Devica Marija v Polju Na desni: Spomenik na nekdanjem veli­ kem skupnem grobišču v francoskih voj­ nah padlih in umrlih vojakov v gozdičku pri umobolnici. Eno uro vzhodno Ljubljane, ob Za­ loški cesti, stoji velika in lepa cerkev z dvema visokima stolpoma. To je farna cerkev pri Devici Mariji v Polju, kjer deli danes naš prevzvišeni škof zakra­ ment sv. birme. Fara je daleč naokrog znana radi nekdaj tako znamenite božje poti, slovi pa tudi zaradi največje pa- E irne tovarne v državi, banovinske umo- olnice ter velikega ranžirnega kolo­ dvora, zlasti pa še zaradi velikega raz­ maha na prosvetnem in gospodarskem polju v povojnih letih. Prvi zapiski o stari cerkvi segajo na­ zaj v 1. 1325. Z gotovostjo pa se lahko (Dalje na str. 128—129.) Vhod v grad Fužine. Nad vhodom grb z letnico 1586. in grajska ka­ pelica. Na desni: Pogled s cerkvenega stol­ pa v D. Mar. v Polju proti jugo­ vzhodu. Na levi v ozadju so videti znani Kozjakovi kamnolomi, na desni nova delavska naselbina, ki jo je postavila Stavbna zadruga v D. M. v Polju. Spodaj: Občinski odbor občine D. Mar. v Polju. V sredi sedi župan Gavtroža, na desno od njega prejš­ nji župan Fr. Kukovica, na levi pa dolgoletni in zaslužni predvojni župan J. Dimnik. Spodaj: Razvaline Novega gradu Ostro- vrh pri Podgradu. Grad je bil sezidan v 18. stol. v srednjeveškem slogu z globokilm jarkom naokrog, pridvižnim mostom in opazovalnim stolpom. Še sedaj ohranjena klet služi za zatočišče ciganov. Na levi: Jedilnica v gradu Fužine z zgodo­ vinsko mizo, za katero se je leta 1821. vršil ljubljanski kon­ gres. 12S 129 Slovenska zemlja: devica Marija v PoljU (Nadaljevanje s str. 127.) sklepa, da je stala cerkvica v Polju že veliko poprej. Iz zapiskov arhiva cerkve sv. Petra se omenja, da je bila cerkev nanovo pozidana in 1. 1520. posvečena naši ljubi Gospej. Leta . 1711 je postala ta cerkev najimenitnejša bož­ ja pot našega naroda. Njena zgodovina je v kratkem tale: Nekemu ljubi j. duhovniku, je­ zuitu in gorečemu častilcu Matere božje se je prikazala Marija ter mu izrazila željo, naj da njej na čast postaviti 12 znamenj njenih najimenitnejših potov. Vsako leto o Mariji Snežnici so Ljub jančani in drugi v procesiji romali k podružnici v Polje. Pri znamienjih, katerih prvi je bil pri cerkvi sv. Petia, na­ slednjih 10 ob Zaloški cesti in zadnji dva­ najsti, pa glavni oltar s čudodelno podobo Ma­ rije Vnebovzete v poljski cerkvi. Te postaje so posebno radi ooiskovali bratje in sestre bratovščine Matere božje. Ta tako sloveča Ma­ rijina božja pot pa je koncem 19. stoletja pre­ nehala. Znamenj ali postaj je danes le še 9. Na župnijsko prošnjo je papež Leon XIII. leta 1900. s posebnim pismom obnovil in podelil vernikom, ki jo obiščejo na belo nedeljo ali na praznik Marijinega vznebovzetja popolni odpustek. Okrog stare cerkve je bilo obzidano pokopališče s kapelico isv. Duha, ki je bila že tudi jako stara ter so jo 1. 1783. morali na ukaz gosposke podreti. Zanimiva je neka prošnja tedanjih poljskih ključarjev na mestni magistrat iz 1. 1668., kjer jrosijo, naj bi jim podaril za cerkev naše Iju- )e Gospe in sv. Duha nekaj opeke ali je vsaj prodal po meščanskih cenah, kar jim je ma­ gistrat deloma ugodil. Nek poznejši račun za 6800 opek je znašal fl. 54 kr. 24. S pomočjo Schillingove ustanove se je ustanovila 1. 1783. v Polju fara, do tedaj je bila namreč podruž­ nica sv. Petra v Ljubljani, župnišče so si se­ zidali Poljčani dve leti poprej. Ob ustanovitvi je štela fara 12 vasi z 261 Jiišami in 1172 dušami. Leta 1788. se je od fare ločila vas Besnica. Prvi župnik je bil Anton Klementini. Fara je imela tedaj 2 podružnični cerkvi in sicer: cerkev sv. Tomaža v Zadobrovi in cerkev sv. Andreja v Zgor Kašlju. O prvi imamo dokumentarične podatke že iz 1. 1670., o drugi pa iz 1. 1729. Gotovo pa je, da sta obe cerkvi mnogo starejši. V zunanjo steno kašelj- ske cerkve je vzidan rimski spomenik, ki: ga je zasledil Vodnik. Domneva se, da se je nahajalo tu kako rimsko grobišče. V prejšnjih stoletjih se je nahajala v vasi Slape še ena cerkev in sicer podružnična cerkev sv. Jakoba, ki pa jo je dala gosposka 1. 1789 zapreti, ker je raz­ padala. Prodali so jo na javni dražbi za 100 gl nekemu tovarnarju lončenih pip, A. Silvi, ki jo je preuredil za svojo obrt. Veliki potres 1. 1895. je farno cerkev uničil, zato so že naslednje leto na istem mestu pod vodstvom župnika Kordača postavili novo, ka­ kršna je danes. Ohranjena je slika v glavnem oltarju po prvotni božjepotni sliki, ki jo je dala 1. 1879. napraviti velika dobrotnica cerkve, graščakinja Josipina Trpine. Pred vojno je bil v fari največji bronasti zvon na Slovenskem, ki je tehtal 6086 kg, ki so ga nabavili farani v čast petdesetletnice proglašenja Brezmadežnega spočetja. Kakor drugod, je pobrala vojna zvo­ nove tudi poljski cerkvi, a že 1. 1923. so farani naročili 4 nove jeklene. Največji tehta 5825 kg, ki ima v premeru 2.354 mm in je eden največ- . ih v banovini. Botroval mu je ključar Demšar . anez. Sedanji, za vse dobro vneti župnik Mill­ er pastiruje fari že od 1. 1908. Ravnokar do­ zidava cerkvi stranski kapelici. Za vzgledno versko življenje v fari je vpeljal tretji red in Marijino družbo, pod vodstvom kaplana Iv. Sla­ dica pa Marijin vrtec. Za prosveto in izobrazbo v fari skrbi že od 1. 1896. Kat. prosvetno društ­ vo. Za kršč. socijalno delavstvo ima največ za­ slug bivši kaplan Matej Rihar (1. 1899—1906). Ognjišče prosvetnega dela, »Ljudski dom«, je 1. 1911. zidal sedanji župnik Miiller s svojo ve­ liko denarno podporo. V fari se nahajata dve šoli. Stara šola je iz 1. 1862., ko je deloval tu prvi poljski učitelj Blaž Kuhar. Ker je pa postala že davno pre­ tesna, smo lani postavili novd, moderno šolsko zgradbo, njen vodja je g. V. Mihelič. V Zalogu (Nadaljevanje na str. 130.); Pogled s cerkvenega stolpa proti Ljubljani. Spredaj je \ideti novi občinski dom (X), v sredini pa umobolnico /na Studencu (XX). Spodaj: Pogled s Kozjakovih kamnolomov nad Zalogom proti jugozapadu; spredaj Spod. Kašelj z Ljubljanico, zadaj Zgor. Kašelj s cerkvico sv. Andreja (X) iz 17. stol., na desni del Zalofra. Ostanki gradu Osterberga nad Zalogom. Del zidovja je še iz XL stol., bivši poslanec Povše ga je nekoliko pozidal, sedaj pa zopet razpada. Na levi: dr. Ste­ ve Divjak, prima- rij umobolnice na Studencu, ki za­ vzema to mesto že 36 let ter je v občini splošno priljubljen. Na desni: Ivan Miiller, župnik v D. Mar. v Polju. Spodaj : Umobol­ nica na Studen- Pogled s cerkv. stolpa proti jugovzhodu. Spredaj del D. M. v P. z Ljudskim domom (X), zadaj na levi Vevče, na desni Dobrunje. Spodiaj: Pogled na Zalog s Kozjakovih kamnolomov; na levi je videti Zaloško šolo (X), na desni pa poslopje nekdanjega (od 1. 1600—1848) brodarskega urada in žitnega skladišča (XX). Na levi; Ivan Gav- troža, župan v D. M. v Polju. Na desni: Fr. Učakar, organist v D. M. v Polju Spodaj: Graščina na Fužinah, zgra­ jena 1. 1529., se­ daj lastnina gro- f ice Mary Paum- garten Hohen- schwagen. Pogled v notranjščino cerkve v D. M. v Polju. (Nadaljevanje s str. 128—129.) obstoji šola od 1. 1910. Zidana je bila pod tedanjih županom Dimnikom, njen prvi upravitelj je bil umrli Drašček, sedaj jo pa vodi g. R. Silvester. Obe šoli obiskuje do 700 otrok in 100 obrtnih vajencev. Obrt in industrija se lepo razvijata ter imata radi lepe lege, bližine mesta, dobrih prometnih sredstev, vode in elek­ trične moči še veliko bodočnost. Fara je predvsem delavska. Do 1500 delavcev je zaposlenih v raznih tovarnah in na že­ leznici. Papirna tovarna, ustanovljena 1. 1843., zaposluje okrog 600 delavcev. Tvornica se zadnja leta hitro moderni­ zira. Izmed obrti je pohištveno strojno mizarstvo na prvem mestu. Obrtniki Ma­ ček, Tomšič, Svetek imajo obrate na elektr. pogon. Delavnico za pleteno po­ hištvo ima Fr. Učakar, zunanje lice fari pa lepšata z ličnimi vilami zidarska mojstra Avšič in Marn. Vseh obrtnikov je tu okoli 80. Med mladino vlada veliko zanimanje za sport, zlasti za kolesar­ jenje (društvo Zarja), plavanje in nogomet, % ki pa ni organiziran. Osebni promet pospe- ; šuje Gradovo avtobus­ no podjetje. Občinska uprava nima svoje pi­ sane zgodovine. Z veli­ kopoteznim in smotre- nim občinskim delom se je pričelo šele leta 1905., še bolj pa se je razgibalo po vojni in 1. 1923 pomeni začetek napredka in dela. Ob­ čina je dobila električ­ no omrežje, postaja­ lišče, občinski dom, no- vomoderno in šolsko zgradbo. Fr. K. Godba Prosvetnega društva v D. M. v Polju, ki obstoji že od 1. 1912.; v sredini sedi kapelnik g. Fr. Svetek. Na levi: Podružnična cerkev sv. Tomaža v Za- dobovi, zgrajena 1. 1670 Moštvo gasilnega društva Zalog-Sp. Ka­ šelj s svojo novo motorno brizgalno; v sredini načelnik Plevnik. Na levi: Pokopališče v Dev. Mar. v Polju, ki upravičeno slovi kot ena naših najlepših podeželskih pokopališč, a po­ staja že premajhno za 6000 duš veliko župnijo. V sredini stoji lična kapelica, v ozadju je videti Kamniške planine. Spodaj: Člani in članice Marijinega vrtca v D. M. v Polju z g. kaplanom Sladičem vzorno učiteljico Hirschimanovo v sredini. Pogled na betonske jezove vevške električne centrale na Ljubljanici na Fužinah.