela ima vendar de- mokratično upravo, ki spoštuje svoje zakone, ki ne bi nikoli nar- dila nekaj, kar ni v skladu zs dežel- no zakonodajo. MIHEC: Čaki, čaki, ma kaj govo- riš? Torrenti, kdo? JAKEC: Ma tisti, … tisti odbornik, ne. Tisti od kulture. Tisti, ki prave, da bo dežela “spodbujala in fi- nančno nagradila združevanja slovenskih ustanov”. Tisti, ki po- ve, da se mora “slovenska manjšina lotit novih prijemov. Tudi na področju založništva in javnih občil”. MIHEC: A, tisti. Ma, oprosti, kaj ni bla SKGZ proti dvojnikom v manjšini? In pole, kaj ima oprav- ka 'združevanje slovenskih usta- nov' zs zaščito okolja? JAKEC: Dej, no! Pusti pri miru SKGZ, ki je čista ku solza. Kaj ne razumeš? Če dežela ščiti biotsko raznolikost, se pravi različnost v naravi, pomeni, da po svoji dolžnosti in močeh varuje in omogoča ohranjanje in obstoj ogroženih živih bitij. Zdej, če k živim bitjem spadamo tudi ledje in če Slovenci u deželi FJK spada- mo k človeškemu rodu, pomeni, da smo živa bitja, in če je res, da nas je tistih, ki 'smrdimo po ver- hi', prav malo, pomeni, da smo še posebej vredni zaščite in po- moči, zatu ki smo še bolj ogroženi ku drugi. MIHEC: Logika je logika, samo... ne bi rad končal u kašnem rezer- vati, kuker so končali Indijanci v Ameriki zaradi lakomnosti belcev, ki jim ni blo nikoli zadosti zemlje in naravnih bogastev. JAKEC: Čaki, … dobro, … ma bo- mo ja našli med nami enga Se- dečega bika in Norega konja, ki sta pri Little Bighornu premagala polkovnika Custerja in cel 7. kon- jeniški polk. MIHEC: O, muj Buh! Molči, dej molči. Pejmo rajši kej popit, ki je gorko in se ti že kuhajo možgani. Tle ni klime, zatu ki šparamo. JAKEC: Sej sem ti že reko, da je kli ma nevarna, se lahko prehla- diš. Če piha te boli uho, se ti lah- ko prehladi živc in ti pride heksen šus in morda škodi tudi pameti... MIHEC: Nehaj, zdej dovolj! Glej, smo pršli. Sedi in počaki, da na- ročim... oletni čas nam je pred kratkim postregel z novo esejistično zbirko o slovenski književnosti, ki jo je spisal bralcem na - še ga tednika dobro znani goriški publicist, li- terarni zgodovinar, pedagog, pesnik in glasbe- nik David Bandelj. Prepričani smo torej, da jim ga zaradi zgoraj naštetih razlogov ni treba po- sebej predstavljati. Zapišemo naj le, da je to po vrsti že njegova osma knjižna izdaja. Doslej se je namreč Bandelj izkazal na veliko področjih: pesniškem, literarno-zgodovinskem, eseji- stičnem in še bi lahko naštevali. Izmed avtor- jev generacije X (rojene med letoma 1965 in 1980) sta Bandljevo ime in opus v tem oziru pri nas gotovo med najprepoznavnejšimi. Obrazi slovenske literature - tako je zbirki ime - so izšli pri Univerzitetni založbi Annales, ki deluje v Znanstveno-raziskovalnem središču Univerze na Primorskem. V javnost sta jo po- spremila recenzenta dr. Igor Grdina in dr. Ja- dranka Cergol. Delo je razdeljeno na deset daljših vsebinskih sestavkov. V uvodnem za- pisu, ki nosi naslov Pred (za) govor , David Bandelj predstavlja svoje raziskovalno delo ozi- roma namen prispevkov, ki so nastali ob ra- zličnih priložnostih, in sicer med letoma 2006 in 2010. Njihova vsebina je precej raznolika, zato si jo bomo v nadaljevanju tudi podrobno ogledali. Prvi zapis je nastal jeseni 2008, obravnava pa Simona Jenka in njegovo domoljubno poezi- jo. V ta okvir spadajo pesmi, ki so v desetletjih po njegovi smrti postale skoraj že ponarodele, denimo Buči, morje adrijansko ali pa Naprej zastava slave, ki je bila v preteklosti slovenska himna. Razdelek o Jenku končuje modra mi- sel, v kateri avtor citira Jenkovo utemeljitev o tem, zakaj se le-ta ni ukvarjal s politiko. Na- slednji prispevek se prav tako tiče slovenske ustvarjalnosti 19. stoletja, avtor pa v njem obravnava komičnost pri Simonu Gregorčiču. Vsebinsko je zapis zanimiv, saj osvetljuje ne- katere Gregorčičeve vidike, ki so manj znani. V splošni zavesti je namreč goriški slavček si- nonim za svetobolje, v svojem življenju pa je zmogel tudi komičnost in igrivost, ki sta kaj kmalu pridobili zbadljiv značaj, pred - vsem na račun svojih nasprotnikov. Nekoliko bolj trpko je naravnan tretji zapis, ki obravnava opus tragično pre- minulega slovenskega pesnika Fran- ceta Balantiča, v njegovih pesmih pa analizira tri prvine, in sicer kri, zemljo in ogenj. Pesnik je v teh treh elemen- tih namreč skoraj preroško napovedal svoj konec. Vojne tematike se tiče tudi naslednji zapis o dnev nikih sloven- skih vojakov v prvi svetovni vojni, ki je ob njeni stoletnici še kako aktua- len. V Bandljevi obravnavi se tako zrcalijo različni pogledi in zapisi na medvojno dogajanje. Ko- roškemu avtorju Valentinu Po- lanšku je na- menjen nasled- nji prispevek, ki obravnava nje- govo poezijo, prozo in mladin- sko poezijo. Za- pis je nastal leta 2008 ob 80-let- nici njegovega rojstva. Nasled- nji prispevek pa je posvečen Pri- morcu oziroma Kraševcu Bogomirju Magajni, ki se je rodil leta 1904 v Gornjih Vremah pri Divači. Sestavek z naslovom Dve varianti “italijanske- ga” Kocbeka: Antonio Setola in Jolka Milič načenja prevajalska vprašanja. Bandelj namreč primerja prevoda omenjenih Miličeve in Se- tole, primere pa omejuje na Kocbekovo pe- sniško ustvarjanje. Setolovi prevodi so nastali konec sedemdesetih let, Jolka Milič pa jih je objavila ob 100-letnici avtorjevega rojstva leta 2004. Edvarda Kocbeka obravnava tudi naslednji pri- spevek, tokrat pa se v središču pozornosti na- hajajo dnevniški zapisi ne samo njega, ampak tudi njegovih dveh pisateljskih kolegov Borisa Pahorja in Alojza Rebule, ki sta ob avtorjevi 70-letnici objavila znameniti intervju, v kate- rem je voditelj krščanskih socialistov prvič javno raz- galil in obsodil povojne poboje slovenskih domo- brancev. Kocbekov dnev- nik je leta 1989 objavil Di- mitrij Rupel, medtem ko je Pahorjevo pričevanje izšlo v knjigi Ta ocean strašnó odprt. Spet Rebula je doga- janje tistega časa in svoj pogled nanj objavil po dvajsetih letih, in sicer 1996. V zapisu o Ljubki Šorli Da- vid Bandelj združuje lite- rarnozgodovinsko z gla- sbeno stroko, saj piše o avtoričinih poe- zijah, ki so doživele uglasbitev sloven- skih skladateljev. Bandelj jih je razdelil v generacije (po desetletju rojstva), končni seznam pa našteva kar dve- stošestdeset uglasbitev. Zadnji zapis je iz leta 2008 in je posvečen večjezičnosti v sodobni poeziji Slovencev v Avstriji. Av- tor se pri tem sprašuje, ali je pojav mo- goče umestiti v multikulturnost ali ta meji že na asimilacijo. Njegova obrav- nava je zanimiva predvsem zaradi razlik, ki so na tem področju zaznavne med ita- lijanskim in avstrijskim zamejstvom. Zbirko esejev Davida Bandlja Obrazi slo- venske literature sklepa seznam virov, ki jih je avtor uporabil pri pisanju, pa tudi imen- sko kazalo obravnavanih protagonistov. Primož Sturman P O MONOKULTURAH IN BIOTSKI RAZNOLIKOSTI David Bandelj - Obrazi slovenske literature Esejistična zbirka o slovenski književnosti Tržaška6. avgusta 201510 Rojančani na romanju na Svete Višarje Rojanska župnija prireja letno štiri romanja. “Aprila obiščemo grob g. Zorka v Lekovcu; drugo romanje nas vodi na Sveto Goro, zadnje pa na Barbano. V sredo, 29. julija, pa smo se rojanski župljani odpravili na Svete Višarje”, nam je povedal rojanski dušni pastir za Slovencev msgr. Franc Vončina. Dodal je, da se vsako leto rojanskim vernikom pridružijo še drugi sopotniki. Tako je avtobus navsezgodaj odpeljal proti Kanalski dolini. V svetišču Višarske Matere Božje so se verniki zbrali ob sveti daritvi, ki jo je daroval upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran ob somaševanju častnega tržaškega škofa Evgena Ravignanija in msgr. Franca Vončine. Verniki so bogoslužje spremljali ob petju ljudskih nabožnih pesmi. Kosilo je bilo kot po tradiciji v gostišču pri Juretu. Vreme je bilo muhasto, a gostilničar je z zvokom harmonike vsekakor olepšal dan gostom. Vittorio Sgarbi v naselju Portopiccolo Umetnostni kritik Vittorio Sgarbi bo v četr tek, 6. avgusta, v naselju Portopiccolo v Sesljanskem zalivu predstavil svojo zadnjo publikacijo z naslovom Gli anni delle meraviglie. Da Piero della Francesca a Pontorno. Il tesoro d'Italia II (Založba Bompiani). Avtorja in knjigo bo predstavila prof. Tatjana Rojc. Kratke Letni seminar ZCPZ v Rogaški Tradicionalni pevski in sprostitveni teden oletni seminarji Zveze cer- kvenih pevskih zborov iz Trsta so stalnica, ki se na- daljuje vse od leta 1970 in vsako leto v drugem kraju in z drugimi vsebinskimi izzivi za teden dni zbere lepo skupino pevcev, organistov in zbo- rovodij. Letos gre skupno za nekaj manj kot sto ljudi, ki prihajajo iz raznih žup- nij tržaške pokrajine, kjer večinoma ne skrbijo le za petje pri liturgiji, mnogi zbori namreč redno orga- nizirajo ali samo oblikuje- jo različne kulturne prire- ditve in so zato aktivni in pomembni prosvetni de- javniki v domačem kraju. Tudi letošnji seminar v Ro- gaški, ki poteka v tem ted- nu (od nedelje, 2., do so- bote, 8. avgusta), je torej priložnost, da pevke in pevci v jutranjih urah vadijo no- vo zborovsko literaturo, v popol- danskih urah pa na izletih spoz- navajo bližnje in tudi nekoliko bolj oddaljene zanimivosti teh krajev oziroma prosti čas izkori- stijo za kopanje v termalnem ba- zenu. P Pevski seminar letos vodita prof.Aleksandra Pertot, ki je za-dolžena, da vadi posvetne pesmi, ob priredbah nekaterih narodnih sta to še Vrabčeva in Merkujeva pesem, ob njej pa je še prof. Da- mijan Močnik, znani skladatelj in glasbeni pedagog na škofijski gimaziji v Ljubljani, ki vadi sa- kralni del sporeda. Ob novi Troštovi maši se pevci soočajo še s Kimovčevimi skladbami in pe- smimi drugih avtorjev, ki jih bo nato med letom izvajal Združeni zbor Zveze. Že ustaljena praksa je tudi, da nekateri tečajniki na po- letnem seminarju spoznavajo ali poglabljajo svoje znanje igranja orgel. Tudi letos bo z organisti va- dil ljubljanski stolni organist in vodja orglarske šole Gregor Klančič. Poskrbljeno pa je tudi za otroke, ki so s svojimi starši prišli na seminar, tako v dopoldanskih urah med drugim pojejo pod vodstvom Renate Vereš in ostali del jutra preživijo ob igri in spre- hodih. Skoraj polstoletna praksa polet- nih seminarjev se je pokazala kot lepa priložnost za spoznavanje kulturnih in naravnih znameni- tosti matične domovine, a tudi za srečanja z ljudmi, pogovor in predstavitev naše tržaške stvarno- sti gostom v hotelih in do- mačinom. Ustaljena navada je namreč, da ob koncu tedna sode- lujoči poskrbijo, da udeleženci predstavijo svoje delo. Tako bo že v četrtek priložnost za nastop or- ganistov, v petek pa bo zbor med večerno sklepno mašno daritvijo pel mašo in pesmi, ki jih vadi med tednom, po maši pa bo v hotelski dvorani še sklepni večer z ostalim programom. S seminarjem se navadno končuje redna sezona delovanja, ki se bo obnovilo z novim šol- skim letom. Letos bo tudi nekaj novosti, ki jih predvidevajo nove deželne odredbe glede dodelje- vanja sredstev slovenskim usta- novam in društvom. Društvo Rojanski Marijin dom / Julijska številka glasila Med nami Končno bo trg pred kapelico na Lajnarjih poimenovan po g. Zorku etošnja julijska naslovnica rojanskega glasila Med na- mi je posvečena prazniku domačih zavetnikov, sv. Mohor- ja in Fortunata. O njunem žrtvo- vanju (umrla sta nasilne smrti) ter o nezamenljivem duhovnem doprinosu drugih svetnikov, ki so našim prednikom vlili vero v Boga (na primer sv. Ciril in Me- tod), razmišlja domači dušni pa- stir g. Franc Vončina v uvodnem L zapisu. Njegove besede se pove-zujejo na današnji čas, ko se nam“ponujajo razni maliki, ki pa ne vzdržijo dolgo”. Mar se ne bi raje približali temeljem živega Boga, “ki so kljubovali skozi stoletja, in se vprašali o pomenu tiste mo- drosti, ki je zapisana v Svetem pi- smu? Evangelij ljubezni, Božje dobrote in večnega življenja so naši predniki kot dragocen dar prenašali iz roda v rod: o tem nam pričajo naša svetišča in naše cerkve. Tudi rojanska cer- kev, posvečena velikima svetni- koma. Zvesta sodelavka glasila, gospa Uča Trobec, na podlagi Magnificata prinaša pričevanje o življenju, mučeništvu in smrti sv. Mohorja in njegovega diako- na Fortunata, ki sta bila po na- logu cesarskega namestnika Se- bastesa obglavljena 12. julija v Ogleju, kjer sta oznanjala Kristu- sov nauk. In prav na ta dan se iz leta v leto ponavlja rojansko versko slavje, o katerem je govor v poročilu, ki sledi zapisu gospe Trobec. Bralci publikacije, ki jo izdaja Društvo Rojanski Marijin dom, izvemo tako, da je dvojezično sveto mašo ob somaševanju številnih duhovnikov (med njimi tudi msgr. Vončina) daroval krajevni župnik g. Karol, na koru pa sta izmenično pela Rojanski cerkve- ni pevski zbor pod vodstvom Zu- lejke Devetak in ob orgelski spremljavi Paola Venierja ter ita- lijanska pevska skupina, ki jo vo- di Marcello Panerai. Slovensko tradicijo Rojana sta poleg verni- kov potrdili tudi prisotnost na- rodnih noš in zastava Marijine dužbe, ki jo je letos nosil mladi Michael Piapan. Poletna številka glasila Med na- mi ne bi bila … poletna, če v njej ne bi našli zapisa o kresni noči. Spomine na čar tega dogodka prinaša prav tako zvesta sodelav- ka glasila Anamarija Volk Zlobec s svojim tankočutnim zapisom. Izpod peresa Bojane Dona pa je nastal zanimiv zapis o begun- skih dinamikah v času zavez- niške vojaške uprave v Trstu. V tem obdobju je namreč Rižarna nudila streho beguncem z vzho- da, “ki so med tistimi stenami našli zavetišče in s svojo prisot- nostjo, polno pričakovanj, omi- lili spomin na grozote, ki so se pred leti v njej dogajale”. Alek- sander Korošic prinaša zapis o romanju v Leskovec na grob ne- pozabnega rojanskega dušnega pastirja g. Zorka in prispevek o prijetnem druženju rojanskih pevcev ob 50-letnici prenosa slo- venske maše po radiu. Uča Tro- bec je prispevala še zapis o ro- manju v Crngrob pri Škofji Loki, ki ga prireja Duhovska zveza. Bo- gat je razdelek, ki obravnava društveno delovanje; glasilo do- polnjujejo še stalne rubrike (da- rovi, čestitke in sožalja). Tokratna julijska številka glasila vabi v nedeljo, 30. avgusta, k vsa- koletni maši pri Lajnarjih. Letos bo verski dogodek končno lahko sovpadal s poimenovanjem trga pred kapelico po pok. g. Zorku (svečanost bo ob 17. uri). Lani je poimenovanje odpadlo, le- tos pa se je uresničilo, čeprav ne tako kot so si ga Rojančani in domačini želeli: “Žal nika- kor nismo dosegli, da bi bil na občinski tabli tudi slovenski napis. Občina se strogo drži zakonskih predpisov, ki za tržaško občinsko območje ne predvidevajo uradne dvoje- zičnosti”. Zato so člani slo- venske rojanske skupnosti da- li izdelati dvojezično spomin- sko tablo, ki jo bodo ob tej pri- ložnosti postavili na zid poleg kapelice. “Na njej bo napis, ki bo mimoidoče seznanjal s tem, da je kapelico postavil le- ta 1954 g. Stanko Zorko, ki je bil 50 let dušni pastir za sloven- ske vernike v Rojanu”. Stroške za to bo krilo Društvo Rojanski Ma- rijin dom, kar ni nezanemarljiv podatek. Domačini obenem upajo, da bodo do takrat pripra- vljeni težko pričakovani dvoje- zični kažipoti za Piščance in Laj- narje, ki jih bodo prav zaradi normativov o dvojezičnosti po- stavili nekoliko više na tam- kajšnjem griču. IG Da je Tržaško knjižno središče pri srcu Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu ter njego- vemu načelniku, ministru Gorazdu Žmavcu, dokazuje skrb, s katero resor slovenske vlade, namenjen rojakom izven meja, spremlja začet- nim korakom večnamenskega centra v sre- dišču Trsta. Minister Žmavc se je namreč v pe- tek, 31. julija, v spremstvu generalne konzulke v Trstu Ingrid Sergaš ogledal prostore in poh- valil delovanje podjetja TS 360, ki upravlja knjižno središče. V prostorih slovenske diplo- matske izpostave na nabrežju pa je bil pred tem med ministrom Žmavcem in SSO in SKGZ ter založbama Mladika in ZTT govor o morebit- nem pristopu krovnih oganizacij in Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu k podjetju TS 360: to bi bil način, da bi podkrepili in razširili njegovo delovanje. Gre za resno vprašanje, ki zahteva prav tako temeljito proučitev: ta poteza bi v dosedanje življenje manjšine in v njeno strukturo verjetno vnesla resne spremembe. Foto IG Zakonski stan je kot partitura. Naj bo v duru ali molu vsaka ima ključe, takte in note s pavzami, crescendi in diminuendi vred. Dobra in občutena izvedba je sad dela. MATEJI ČERNIC in MIRKU FERLANU, ko stopata na skupno življenjsko pot, vošči vse dobro ZCPZ TRST Doberdob, 2. avgust 2015 Msgr. Alojz Uran Arhivski posnetek z lanskega seminarja Tržaška 6. avgusta 2015 11 Obvestila Narodna in študijska knjižnica je do 28. avgusta odprta po na sled - njem urniku: pon., sre., pet: od 8. do 16. ure; tor., čet.: od 11. do 19. ure; Oddelek za mlade bralce; pon., tor.: od 9. do 13.30; sre., čet., pet. od 13.30 do 18. ure; zaprto bo od 3. do 21. avgusta. Odsek za zgodovino in etnografijo: obisk po predhodnem dogovoru. Zaprto: od 10. do 14. avgusta 2015. Darovi Misijonski krožek Rojan je prejel: za slovenske misijonarje: v spomin na svoje drage daruje N. N. 50 evrov; za prevozna sredstva v misijonih NIVA: N. N. 40 evrov. Darove lahko nakažete tudi na: ZADRUŽNA KRAŠKA BANKA IBAN: IT22 L089 2802 2010 2000 0086 948 Codice BIC: CCTSIT2TXXX Misijonski krožek Rojan ul. Cordaroli 29 34135 Trst Stanka Čuk, predsednica Sklada Mitja Čuk Sklad je nenadomestljiv člen vzgoje v zamejstvu POGOVOR tanka Čuk je predvsem na Opčinah, a tudi v širšem tržaškem okolju, poznana kot neutrudna predsednica Skla- da Mitja Čuk, aktivna na šol- skem in izobraževalnem po- dročju. Upokojena ravnateljica nam je v pogovoru razkrila mar- sikaj o delovanju te ustanove, o njeni preteklosti, pa tudi prihod- nosti. Vsako leto prihaja do kakšne dodatne novosti, saj so pozorni na potrebe okolja in se tem prilagajajo, da bi ugodili čim širšemu krogu uporabnikov. Sklad Mitja Čuk je na Tržaškem sinonim za izo- braževanje in pomoč otro- kom in mladostnikom, po- trebnim podpore v stiski. Bi nam predstavili zgodovino te- ga društva? Sklad je bil ustanovljen leta 1979 in je kmalu zatem začel delovati. Treba je bilo organizirati struk- turo s statutom in z izoblikova- nimi cilji. Na začetku smo se te- ga lotili predvsem iz osebnih iz- kušenj, ker sem imela otroka z Downovim sindromom. Imela sem velike težave, kako dobiti pravo pomoč tako v družbi kot v šoli. Šla sem v tedanjo Jugoslavi- jo in se na lastne oči prepričala, kako so imeli izredno organi- ziran sistem. Prijatelji so nato ustanovili Sklad Mitja Čuk in se usmerili v prizadeto mladino in otroke. Kmalu pa so spoznali, da potrebujejo pomoč tudi socialno ogroženi in zaostali, pa tudi mladostniki, ki izhajajo iz okolja brez pravilnih spod- bud. Tako smo se usmerili na vzgojno področje. Pozneje nas je Slovenska socio-psi- hopedagoška služba opozorila na potrebo po poletnih centrih, saj so tako matere kot očetje poleti bili zapo- sleni. Sklad Mitja Čuk je bil prvi, ki je ponudil poletna središča. Ker se je pozneje pokazalo, da potrebujejo starši pomoč tudi med šolskim letom, smo ustano- vili vzgojno posvetovalnico. Zvrstile so se še inštrukcije, po- moč pri šolskem delu, rekreativ- ni in jezikovni tečaji. Ko nas je psihopedagoška ekipa opozorila na otroke z razvojnimi, fizičnimi in psihičnimi težavami, smo se naivno lotili še tega. Letos smo praznovali 25 let Vzgojno-zapo- slitvenega središča. V tem na Kontovelu ima šestnajst varo- vancev tako individualne kot S skupinske dejavnosti. V Trstu jeveliko takih središč. Naše je poz-nano predvsem po dobro razviti dramski in športno-gibalni de- javnosti. Poleg teh imamo tako notranje kot zunanje dejavnosti. Med prve prištevamo likovno, gle- dališko, mizarsko delavni- co, tkanje, telovadbo in pi- sanje člankov, zunanji pa so obisk bazena, igranje košarke in vaje za nasto- panje v gledališču. Med letom imate zelo razvejeno dejavnost, ki sega od obšolskih de- javnosti, tečajev, sveto- valnice za vzgojo, raz- voj in družino do stro- kovnih srečanj, polet- nih središč, razstav v Bambičevi galeriji, FE- STinvalOp in še bi lah- ko naštevali. Katere so tradi- cionalne dejavnosti? Tradicionalne dejavnosti so bo- disi vzgojne kot kulturne, in si- cer tečaji, lekcije in pošolski pouk. Še posebno smo ponosni na FESTinvalOP, ki je bil letos že četrto leto zapored. To je po- membna prireditev, ki nudi možnost dramskim skupinam, da prikažejo, kaj so se naučile med letom. Udeležijo se ga tako skupine iz naše dežele kot izven nje ter iz Slovenije. Za varovance je to velika spodbuda, saj se soočijo s pravim nastopanjem na odru pred širšo publiko. Vsa- ko leto sodelujemo z osnovno šolo, učenci katere si ogledajo predstave in imajo možnost, da se približajo svetu gledališke umetnosti. Organiziramo tudi koncerte in družabne popoldne- ve. V Bambičevi galeriji prireja- mo razstave, s tem da damo možnost tudi mladim oziroma še neuveljavljenim umetnikom, ki drugače nimajo možnosti raz- stavljati. Pri tem sodelujemo z Glasbeno matico, tako da na od- prtju zaigrajo mladi glasbeniki. Enkrat letno, po navadi konec septembra, se predstavijo tudi skladovi gojenci s svojimi ročni- mi izdelki. Pomembno je tudi dejstvo, da nudimo tako našim gojencem kot varovancem dru- gih centrov ogled razstav z razla- go, ki jim je dojemljiva, da se pri- bližajo svetu umetnosti in lahko tudi sami potem poskusijo ustvarjati s podobno tehniko. Kar se tiče vzgojnih dejavnosti, deluje vzgojna posvetovalnica, uspešna družinska terapija, ki je žal zelo dobro obiskana, pošol- ski pouk in pomoč pri šolskem delu. Tudi tukaj prisluhnemo okolju, saj se potrebe spreminja- jo. Otroke sprejmemo direktno iz šole in jim nudimo poleg po- moči pri nalogah tudi kosilo. Opazili smo, da se učenci ne znajo učiti, ker niso usvojili tega znanja. Zato poteka ta pomoč na globalni ravni, razrešiti moramo najprej čustveno utesnjenost otroka, nato pa se začne pisanje nalog. Če se ozremo na preteklo sezono, kako bi jo ocenili in kaj bi še posebno pou- darili? Poudarila bi najbolj odme- ven dogodek, in sicer Spe- cialno olimpiado, saj smo že petnajst let vpisani v Odbor specialne olimpia- de Slovenije. Vsako leto nekdo pripravi regijske igre in ima v gosteh vse sodelu- joče. Prvič smo prevzeli or- ganizacijo tega dogodka le- ta 2005, letos pa že drugič po desetih letih. Sklad Mit- ja Čuk je prevzel admini- strativno plat, vzgojitelji pa so poskrbeli za vsebinsko. Spe- cialna olimpiada zahteva strog protokol, od pogostitve, nagra- jevanja, gostov, do tekem in pre- vozov. Po igrah je po protokolu obvezen tudi zabavni del, da se udeleženci družijo in se spozna- jo med sabo. Letos je bilo tristo udeležencev s trenerji in sprem- ljevalci, skupno torej okrog pet- sto ljudi. Častna gosta sta bila furlanski pa- raolimpijski kolesar Miche- le Pittacola in predsednica SPDT Marinka Pertot, letošnja dobitnica Bloudkove pla- kete. Zelo nas je presenetila množična ude- ležba, a tudi posluh sloven- skega mini- strstva. Pred- sednik RS Bo- rut Pahor se je sicer opravičil, prisoten pa je bil minister za Slovence po svetu in v zamejstvu Gorazd Žmavc, tudi generalna konzulka Repu- blike Slovenije Ingrid Sergaš je bila zelo pozorna do nas. Pohva- liti moram tudi tržaškega odbor- nika za šport Edija Krausa, ki nam je ogromno pomagal pri or- ganizaciji dogodkov, saj smo do- bili vsa prizorišča zastonj. Ob tej priložnosti nam je pomagalo ZSŠDI, veliko prostovoljcev in višješolcev. Organizacija Spe- cialne olimpiade terja veliko odgovornosti, dela in truda, tako da nas je to precej izčrpa- lo. Kljub temu smo vseeno iz- peljali tako košarkarski turnir kot FESTinvalOP. Katere nove dejavnosti vas čakajo v prihodnjem letu? Nekatere novosti bodo pri or- ganizaciji jezikovnih tečajev, saj imamo nove in pridne učiteljice. Istočasno se trudi- mo, da bi organizirali kaj pri- mernega za mladostnike. Radi bi jim nudili zanimive dejav- nosti, da bi ustvarili neki zbir- ni prostor. Zelo nevarno je, da najstniki, ki niso vključeni v nobeno društvo, zaidejo na stranpota. Zdaj tkemo stike z društvi v Sloveniji, da bi sode- lovali z njimi in ponudili mla- dim kaj zanimivega, novega. Smo vsekakor na razpolago šolam za sodelovanje, saj če le moremo, jim ustrežemo. V pri- hodnjem letu bomo sodelovali tudi s čebelarskim društvom. Metka Šinigoj Osnovna šola Fran Milčinski na Katinari Kako lahko prvošolčki postanejo pravi pesniki 1. razredu osnovne šole Fran Milčinski na Kati- nari so učenci januarja že obvladali abecedo in začeli samostojno branje. Tako jim je učiteljica Ljuba predstavila pe- sem Ivana Tavčarja O ljubezni. Pesem spada v zbirko Hoja v ne- skončnost, ki jo je objavil v zre- lih letih kot tudi večino svojih knjig. Ivan Tavčar je tržaški pe- snik, ki je prejel številne nagra- de in priznanja prav zaradi svo- je večjezičnosti, saj piše v slo- venskem, italijanskem in tudi nemškem jeziku. Njegov ustvar- jalni svet se namreč napaja iz treh različnih evropskih kultur, a kljub temu povsem avten- tično. V pesmih izraža spoznan- ja in doživetja, ki jih nadgrajuje z refleksijo. Marca so učenci poskusili sesta- viti svoje prve izvirne pesmi o živalih: vsak otrok je izbral pril- jubljeno žival in jo v verzih opi- sal, kakšna je ali kaj počenja. Te pesmi so bile povod, da so ka- sneje otroci sestavili pesmi za V natečaj Mlade Vilenice, ki je billetos na temo kraške jame. Zatoje vsak učenec izbral naslov, ki je bil vezan na jamo Vilenico (npr. Stalagmit, Jamski pajek, Rdeča dvorana...). Mesec kasneje je prišel na šolo sam pesnik Ivan Tavčar; otroci so mu prebrali svoje pesmi o ja- mi. Pesnik je otroke zelo poh- valil in jim dal dragocene na- svete za nadaljnje delo. Poma- gal je tudi pri izbiri pesmi, ki jo je učiteljica Ljuba poslala na na- tečaj, saj število pesmi je bilo ze- lo omejeno. Gospod Tavčar se je zelo rad zaustavil v družbi malih ustvarjalcev, ki so se mu lepo zahvalili, ker je vsakemu podaril eno od svojih številnih pesniških zbirk, v zameno pa je dobil knjigo katinarske šole. Ob koncu šolskega leta pa so učenci doživeli še eno lepo pre- senečenje: učiteljica Ljuba je poslala vse njihove pesmi in ri- sbice o živalih profesorici Liji Legiša; ona jih je objavila v sred- nješolskem časopisu Adrenalin. Pesnik Ivan Tavčar v družbi učencev, med katerimi je tudi njegova vnukinja Veronika Pred kratkim so bili pri nas romarji-kolesarji iz Društva poti sv. Jakoba v Sloveniji. Z njimi je bil tudi stolni kaplan mag. Bogdan Vidmar ter predsednik Društva poti sv. Jakoba Metod Rigler. So- maševanje je vodil g. Klemen Zalar, vikar in ravnatelj Slovenskega pastoralnega središča, po maši pa je vse skupaj pozdravil še škofov vikar msgr. Roberto Rosa, župnik in dekan pri Sv. Jakobu. Po sv. maši se je množica kolesarjev odpravila proti Kopru, od tam pa z vlakom proti Ljubljani. Pobuda Igraj se z mano Foto Damj@n Videmska / Aktualno6. avgusta 201512 red kratkim se je končal projekt Združenja Blankin Učimo se, govorimo, od- krijmo in ohranimo naš jezik v šoli, doma in v cerkvi, ki ga je financirala dežela Furlanija Ju- lijska krajina. Namen in pomen iniciative nam je obrazložil Giorgio Banchig, predsednik združenja. Kaj je predvideval projekt? Tako kot pravi naslov, je projekt težil k ovrednotenju našega do- mačega slovenskega jezika pov- sod, kjer živimo, se pravi doma, v cerkvi in v šoli. Zato smo v program vključili projekte, ki za- devajo jezik, ki ga upo- rabljamo v cerkvi. V Ka- nalski dolini in Reziji smo izdali CD, v kate- rem smo zbrali domače cerkvene pesmi in smo tudi natisnili besedila. Gre za hvalevredno de- lo, ker so nekatere pe- smi, še posebej v Reziji, šle v pozabo. Zato smo ponudili ljudem, Rezi- janom, naj jih še naprej pojejo in ohranijo v spominu. V Kanalski dolini še lepo pojejo v cerkvi, zato bo ta CD pomagal, da se bodo ljudje ponovno naučili pesmi, na katere so pozabili. Kaj pa v Benečiji? Ponatisnili smo knjigo z molit- vami in izdali DVD z dokumen- tarnim filmom o procesijah na poljih pri Tarčmunu in na Ma- tajurju. Gre za staro navado, ki P soboto, 25. julija, napredvečer “žegna”, so v Ukvah predstavili knjigo o osrednjem dogodku v ukovškem letnem vaškem življenju, ki nosi sicer naslov Na žegen! – Žegnanje in drugi praz- niki z rekruti v Ukvah v Kanalski dolini. Ob sami ukovški vaški skupnosti je bila protagonistka večera, ki sta ga povezovala ukovški zborovodja Osvaldo Er- rath in ukovška kulturna delav- ka Anna Wedam, avtorica knji- ge, etnologinja Mojca Ravnik. Ravnikova je začela spremljati dogajanje ob vaškem prazno- vanju leta 2004; od leta 2006 do leta 2009 pa je dogajanja tudi snemala. Naslednje leto je po- snela tudi polnočnico v obno- vljeni cerkvi, “šapanje” in posta- vljanje božičnega drevesa – pri katerih igrajo nosilno vlogo, prav kot v okviru žegna, ukovški rekruti z vrstnicami. Del posne- tega gradiva si je publika že med predstavitvijo lahko ogledala; naslednji dan pa so že urejena posnetka iz let 2008 in 2009 predvajali v vaškem kulturnem domu. V vseh letih je bilo še po- sebej zanimivo opazovati, kako se je organiziranje žegna prila- godilo okoliščinam po poplavi leta 2003. Avtorica je prisotne opozorila na pomembnost, ki jo za Ukljane imajo ta vaška praz- novanja. Zdaj potekajo od petka do nedelje, v njihovem okviru ima še vedno osrednji pomen žegen, ki se opravlja v nedeljo. Tisti dan se po sveti maši ob 9.15 pričenja stara navada, ki jo ime- nujejo konta. Gre za petje in ples domačih nabornikov pod lipo in po vasi. Na ukovškem žegnu vsekakor sodelujejo in so vključeni vsi. Med prisotnimi na predstavitvi knjige so bili deželni predsednik SSO, Walter Bandelj, predsednik Združenja “Blankin”, Giorgio Banchig, in predsednik Združenja “Don Mario Cernet”, Antonio Sivec. Prisotne je pred začetkom predstavitve v slo- venščini nagovoril naborješki župan Boris Preschern, ki je poudaril, da imajo navade v Uk- vah, kjer so tudi Slovenci, še vedno poseben pomen. Sloven- sko se govori vedno manj, a sredstva iz zaščitnih zakonov obstajajo in naborješka občin- ska uprava si bo prizadevala za to, da jih bo usmerila na šolsko področje. Predstavitev knjige je glasbeno popestril moški pevski zbor “Kerlci” iz Ljubljane. Novo knjigo o ukovških nava- dah, ki so na kratko primerjane tudi z drugimi navadami v dru- gih vaseh Kanalske doline, je iz- dala Založba ZRC. Finančno je izdajo podprlo veliko ustanov – poleg oškega Združenja “Don Mario Cernet” in ukovškega Slo- venskega kulturnega središča “Planika” še čedajsko Združenje “Don Evgen Blankin”, Avto- nomna dežela FJK in Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Luciano Lister V Ukve v Kanalski dolini Vaška praznovanja imajo globok pomen Združenje Blankin je uspešno izvedlo projekt Za slovenski jezik in kulturo MARIJINE BOŽJE POTI PRI NAS (108) Mariza Perat Cerkev sv. Marije od Prikazanja v Strunjanu Sloves strunjanske božje poti se je vedno bolj širil in kmalu so romarji od blizu in daleč začeli prihajati na strunjanski grič. Cerkvico so medtem popravili in kmalu je Strunjan dobil tudi stalnega duhovnika, ki se je na- selil v kaplaniji poleg cerkve. Še pred letom 1520 je cerkev dobila tudi sliko o prikazanju, ki še danes stoji na glav- nem oltarju. Sliko je izdelal slikar Francesco Valerio. V naslednjih letih so cerkev povečali, saj je prvotna cerkvica za stalno na- raščajoče število romarjev postala premajhna. Zgradili so tudi gostišče za romarje. Med leti 1656 in 1671 je piranski župnik g. Tomaž Gregolin, odličen slikar, učenec beneške šole, izdelal deset velikih platen, ki so pri- kazovala Marijino življenje. V novo romarsko svetišče so romarji množično in zelo radi prihajali. Bili so to Slovenci, Hrvati in Italijani, ki so se v prijateljstvu in molitvi srečali pri skupni Materi. Kot v drugih romarskih krajih pa je ob na- raščajočem številu romarjev tudi tu sčasoma vedno bolj prihajala do izraza potreba, da sve- tišče izročijo v oskrbo redovnikom, ki bi tako bili romarjem vedno na razpolago, kar se je ure- sničilo leta 1907. V tistem času je tržaško-koprsko škofijo vodil Franc Ksaver Nagl (1855-1913), zelo učen, izboren di- plomat, odločen in previden pri de- lu. Rojen je bil na Dunaju, kjer je tu- di umrl kot dunaj- ski nadškof in kar- dinal. Tržaško-ko- prsko škofijo je vodil od 1902 do 1910. Škof Nagl je v Strunjan poklical frančiškane itali- janske province iz Tridenta ter jim izročil svetišče v oskrbo. Frančiška- ni so v Strunjan dospeli že jeseni istega leta. Medtem so romarji kar naprej prihajali v Mariji- no cerkev in frančiškani so pričeli razmišljati, da bi bližajoči se jubilej 400-letnice Marijinega prikazanja čim lepše pro- slavili. Frančiškanski predstojnik p. Serafin Inama je z dovoljen- jem škofa Nagla za- prosil sv. očeta Pija X., da bi milostno podo- bo Strunjanske Mate- re Božje ob 400-letni- ci smeli kronati. Tozadevno potrdilo je iz Ri- ma dospelo 18. junija 1910, kar je du- hovščino in vernike napolnilo z velikim ve- seljem, saj je kronanje pomenilo, da je sve- tišče tudi uradno priznano kot romarsko svetišče. Slovesnost kronanja je bila določena za praznik Marijinega Vnebovzetja 1912. / dalje Oltarna slika sv. Marije od Prikazanja Cerkev Matere Božje od Prikazanja še z zakristijo na levi strani Škof Franc Ksaver Nagl Špeter Končno napis Slovenski dom! ončno so na Slovenski kul- turni dom v Špetru posta- vili lep in velik napis, ki ja- sno kaže, da je tisti hram dom vseh Slovencev v Benečiji. Da bi do tega prišlo, je bila pot kar dolga. Na občnem zboru Inšti- tuta za slovensko kul- turo februarja 2013 so povedali, da bi mora- lo ime hrama pokaza- ti identiteto in delo Slovencev v videmski pokrajini. Odločili so, da zberejo ime s po- močjo bralcev petnaj- stdnevnika Dom in tednika Novi Matajur. Najbolj je bilo všeč ime Slovenski kultur- K ni dom. Daleč za njim se je uvrsti-lo ime Slovenski kulturni center,na tretje mesto pa se je uvrstil na- ziv Slovenski kulturni hram. Na uredništvo Doma je poslal svoj glas tudi znani pisatelj iz Trsta Bo- ris Pahor, ki si je zamislil ime Dom slovenske besede. Ta Pahor- jev predlog je bil zelo všeč, zato so člani Inštituta za slovensko kul- turo spet pomislili glede naziva, a so se nato po seji, 13. junija, odločili, da ohranijo ime, ki so ga izbrali ljudje. Nato je bilo potrebno še najti pravo rešitev, da bi bilo ime lepo vidno. Ni bilo lahko, ampak na koncu je vendarle uspe- lo. Zato gre zahvala predvsem nekaterim ljudem, ki so si močno prizadevali, da bi se to vprašanje rešilo. In uspelo je. so jo ohranili v tamkajšnjih va- seh in tudi v drugih v Nadiških dolinah; to pa kaže, kako so bili naši ljudje navezani na svoje okolje, na delo na polju itd. S tem projektom smo želeli ohra- niti te navade, te pesmi in bese- dila, ki so del naše kulturne de- diščine. V sklopu projekta ste tudi di- gitalizirali raziskave, ki so bile objavljene v petnajstdnevni- ku Dom. V skoraj 50 letih izhajanja je pet- najstdnevnik Dom napisal veli- ko stvari o naši kulturi, zgodo- vini in jeziku. Zato smo poverili skupini slavistov, naj digitalizira ta besedila in slike, da bodo spet na voljo bralcem Doma ali ti- stim, ki obiskujejo spletne strani Društva Blankin in samega časopisa, saj teh besedil in teh raziskav ni mogoče najti v dru- gih publikacijah. Projekt je obsegal vse ob- močje, na katerem živijo Slo- venci v videmski pokrajini. Izveden je bil v Kanalski dolini, Reziji in Nadiških dolinah. Mo- ram tudi povedati, da v ta okvir spada iniciativa, ki smo jo prire- dili v Vidmu. Za otroke v predšolskih letih smo pripravili tečaj slovenskega jezika. Ure- sničitev zamisli je imela lep uspeh, saj se je vpisalo 16 otrok, sinov slovenskih staršev, ki živi- jo v Vidmu. Ta projekt prispe- va ne samo k ohranitvi do- mače kulture, ampak tudi slo- venskega jezika, ki se govori na tem območju. Če pozabimo na slovenski jezik, nismo nič, smo navadni italijan- ski državljani, ki govorijo po itali- jansko. Naša posebnost, naše bogastvo je ravno naš slovenski jezik v vseh variantah, v katerih ga govorimo v Kanalski dolini, Reziji, Terskih in Nadiških doli- nah. I. B. Korupcija v mednarodni nogometni zvezi Zgodba o Fifi v mafijskem muzeju orupcijski škandal, na- pleten okrog Mednarod- ne nogometne zveze, bo postal predmet razstave v ma- fijskem muzeju v Las Vegasu. Omenjena institucija je v me- stu luči v puščavi Nevade pravi magnet za turiste in prikazuje zgodbe ameriškega podzemlja. Naslov razstave o Fifi bo Ko se čudovita igra sprevrže v grdo. Omenjena razstava v mafij- skem muzeju bo prikazala ne- katere podrobnosti iz nedav- nega škandala v krovni nogo- metni organizaciji, kar je vodi- K lo tudi v odstop predsednikaJosepha Blatterja. “Razstavo onajbolj priljubljenem športu na svetu smo praktično iztrgali z vseh naslovnic časnikov”, je ob tem dejal direktor muzeja Jonathan Ullman. “Našim številnim obiskoval- cem iz Združenega kraljestva, Mehike, Brazilije in Italije bo škandal Fifa pokazal čudovit primer, kako različne oblike in razsežnosti ima lahko organi- ziran kriminal”, je še dejal di- rektor muzeja, ki deluje od leta 2012 in je ena glavnih atrakcij Las Vegasa. Razstavo bodo odprli septem- bra in tam prikazali fotografi- je, izrezke člankov in naslovni- ce časnikov, ki so obeležili škandal. Pri tem so oblasti ob- tožile 14 pomembnih uradni- kov Fife, da so v svoj žep preko 25 let pospravili za 150 milijo- nov ameriških dolarjev pod- kupnin. Fifa se bo tako v mu- zeju znašla ob boku slovitih “banditov” zgodovine - Al Ca- ponu, Charlieju Lucianu, Bug- syju Sieglu, Mickeyju Cohenu in Johnu Gottiju. Slovenija 6. avgusta 2015 13 odeč po pogovorih ljudi in drugih znakih v javnosti, kriza med Slove- nijo in Hrvaško še ni dosegla dra- matičnega zanimanja in morda množičnih osebnih bolečih odzivov. Najbrž zaradi tega, ker politika, ki je na oblasti, s svojim delovanjem in izjavami umirja stanje in napadalno retoriko, ki prihajata iz Zagreba. Veliko je, denimo, člankov v vladi prijaznih občilih, ki ob- javljajo zapise o tem, da bo letos več Slo- vencev kot lansko leto počitnice prežive- lo na hrvaški obali. Vendar se je resnično stanje odnosov med sosednjima država- ma potrdilo z izmenjavo pisem med hrvaškim premierom Zoranom Milano- vićem in predsednikom slovenske vlade Mirom Cerarjem. Milanović je svojega kolego povabil na sestanek, “na katerem bi določila nadaljnje korake pred ustrez- nim mednarodnim forumom, ker je Ar- bitražni sporazum kot organ za rešitev mejnega vprašanja med državama nepo- vratno kompromitiran”. Predsednik slo- venske vlade mu je odločno odgovoril in navedel dejstva o tem, “da je hrvaška politika glede urejanja mejnega vprašan- ja obžalovanja vredna in zanjo ni ni- kakršne mednarodne pravne podlage”. Pri navajanju omenjenih in drugih dej- stev in stališč je Miro Cerar deležen splošne podpore javnosti in tudi politi- ke. Slovenski premier je predsedniku hrvaške vlade tudi jasno sporočil, da se bo z njim pripravljen sestati šele potem, ko bo Arbitražno sodišče odločilo o na- daljevanju postopka za določitev meje med Slovenijo in Hrvaško. Opozicijske parlamentarne stranke v Sloveniji o stališčih do spora s Hrvaško glede meje med državama še vedno pre- težno molčijo, čeprav ponavljajo, da ve- lik del vzvodov omenjene politike vodi Karel Erjavec, ki naj bi bil nemara glavni krivec za mnoge napake, spodrsljaje, dvoumnosti in celo občasne primere dvotirnosti v slovenski zunanji politiki. Koalicija mora Karla Erjavca prenašati, saj bi brez podpore poslancev njegove stranke, to je Desu- sa, izgubila oblast. Oblast pa je tudi poglavitni cilj Mira Cerarja in koalicije, ki jo vodi. Tudi upoštevaje se- danje procese je težko napovedati in predvideti, kaj se bo v prihodnje morda dogajalo v slovensko- hrvaških odnosih. Politika navsezad- nje ni statična kate- gorija, ampak je stalni in nepredvidljivi proces. Veliko bi o odnosih in dogovar- janju med državama lahko povedal nek- danji premier Janez Janša, pa ga vodstvo najbolj razširjenega prvega programa nacionalne TV Slovenije ni niti enkrat povabilo v informativno oddajo. Pač pa uredniki take pogovore omogočajo, tudi po večkrat, manj znanim politikom, po- membno je le, da izhajajo iz t. i. levega ideološkega in političnega tabora. Do- dajamo pa prepričanje, da bi bil na javni TV Slovenija zdaj zagotovo aktualen tudi pogovor z nekdanjim predsednikom države Milanom Kučanom, ki ima veli- ko izkušenj in znanja o odnosih med Slovenijo in Hrvaško. Slab uvod v napoved morebitnih pri- hodnjih dogajanj med državama pome- ni izjava hrvaških ribičev iz Umaga, da se bodo vrnili na ribolov v vode na sre- dini Piranskega zaliva, kjer da imajo pra- vico loviti, “pa naj bo to Sloveniji všeč ali ne”. V Piranskem zalivu torej že na- staja vzdušje za morebitne nove prepire ali celo incidente med slovenskimi in hrvaškimi ribiči. Hrvaška politika je pre- metena, preizkušena in preračunljiva. Svoj glavni interes, to je neoviran vstop v EU, je že dosegla. Za Slovenijo pa sta neurejena meja in neposredni stik z od- prtim morjem dolgoročno lahko resen problem. Zato si je sedaj bolj kot za kaz- novanje napak in nesposobnosti Karla Erjavca v zunanji politiki in pri pogajan- jih s Hrvaško treba prizadevati za to, da se arbitražni postopek uspešno in pra- vično konča ter čim bolj izboljšajo od- nosi s Hrvaško. Prihaja jesen z mnogimi skrbmi za starše, učence in dijake, ki bodo pričeli novo šolsko leto. Javnost, sicer že nava- jeno odtujevanja državnega premoženja, je zelo neugodno presenetila tokrat do- končna prodaja družbe Elan v Begunjah na Gorenjskem, nekdanjega največjega proizvajalca smuči, čolnov in nasploh športne opreme, tujcem s pretežno ru- skim kapitalom. Duhove na Slovenskem pa je pričela razdvajati raziskava, ki pri- haja iz ZDA. Tamkajšnja agencija po ime- nu Bloomberg je 57 držav po vsem svetu razvrstila glede na hitrost razpadanja moralnih vrednot. In presenetljivo, Slo- venija se je znašla takoj pod vrhom. Češka naj bi bila prva in Slovenija druga. Pri tem so raziskovalci iz ZDA upoštevali povprečno letno količino popitega alko- hola na prebivalca v posamezni državi, število pokajenih cigaret na prebivalca, letno izgubo z igrami na srečo glede na pridobljeni bruto domači proizvod države ter količino zaužitih mamil in opojnih substanc. Miha Kramli iz Centra za zdravljenje odvisnosti v zdravstvenem domu Nova Gorica, in Milan Krek, vodja Nacionalne informacijske točke za droge Slovenije, nad izsledki ameriške agencije Bloomberg nista presenečena. Miha Kramli pravi, da so za razpadanje moral- nih vrednot najbolj dojemljivi ljudje, “ki so odraščali v izpraznjenih življenjskih okoliščinah. Vse več je ljudi, ki so osebe, ki pa niso osebnosti. Ne prenesejo priti- ska ali negativne kritike na svoj račun. Ko to doživijo, denimo, v službi ali v par- tnerskem odnosu, se izklopijo. Zato bežijo v različne oblike omame, vsak po- stopek, ki zmanjšuje bolečino, pa je lah- ko podlaga za zasvojenost”. Kot že zapisano, naj bi po hitrosti razpa- danja moralnih vrednot pred Slovenijo v mednarodnem merilu bila samo Češka. Ta ugotovitev pri nekaterih vzbu- ja dvome, pridržke in nasprotovanja, za- radi tega, ker so za Slovenijo uvrstili ne- katere dežele, ki so zelo znane po razvra- tu. Slovenski politik dr. Drago Štoka iz Trsta je v tedniku Demo- kracija objavil pi- smo, v katerem hvali nedavno um- rlega glasbenika Slavka Avsenika ter izraža prepričanje, “da ga ima sloven- ski narod srčno rad”. Zanj Slavko Avsenik pomeni nekaj lepega, veli- kega, plemenitega od takrat, ko ga je prvič poslušal v sre- dišču tržaškega me- sta, v takrat vsem odprtem Avditoriju, ki je Slavka Avsenika imel v gosteh na kon- cu petdesetih let prejšnjega stoletja. Zo- per Slavka Avsenika so tudi v Trstu širili klevete, po mnenju dr. Draga Štoke, zato, “ker je ustvaril nekaj novega, nekaj, kar je bilo ljudem všeč, nekaj v glasbi, kar je slovenski narod na mah in za vedno osvojil. To dejstvo je izpodrinilo ves do- tedanji glasbeni in pevski svet, ki se je še zmeraj naslanjal na besedila, kot so “na- vali, udari, sekaj in pali”. Marijan Drobež S enault, Gorenje, Tele- kom Slovenije, Fructal, 1001 Cvet, Lekadol, Dormeo, POP TV in Val 202 so po raziskavi Trusted Brand 2015 le neka- tere od najbolj zau- panja vrednih bla- govnih znamk v Sloveniji. Med po- klici Slovenci naj- bolj zaupamo gasil- cem, najmanj pa prodajalcem po telefonu in politikom. V raziskavi Trusted Brand 2015, ki v Sloveniji poteka že deveto leto, je 8013 naključno izbranih sloven- skih na- ročnikov revije Reader's Digest izbralo zau- panja najbolj vredne blagovne znamke v skupno 32 kategori- jah ter najbolj zau- panja vredne blagovne znamke na po- dročju varovan- ja okolja, pa tudi najbolj zaupanja vredne oseb- nosti v Sloveniji, je pojasnil vodja Reader's Digest Sloveni- ja Daniel Škraba. Globalno Slo- venci najbolj zaupamo blagov- nim znamkam Re- nault (avtomobili), Gorenje (gospodinjski aparati), HP (osebni računalnik), Samsung (mobilni telefon), Telekom Slovenije (ponudnik mobilne telefonije in internetnih stori- R tev), Canon (kamera, fotoapa-rat), Sonček (turistična agen-cija), NLB (banka), Zavaroval- nica Triglav (zavarovalnica), Petrol (bencinski ser- vis), Cedevita (vitamin- ski dodatek), Lekadol (protibolečinske table- te), Nivea (negovalna kozmetika za kožo) in Ariel (pralni prašek). Lokalno so naj- bolj zaupanja vred- ne blagovne Fructal (sokovi), Radenska (uste- kleničena voda), Zlatorog Laško (pi- vo), Barcaffe (ka- va), Lju- bljanske mlekarne (mleko), 1001 Cvet (čaj), Mercator (nakupovalni center), Jupol (barve za dom), Dormeo (ležišča), Gen-I (po- nudnik energi- je), POP TV (TV postaja), Radio Slovenija - Val 2020 (radijska postaja) in Slovenske novice (časopis). Na področju varovanja okolja so najbolj zaupanja vredne blagovne znamke To- yota (avtomo- bil), Frosch (čistila) in Go- renje (gospodinjski aparati). Najbolj zaupanja vredne oseb- nosti so Slavko Bobovnik (TV voditelj), Jurij Zrnec (igralec), Tina Maze (športnica), Vlado Kreslin (glasbenik) in Ivo Bo- scarol (po- slovnež), je naštela glavna urednica revije Reader's Digest Slovenija Lidija Petek. Med najbolj zaupanja vredne poklice so se tako kot drugod v Evropi tudi v Sloveniji znova za- vihteli gasilci, ki jim zaupa 98 odstotkov anketiranih. Glede na leto prej se je zaupanje v gasilce po- večalo za osem odstotnih točk, kar je najbrž pripi- sati naravnim nesrečam pri nas. Gasilcem sledijo piloti in medicinske sestre, pred zdrav- nike pa so se letos uvrsti- li kmetoval- ci, ki jim v Sloveniji v primerjavi z drugi- mi državami namenjamo naj- več zaupanja. Prodajalci po telefonu se medtem uvrščajo med najmanj zaupanja vredne po- klice v Sloveniji (96,2 odstot- ka), s 95,7 odstotka so jim te- sno za petami politiki, sledijo pa nepremičninski agenti, sin- dikalni voditelji in finančni svetovalci. Med institucijami v Sloveniji 70,8 odstotka anketi- ranih najbolj zaupa radiu, najmanj zau- panja pa so anketiran- ci izkazali politiki (98,4 od- stotka). Po pojasnilih Petkove od osmih držav, ki so bile za- jete v raziskavo, Slovenci poli- tiki zaupamo najmanj, podob- no nezaupljiva do politikov je še Romunija (82 odstot- kov). Slabo se je odrezala tudi oglaševalska indu- strija, sledi pravni si- stem. Tudi Cerkev kot in- stitucija ne vzbuja zaupan- ja; v Sloveniji ji ne zaupa 79,9 odstotka vprašanih. Velik odstotek anketiranih v vseh državah izraža visoko skrb za okolje, najbolj za- skrbljeni za okolje smo v Slo- veniji (97 odstotkov). V Slove- niji 43 odstotkov anketiranih meni, da je okoljska politika pri nas slaba, 47 odstotkov jih meni, da je spre- jemljiva, 10 odstotkov pa, da je dobra. Po zadovoljstvu z okol- jsko politiko izstopa Švica. The Slovenia Book - Top 100 destinations Vodič po Sloveniji izpod peresa tujih novinarjev kipa štirih tujih novinarjev, ki je sedem let obiskovala, fotografirala in izbirala 100 najljubših krajev v Sloveniji, je pred kratkim predstavila knjigo The Slovenia Book - Top 100 de- stinations. Kot je poudaril izvršni urednik Niko Slavnič, knjigo odli- kujejo opisi številnih znamenito- sti, intervjuji z znanimi Slovenci in uporabni ak- tualni podatki. Knjiga vsebuje pregled številnih zanimivosti Slove- nije in opisuje najkrajše poti do njih. V njej po Slavničevih bese- dah skušajo zdru - žiti na stotine fo- tografij in aktual- ne podatke o dr - žavi. Razlika v pri - merjavi z ostalimi turističnimi vo- diči pa je v tem, da so ga pripravili tuji novinarji. V knjigi so slovenske znamenito- sti razdeljene glede na njihovo geografsko lego, in sicer na sever- no, južno, vzhodno, zahodno in osrednjo Slovenijo. Ob njih so tu- di zemljevidi. Poleg tega je v njej predstavljenih med drugim deset največjih znamenitosti, deset naj- bolj tipičnih jedi, deset najbolj znanih gradov in deset smučar- skih krajev. Tujcem bo v pomoč tudi manjši slovar z besedami in stavki, prevedenimi iz angleškega v slovenski jezik. Zraven je opisan tudi način izgovarjave. Knjigi je dalo pečat nekaj znanih posameznikov, ki so s svojih po- E dročij v intervjujih razsvetlili po-gled na Slovenijo in njene zani-mivosti. Med drugim je o kulina- riki spregovoril Janez Bogataj, o slovenskih festivalih je nekaj po- vedal direktor Festivala Ljubljana Darko Brlek, plavalec Peter Man- koč pa je predstavil svoje na- jljubše lokacije za plavanje. Nekaj besed je v uvodu spregovoril tudi predsednik repu- blike Borut Pahor. Na koncu knjige so strnjene tudi informacije o ra- zličnih dogodkih in prireditvah, ki se med letom vr - stijo po Sloveniji, o najbolj znanih restavracijah in o tujih diplomat- skih sedežih. Knjigo so napisali novinarji Yuri Barron iz Zdru že - nih držav Amerike, John Bills iz Walesa, Will Dunn iz Velike Bri- tanije in James Cosier iz Avstrali- je, ki že več let živijo v Sloveniji. Izdali so jo v 3000 primerkih in bo na voljo v vseh največjih knji- garnah po Sloveniji. Kot je poudaril Slavnič, je knjiga lahko zanimivo darilo za tujce, dober vodič za družine, ki v njej lahko dobijo ideje za izlet, ali pa je lahko pomoč otrokom pri uče - nju angleščine, saj je napisana v angleškem jeziku. Slavnič je še napovedal, da s po- dobno ekipo novinarjev pripra- vljajo tudi knjigo o Ljubljani, ki pa bo predvidoma izšla prihodnje leto. Slovenija verjetno druga v mednarodnem okolju po razpadanju moralnih vrednot Politika na okopih zaradi slabih odnosov s Hrvaško Kulturno društvo Valentin Stanič Ročinj - Doblar vabi 8. avgusta 2015 ob 20. uri v Dom Valentina Staniča v Ročinju na ogled razstave slik Marine Fornazarič iz Salerna: Prijateljstvo ne pozna meja - L'amicizia non ha confini. Razstavi bo sledila ob 21. uri komična kriminalka Gledališke skupine KUD Šempeter pri Gorici Pogrešani soprog Sandre Devetak v režiji Gorazda Jakominija. Gledališko igro je sofinancirala Občina Kanal ob Soči. Razstava in predstava v Ročinju Raziskava Trusted Brand 2015 Najbolj zaupanja vredne blagovne znamke v Sloveniji Miro Cerar Zoran Milanović Aktualno6. avgusta 201514 Težave posoškega turizma Po brezplodni zimi bo tudi poletje takšno? Kdo stoji za birokratskimi in drugimi pritiski sistematičnega uničevanja države? Nepričakovana, po mnenju pri- zadetih, “birokratska” odločitev o registraciji kajakov in kanujev za opravljanje gospodarske de- javnosti je močno razburila tu- ristične ponudnike v Posočju in jih združila v protest, ki so ga poslali na Ministrstvo za infra- strukturo. V njem predlagajo zamrznitev zakonske odločitve o plovbi po celinskih vodah, po kateri inšpektor za plovbo grozi s kaznimi vsem, ki do 15. julija niso registrirali plovil. Pod to peticijo se je podpisalo kar 49 podjetnikov, ki nepo- sredno ali posredno živijo od turizma, ter župani posoških občin. Zamrznitev je nujna, saj ni mogoče nenadoma opraviti postopke, ki zahtevajo kakšen mesec časa za nekaj tisoč to- vrstnih plovil, ki so delno v Posočju, delno pa v tujini, in izvajalci te de- javnosti še niti prav ne vedo, za kaj gre in kako, kje to opraviti. Za - mrznitev bi re - šila sezono, propad nekate- rih firm in pred veliko sra- moto sloven- sko vlado, ki postavi neizve- dljivo zahtevo sredi sezone, ki traja le še me- sec in pol, to- rej, toliko časa, da bi lahko iz- peljali vsi “re- gistracijo”. Na tolminski upravni enoti v vseh teh letih ni še nihče registriral kajaka ali kanuja. Samo v GIZ raftarjev Posočja povezana posamezna podjetja imajo v lasti okoli 50 plovil, in to brez registracije, saj tega tudi drugje po svetu ni. Sploh si ne predstavljajo, kako naj bi to potekalo, saj imajo ne- kateri plovila samo izposojena, drugi jih prodajajo in so pred tem z njimi le začasno na vodi, da jih preizkusijo... Sedaj pre- prosto čakajo, kakšen bo odgo- vor pristojnih vladnih služb in kako visoke kazni bodo morali plačati, da bodo lahko speljali sezono do konca, turistične zi- me pa v Posočju ni več. Adis Hrovat, predsednik v GIZ trinaj- stih povezanih podjetij doline Soče, je v sporočilu za javnost podčrtal, da “se z vso to birokra- cijo preprosto ne zmoremo več ukvarjati, moramo delati, sicer lahko dejavnosti zapremo”! Tuje športne agencije se posme- hujejo. Tudi tuji raftarji se posmehuje- jo, kako je mogoče sredi sezone prebuditi razumevanje zakona, ki ga doslej ni tako razumel nihče. Registrirana plovila mo- rajo namreč imeti tudi klubi, društva in celo šole, če želijo s svojimi učenci pluti npr. s kaja- ki po reki Soči, čeprav pridejo na oddih le čez vikend. Športne agencije, ki jih podpi- rajo, vpletene v turizem z vrsto argumentov, opozarjajo na ne- smiselnost registracije, ki realno ne prispeva k varnosti, pov- zroča pa višanje stroškov, zamu- do časa, kup sitnosti in škodo v turizmu, ker odganjajo tuje podjetnike, ki lahko pripeljejo sami na tisoče turistov v Slove- nijo ali pa, odslej, drugam. To se bo poznalo zlasti v drugi se- zoni. Med najbolj glasnimi so tudi kampi, ki imajo pretežno goste s kajaki, ki zaradi strahu pred visokimi globami in iz protesta proti nenadnim odločitvam sredi sezone in do- pustov že odhajajo na tuje reke. Podjetjem, ki do 15. julija, niso registrirala svojih plovil, kot je v odločbi zahtevala inšpekcija, grozi 2000 evrov kazni. Kogar bodo, po tem datumu, z nere- gistriranim plovilom podjetja “dobili” pluti po Soči, naj bi plačal 417 evrov kazni. Kako jih bo inšpektor “polo- vil”? Poznavalci se muzajo, da ni mo- goče ugotoviti, kateri kajak je zaseben in kateri je last podjet- ja, in da bo tu en sam inšpektor težko kaj opravil, saj pluje po re- ki ali je “parkiranih” v senci, v “špici”, skoraj tisoč plovil. Vsaj tu je “luknja” olajšanja, da omenjeni zakonski predpis za posameznike, ki ne opravljajo gospodarske dejavnosti, ne velja … Pa še to, kako ločiti med tem, da kdo pluje s svojim kajakom ali si ga je izposodil pri športni agenciji in ne opravlja gospo- darske dejavnosti ali se le pret- varja in je čoln na vožnji v sklo- pu prikrite ponudbe podjetja? Menda so se o podrobnostih pri Upravi za pomorstvo, ki plovila uradno registrira in nadzira iz- vajanje, večkrat pozanimali tu- di v uradnih krogih posoških občin, pa ni pravega uradnega odgovora. Niti o tem, ali bo to veljalo le za reko Sočo! Morda pa gre le za pregreto poletje in slabo vidljivost zaradi prevelike oddaljenosti od Posočja in real- nosti v njem in ne obratno. Sta- ri pregovor pravi, “če ne pride bog h gori, pride gora k bogu”. Je možno tudi obratno? MM Stališče deželnega tajništva SSk O statutih medobčinskih združenj tatuti medobčinskih združenj (UTI), ki zaobjemajo občine iz zaščitenega območja, morajo dosledno odražati in torej potrditi vsa jamstva, ki so zapisana v najbolj naprednih statutih dvojezičnih občin. Vsako odstopanje bi pomenilo nižanje ravni zaščite slovenske manjšine, kar je v nasprotju tudi z določili zaščitnega zakona. O snujočih se statutih je na zadnji seji poglobljeno razpravljalo deželno tajništvo stranke Slovenska skupnost, ki je skupaj s svojimi izvoljenimi občinskimi upravitelji pregledalo prve osnutke novih ustanovnih aktov. Slovenska skupnost je še vedno mnenja, da je najboljša rešitev za dvojezične občine oblikovanje takih združenj, ki povezujejo uprave s sorodnimi značilnostmi, se pravi dvojezične občine med sabo v obliki avtonomnih unij. Ob prvih sklepih deželne uprave, ki so v presoji Deželnega upravnega sodišča, pa je pozornost SSk seveda usmerjena v nadzorovanje postopkov za oblikovanje statutov unij, tako kot so bile že določene. Ugotovljeno je bilo, da morajo statuti izrecno predvidevati dvojezično poslovanje skupnih uprav in dosledno dvojezično nudenje vseh storitev, ki jih doslej samostojno upravljajo posamezne občine. Dvojezični morajo biti nazivi in vsak zunanji znak novih unij, kot tudi poslovanje skupnih političnoupravnih organov, v S sklopu katerih (predsedstva,skupščine) mora bitislovenskim izvoljenim seveda potrjena pravica do pisnega in ustnega izražanja v slovenskem jeziku, ki jo uživajo v okviru lastnih občin. Nastavljeni direktorji novih unij morajo obvladati slovenski jezik, v nasprotnem primeru pa mora slovenski jezik obvladati vsaj njihov namestnik, kot se že dogaja za občinske tajnike v dvojezičnih občinah. Slovenska skupnost bo v občinskih svetih na Tržaškem predlagala sprejetje resolucij, ki naj potrdijo nasprotovanje ustanovitvi metropolitanske občine, saj bi ta dokončno izničila vsako obliko upravne avtonomije okoliških dvojezičnih občin. Deželni tajnik Igor Gabrovec je strankino vodstvo seznanil tudi z vsebino prvih pogovorov s furlanskimi avtonomističnimi skupinami v zvezi s teoretičnimi možnostmi volilnega dogovora med jezikovnimi skupnostmi, ki ga predvideva nova volilna zakonodaja za poslansko zbornico. Zakon “Italicum” ne jamči niti minimalne oblike olajšanega zastopstva za slovensko manjšino, kar je jasno prišlo na dan tudi ob polemikah pri določanju volilnih okrožij. Te so brezpredmetne, saj bo, glede na številke in razmerja, Slovenec predvidoma izvoljen le v primeru, da ga velika vsedržavna stranka kandidira za nosilca liste in se tako izogne brezupnemu teku za preferencami v polmilijonskem volilnem okrožju. Rešitev bi predstavljalo posnemanje tudi v FJK sistema uninominalnih okrožij z znižanim vstopnim pragom, ki izjemoma velja za Dolino Aoste ter pokrajini Trento in Bocen. Taka rešitev pa zahteva popravek v samem volilnem zakonu. ODGOVORNI UREDNIK Jurij Paljk, e-mail paljk@noviglas.eu Izdajatelj Zadruga Goriška Mohorjeva - Predsednik prof. Peter Černic Registriran na sodišču v Gorici 28.1.1949 pod zaporedno številko 5 - št. ROC 3385 Uredništvo v Gorici: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 550330, faks 0481 548808, e-mail gorica@noviglas.eu Uredništvo v Trstu: Ulica Donizetti 3, 34133 Trst, tel. 040 365473, faks 040 775419, e-mail trst@noviglas.eu Uprava: Piazza Vittoria-Travnik 25, 34170 Gorica, tel. 0481 533177, faks 0481 548276, e-mail uprava@noviglas.eu www.noviglas.eu TISK: Centro Stampa delle Venezie Soc. Coop. a.r.l., Via Austria, 19/B - 35129 Padova PD, tel. 049 8700713 - faks 049 8073868; e-mail cdascv@libero.it LETNA NAROČNINA: Italija 45 evrov, Slovenija 48 evrov, inozemstvo 100 evrov - Poštni tekoči račun 10647493 PODPORNA LETNA NAROČNINA: 100 evrov Bančni podatki: IBAN: IT 67 M 05484 12401 001570069280, SWIFT ali BIC koda: CIVIIT2C, naslovljen na: Zadruga Goriška Mohorjeva - P.zza Vittoria/Travnik 25 – 34170 GORICA. OGLAŠEVANJE: Oglaševalska agencija Publistar, ul. Treppo 5/B – Videm. Tel. št. 0039 0432 299664 – Faks 0039 0432 512095 – E-mail info@publistarudine.com Jamčenje zasebnih podatkov: v smislu zakonskega odloka št. 196/03 (varstvo osebnih podatkov) jamčimo največjo zasebnost in tajnost za osebne podatke, ki so jih bralci posredovali Novemu glasu. Bralci lahko brezplačno zaprosijo za spremembo ali izbris podatkov, ki jih zadevajo, kakor tudi izrazijo svoje nasprotovanje rabi le-teh. Novi glas je član Združenja periodičnega tiska v Italiji USPI in Zveze katoliških tednikov v Italiji FISC Izdajanje našega tednika Novi glas podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovencev v zamejstvu in po svetu Tednik Novi glas prejema neposredni državni prispevek v skladu z zakonom 7.8.1990 št. 250 To številko smo poslali v tisk v torek, 4. avgusta, ob 14. uri. Ameriški Slovenci praznujejo 100-letnica rojstva kralja polke Frankiea Yankovica meriški Slovenci v Cle- velandu in po vseh ZDA se spominjajo 100. obletnice rojstva nekoč najbolj slavnega med njimi, kralja pol- ke Frankiea Yankovica, ki je le- ta 1986 dobil prvega grammy- ja za to zvrst glasbe. Yankovic se je rodil 28. julija 1915 v Za- hodni Virginiji slo- venskim staršem, odraščal pa je v Cleve- landu. V Cleveland se je družina preselila, ker je oče, po poklicu ko- vač, družinskemu proračunu pomagal tudi s prepovedano žganjekuho. Igranja na harmoniko se je začel učiti, ko je bil star devet let, in sprva mu ni šlo. Vztrajal je in s 15 leti je že nasto- pal po slovenskih do- movih v Clevelandu. Svoj prvi orkester je ustanovil leta 1932. S svojo prvo soprogo June, ki mu je rodila osem otrok, je leta 1941 kupil bar v predelu Colinwood, kmalu za- tem pa je oblekel uniformo in A se udeležil končnih bojev dru-ge svetovne vojne v Evropi.Po vrnitvi je leta 1946 podpisal pogodbo z založniško hišo Co- lumbia Records, prvo ploščo pa je posnel v New Yorku. Pe- sem Just Because se je hitro prodala v milijon izvodih, kmalu pa v 2,5 milijona. Yankovic je bil v času po drugi svetovni vojni najpopularnejši izvajalec posebnega sloga pol- ka glasbe, to je clevelandskega sloga, ki je mešanica evropske polke, ameriške plesne glasbe, big band glasbe, jazza in seve- da Slovenije. Plošče so se prodajale kot za med, Yankovic je s svojimi orkestri nastopal po vseh ZDA, slaven je bil v Hollywoodu in glasbena industri- ja ga je za življen- jsko delo leta 1986 nagradila z gram- myjem. Kategorijo polka glasbe so si- cer po letu 2009 ukinili. Potovanja so pusti- la sled na družin- skem življenju in Yankovic se je ločil, pozneje pa se še dvakrat po- ročil. Imel je sku- paj deset otrok. Umrl je leta 1998 in za seboj pustil 200 izdanih plošč. Njegovo dediščino ohranjajo v dvorani slavnih in v muzeju polke v Clevelandu, ki ga vodi Joe Valencic. Igor Gabrovec Aktualno 6. avgusta 2015 15 esec julij sva z možem prežive- la po večini doma, kjer sva prekopala ves pločnik ob hiši v iskanju razbite odvodne cevi, iz katere naj bi voda pronicala v pritlično stano- vanje. En mesec dela, kopanja, ročnega mešanja cementa in krpanja pod žgočim soncem, v neusmiljeni družbi konjskih muh. Večina prijateljev naju je bila kar naveličana poslušati. Znanka iz Avstralije mi je za šalo rekla, da se bomo kmalu dokopali do njih onkraj oble, drugi so kar vzkipeli, češ zakaj nista najela grad- benega podjetja, nekaj dni in bi imela mir. Zakaj... Zato... Predvsem, ker nima- va denarja. In smo spet tam, pri denarju, bi rekel moj prijatelj Jurij, ki sicer nerad priznava, da denar ne pomeni popolne sreče, po- pelje pa te vsaj na pol poti do nje. Človek je srečen, ko zna ceniti življenje, ko zna najti tiste bežne trenutke popolnosti, sa- mo sanjači pa danes še trdijo, da si lahko popolnoma srečen ali popolnoma svo- boden, če nimaš niti za položnice in če ne veš, kako preživeti do konca meseca. Denar je sveta vladar, pravi star pregovor, ki je dandanes aktualen kot še nikoli. Da- nes, ko čutimo, bolj kot vemo, da nekdo v zakulisju urejuje svet in ukazuje celo vladarjem in politikom, v imenu denarja seveda. Banke in bankirji so tisti, ki na- rekujejo vsako politično potezo posa- meznih držav. Denarne zavode smo ne- koč ljudje ustanovili zato, da bi tam shranjevali denar, imeli na varnem svoje prihranke in imeli od tega tudi nekaj ko- risti. Sedaj smo mi tisti, ki rešujemo ban- ke pred propadom, naš denar služi za špekulacije in korupcijo, evropske države so z zakonom omogočile, da se bodo propadajoče banke reševale direktno s prihranki varčevalcev. Ogabno, neverjet- no... vse to spominja na izkoriščevanje tlačanov v srednjem veku. Razlika je v tem, da so se oni uprli in zažgali grofom gradove, mi pa molčimo. Ker se bojimo izgubiti še to malo, kar nam je ostalo. S tem, da denar ne prinaša sreče, se popolnoma strinjam. Srečo prinašajo tiste stvari, s katerimi si zado- voljen. Ko mi zacvete glicinija na vrtu, se ne morem nagledati njene neskončne modrine. Moja glicinija, vonj, barva, opojnost. In mi je to dovolj, da sem srečna. Z denarjem je drugače. Poznala sem veliko ljudi, ki so ga imeli kar nekaj. Ne rečem, da so bili mili- jonarji, a nekaj so imeli pod palcem. Srečni pa ni- so bili. Ravno nasprotno... Ker se jim je zdelo denarja premalo, ker so se bali, da bi ga izgubili, ker so po ce- le dneve razmišljali, kako bi ga nabrali še več, so bili na moč nesrečni. Denar ne prinaša sreče, predv- sem ker denarja tistim, ki ga imajo, ni nikoli dovolj. In morda je ravno to tudi razlog, da gre v naši družbi vse tako zelo, tako presne- to narobe. Še v družini sem imela kar nekaj sorodnikov, ki jim je denar zagrenil vsakdan. Moja tašča sicer ni bila bogata, zaradi prenizkih dohodkov je bila celo oproščena plačevanja zdravstvenega “ticketa”, a za moje pojme je imela toli- ko, da bi lahko srečno in brezskrbno živela. A ni bilo tako... Privoščila si je ve- liko manj, kot so si moji starši, z življen- jem ni bila zadovoljna, stalno se je pri- toževala nad davki in draginjo. Moja ma- ma ni nikoli jamrala, kajti imela je pre- malo, da bi plačevala kakršnekoli davke, hrano in obleke pa smo ji kupovali mi. In se ji je vsakič zdelo vsega preveč in z vsem je bila vedno zadovoljna. Koliko je dragocena vsaka malenkost, ve samo ti- sti, ki nima ničesar. Kdor ima, si lahko privošči veliko, celo preveč, ne samo ma- lenkosti. In vsega tega in odvečnega se človek kmalu naveliča. In si zaželi novo- sti in veliko dražjih stvari. Tega, kar si ne more privoščiti. Zato denar ne prinaša sreče..., ker ga ni nikoli dovolj. A je vsee- no potreben, nujno potreben. Ko se s pri- jateljem Juretom pritožujeva nad vsak- danjimi tegobami, je konec vedno isti. Če imaš denar, vsaj toliko, da dostojno živiš, je vse veliko lažje. In danes je zato, da dostojno živiš, potrebno kar nekaj de- narja. Ker vse stane. Ne govorim o oble- kah, dragocenostih, ampak o nujnem, neizogibnem. Ko je moja mama postala nepokretna, sem se odločala, kako in kaj na podlagi denarja, ki sem ga imela na razpolago. Žal, samo na podlagi denarja. Ko bi ga imela na pretek, ali vsaj dovolj, bi mami ponudila veliko več. A žal, si te- ga nisem mogla privoščiti. Njena mini- malna pokojnina in naši dohodki nam tega niso omogočali. Ker tudi take nujne stvari, ki niso luksus, kot oskrba starejših, veliko stanejo. Veliko preveč. Kaj pomeni imeti denar, sem spoznala celo pri materinem pogrebu. Kako pa pokopajo, kogar nima dohodkov, niti so- rodnikov, sem vprašala prijatelja. Baje za to poskrbi občina, mi je povedal, a gre na dolgo in pogreba skoraj ni. In tako sem pač mami za zadnje slovo namenila najine zadnje prihranke. Obenem sem spoznala, kako močno smo žal odvisni od tega prekletega denarja. Ja, če imaš denar, je vse lažje, pravi prijatelj. In celo smrt je dandanes luksus, ki ga mora večina izmed nas odplačevati na obro- ke. Midva z možem sicer živiva precej skromno, do dragocenih oblek, nakita in podobnega nama ni, celo najina tele- vizija ima že preko petnajst let. Pa se vseeno zgodi nujno popravilo pri hiši ali okvara pri avtomobilu in kljub varčnosti je račun takoj prazen. Sreča je sicer v ti- hem objemu gozdov in v lepoti teh Nediških dolin, v katerih sedaj živim. Čeprav sem san- jač, se dobro zavedam, da si brez denarja tudi teh gozdov in krajev, ki sem jih v enem samem letu tako vzljubila, ne bi mogla privoščiti. Moj brat, ki me je pred nedavnim obiskal tu, na meji med Brdi in Be- nečijo, je na denar ve- liko bolj navezan kot jaz. Veliko je garal kot izseljenec v Nemčiji, da si je lahko privoščil pri- jetno, udobno življen- je, hišo v zelenem predmestju, potovanja, “vikendico” in avto. Rad mi pripoveduje, kako vse to ce- ni, ker je sad njegovega dela in truda, in kako si je prigaral to, kar sedaj ima. Naj- bolj ponosen je seveda na avto, drag mercedes, o katerem bi, ko bi mu jaz vsa- kič ne segla v besedo, pripovedoval cele ure. Z najino škodico se sploh noče vo- ziti, saj trdi, da udobnost in varnost nista na zahtevanem nivoju. Nama z možem se sicer zdi, da je avto čisto v redu, pa čeprav nima samodejnega menjalnika, navigacijskega sistema, asistence za pre- poznavanje prometnih znakov, videoka- mere za parkiranje in ne vem še česa. Brat je seveda na vse to, kar ima, pono- sen. In me osuplo sprašuje, kaj sem si jaz v življenju prislužila in kaj sploh imam, sedaj, ko sem že lepo v zrelih letih in je dobra polovica življenja za menoj. Gle- dam ga, skomignem z rameni, vem, da misli, da smo revni, da bi se lahko bolj potrudili in si prislužili vsaj spodoben avto. Zadnji dan bratovega obiska smo po- ložili mamin in očetov pepel v grob, pri- jateljica iz Rečanske doline pa mi je pri- pravila prijetno presenečenje in poskrbe- la za peto mašo ter manjšo slovesnost ob pokopu. Slovenska pesem, ki si jo je mo- ja mama tako želela za zadnje slovo, je napolnila poletni večer v Brdih in nam segla do srca, ne samo meni in možu, ampak tudi bratu in njegovi družini. Ti- ho so stali ob odprtem grobu in po- slušali, čeprav besed niso razumeli. Po svečanosti sem pevce povabila še na dom, tam smo še nekaj spili, poklepetali in seveda še nekaj zapeli. Stekel je pogo- vor, praznili so se kozarci, prihajal je večer nad Idrijo in Korada se je odela v rdeče. Mirno in prijetno, da si začutil ti- sto toplino pri srcu, ki ji nekateri pravi- mo mir, drugi sreča. Svakinja je našla ne- koga, da se je pogovarjala v nemščini, nečak je v tišini poslušal petje, ki ga ni vajen, brat je pomagal in nosil na mizo hrano in pijačo. Nato je sedel v ozadje, čisto sam, in nas opazoval. Zaslutila sem samoto in otožnost v njem, nekaj, čemur mi Slovenci pravimo hrepenenje. Zaslu- tila sem, da tam daleč, v Nemčiji, kjer je pustil svoj dragoceni avto, ker se je bal italijanskega vrveža, cest in neurejenega prometa, ni njegov dom. Zaslutila sem žalost in tišino in v njegovih očeh raz- brala, da bi rad ostal. Pozneje, ko so vsi odšli, mi je priznal. Čudoviti kraji so to, enkratni ljudje... Po- tem je nekaj časa molčal, preden mi je še rekel... SREČNA SI. To so tisti mali trenutki, ki bi jih človek ne dal... za vse bogastvo bi jih ne dal. To so tisti mali trenutki, ko vsakdo spozna, da se z denarjem vendarle ne da vsega kupiti. Največje dragocenosti so zastonj, samo pot moraš najti, da prideš do njih, da jim odpreš srce. Suzi Pertot M olitike in širšo javnost na obeh straneh slovensko- hrvaške meje želim spom- niti na nekaj dejstev, ki bi mora- la biti upoštevana pri določanju meje med Slovenijo in Hrvaško, ko je govor o meji na morju in o “katastru pri Dragonji”. S to be- sedno zvezo je namreč prejšnji slovenski arbiter med objavlje- nim prisluškovanim pogovo- rom s prav tako odstopljeno agentko imenoval slovensko ozemlje ob levem bregu Dra- gonje, ki si ga je leta 1991 prila- stila Hrvaška. 1. V začetku leta 2010 je tedanji hrvaški predsednik Stipe Mesić pred odhodom v pokoj dal in- tervju dopisnici TVS Nataši Pri- slan. Med drugim je izjavil, da je bila leta 1991 dotedanja admini- strativna meja med SR Hrvaško in SR Slovenijo določena kot meddržavna meja. 2. Na šolskem zemljevidu LR Slovenije (stenskem in v forma- tu A3), ki ga je v začetku šestde- setih let prejšnjega stoletja izde- lala založba Učila v Zagrebu, je bila morska meja med LRS in LRH v Piranskem zalivu narisa- na približno tam, kjer je bila na- risana tudi na karti Drnovšek- Račanovega sporazuma. 3. Leta 1985 sta Mladinska knji- ga in Geodetski zavod SRS izdala izletniško karto Slovenska Obala in zaledje v merilu 1:50000. Na tej karti je jasno narisano, kje je na danes spornem ozemlju ob levem bregu Dragonje potekala republiška meja med SRS in SRH. Tedaj - leta 1985 - se niko- mur ob Dragonji (ne na levem in ne na desnem bregu) še ni sanjalo, da bo že leta 1991 ta me- ja postala državna meja. Poveda- no po domače: “Jorasovo ozem- lje” na levem bregu Dragonje je narisano v mejah SR Slovenije. Jakob Setničar P Vsega ne moreš kupiti! Denar Društvo slovenskih upokojencev za Goriško Predavanje o srcu in srčnih boleznih rce opravlja v vsem življenju posameznika izjemno, ne- nadomestljivo vlogo in ni- ma tekmeca med organi, saj mora nepretrgoma poganjati kri po ožilju. Zato je nujno, da se bolje s tem seznanimo. Vodstvo Društva goriških upokojencev je zato za- prosilo kardiologinjo Ireno Tavčar, da spregovori o vsem tem. V Tumovi predavalnici v Gorici se je 27. julija zbralo lepo število po- slušalcev. Zdravnica je najprej obrazložila obliko in sestavne de- le srca. Govorila je o vlogi dveh preddvorov in dveh prekatov, o delovanju in načinu pretakanja krvi, ki dospe v glavno telesno ar- terijo-aorto in skozi njo do žil, ki vodijo k posameznim organom. Zelo nazorno je prikazala celo raz- ne šume, ki jih povzročajo za- klopke, in natančno pojasnila de- lovanje srca. Nato je obravnavala razne srčne bolezni, posredovala nekaj osnovnih navodil za pravil- no nego. Govorila je o vzrokih in S zdravljenju infarkta, ki ga je trebačim prej ozdraviti. Obrazložila jetudi način uporabe elektrokardio- grafa in vlogo srčnih spodbujeval- cev ter povedala še marsikaj dru- gega. Glavne posebnosti srca in njegovih delov je prikazala na malem ekranu. Opozorila je na večje nevarne povzročitelje bolez- ni, kot so visok krvni pritisk, pre- visoka vrednost holesterola, dia- betes in fizična debelost, ki kvar- no vplivajo na delovanje srca in drugih organov, zaradi teh srce zboli, predvsem ker se žile za- mašijo. Človek nujno rabi čim več kisika in primerno hrano, zeleja- vo in sadje, ki vsebujejo poleg drugih snovi tudi antioksidante; saj zdrava hrana in kisik sta vir zdravja. Udeležence je predavanje zelo zadovoljilo in navdušilo, zato so stalno sodelovali in poizvedo- vali o marsičem. Predavateljici so se po njeni dolgi razlagi iskreno zahvalili. (ed) Prejeli smo Kataster pri Dragonji Zelo nespodbudni podatki Italijanski jug v precej slabšem stanju kot Grčija talijanski jug precej zaostaja za preostalim delom države, tamkajšnje gospodarstvo je v precej slabšem stanju kot grško, je ocenil italijanski think tank Svimez. Gospodarska aktivnost italijanskega juga je v obdobju 2001-2014 upadla za 9,4 odstotka, medtem ko je Grčija zabeležila 1,7-odstotni padec. Najmočnejše evropsko gospodarstvo, nemško, se je medtem okrepilo za 15,7 odstotka. V enakem obdobju se je bruto domači proizvod na ravni celotne Italije zmanjšal za 1,1 odstotka, vendar pa so regije v srednjem in severnem delu države zabeležile 1,5-odstotno rast. Italija je osmi najbogatejši narod na svetu, a se sooča z velikim razmahom med industrijsko razvitim severom in revnim jugom. Gospodarska neenakost v Italiji se je povzpela na najvišjo raven po letu 2000. BDP na prebivalca na jugu se je lani spustil pod raven 17.000 evrov, kar je predstavljajo 53,7 odstotka državnega povprečja. Italija je sicer po letu 2008 utrpela krepak padec gospodarske aktivnosti, najbolj pa je bil prizadet ravno I jug države, predvsem z vidikabrezposelnosti. Lani je imeloslužbe 5,8 milijona prebivalcev na jugu, kar je najmanj po letu 1977. Svimez je ob tem posvaril še pred temačno gospodarsko prihodnostjo italijanskega juga. Ta se bo namreč po oceni think tanka v prihodnjih 50 letih soočil z demografskim cunamijem težko premagljivih posledic, saj se ljudje iz tega dela države selijo drugam, stopnja rodnosti pa strmo upada. Lani so v tem delu Italije zabeležili 174.000 rojstev, kar je najmanj po letu 1861, medtem ko se je število prebivalstva v obdobju 2001- 2014 zaradi odliva v severne regije zmanjšalo za 750.000. Aktualno6. avgusta 201516 Oseben pogled čez “lužo” V Minnesoti, med najstarejšimi slovenskimi naselbinami v ZDA lovensko naseljevanje v Minnesoti, deželi 10.000 je- zer, ima zelo zanimive začetke. Duhovnik Franc Pirc (1785-1880), ki je bil pred tem začetnik sadjarstva na Kranjskem in o tem napisal tudi prvo knjigo v naših deželah, se je tako nav- dušil nad pismi škofa Friderika Ireneja Barage, da se je tudi sam odločil za misijonarstvo med se- vernoameriškimi Indijanci. A že kmalu po prihodu čez Atlantik ga je očitno začelo pestiti hudo domotožje in je od druge polovice šestdesetih let 19. stoletja v svojih pismih, ki so jih ob- javljali tudi kranjski časopi- si, zelo intenzivno vabil slovenske rojake, naj pride- jo v Minnesoto, kjer je bilo takrat na voljo še veliko ob- delovalne zemlje. Začeten odziv je bil relativno skro- men, bolj množična migra- cija iz slovenskih dežel se je v ta kraj začela ob koncu 19. stoletja, ko je bila zem- lja večinoma že zasedena, Slovenci pa so se zaposlo- vali v rudnikih. A tudi Pirčev prvotni poziv ni ostal popolnoma preslišan in glo- boka sled tega je zelo vidna še da- nes – mesto Sv. Štefan (St. Stephe- n’s) je edino naselje v ZDA, katerega usta- novitelji so bili Slo- venci. Med spreho- dom po mestu še da- nes na vsakem kora- ku srečaš slovenska imena na pročeljih stavb. Sredi mesta je gostilna Trobec, kate- re lastnik se še dobro zaveda svojih kore- nin, čeprav ni nikoli šel na obisk v domo- vino prednikov in ak- tualnega dogajanja v Sloveniji tudi ne spremlja. A Slovence sprejme v svojem lo- kalu posebej ljubez- nivo, kar sem tudi sam občutil, in z ve- seljem se mu utrne nekaj spominov na slovensko dogajanje v kraju skozi leta. Posebej pomenljiv pa je obisk po- kopališča: stotine slovenskih na- grobnikov, ki zavzemajo skorajda celotno pokopališče ter s tesnobo tiho opominjajo na tukajšnjo S zgodovino in izgubljene usoderojakov. Tukaj je pokopan tudiškof slovenskega rodu James Trobec (1838-1921), tretji škof St. Clouda. Pokopališče in tudi cerkev (slovenska župnija je bi- la ustanovljena 1871 kot prva v ZDA) nam je razkazal vaški župnik, ki nas je zelo prijazno sprejel. Čeprav po rodu ni Slo- venec (kar je bilo sko- rajda pravilo za vse nje- gove predhodnike), je za slovensko dediščino zelo odprt, kar pa naj nikakor ne bi bilo sa- moumevno, sogovorniki so mi pripovedovali o raz- merah v drugih farah, kjer oziranje v preteklost nika- kor ni (bilo) dobro spreje- to. Na stranskem oltarju kraljuje Brezjanska Marija, le ena od štirih slik v ZDA, kjer še ni bila kronana. Bo- goslužja so danes an- gleška, a iz cerkve v Sv. Šte- fanu se še pogosto, posebej ob praznikih, sliši sloven- sko petje. V cerkvi še ved- no stoji tudi krstilni ka- men s slovenskim napi- som Krščujte vse ljudi v mojem imenu. Da so ljudje na svojo dediščino ponosni, dokazu- je dejstvo, da so pred nekaj leti, ob obletnici kraja, sem povabili veleposlanika Republike Slovenije iz Washingtona ter priredili pravi slovenski sprevod z narodnimi nošami. Opis mojega obiska v Sv. Štefanu nikakor ne bi bil popoln, če ne bi opisal, kdo me je sem pripeljal. Ob prihodu v Minnesoto je bil moj prvi obisk pri Miru Medvedu, častnem konzulu Republike Slo- venije v tej zvezni državi. Na svo- jem domu v predmestju St. Paula si je ustvaril resnično svojo malo Slovenijo. Zunaj ko- zolec, slovenska in evropska zastava, ba- linišče ter seveda po- doba medveda; zno- traj pa slovenski na- geljni, marele, har- monike, plakat Slo- venija 1991 ter števil- ni drugi spominki, kjer se počutiš bolj doma kot v pogosto razslovenjeni Slove- niji. Miro Medved je uspešen podjetnik, ki si že zadnjih 25 let prizadeva za podjet- niško sodelovanje med Slovenijo in ZDA. Za seboj ima veliko uspe- hov, marsikdaj pa tudi razočaran- je, tako zaradi slovenske birokra- cije kot včasih tudi slovenskih podjetnikov, ki si sodelovanja želijo, a bolj v smislu, da bi jim moralo vse pasti na pladenj, in ni- kakor ne morejo ali nočejo razu- meti filozofije delovanja ame- riškega podjetništva. Miro Med- ved kot častni konzul številne ure svojega življenja žrtvuje za Slove- nijo ter pri tem še celo sega v svoj žep. Bistveno premalo še cenimo takšne ljudi, kot se tudi še ne za- vedamo, kakšen premalo izko- riščen potencial za Slovenijo je inštitut častnega konzula. Od tu me je pot vodila na sever, v Doluth ob Gornjem jezeru. Tudi tukaj so Slovenci nekdaj imeli svoj narodni dom, slo- venske maše in organizacije. Asimilacija in izseljevanje sta naredila svoje, tako da zdaj po- gojev za to ni več. Glavni mo- tor slovenske skupnosti je da- nes energičen in navdušen Frank Bučar, potomec povojne politične migracije. Ustanovil je in vodi pevski zbor The sin- ging Slovenes, v katerega je pri- vabil številne staronaseljence, pa tudi neslovence, ki se vsi z veseljem učijo slovenskih pe- smi. Nastopajo po vsej Minne- soti, organizirajo dobrodelne prireditve in polka maše, pogosto se odpravljajo na potovanja tudi v Slovenijo, saj Frank želi ohranjati živ stik s svojo zibelko. Ker ni- majo svojih prostorov, vadi- jo kar v garaži Bučarjevih. Garaža in tudi cel dom pa bi si tudi zaslužila poseben članek. Zunaj so slovenski vodnjak, iz lesa izrezljan harmonikar v naravni veli- kosti ter velik zapis Mirna dolina, znotraj pa harmoni- ke, narodne noše, na steni freska Slavka Avsenika s har- moniko in Bleda ter deseti- ne plakatov najrazličnejših an- samblov. Vedno občudujemo, ko- liko slovenskega domoljubja je prisotnega v slovenskih izseljen- skih skupnostih, to še posebej vel- ja za majhne odmaknjene sku- pine Slovencev in slovenske družine, kjer to pride še pose- bej do izraza. Moje raziskovalno potovanje na teh koncih se je končalo v Železnem okrožju (Iron range) na severozahodnem delu Min- nesote. Tukaj sta me nadvse prijazno sprejela Albina in Al- bin Medved, tudi potomca po- vojnih naseljencev, ki tesne ve- zi pleteta s staronaseljensko skupnostjo v mestu Ely in oko- lici. O slovenskosti njunega do- ma ne bom izgubljal besed, ker bi lahko le ponovil vse, kar sem opisal že pri prvih dveh obi- skih. Ely je bil kot rudarsko mesto ustanovljen leta 1888, na svo- jem vrhuncu v l. 1930 je imel 6.000 prebivalcev, več kot tret- jina je bila Slovencev, ki so bili najštevilčnejša etnična skup- nost; s sekirami so izsekali go- ste pragozdove, začeli kopati železovo rudo ter postavili prve hiše. Kmalu je bilo v okolici mesta 30 slovenskih farm, v mestu pa 20 trgovcev in gostilničarjev. Delova- li so več društev, pevski zbor Zvon, godba, dramsko društvo... Še danes ima v Elyju sedež Ame- riška bratska zveza, ki ima po vsej državi okoli 16.100 članov. Misijonar Jože Buh je takoj z usta- novitvijo mesta ustanovil tudi slo- vensko župnijo sv. Antona, za ka- tero so leta 1902 uro za zvonik pri- peljali celo iz današnje Slovenije. 37 let je služila svojemu namenu, danes pa je razstavljena v župnij- ski dvorani, kjer so tudi fotografije vseh duhov- nikov, ki so službovali v Elyju ali so iz te župnije iz- virali. Gre za desetine mož, ki so službo- vali po vsej škofiji, v Elyju pa so tudi de- lovali skoraj izključno slo- venski du- hovniki. Da- nes so tudi tu- kaj maše an- gleške, a po- gosto se še sliši slovensko petje. Prav dan pred mojih prihodom je bil tu popolnoma slovenski po- greb. Zanimiv in zelo žalosten je poda- tek, da se je leta 1944 na fronti v Evropi borilo kar 700 fantov iz te župnije. Pred časom sem nekje za- sledil podatek, naj bi v Vietnamu umrli štirje Slovenci. Pri brskanju po zgodovini Elyja sem jih samo s tukajšnje slovenske fare naštel več deset, podatek je bil torej po- polnoma nerealen. Na kratko naj omenim še zanimi- vo in ganljivo srečanje v Elyju. Sredi mesta stoji mesarija Zup, kar ni nič drugega kot okrajšava za priimek Župančič. Mesnica je že generacije v rokah iste slovenske družine; v njej še vedno izdelujejo slovenske klobase in kisajo zelje. Lastnik nas je z naj- večjim veseljem spre- jel, vse razkazal, na- polnil roke z darova- nimi mesninami ter nam s solzami v očeh pripovedoval o svo- jem obisku v Sloveni- ji pred več kot dese- tletjem. Na vsak način je vztrajal, da gre domov iskat foto- grafije s svojega obi- ska in nam jih po- kaže. Enako si je zelo želel tudi našega po- novnega obiska na- slednji dan, ko bodo ribali in kisali zelje, da bi nam s ponosom lahko razkazal tradi- cionalni postopek, ki se ga še vedno držijo. Naš obisk mu je zago- tovo zelo polepšal dan, nam pa tudi. Ob takšni gostoti slo- venskega prebivalstva v Minneso- ti se ne smemo čuditi, da najde- mo med njimi tudi številne uspešne na političnem področju. Od l. 1948 do 70. let je iz severne Minnesote prihajal kongresnik John Blatnik, v 80. letih James Oberstar, zdaj edi- na senatorka slovenskega rodu, Amy Klobuchar, pa tudi prihaja iz Minneso- te. Zadnje čase jo mediji omenjajo celo kot možno podpredsednico v primeru zmage Hilary Clinton. Sledi Slovencev, ki so si tukaj s trdimi žulji rezali svoj kos kruha, so v Min- nesoti še vedno zelo vid- ne. Žal najbolj na poko- pališčih. Ta najbolj na- zorno kažejo, kako naglo čas skozi zgodovino briše spomine, dediščino in življenjske zgodbe. Dejan Valentinčič