40* Št« 5. letd. Poštnina pavšaliran«, Današnja številka valj« K 3*- V Ljubljani, sobota 18. februarja 19^5? Naročnina za kraljevino SHS Mesečno 43 K. Letno 5T6 K. Inozemstvo: Mesečno 68 K. Letno 816 K. Oglasi: enostolpna mm vrsta za enkrat 2-80 K, večkrat popust. JUGOSLA Uredništvo: Woltova ulica M. Telefon Uprava: Marijin trg S. Telefon 44 »pisi sa ne vračaj«. .jem je priložiti »trnke za odgovor. Priprave za ©ficielsi® zarok® našega kralja. KRALJ ODPOTUJE S SPREMSTVOM V NEDELJO IZ BEOGRADA. OFICIJELNA ZAROKA V TOREK. — ZAROČNI DAR NAŠEGA KRALJA NEVESTI. — VAŽNA KONFERENCA NAŠIH MINISTROV Z ROMUNSKIM MINISTRSKIM PREDSEDNIKOM. Beograd, 17. februarja. (Izv.j V nedeljo potuje kr. Aleksander y sptein-stvu ministrskega predsednika Rašica, ministra za zunanje stvari dr. Ninčiča, ministra dvora Jankoviča in ».stale su-v Bukarešto, kjer se oficielno zaroči z romunsko princezinjo Manjo. Kralj Aleksander pride v Bukarešte, v ponedeljek. V torek bo oficiclna z:\vc -Na dvoru se priredi svečana večerja, katere se z ‘ugosloveuske strani udeleži kralj z vsem spremstvom, z romunske pa kraljeva dvojica, ostali elani vladarske hiše in vlada. Po ve- čerji bo zaroka kralja Aleksandra s priticezinjo Marijo. Zaroki iz/rši svečenik po pravoslavnem obredu. Kusi j Aleksander izroči svoji nevesti krasen prstan s smaragdi, ki ga je naročil princ Pavle v Parizu. Potem bo na dvoru koncert, pri katerem sodelujejo prvi rumunski umetniki. Ministrski predsednik Pašič in zunanii minister dr Ninčič se koncerti tedna povrneta v Beograd. Pred odhodom bosta imela še važno konferenco z romunskim predsednikom Bratianom. ■ Razmere v „M?vatskem bloku". FRANKOVCI, RADIČEVCI IN ZAJEDNIČARJI. — FUZIJA MED FRANKOVCI IN RADIČEVCI? — NEZAUPANJE FRANKOVCEV DO »HRVATSKE ZAJEDDNICE«. — NOVA ORIJENTACIJA I1RVATSKE NAPRAM SRBIJI? Zagreb, 17. febr. (Izv.) Zadnje dni Opaža, da obstoja v hrvatskem blo-neka nejasnost in rivaliteta. Tako n* Pr. piša glasilo irankovcev »Hrvat-, ska Misao« ostentativno, da obstoja danes pcpoln program in soglasnost •bpd frankovci in radičevci, toda pripon Ptinja, da je bilo v vodstvu hrvatske republikanske scljačke stranke neko Iaviranje, ali naj gredo poslanci v Beo-Stad ali ne. Nekateri so menili, naj bi Poslanci ostali doma, drugi pa so sodili. da bi vsled tega utegnila priti do Usodepolnih izprememb v okrilju hrvatske republikanske seljačke stranke v prilog frankovcem. Ti so morali storiti korake, da se odstrani nezadovoljnost med radičevci. Sprožili so tudi jnisel, da bi se formalno fuzijonirali, ker so se začele vrste krhati. 0 hrvat-ski zajednici govori »Hrvatska Misao« 8 Precejšnjo rezervo in nezaupanjem, |n celo z neko prezirljivostjo. List odklanja njen program in obsoja zavlačevanje, da se definitivno odloči kreniti na levo. Razmere v lirvatski zajednici so precej nejasne, ker obstoja zelo močna skupina intransigentnih elementov proti Srbiji; je pa tudi zelo mnogo takih, ki se ne morejo odreči svojemu jugoslovenskemu idealu. Zato pravi »Hrvatska Misao«, da hrvatska zajednica ne prihaja v resno kalkulacijo. V nekem drugem članku napada list gotove elemente, ki hočejo licitirati na nižje. »Hrvatska Misao« pravi, da bo ,o priliki govorila jasneje; če bo treba, bo pokazala tudi na poedince v stranki in' na njihovo delovanje. — Kakor se doznava, je med frankovci gotova struja, ki zahteva vzpostavitev razmer pred 29. oktobrom 1918 in pravi, da sc je treba napram Srbiji orijenti-rati na novi podlagi; Hrvatska naj stopi v nove pregovore s Srb:jo kot popolnoma avtonomna država. Ta struja pravi, da je Narodno Veče prekoračilo svoj delokrog, ko je soglašalo z ujedi-njenjem vseli Jugoslovanov z znanim manifestom dne 1. decembra 1918 in zahteva, da se pozovejo na odgovor vsi oni člani hrvatske zajednice, ki so takrat sodelovali pri tem aktu. »DaiSi? Tefefragalt65 o P^Isicarele^ili namenih z maSo London, 16. febr. Poincare je Predlagal, naj bi predhodni konferenci prisostvovali tudi zastopniki toale entente in Poljske. Daily Tele-žraph« meni, da hoče Poincare zediniti Jugoslavijo, Romunijo in Polj- sko ter jih napraviti za sluge Francoske. List pravi, da je dolžnost angleške diplomacije, da pedvzame potrebne korake proti tej politiki Francoske, Veleposlaniška konferenca IN APANA2A KaRLU. Pariz, 17. foruerja. (Izv.) Kakor Peioča »Petit P.iruien* se je veleposlaniška konferenca bavila z jug»slc vanskim memorandum glede suoven-cije za bivšega čes a ja Karl3. Konferenca je sklenila, da bo izročila vprašanje posebnemu odboru, ki bo svoje Sklepe nemudoma objavil. Tudi della toretta izstopi ITALIJANSKEGA MINISTRSTVA? Rim, 16. febr. »11 Mondo« doznava, «a bo ob priliki rekoifctrukcije kabineta izstopil iz ministrstva tudi zunanji minister della Toretta. Likvidacija avstro-ogrske banke. Berlin, 17. februarja. (Izv.) Na Konferenci nasledstvenih držav glede 1kvidacije avstro-ogrske banke se je t*a današnji seji predložila vprašalna P°la, ki so jo izdelali likvidatorji na Podlagi dosedanjih ustnih razprav. Ko _° o tem razpravljali, se je pokazala Potreba, da morajo delegati dobiti od v°jih vlad glede posameznih vpra-anj nadaljne direktive,, vsled česar se 1® Prihodna seia do’očila na C. marec. ITALIJANSKI KREDIT AVSTRIJI. Dunaj, februarja. (Izv.) Kakor vafn,aVa dunajska uradna por oče-s ,nica 2 merodajne strani, bo po do-ia Por°čilih znašala višina 11-aIi- lilf i^ kredita Avstriji najmanj to-0 kakor francoska kreditna pomoč. ZOPET VELIK POTRES. Washington, 17. februarja. (Izv.) ve,S,ervatorij v Georgestovvnu javlja rto,J* To je bil začetek. In priznati moramo, da so demokrat je ostali zvesti obljubi in grožnji, ki jo je izrazil njihov general v svojem zadnjem povelja. Samo mimogrede naj spomnimo na razne iermane, v katerih se je pozivdto pristaše drugih strank, da naj takoj odstopijo od svojih politično eksponirahih mest, ako nočejo riškiratl, da jih demokrati bodisi v službi, bodisi sicer-* moralno in gospodarsko kar najbolj oškodujejo. V javne zastope izvoljeni uradni ki drugih političnih strank so morali odložiti svoja mesta, ako so se hotbli umakniti biču, ki bi sicer začel padati po »protidržavnih« — po domače proti-demokratskih hrbtih. Samo mimogrede naj spomnimo na umazano-besne napade, ki so jih demokrati podvzeli na politično nasprotnike, ki bi jih gospodarsko in moralno uničili. J** Mimogrede le smo omenili to njihovo izvajanje terorja v naši lokalni politiki: ker važnejše in hujše imajo na svoji vesli. /k* Da se zasigurajo pred ojačanjem opozicije po eventuelnem prihodu hrvat-skega bloka v skupščino, so pri svojem globokem umevanju demokracije Od4 vzeli 59., od svobodnih državljanov pravilno izvoljenim poslancem njihovi' mandate. In to le zato, ker so vedeli, da bi po prihodu hrvalskih poslancev, ki se je pričakoval za ustavno glasovanje, bila njihova pozicija v parlamentu nevzdržna. Zgolj iz strankarskega interesa so torej naš parlamentarizetii diskreditirali pred celim svetom in odvzeli naši državi po možnosti še oni ugled in zaupanje, ki ga je šs imela. Višek nedemokraiizma in terorizma pa je doseglo demokratsko postopanje napram Hrvatom. Nc-le da so Hrvatom hoteli proti njihovi volji vsllitt centralizem, so tudi hrvatska ljudstvo ob vsaki priliki denuncirali po celem svetu kot avstrijakantsko, protidržavno in madžarofilsko, samo da so se s teni skrili pred svetovno javnostjo za svojo teroristično nastopanje proti Hrvat-skemu ljudstvu. at- Ob sprejemanju ustave niso niti pomislili na kak sporazum z njim, temvel so šli mirno preko in proti njemu. Hrvatom in Slovencem so enostavno stavltf vprašanje: ali sprejmete ali odklonita. In ogromna večina Slovencev in Hrvatov je odklonila, ker ni hotela nositi sokrivde na ustavi, ki čimdalje bolj razjeda naše narodno edinstvo. Demokrati pa so v zvezi z radikalci na spominski dan največje narodne nesreče srbskega naroda sprejeli ustavo s pomočjo kupljenih glasov naslednikov onih, pod katerih okovi je srbski narod ječal Stoletja. Ped pretvezo, da mora biti konec ustavnega boja, so z milijoni državnega denarja in s terorjem dosegli 13 glasov večine proti pošteni volji večini jugoslovanskega naroda. Pod pretvezo smo dejali. Kajti ravnotako dobro kot smo vedeli in proro-kovali takrat to mi, so vedeli tudi aemokratl, da s slabo ustavo ustavni boj v naši državi ne more biti končan. Mesto, da bi danes že davno delali na konsolidaciji države, ss borimo še vedno za revizijo ustave in ta boj zavzema z vsakim dnem ostrejše in nevarnejše oblike. In mesto, da bi se iz tr Heine zgodovine političnega življenja v naši državi demokrati kal naučili, spregledali svoje napake ter sklenili z večino naroda pošten sporazum, se hočejo zopet poslužlti terorja. Demokratski časopisi že zopet kličejo po žandarjih in državnem pravdniku, Z ječami in batinami mislijo reševati življenjsko vprašanje naše države, lahkomiselno prezirajoč, da pomeni ta korak lahko ne le samo konec njihove stranke, temveč duševno revolucijo večine hrvalskega in slovenskega naroda. In duševna revolucija je predpogoj fizične. ; Naj demokrati spregledajo to, naj zataje načela izražena v poslednjem povelju svojega generala vred volitvami v konstituanto in naj v zadnjih mesecih svoje moči ne tirajo naroda in države v morda nepopravljivo zlo. Razprava pioii komunističnim atentatorjem. Beograd, 17. februarjem. (Izv.) Na današnji razpravi proti komunistom-atentatorjem je branitelj bivši komunistični poslanec Triša Kaclerovič končal svoj obrambni govor, nakar so obtoženci dobili še enkrat besedo. — Glavni obtoženec atentator Stejič izjavlja v nekoliko nejasnih besedah, da ostaja pri svojih prejšnjih besedah in pri obrambi svojega zagovornika. _ Obtoženec Csiki izjavlja potom tolmača, da tudi on ostaja pri s/oj ih prejšnjih izpovedbah. — Obtoženec Mojzes samo vprašuje, zakaj je postavljen pred sodišče, ker ni imel ui-kakih zvez z atentatom. — Obtoženec bivši komunistični poslanec Nikola Kovačevič pripoveduje o svojem življenju in delovanju v Rusiji in p »jasli juje vlogo, ki jo je igral v Novem Sadu kot predsednik delavskega sindikalnega sveta. Pravi, da je deloval samo v duhu komunistične stranke, kateri je pripadal in da ni bil duševni oče atentata. — Bivši komunistični poslanec Čopič demantira v svojem zaključnem govoru kot obtoženec, da je pripadal skupini Mlade Hrvatske, ki je bila za narodno ujedinienje. Rt»r jasnjuje svoje delovanje v Rusiji in v zboru dobrovoljcev v Dobrudži, kjer je bil izgnan, ker ni hotel priseči srbskemu kralju Petru, ampak Jugoslaviji. Nato govori o svojih doživij&iih za časa revolucije v Rusiji iu pravfj da je po prevratu iz Rusije delovali za komunizem, ali da ni imel nobflttili zvez z atentatorji in da ni odločeval ;k Novem Sadu. Kočno veli. da ie d ta proti njemu in ostarim soobtožencem naperjeni protest političen, ker gtt je vlada inscerrirala zato, da se innejji ene delavske stranke. — Rar.pra/a t« bila končana ob 12.50. Jutri bodo ob* oženci nadaljevali 6vojo zakt počno obrano. Zagreb, 17. febr. Devize: Berlin 154.50 do 155, Bukarešta 0—246, Milan 14S3 do 1500, London (izplačilo) 1446—1445.75, (ček) 1342 do 0, Pariz 2665—2630, Praga 583—588, Švica (015—0030, Dunaj 5—5.10, Budimpešta 47.50—48.50. Valute: Dolarji 303—304, avstrijske krone 5.20—5.30, carski rublji 23.50—26, napolcondorl 1 IGO do USO, nemške marke 153—0, rumunski leji 238—241. Beograd, 17. febr. Valute: Ameriški dolarji 75, nemške marke 39, rumunski leji 61, napoleondprl 280. Devize; London 336. Pariz 667, Ženeva 1505, Praga 147, Dunaj 1-20, Berlin 38.80, Milan 375. Budimpešta 12.15. Curih. 17. iebr. (Izv.) Berlin 2.55, New York 513, London 22.32. Pariz 41.47, Milan 24.77, Praga 9.67, Budimpešta 0.79, ZajKSh 1.65, Bukarešta 0, Vaišava 0.15, Dimaj 0.14, avstrijske krone 0.0S. Praga, 17. febr. (Izv.) Dunaj 0.7i?ž, Berlin'25.85, Rim 255.50, avstrijske krbtte 0.7575, italijanske lire 252.50, Budimpešta 7.825, Pariz 457.50, London 229.50, New York 62.50, \ IS 131 O zasilnem domu in hiši na Vodnikovem trgu. Veliko razburjenje povzroča predlog občinske večine, da se zgradi na Vodnikovem trgu, ob zidu bivše Mahro-ve hiše, nova trinadstropna hiša. Prav nepotrebno razburjenje. Vsak pameten človek uvideva, da je neobhodno potrebno, da se reorganlizra v Ljubljani gasilska služba in preuredi rešilna postaja in sploh zdravstvena služba. Nobena tajnost ni več, da ljubljansko gasilstvo ni kos svoji nalogi. Krivi pa temu niso gasilci, ki nesebično in požrtvovalno vrše svojo plemenito nalogo, ampak v prvi vrsti mestna občina, ki se je doslej prav malo, ali nič briga'a za gasilstvo. Ce bi nastal danes ai! jutri v Ljubljani večji požar, nc ve-rtio kako bi bilo s hitro in izdatno gasilno akcijo. Gasilno orodje je po veliki Večini izrabljeno in s tem neporabno. In kar je tudi zelo važno, prostori, kjer se dar.es nahaja gasilno društvo v Mestnem domu, so že zdavnaj nezadostni. Predno se more misliti na reorganizacijo gasilstva, se mora predvsem zagotoviti prostore. Mestni dom je bil že od nekdaj mišljen kot gasilni dom. Kaj je bolj naravno, kot da prepustimo cel Mestni dom svojemu pravemu namenu. Ta ali oni bo ugovarjal, da gasilci ne potrebujejo več prostorov v Mestnem domu. Toda ugovori ne drže. V interesu javne varnosti moramo zvišati stalni kader gasilccv. Gasilci morajo pa biti pri roki in stanovati v gasilnem, oziroma v Mestnem domu. Mostna občina zaenkrat ne more iz svojih sredstev plačevati večjega kadra gasilcev. Mišljeno je zato bilo, stalnim, poklic« nlm gasilcem se zagotovi stanovanje. V svojem stanovanju ra lahko izvršuje , to ali ono obrt, bodisi na svoj račun, ali pa v zadrugi, ali pa pod vodstvom Itlestne uprave. Tako delajo v vseh večjih mestih, kjer se ne postavljajo na lahkomiselno stališče glede požarne nevarnosti. ' Tudi redilna postaja se mora zboljšati. Kako je v Ljubljani težko, posebno v nočnem času, dobiti hitro zdravniško pomoč, ve le tisti, ki ga je že zadela težka nezgoda. Mestna cbčina je primorana tozadevno nekaj ukren‘ti. Ce Se pa hoče izvesti najmanjši projekt, moramo imeti zato primerne prostore, in prostpr bi se lahko dobil v Mestnem domu, kjer je že danes rešilna postaja in mestni fizik at. V Mestnem domu se nahaja danes tildi uprava mestne elektrarne, ki absolutno ne spada tja. Poleg te.^a ima elektrarna nekje v drugem nadstropju skrito prodajalnico elektrotehničnega ftiilterijala. Prodajalnica ne dopušča tistih dohodkov, kot bi jih donašala, če bi bila nastanjena na prometnejšem kraju in urejena na trgovski način. Brc7, pretiravanja laliko trdimo, da je vsled nesrečne nastanitve omenjene prodajalnice irterpela tekom let mestna občina škodo stotisočakov. Fomislimo samo na trgovske uspehe drugih prodajalcu elektrotehničnega materijala v Ljubljani. Večina občinskega sveta se je odločila nastaniti v novi hiši upravo in prodajajo mestne elektrarne. Poleg tega bi se v novi hiši priredili tudi obširni prostori za javno ljudsko kuhinjo. Koliko je danes reve.*ev, ki ro navezani na drago gostilniško hrano. Tisti, ki v gostilne ne hodijo vsled visokih cen, pa si sploh ne morejo privoščiti opoldan topi« hrane. Iz prehranjevalnih ozirov je dolžna mestna občina ustanoviti javno ljudsko kuhinjo, ki bi bila zavetišče za vse one, ki so danes prepuščeni na milost in nemilost oderuštvu na račun svojih krvavo prisluženih kron. — Prezreti ne smemo tudi, da je podporna akcija za organizirane javne kuhinje vsled točne evidence veliko lažja, kot pa drugače. Graditev nove hiše na Vodnikovem trgu bi bila lahko danes nepotrebna, če bi imela občina odločilen vpliv na hišo bivšega nemškega Kazinskega društva v Zvezdi. Javnosti so še znani boji za Kasinovereln. Takrat je hotela sedanja večina občinskega sveta v mirnem sporazumu z JDS doseči, da se zagotovi kazinsko poslopje za mestne namene. Pravilno je bilo to stališče, ker če se že nacijonalizira Kasinoverein, mora pripasti poslopje v Zvezdi vsemu ljubljanskemu prebivalstvu. Nedopustno pa je, da se je polastila poslopja skupina demokratov, ki smatra za potrebnejše uporabljati Kazino za luksorijozno kavarno, strankarske shode in elitne plese. Ali bi ne bilo boljše, če bi bilo danes kazinsko poslopje namenjeno za ljudsko kuhinjo, za vsenarodne kulturne ustanove in sploh za občekorisbe na* mene! Žalostno je pri nas, da pri vsaki priliki prevladuje zgolj strankarski interes. Manjšina ugovarja rentabiliteti hiše na Vodnikovem,trgu. S'ab ugovor. Že prodajalna mestne elektrarne bi dena-ša’a veliko višje dohodke kot danes, ko bi bila na prometnem kraju. Mestna občina ima pravico, da prisili vse Odjemalce e’ektričnega toka, da kupujejo v njeni prodajalni električne potrebščine. Poleg tega bi bili lahko v hiši nastanjene še druge trgovine in bi najemšči-na donašala lepe vsote. Končno ne pozabimo, da bi imeli težko prizadeti sloji velike koristi od ljudske kuhinje. Mestni dom bi bil razbremenjen in reorganizacija gacilne in zdravstvene službe zago*ovljena. Manjšina občinskega sveta je onemogočila s svojo odsotnostjo sklep, zgraditi hišo na Vodnikovem trgu. Svobodno ji! Samo to ni manjšina povedala, kako si drugače predstavlja reorganizacijo opisanih komunalnih rnnrav. Vsekakor negativna opozicija. Ce bi imela manjšina boMŠe predloge, bi se gotovo uva že Valil V upravnem odboru mestne elektrarne je imela mamšina priliko objasniti svoje predloge. Toda to ni storila manjšina. (Dalje prih.) V »Radikalu« od 14. t. m. je objavil Protič Car.ek, v katerem pravi, da doseJarja obramba ministra Pribiče-viča ni rosrečena in da z njo ni dokazal svoje nedolžnosti. Med drugim pra- vi Protič o Pribičeviču: »On (Pribičevič) si je takoj mislil, da bo najboljša obramba in najjačji udarec, če bo dejal, da je to navaden komplot med Protlčem, Košutičem in Hercigonjo v svrho, da se odvrne pozornost od nekega memoranduma Hr-vatskega bloka, katerega je objavila »Politika«, list, ki je Ž.e od zdavnaj znan, da se ga poslužujejo državni organi, tako notranje kot zunanje ministrstvo.« »G. minister pa je pri tem in med tem pozabil, da nam pove, kako se je ta komplot mogel stvoriti za nekaj, kar bo objavil še’e 8. februarja (»Radikal« je objavil svoja razkritja že 7. februarja) list, ki je g. ministru prijateljsko naklomen in tovariško vdan, in kar se €9 S@3 Sokoh&va. V letu 1861 je vzbudila pozornost praške javnosti kratka vest, ki je bila IX, novembra objavljena V pražUih »Narodnih listih«. Vest se je glasila; »1 elovadno društvo. Kakor snio obveščeni, nameravajo prijatelji telovadbe Pragi ustanoviti telovadno društvo, v katero svrho se je že vršilo posvetovanje nekoliko mladih ljudih različnega stanu v gostilni »U rožne*. Društvo se bo uredilo po načinu nemških društev.« Ta vest je bila prvo objav* Ijenje cina, ki je kmalu sledil in ki je bi) znče.ek novega sestavnega dela »n OŽiv! jen ja narodnega življenja. V tej dobi sta obstojala v Pragi t\v& telovadna zavoda: Malypetrov in iklimidtov, katera obadva so obiskovali ponajveč dijaki in uradniki, Cehi in Nemci. Med njimi je bil tudi T/rŠ, ki je bil nekaj časa v Schmidtovem zavodu tudi predtelovadec. V tem času S« se je rodila tudi misel ustanoviti rtov telovadni zavod na dvojezični podlagi. Proti temu je nastopil ravnatelj praške podružnice dunajskega kreditnega zavoda, ki je objubil izdamo podporo, ,če bo novi zavod popolnoma nemški Ta okolščina je še pospešila uslanovitev češkega telovadnega diu-štva, dasi se ne da reči, da ga je naravnost povzročila, ker je Tyri že preti tem — vi. 1860 in 1861; posebno ko je živel v Jachymu kot vzgojilelj pri tovarnarju Bnrtelmu, kjer se je seznanil tudi z Fiignerjem — misli na to ustanovitev. Gotovo pa je, da Je od- por vcdi‘nega Nemca pospešil to, kar si je TyrŠ že zasnoval v svojih mislih. Pričela so se takoj posvetovanja v go-sti'm pri »ICrižku« in v reiakci>i »Nar. Listov«, pri katerih so se shajali dr. Tyrš, brata Edvard in Julij Greger, prof. Tonner, kne7.' Tbiim — Tcxis, šol. svet. Wenzig, Šimacak in diUgi. Izdelrla £0 se pravila in predložila oblasti 17. decembra in po od oblasti ukaznemu popravilu zopet 3 januarja 1. 18G2, nakar so bila 27. januarja uradno potrjeni. Društvo si je nadelo ime »Pražka telovadni enota« (Pražka telocvična jednota). Tine '•Sokol« se je na predlog prof. Tonnerja Sprejelo šele pozneje in je bilo uradno potrjeno V 1. 1864. Novo društva je imelo vse pogoje za razvoj. Po padcu absolutizma je življenja postalo nekoliko svob< -Jnpj-še, narodno čutenje se je poživelo m vodilni činitelji pri društvu so bili ljudje izvanrednih zmožnosti, kak.>r tudi polni energije, pridnosti in 10-žrtvovalnosti. Po potrJitvi pravil je nastalo radostno pripravljanje. Prvi občni zbor se je vršil 16. februarja 1862. Prisotnih je Di!o 75 priglašenih članov in odbor se je ,'zvohl sledeče: Starosta Fridrich Fiigner, podsca-rosta dr. Miroslav Tyrš, odborn. JtJC Tomaž Cerny, Ferd. Fingerhut, cba brata Greger, J. Krišpin (sedlar), ing. Fr. Pisarovic, prof. tehnike Rud. Sku-hersky, solastnik plinarne K. Stefek, knez dr. R. Thurn-Taxis in prof. Lm. Tonner. Za tajnika je bil izbran dr. Ed. Greger, za blagajnika Fingeruut, Je moglo dobiti lz krogov, s katerimi naj bi jas napravil komplot proti g. ministru, samo na dva načina: ali uradnim ali neuradnim potom. Oni memorandum, če v resnici obstoja, je mogel ukrasti Hrvatskemu bloku samo kak kurir ali detektiv g. ministra, ali pa ga vzeti kak boljši prijatelj ministra in Hrvatskega bloka ter ga dati »Politiki« na razpolago. Na čuden način pa mi ni g. Košutič, ki je z menoj delal komplot proti g. Sv. Pribičeviču, hotel zaupati tega memoranduma!« Nato pravi Protič, da se g. min. Pribičeviču zdi čudno, da je »Radikal« objavil Hercigonjin kurirski list dan pred razkritjem memoranduma, Herci-gonjino pismo pa dan pozneje, ter nadaljuje: »Na nesrečo gospoda ministra pa obstoji neka koencidencija, ki je mnogo hujša in težja, če one sploh kaj dokazujejo, in ki jo mora g. minister prevzeti na svoj hrbet. One dni, ko je bil umorjen pokojni Draškovič in ko je potem pobegnil Hercigonja, je bil g. Pribičevič — v Zagrebu. To.’a poleg te precej nerodne okol-nosti obstoji še ena okolnost, ki je tudi precej nerodna za g. ministra in njegove prijatelje, kakor so to gg. \Vilder in Srgjan Budisavlievič. Letos, ko sem bil v Zagrebu, mi je neki prijatelj, Srb, torej človek, ki ni v Hrvatskem bloku, povedal, da je neki predstavnik zagrebške policije zaupno povedal nekemu gospodu, da neka »odločujoča osebnost« ne Želi, da bi se Hercigonjo preveč zasledova'o. In jaz sem v svojem Članku »Hercigonja« (»Radikal«, štev. 15.) Se prvega novembra pr. 1. namignil na to okolnost rekoč: »Za mene je bolj verjetno, da je nekdo to preiskavo in zasledovanje namenoma vodil tako enostransko, brezbrižno in krmežljavo — nesodeč o tem, ali je to delal po svoji volji ali po želji, odrosno naredbi kake »odločujoče osebnosti«! In potem pride še ena nerodna okolnost za g. ministra in njegove prijatelje: da je državna oblast takoj, kot ra nitki, zagrabila vse udeležence na umoru pokojnega Draškoviča, razen — Hercigonje, ki je imel oni amulet, oni kurirski dekret, za katerega so, naravno, posebno vse zagrebške oblasti vedele. Naj preidem sedaj na ona dva dokumenta: kurirski dekret in pismo Rudolfa Hercigonje. I. Kurirski dekret. Gospod minister bi rad spravil izdajo tega kurirskega dekreta sebi z vrata na lahek način s tem, da objavi — da je bil izdan brez njegovega znanja in Odobrehja. In on je našel tudi človeka, ki je sprejel za to dejanje odgovornost. To Je njegov bivši prvi sekretar g. Milan P. Nešič, ki se je prvi pojavil na pozorišČu javnosti, tla nam to pove in razjasni, kako je do tega prišlo. Toda moti se i g. minister i g. Nešič, če mislita, da jim bO ta »majsto-rija« pomagala iz zagate in oprostila ministra moralne in morda tudi kriminalne Odgovornosti za ta kurirski dekret, ki Je bil izdan Hercigonji. Gospod Nešič je bil, kakor se zdi, dober mojster, da Je od svoje sekretarske plače prihranil toliko, da je mogel potem, kot advokat, takoj kupovati avtomobile; toda za mojsterstvo, da vz&me s hrbta svojega ministra za eni kurirski dekret in ga prevzame na svoja, fizično res silnejša ramena, pa se ni izkazal za prav posebnega mojstra! Ta kurirski dekret je interesanten in značilen v mnogih pogledih. za zapisnikarja Tom. Černy in za gospodarja dr. Tyrš. Za telovadbo se je najela za 60 goldinarjev mesečno Ma-lypetrova telovadnica za trikratno telovadbo tedensko. Na odborovi seji dne 27. februarja je bil izvoljen vaditeljski zbor in £. marca se je pričela telovadba v štirih vrstah. Načelnika se v početku ni volilo, temveč je bil na to mesto izvoljen šele 13. niaja 1862 dr, Tyrš. Na predlog Jos, Baraka se je pozdrav »Zdar Buh« zamenjal t jedrnatim *Na zdar!« Požrtvovalni &ta-losta Fiigner je preskrbel stalno rastočemu društvu novo, obširnejšo telovadnico, kjer se je pričelo telovaditi v maju. Število telovadcev je hitro ua-rastlo na 12 vrst. Društvu so darovale prdžke gofcpe irt dekleta z Karolino Svetlobo ni čelu prapor (delo‘znamenitega Jos. Manesa) in slavnost hje-goveja razvitja je bila spojena 2 prvo javno telovadbo 1. junija. Po predlogu Fiigner ja se je uvedlo, kot zunanji izraz članskega bratstva tikanje. Vodi* teljski zbor je štel že 26 članof. Tako se je v prvem letu svajega življenja uspešno razvijala materna enota sokolska, sledeč plemenitim mislim svojih ustanoviteljev Tyrša in Fiigner j a. V istem letu že so se ustanovile prve podružnice: v Brnu, Jaro-miru, Jičinu, Kolinti, Kutni gori, Novi Paci, pribramu in Turnovu. Teh osem enot z materno enoto v Pragi slavi letos v resnici spominski jubileum, pri katerem bodo živo splamteli spomini na spomlad Sokolstva. On najprej kaže, da Je bil Hercigo-nja v službi ministrstva notranjih del kot kurir in to kot stalen kurir brez roka. Kurirji so vedno ljudje, ki uživajo zaupanje in nosijo s seboj jako važne akte In včasih tudi ustmena poročila in priporočila. Kurir ni isto kakor detektiv. Tudi on je imel svoj rajon — od Zagreba do Sarajeva in od Sarajeva do Zagreba. Zato ta kurirski dekret nima roka, temveč je izdan do nadaljnega. Zato ga je lahko Hercigonja stalno uporabljal in ves čas, dokler ga je imel. Min. ga ni razveljavilo ves čas — vsaj ne vse do tedaj, dokler ni zagr. policija 24. jul. pr. 1. »razposlala tiralico na vse varnostne oblasti v državi za Rudolfom Hercigonjo, obenem z njegovo priloženo fotografijo«, torej pismeno, z aktom, ko je bil Hercigonja že izven dosegljivosti oblasti, ker je 22. julija ob 6. uri zvečer lepo oblečen odšel na iz-prehod, kakor pravi službeni komunike. Da vzame kak sekretar koga kot stalnega kurirja v službo ministrstva notranjih del brez znanja in odobrenja ministra pri tem po zakonu za to stvar popolnoma nekompetenten; in da more in sme samolastno na dekretu izjaviti, da ga izdaja po naredbi ministra in da sme samolastno na dekretu izjaviti, da ga izdaja po naredbi ministra in da sme pri tem' še sam na svojo roko dati temu kurirju tako beneJic!jo iz kroga kompetence drugega ministra, da *ima pravico do brezplačne vožnje v vseh vlakih« — to bi bil res preveč neobi* čajen in neverjeten slučaj. Ce k terru dodaste še, da Je ta sekretar pravtrk in da je bil preje na sodniji, postaja ta neverjetnost še večja. Ce se pri tem ozira še na osebnost, kateri se ta dekret daje in vezi, katere je gospod minister z njo preje imel, deloma direktno, deloma preko svojih intimnih in tako poslušnih prijateljev kakor sO gg. Wilder in Srgjan Budisavljevič, potem je treba is’:ati s sve;o naivneža, ki bo verje’,.da je prvi sekretar Mešič dal Hercigonji ta kurirski dekret brez znanja in odobrenja ministra Pribičeviča. Kurirski dekret predpostavlja kurirsko službo in kurirske službe, pri tem 5e stalne In brez roka ter s pravic# vožnje na vseh vlakih, nikdar ne mor« podeliti noben sekretar. G. Nešič naj se dobro premisli. V tem trenutku, ko on to prevzame nase, postaja on krivec, zločinec; ker tisti, ki je ta kurirski dekret izdal sam na svojo roko in ki ga je pustil v Hercigo-njinih rokah tudi še potem, ko so vsi vedeli, da je komunist in anarhist in ni obvestil o tem svojega ministra niti tedaj, ko je padla glava drugega ministra — kaj more biti drugega, nego kvalificiran zločinec. O tem kurirskem dekretu se je, resnično govorilo v javnosti že preje, kakor to trdi gospod minister in oni, ki ga branijo. Tudi to dejstvo, na žalost, govori proti gospodu ministru in proti g. Nešiču. Javnost je zvedela, da ima Hercigonja neki »pasoš« in da mu .ie gospod Pribičevič dal tudi pravo voziti se brezplačno v vseh vlakih, toda ona ni vedela, da to ni pasoš, temveč kurirski dekret. In morda zato in kfer so r?.. mislili, da jih Hercigonja ne bo hotel ali ne mogel izdati, so oni drzno tajili to, kar je iznenada zagrebška Javnost. In to drzno tajenje je 1 za Pri-Irčeviča i za Nešiča še ena obremenilna okolnost. S pridržkom, da rečem o tem kurirskem dekretu morda še kako besedo v dmtem članku, v katerem bom govoril o Hercigonjirem pismu, opomnim tukaj samo še sledeče: Ta kurirski dekret kakor tudi Her-ci^oniino pismo je »Radikal« dobil 2. febr. t. 1. in to je razlog, zakaj da nista ta dva dokumenta b:la pre’e o’iavl;ena. Stoj. M. Protič.« Z naše strani pripominjamo k svari za enkrat samo s1e:leče: Ponovno zahtevamo, da pride cela afca rred sodišče, kjer se mora razčistiti. Ali mora v zapor Pribičevič ali pa Protič. Ker, ali je Prib'čevi6 zatrešil res, kar se mu očita, ali pa je Protič podel obrekovalec, ki blati svojega političnega nasprotnika in s tem vso našo državo. Stvar bomo pazno zasledovali in naše Čita+elje točno informirali o poteku cele afere. Politične vest!. X Krivci ali zlo. Demokratski listi zopet kličejo po močni roki v državi ali z drugimi besedimi — po žandarjih. Naši vlastodržci mislijo, da se dl z preganjanji dosegi k«j pozitivnega za državo. Državni pravnik je zato prvo in zadnje sreastvo naših državotvorcev. Spominjamo Samo tia to, kai so dosegli s preganjanjem Radiča. Politika, pravilna politika ne znači preganjanja in kaznovtin;a, temveč predvsem zdravljenje in od^tranje-nje vzrokov slabih razmer. Oni, ki danes tako glasno ObtOžuiaio politiko hrvat. bloka, naj napravijo vsa; en resen in Stvaren poiškus za doSego sporazuma. Glavna stvar niso krivci, tim- več zlo! Zlo pa se ne odpravlja s preganjanjem krivčev, temveč z delom za zboljšanie razmer. X Naj se sam brani. Novinarski bandit, kakor naziva »Radikal* glav-* nega urednika' »Beograjskega dnevnika* Krsto Cicvariča, poziva v svojem listu vlado, narodno skupščino m — srbski narod, dn brani g. Sv. PribiŽe-viča pred težo obeh dokumentov, ki jih je objavil »Radikal«. (Hercigvmjin Kurirski dekret in Hercigoniino pismo PribicGviču). »Radikal« odgovarift ha vso to obrambo kratko I beaalami: Naj se g. Sv. Pribičevič — sain bmtiil Sam je tudi s Hercigonjo buč« sadil! ... Časopisni glasovi. *Slnvcrfrc* prinaša vesti zagrebškega »Obzora«, kjer pripoveduje Radič, da S3 ie že za čas Narodnega veča vadljalo za njegovo glavo. Radič le takrat rekel Priblce-viču: Ti, SvetčJžare, n5 igraj se z mojo glavo. Če pade moja glava, bo padla V 24 urah tudi tvoja in glave tvojih tovarišev. Radičeva hčerka Milica pa pripoveduje, da je na neki vožnji iz Prage v Zagreb slišala demokrata, ld je rekel: Večna škoda le, da je Korač glasoval proti predlogu, da se Radiča ubije. Danes bi bil že red! »Jutro* prinaša na uvodnem mestu članek dr. V. Kukovca, v katerem naVaja vzroke svojih izvajanj v Središču glede združitve naprednih sil. Pravi, da ie hotel s tem svojim govorom razbistriti položaj In da je vedel v naprti, da se bodo njegove besede zlorabljale, a menil je, da vodi le odkrita beseda k spoznanju nevarnega položaja in do polt k zboljšanju- V mariborskem okrožju le bU 'zveljen pri zadnji vo-litvi v narodno Skupščino cel stab socijai-no-demOkratske stranke, kateremu ne odreka delavnosti, a njegova briga ni v prvi vrsti kmečkoobrtni pozitivni gospodarski program, katerega bi morali z vso silo zastopati narodno-napredni politiki. Klerikalno falango v tem okrožju vodi sam dolgoletni vodja SLS dr. Korošec z dr. Hohnie-cem. Oba sta pripravljena zvezati se z vsakim nasprotnikom sedanjega državnega kurza v borbi proti nam. Razumemo jih laliko, zakaj so oni zeper središko resolucijo o koncentraciji narodnih in naprednih sil. Za to koncentracijo ni niti dr. Novačan, ki s sVojo »Našo Vasjo« skuša zabiti še en zemljoradftiSki klin v narodno-na-predne Vrste. Nemški element, ki v Sloveniji zopet samozavestno dviga svojo glavo, seveda tudi ne želi naše koncentracije. Nadalje pravi dr. KukOVeC, da mti nasprotniki podtikajo, da išče osebnega političnega dobička. Dobiček, za katerim stremi, je le eden: da bi imeli vsi naprednjaki od skupnega dela več političnih uspehov in več za*, doščenla nego danes, ko smo šibki nasproti združenim nasprotnikom. O samostojnih kmetih pravi: Poslanci samostojne kmetske stranke so si s svolirri 'političnim delom za udejstvitev ideje narodnega edinstva skupaj z obema velikima strankama demokratov in radikalcev v narodni skupščini prid bili ogromno zaslugo za narod. Kmetski minister poljedelstva gosp. Pucelj že drugič v imenu svoje stranke na odličnem mestu sodeluje na upravi države. Kakor Čujemo, odgovorit bode gosp. Pucelj v nedeljo na shodu v Slov. Bistrici na moj središki govor glede možnosti napredne koncentracije v Sloveniji. Morebiti bo vplivalo na njegovo stališče, da so naši nasprotniki tako složni v tem. da se bojijo kcncentracije narodnih naprednih sil. Končno besedo bo seveda iz-prejeovoril tudi tu — narodi »Saprcl* prinaša članek Pr. Ufaffifka o draginji. Predlaga tale iakon o uobliahju draginje: Kot vrednostno merila za clafit in vsake vrste obveznosti, ki jih j* plačevati V dcnarjU, se določa 1 ks£ pšenice. Posebna komisija določi kurz, pd katerem se imajo preračunati plače in obveznosti V novo vrednostno merijo in dan, ko se ima to povsod Izvesti. Ta komisija obstoji: I* po enega zastopnika ministrstva za sociial-no politiko, za kmetijstvo, za trgovino in industrijo in za iinanes, dal]e Iž po enega zastopnika trgovskih in Obrtnih žboriila, delavskih zbornic in kmetijskih družb. Vsa plačila se vršijo v kronsko-dinarski veljavi po kurzu, ki ga objavlja vsako nedeljo 1 veljavnostjo do vključno prihodnje bedeli« komisija za določanje cen, oziraje s* n« dejanske tržne cene pšenice. Komisija za določanje cen določa po pšenični deni v posameznih državah uradne kurze ža tuje valute, ki jih objavlja vsako nedeljo t V»» ljavnostjO do vključho prihodnje nedelje. — Uvozne in izvozne kupčije se lahko sklepajo v kronsko-dinarski ali pa v tujih va<* iutah, vendar le s, pristavkom, da VeHaib aa preračunavanje ufadni kuril, doiočetli t>0 komisiji. Vendar lahko stopi na mesto te komisije meddržavna komisija, kt ima določati valutne kurze po istih načelih. — Komisija za določanje cen naj po SVoji prsvid* nosti bodisi določa kurze po cenah pšenice, kakor jih ustvarja prosta trgovina, bodisi nai določi stalno ceno plenice. — Minister za socijaino politiko se pooblašča, da izdal* pravilnik za izvedbo tega zakonst. *SloVen$kl Narod« pravi, da se »Slovenčev« člankar hudo moti, če ftitsli, aa 1® večina slovenskih profesorjev nasprotna re* formnim tipom naše srednje šola ter da J* neizprosna boriteljlca in zagovornica humanistične gimnazije. Danes paS nih3e ve$ ne more trditi, da bi ne bil boj ža realnO gimnazijo z uspehom dobojevan. Oričlne** naša mladina v srednji Šoli ne bo nikdaf več učila v toliki meri, kakor amo 9# I* učili nekoč. »Novi čas« navaja »Riječ«, kjer PrIW-čevičev organ odgovarja na obdolžltve V zadevi Hercigonje in poživlja Vlado, nal napove Hrvatski meščansko vojno,f hujska Srbe na Hrvate, očita Pašiču še preveliko obzirnost, poživlja na bratomorni boj. rNo- vi čas« citate končuje: ljudstvo naj se ate* ve, da se Igrajo z njim slavohlepni ljudje in koristolovci, z železno metlo naj pomede te vrste politike in stranke in verjemite, da se bomo petem Slovenci, Hrvati in Srb« sporazumeli na podlagi poštenega socijal-nega, kmetskemu in delavskemu ljudstvu odgovarjajočega programa*_____________ tiaioiajte io širite Jnoslivilif Dualne vesti. „ *** Krnlf Aleksander pride v črno goro? Napram črnogorskemu poslancu Radoviču J® razil kralj Aleksander željo, da bi pri-, v.*“rno 2°ro ob priliki preveza zemskih ostankov NjeguSa Velikega iz Cetinja nazaj na Lovčen. — Spominski denar za pok. kralja Petra Osvoboditelja. Ministrski svet je sklenil, da se bodo v spomin na pok. kralja Petra kovali zlatniki z njegovo sliko. i — Poročni dar princesi Marloli. Arigle-**• kabinet je sklenil, da izroči princesi Ma-rioli o priliki poroke kot poročni dar tri srebrne sklede, izgotovljene od najboljših umetnikov. — Zamenjava 5 dinarskih novčanic. Ker gotovi špekulanti na razne načine, tudi potom oglasov, ponujajo svojo pomoč pri Zamenjavi novčanic oo pet dinarjev kakor tudi pokvarjenih bankovcev pri Narodni banki, objavlja Generani inšpektorat finančnega ministrstva, da se po zakonu zamenjajo pokvarjene novčanice, kakor tudi ban-KOvci po pet dinarjev, ki se vzamejo iz Prometa, pri Narodni banki in njenih podružnicah. Zaradi tega ni potrebno nobeno posredovanje in si lahko vsakdo hitro zamenja novčanice. Novčanice po 5 dinarjev »prejemajo do S. marca t. 1. vse državne niagajnlce. Občinstvo se opozarja, da se ne i? a ape*iatI 0(1 ose!k ki ponujajo svoje posredovanje za zamenjavanie novčanic, ker •P lahko Stori vsakdo brez težkoč. Kcnčno opozarja, da se bo proti osebam, ki po-konu° 8V0^e P°sredovanje, postopalo po za- pr. Korošec za enotno nemško organizacijo. Na shodu v Zomboru je sveto-mft Jj0s'ailec dr. Korošec Nemcem, da se ki orSanizirati v lastni, enotni Stran-mLi prodreti s svojimi upraviče- mi zahtevami. — Tako poroča »Gott-■cheer Zeitung«. S6 izpraznitev 3. cone v Dalmaciji slava •e že dosegel sporazum med Jugo-Obe 'n ^lijo. Obenem se obnove med ema državama trgovinska pogajanja, utvnrt* ^r.°'ne! Preko Špilja v ljutomer.se j °rt začasno kot tranzitni promet, dokler Av..1!? ratificira tozadevna pogodba med AV*tr»o in Jugoslavijo. 46Von kuznilniških kuratov je od- »ter h Da Pušenjakovo interpelacijo mini-ha Jurkovič, da kurati ostanejo ter °°uo skušali doseči prihranki drugje. m* K? najstarejša, častnika v naši vojski čbvu , Črnogorska majorja Nikola Kova-104 | 'n ^ark° Bogdanovič. Prvi je star »a I— *n le služil v vojski 71 let, Marico s*ar *n S'U;^ ae ^ gre- len v na^° v°jsko sta bila oba upoko-' na ter bodeta dobivala na predlog vojnc-ministrstva dvojno pokojnino. « ~ Stanje našega železniškega prometa. hihr Se ^ v zadnjem času po časopisih ffuORo poročalo v stanju našega železni-**ega prometa, pojasnjuje inšpektorat drž. ?we2nic kr. SHS sledeče: 1. Sprejemanje S Odpošiljanje vsakovrstnega tovornega PlaKa na vseh postajah in za vse postaje, »akor tudi v tranzitu preko vseh prog zagrebške direkcije je ponovno ustavljeno do '•tevši 20. februarja t. 1. Izvzeto je ter se ‘rdaj sme sprejemati in odpošiljati le režij-Premog in vojaško blago. — V krajev-jjCttt prometu na progah Inšpektorata Ljub-•lana, tedaj v Sloveniji, ni nikake prometne JJJhClitve. — Samo potniški in prtljažni pro-®*t na vseh progah zagrebške direkcije je jopet povsem vpostavljcn. — 2. V območju •ubotiške direkcije je do nadaljnjega uki-"teh celokupen brzovozni In tovorni bia-jbVni promet. Sprejemati in odpošiljati se ekspresne pošiljke do 250 kg teže, br-®°Vozno kosovno blago do 250 kg teže na tovorni listi, toda isti pošiljatelj sme iste-®U prejemniku poslati dnevno le po eno pošiljko. V vozovnih nakladah je dovoljeno prejemati in odpošiljati le brzopokvarljiva Jivlla, režijske, državne in vojaške pošiljke. sprejete in medpotne pošiljke smejo izreči, — V območju direkcije Subotica je PbtMškl promet na vseh progah vpostav* Ph .izvzemši proge Apatin—Sonta in Pe-Jretič—Sekič—Kula, kjer je celokupen pro-®et še nadalje ukinjen. — 3. Radi snežnih Jarnetov sarajevske direkcije je do nadalj-b^ega ustavljeno sprejemanje in odpošiljali* Vsakršnega blaga za te proge preko Rdsanskega Broda. — V območju direkcije ®arajevo je otvorjen potniški promet točas-le na progi Brod—-Dubrovnik—Gruž, do-ie na drugih progah Še vedno ukinjen. — Imenovanje v generalnem štabu. Za JbČelnlka zgodovinskega oddelka pri veli-prn generalnem štabu je bil imenovan pol ■Ovnik J. Gajič. — Koliko uredništva imamo v Jugo »tov///? Po zadnjih poročilih iz Beograda |baša skupno število uradništva v naši dr-*kvl 155.816. Od teh odpade na vrhovno državno upravo 438, na pravosodno ministrstvo 10.663, ministrstvo za vere 7417, urosvetno ministrstvo 29.969, ministrstvo za jtetodno zdravje 6863, zunanje ministrstvo *M, hotranje ministrstvo 10.217, vojno ministrstvo 9682, finančno ministrstvo 17.974, jirbmetno ministrstvo 23.682, ministrstvo za JSvna dela 5774, ministrstvo za pošto in brzojav 16.715, ministrstvo za šume in rude “658, poljedelsko ministrstvo 7740, trgov- ministrstvo 1292, ministrstvo za soci-«1*16 politiko 2343, ministrstvo za agrarno IJflormo 801 in na ministrstvo za konsti-»anto 24. Osebne vesti s pošte. Imenovane so Sj1 Doštarice: poštna aspirantka Marija Hrims pri poštnem uradu Sv. Lovrenc pri JjiSrlboru, poštna aspirantka Amalija Pon-“Clak pri poštnem uradu Strnišče in poštna lika Loka (11*2) In odpravniška služba pri poštnem uradu Dolenja vas pri Ribnici (1II-2). Prošnje je vložiti v 14 dneh. — Pravila »Zveze rudarskih delavcev za Slovenijo« je pokrajinska vlada potrdila. Zveza je že pričela poslovati, in sicer je pričela svoie delo s poljudnimi predavanji. Predavali bodo vsako nedeljo gg. prof. ij. univerze. Prvo predavanje se vrši v nedeljo 19. t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani pri Fortlju. Predava g. univ. prof. Rado Kušej o temi »Država in verstvo«. — Za zopetno zvišanje poštnih pristol-bin se pripravlja v ministrstvu nova nared-ba, ki stopi v veljavo v najkrajšem Času. — Pošta med Kočevjem in Koprivnikom se je opustila ter Vozi sedaj pošta iz Črnomlja preko Starega trga. — Vojaki in časopisi. Ker se v nekatere garnizije ne smejo pošiljati vojakom ne slovenski, ne hrvatski časopisi, je posl. Ze-bot zaradi tega interpeliral vojnega ministra. Uspeh še ni znan. — Upokojena sta nadučitelja Jos. Perz v Livoldu in Fr. HOgler v Štalcarjih, ker se nista marala naučiti slovenskega jezika. Smrt slovenskega misijonarja. Ameriški časopisi poročajo, da je. umrl v starosti 89 let slovenski misijonar, dolgoletni generalni vikar dulutske škofije v Minnesoti, Jos. F. Buh. Pokojnik je bil rojen v Lučah na Štajerskem in je bival v Ameriki že 60 let. — Otvoritev kinematografske šole v Z.agrebu. Tvornica filmov »Jugoslavija« v Zagrebu namerava v kratkem otvoriti strokovno šolo za izobrazbo kinematografskih igralcev in igralk. Zanimanje za to šolo je v naši državi izredno veliko. 2e pokojni Borštnik je vodil nekako filmsko šolo, ki pa ni imel take uspehe, kakor se jih je pričakovalo. Sedaj je tvornica nastavila za to šolo priznane filmske strokovnjake, tako, da obstoja upanje, da bodo uspehi te šole večji. Upisi v to šolo se bodo pričeli po l. marcu t. 1., kar se bo še posebno naznanilo po časopisih. Vsak prosilec mora' navesti v svoji prošnji svoj dosedanji poklic, posebne sposobnosti, predizobrazbo in priložiti nravstveno spričevalo. — Sneg v Sarajevu je porušil več starih hiš ter je vsled tega čez 100 rodbin brez stanovanja. — Čudežno ozdravljenje. V novomeških zaporih so imeli zaprto gluhonemo Žensko, o kateri se ni moglo niti z objavami po časopisih dognati, kdo in odkod je. Nedavno je ženska pobegnila iz preiskovalnega zapora ter so jo zalotili v Gotni vasi, ko se je prav lepo razgovarjala z ljudmi. — Veliko divjo mačko je ubil v Svetlem potoku na Kočevskem kmečki fant Kump, ko je prišla sestradana žival po kokoši v hlev. Mačka je poprej podavila več perutnine v okraju ter vsled tega povzročila med gospodinjami velik strah. — Metulj v snegu. Gosp. A. R. od Sv. Janeza v Bohinju nam je poslal živega metulja koprivarja, ki ga je vjel v snegu ob jezeru pri mrazu lS stopinj. Vsekakor prezgoden gost. Morda pa napoveduje izredni pojav bližnjo spomlad. — Pota niso za drsanje! V Kranju se je ponesrečila pri drsanju po poti 9 letna hčerka begunca V. R. Naj bi občina prepovedala tako drsanje, kakor je prepovedano v Ljubljani. — Velik ogenj. Dne 15. t, m. je v Lužah nad Kranjem začelo goreti pri posestniku Barlinu. Namah je bila hiša in vsa gospodarska poslopja v oghju. Pogorelo le vse do tal. Prihitele požarne brambe niso mogle rešiti ničesar, ker niso mogle priti do vode. Ogenj je baje nastal vsled tega, ker so z gorečo slamo tajali zamržlo pipo, na temnosfv« zimska luknji I pasom in zaponko brez gumbov, vredna 4000 kron. — Policijski agenti so na glavnem kolodvoru aretirali Matija Pavliča, uslužbenca tvrdke Breznik in Fritsch. Pri njem so našli za 3664 kron razne železnine, ki jo je nakradel pri svojem gospodarju. Izročen je sodišču. — Zlata, 4000 kron vredna ura je bila ukradena Vidi Andretto. Osumljena je njena služkinja Marija Mohar. Služkinja tatvino ure sicer taji, prizna pa, da je pokradla razne obleke za 1100 kron. Nameravala jo je popihati v Italijo, pa so jo zadnji hip aretiral! na kolodvoru. Utonil je v Idrijci pri Sebreljah meseca oktobra 1. 1. Urh Bevk iz Ravni, ko se je vračal ponoči z vesetice domov. Sele po treh mesecih so našli njeguVo truplo. Umrl je v Sovodnjah občinski komisar in ustanovitelj hranilnice g. Fr. RojeC, brat tolminskega dekana. Umrl je v Trnovem na Notranjskem trgovec in posestnik g. Ivan Brinšek, star 92 let. iMarišsor. Predavanje o jetiki. V soboto, dne 18. t. m, ob štirih popoldne predava docent dr. Ivan Matko na Željo delavstva južne železnice v i mestni deški šoli na Ruški cesti o boju proti jetiki. Protituberkulozna liga priredi danes, dne 18. t. m. ob 16. uri v telovadnici 111. deške osnovne šole predavanje v boju proti jetiki. Predaval bo g. docent dr. Matko. Ljudska univerza ima danes dne 18. t. m. ob 20. uri v kazinski dvorani predavanje. Predaval bo g. docent dr. Kovačič o predpogoju za rešitev socijalnega vprašanja. Izpremembe v gledališču. S prihodnjim mesecem zapusti mariborsko gledališče operetni komik In režiser g. Povhe zaradi razmer, ki vladajo pri gledališču. Njegove vloge prevzame operni basist g. Rumpelj, ki doslej še ni nastopil, ker je angažiran samo za opero. Gledališče zapusti tudi baritonist g. Štamcar. Baje se pričakujejo še druge esebne izpremembe. Trgovci v teikočah. Ker se je tečaj češkoslovaške krone v zadmem času silno dvignil, je prišlo večje število mariborskih manufakturnlh trgovcev, ki so Imeli tam kaj velika naročila, v plačilne težkoče. Posebno so obremenjeni oni trgovci, ki imajo že vsled visokega tečaja italijanske lire občutne izgube. Tvrdka Greinitz iz Gradca je kupila Vlahovičevo gostilno na Aleksandrovi Cesti. Mišo bodo podrli ter zgradili na prostoru moderno večnadstropno palačo. FalzUtciranl 5 dinarski bankovci. Neki približno 18 letni fant >e v Balohovi trgbvl-ni v Mariboru kupil glavnik In brivni stroj; in hotel plačati s štirifnt novimi 5 dinarskimi bankovci. Lastniku trgovine so se zdeli bhnkovci sumljivi, ker so irnell vsi enake številke. V tem je prišla za fantom v trstovino tudi okoli 40 let stara ženska. Trgovec je obema povedal, da denarja ne more sprejeti, ker se mu zdi sumljiv. Nato je fant plačal z 10 dinatskimi bankovci. Fant je .govoril slabo slovenščino, z žensko sta pa govorila med seboj nemško. lisi in »i Gospodarstvo. i fi n III. umetniški večer je danes v soboto 18. t. rn. ob 8. zvečer v Mestnem domu. Večer bo otvoril pesnik Podbcvšek s svojim govorom »Raketa iz svetovno norišnice«, nakar bo recitirala svoje črtice pisateljica Štefanija Ravnikar in svoje pesmi pesnik Tone Seliškar. Vstopnina 2 Din., sedeži 4 Din. Vstopnice pol ure pred pričetkom pri večerni blagajni. Dvorana bo toplo zakurjena. Naša primabalerina gost Narod, pozo-rišta v Beogradu. Beograjsko »Vreme« od 15. t. m. piše: Uprava pozorišta se je gotovo dala voditi od bratskih čustev, ali pa je hotela prekiniti monotonost repertoarja, ko je odstopila pozorište g. J. Poljakovi. Kajti ono, kar nam je plesalka podala, je v najboljšem slučaju srednje vrste artizem, ne pa umetnost, ki edina ima pravico, da v našem prvem gledališču uživa gostoljubje. Manjvrednost te prireditve dokazuje že površnost orkestra, ki ražen neizjednačenosti — niti v ritmu ni. imel ničesar skupnega z evolucijami na odru. Nastop g, Poljakove izpričava sicer rutino rlesa na prstih — ali v idejnih plesih pa ne interpretira glasbe, ampak pleše po glasbi: karakter In smisel plesa trpe radi siromaštva na “*n‘a“ ziji in invenciji in iigure se v raznih kostumih ponavljajo precej enolično, be celo ruski nacljonalni plesi nimajo bogvekaj elana. Njen partner g. Strcšnjev dela utis talentiranega diletanta, medtem ko je učenka, mala Franke, Še nada. Publika je bila navdušena in skoro vsaka točka se ie morala ponoviti —• dokaz, da ie hvaležna tudi za to malo izpremembo v repertoarju.« Ali je šovinističnemu »Vremenu« res vse tako zoprno, kar prihaja iz Slovenije, ali pa je njegova kritika le resnična in umestna?! Potem bi bilo za našo orimabalerino bolje* če bi bila ostala' doma! Celie. vnica Anica Lenko pri poštnem uradu v olžela. — Podeljena je odpravniška služ-§* V Limbušu bivši poštni aspirantki Pavli •»bič roj. Rotter, v Cankovi poštni aspi-ijbtkl Angeli Hauptman, v Pilštanju poštni ■otnočnicl Jožici Vah, na Bizeljskem poštni »pmočnicl Lfnkl Potočnik in V Vitanju pošt-Pomočnici Zinki Požar. — Premeščeni r*: Poštni oflcijal Viljem Puppis iz Mari-oora v Ljubljano, poštni praktikant Milan ■enassl iz Maribora v Ljubljano, poštne "‘Kliantke: Terezija 2nidaršič iz Ljubljane I, Mursko Soboto, Mira Kocjančič iz Ljub-jjane v Slovcnjgradec. Mara Primožič iz !«čja v Ptuj, Frida Baretto iz Maribora v K01* Lendavo, Iva Magdič iz Maribora v p‘bav|le* in Ana Kupec iz Celja v Žalec. — ostni službi se je odpovedala poštna ofi-»Jlantka Ana Čepe v Mariboru. — Začasno l,,a vpokojenl poštni oficljantki Jožica Ka-.nšek in Marija Lončar v Ljubljani. — ~mrll so: poštar Fr. Guštin v Metliki, pošt-Poduradnik Filip Kalan in Ant. Jeretina ’ Ljubljani in pa Dragotin Srečnik v Tr-iču. — za mrtva sta proglašena poštna “fadna slugi Blaž Podbevšek v Ljubljani Ivan Mutec v Celju, u “T Razpisana poštna urada. Razpisana poitarslu služba pri poštnem urada V* — »Gadje gnezdo«. Najlepša povest Vlad. Levstika izza vojne je vsekakor »Gadje gnezdo«. Opisuje skrb slovenske matere vdove za svoje sinove (gade), ki so v vojni. To je pristna slovenska korenina, ki skrbi noč in dan za svoje gade in za njih dom (gadje gnezdo). Založila in izdala je »Gadje gnezdo« Zvezna tiskarna v Ljubljani ter se dobi v upravi »Jugoslavije« v Ljubljani in v njenih podružnicah v Celju, Mariboru in Ptuju ter po knjigarnah. Cena broširani knjigi 18 kron, vezani 24 kron. Ltubijaisa. = Boj proti draginji! Vse stanovske in strokovne organizacije sklicujejo javen protestni shod proti nevzdržni draginji dne j 19. febr. 1922 ob 9.30 dopoldne V veliki dvorani hotela »Union«. — Dnevni red: Neznosna draginja 4n stališče vlade v boju proti draginji ter bedno stanje javnih nameščencev in delavcev. Dolžnost vseh duševnih in ročnih delavcev je, da se tega shoda polnoštevilno udeležo ter s tem pokažejo solidarnost v boju proti draginji onim činlte-ljem, ki so te nevzdržne razmere s svojo zagrešeno gospodarsko politiko ustvarili, —-Koalicijski odbor, = Inskripcija na ljubljanski univerzi je vsled različnih težkoč podaljšana do 1. marca. Predavanja se pričnejo z marcem. — Odbor P. D. J, A. «=» Ljubljanska bolniška blagajna jeku-pila na otoku Rabu od dunajskega »Društva skontistov« zdraviliški dom z 18 sobami za 175.000 dinarjev. « Vrsfo porotnih obravnav v Ljubljani. Dne 27. febr.: Anton Jalen (umor), 28. febf.: Jos. Omerza (tatvina). Fr. Gregorc (rop), lv. Pucelj (rop), 1. marca: Al. Avbelj, Robert Vončina in Fr. Urbas (tatvine), 2. marca: Vid in Pavel Čepin (goljufija), 3. marca: tiskovne pravde, 4. maicai Tomaž Ro-har in 4 tovariši (tatvina), Franja Skodlar (detomor), 6. marca: Ciril Kemperle (poneverba pri gasilnem in reševalnem društvu), 7. marca: Iv. Mlaka« (poskus ropa). ** Zdravniška vest. Dosedahji mestni zdravnik dr. Jernej Demšar ie izstopil iz mestne zdravniške službe. Srbohrvatski ucnl tečaj, ki ga priredi »Bratstvo«, prične t rednim poukom danes, v soboto, točno ob pol 7. uri zvečer v šoli na Grabnu (I. nadstr.J. Vsi obiskovalci tečaja, ki so se že v sredo vpisali, naj prineso s seboj zvezke. Kdor se še ni priglasil, lahko to stori danes pred zaČetkpm pcuka. Pouk bo brezplačen In dostopen vsakomur, torej tudi nečlanom. =■ Najdeni predmeti. V dramskem gledališču so našli nanosnik in prstan. Oboje je na razpolago pri gledališkem mojstru g. Lebnu, istotam. x* Razne tatvine. Dne 15. t. m. je neznan storilec iz zaprte delavnice Goltes Iv. v Kolodvorski ulici št. 39 ukradel več ženskega perila, obleke, par ženskih čevljev in eno kavino žličko s črko D. Vrednost ukradenega blaga znaša 1800 kron. — Zel. uradniku Ernestu Rajgelju, Gradišče št. 2 1« bilo IS. t m. zjutraj ia predsoba ukrade* Za pokojnim kraljem Petrom I. Osvoboditeljem se je v četrtek 16. t. m. ob 9. uri dopoldne opravil v celjski farni cerkvi slovesni rekvljem z mrtvaškimi molitvami. Cerkveni svečanosti so prisostvovali zastopniki civilnih in vojaških oblasti ter mnogo cbčinstva. 'Koncert komornega kvarteta »Zika« se je vršil v sredo zvečer ob pol 20. uri v mali dvorani hotela »Union* v Celju. Bil je dobro Obiskan. Imeli smo priliko slišati kvartet godbenikov, ki je mojstrsko proizvajal programne točke. V polni meri Je uzadovoljil navzoče posetnike koncerta. Ljudsko vseučilišče v Celju. V ponde-ljek 20. febr. ob pol 20. uri nadaljuje svoje ve'ezanimivo predavanje »o leteštetju tu koledarju« g. gimnazijski profesor Jos. Kožuh. Predaval bo o raznih koledarjih. Z ozirom na event. unifikacijo krščanskih le-toštetij (pravoslavnega in katoliškega) bi bilo želeti, da se udeleže tega razmotriva* nja tudi celjski pravoslavni krogi. Porotniki Za prvo toletno porotno zasedanje pri okrožnem sodšču v Celju so bili izžrebani v četrtek 16. t. m. Poročil se je celjski brivec g. Franc Koštomaj z gdč. Reziko Marin. Priči sta b'la g. podžupan Žabkar In sodni oflcijal Modic. Obilo sreče! Draginja v Celju z vsakim dnem bolj narašča. Vse življenjske potrebščine so z vsakim dnevom dražje, če upravičeno, ne vernp. Kot protest proti tako rastoči draginji, naj bi se povsod po naših večjih krajih Sklicali protestni shodi. Umrla je v javni bolnici 32 letna Ma~ ; rija RicijaŠ. Šport in turisžika. Legitimacije za polovično vožnjo na Bled in v Bohinj morejo dvigniti udeleženci tekem tudi v pisarni Športne Zveze do so-bote do 4. ure popoldne. Ostali jih dobe pri športnih komisijah na Bledu oz. v Bohinju. Vsakdo kupi v eno smer polno karto, ter se z isto karto vrne nazaj. Tekme v skokih nudilo prav poseben užitek tudi za gledalce. Bohinjska skakalnica leži nasproti prekrasni Triglavski panorami ter je grajena na naravni terasi, kjer jo .mogoče občinstvu prisostvovati tekmam. Tekme napravijo na gledalca veličasten utis, vsakdo, ki lih enkrat vidi. jih ne pozabi kmalu. Izletniki morejo Oditi z jutranjim vlakom (ob pol 7. zj.) ter pridejo pravočasno k sankaški in skakalni tekmi, medtem ko se popoldne ob 5. uri Že lahko vrnejo. K sankalni tekmi je prijavljeno številno tekmovalcev. Sankališče se je vsled ugodnega vremena v zadnjih dneh primerno uredilo ter bo omogočilo tekmovalcem doseganje rekordov. Ker »e vrši istočasno tudi smuška tekma v skokih in ker se vrše obe tekmi za prvenstvo Jugoslavije, bo nudi! Bohinj tekmovalcem in občinstvu obilo užitka. _______ Društvene vesti. Sele sedaj se da točno presoditi stavko čeških rudarjev in njen konec: z gospodarskega političnega in swci» jalnega stališča. Predvsem moramo povdarjati, da so češki rudarji uspeli z vsemi svojimi zahtevami. Rudarji niso potrebovali tuje pomoči. Trdno organizirani So ia lastne moči odbili napad premogovnih baronov na svojo eksistenco in obranili svoje pozicije. Seveda se ne da zanikati, da je na prilično hiter konec stavke znatno vplivala simpatija najširše javnosti, ki je biia na strani stavkujočih. Vse kolektivne pogodbe ostanejo v veljavi do 31. avg-usta t. 1. in sicer velja to za vse revirje češke republike. Kakršnakoli sprmemba določb kolektivnih pogodb je mogoča satno, ako pristaneti nanje obedve pogodbeni stranki. Ako ne bodo kolektivne 1«-godbe najmanj štiri tedne pred 3** avgustom odpovedane, ostanejo a\to-matično tudi nadalje v veljavi, pri čemer pa ostane obema srankama tudi nadalje štiritedenski odpoveIni rok. Za uravnavo mezd v bodoče veijftjo sledeče osnove: V posameznih revirjih bodo ustanovljene posebne paritetne komisija v katerih bodo štirje zastopniki delodajalcev in štirje zastopniKi drloje-malcev. Te paritetne komisije bodo od časa do časa (prvikrat najpozneje 28. t. m.) ugotovile zvišanje ali znižanje cen žvljenjskim potrebščinam in po teh ugotovitvah se bodo sporazumno med delojemalci in delodajalci uravnavale tudi mezde. Pri tem »e bo seveda oziralo na ovire produkcije, n« prodajo premoga itd., toda znižanj® mezd in doklad ne sme biti nikdar večje, kakor padanje cen življenskim potrebščinam. V slučaju, da bi ta r«. gulacija mezd ne zadostovala za vzdrževanje normalnega obratovanja, «® bodo za zmanjšanje obratnih tezk.rč prvi vrsti uporabila vladna sredstva. Komunisti so se mnogo trudili, d® bi se stavka še ne končala. Kakor običajno vedno, tako je komunisičn® stranka hotela tudi v tej stavki doseči bolj politične kot gospodarske cilje« Da ni pri tem uspela, kaže zrelost Čeških rudarjev ter pomeni enega največjih porazov, katere 40 komunhti na Češkem doživeli. Omembe vredno j® tudi, da se je vsa stavka vršite V vzornem redu in disciplini, kar sluzi V čRit češkemu delastvu in njhovim vodit®* ljem. Pžui. Javna občinska sela se vrši danes ob 14. uri. Revizila mestnega gospodarstva se vrši. ie par dni na magistratu. — Mestna uprava je morala res »vzorno« funkcijonf-rati, ker drugače ne bi bil gosp. upravitelj Toplak Stavljen V disciplinarno preiskavo In suspendiran od službe. — Kaj je vse v družbi s svojo »porodfco« zagrešil, se še ne ve, ali upamo, da nam bo konec revizije prinesel na dan take stvari, ki kompromitirajo tudi druge gospode, ki so takrat Imeii veliko besedo. — Da niso bila očitanja v »Jugoslaviji«, da vlada na magistratu nered, brez podlage, jfe to dovolj jasen dokaz. Sedaj naj se pere gospoda okoli »Ptujskega Usta«! Ce bi Se bila vršila tudi kje drugje revizija v odsotnosti prizadetega gospoda, smo prepričani, da bi bil tudi tam uspeh vse drugačen. Zalibog, tam nima mestni sosvet nič govoriti. Vojni invalidi imajo danes v prostorih društvenega doma veselico s tombolo. — Darovi za tombole se hvaležno sprelmejo. Stanovanjsko obldstvo vprašamo, zakaj ne nakaže v smislu Člena 21, točka 5, prostore v Prešernovi Ulici, kjer je orožniška postala, kaki stranki? DO iaflskega leta je vedno tam stanoval poveljnik orožniške Čete, sedaj, ko ima ta drugje boljše stanovanje, Je Orožniška četa razširila svoj »veliki« urad s 5 do 6 orožniki tudi na to stanovanje. Cene mesu so poskočile že na 40 do 42 kron za kg. Se razume, da se prodaja V Ptuju meso takih krav, ki so že zdavno polnoletne. Primorje. Novi župani. Za župane so Izvoljeni: v Planini pri Vipavi g. Jos. Marc, v Skopem g. Ferdo Živec, v Pliskovici g. Leop. Širca, v Vojščici g. Jos. Pirc, Za župana v Idriji je izvoljen trgovec g. Karel Treven, odločen slovenski narodnjak. V Tolminu ustanovi Itaiijanska banka (Banca d’ Italla) svojo podružnico. Kakor da bi ne bilo dovolj domačih denarnih za- Kolo jugo slov. sester ima svojo izredno In važno sejo v torek JI. t. m. ob 4. uri popoldne. Dramatični odsek »Bratstva* ima danes zvečer vajo za »Školski nadzornik«. Po vajah razdelitev vlog za »Navadnega človeka*. Pridite vsi in tečno. »Bratstvo« poseli jutri, v nedeljo dopoldne,, Narodno Galerijo. Poživljam vse člane, da se zbero tečno ob pol 10. uri dopoldne pri »Zlatorogu«. Pridite vsi! Popoldne ob 4. uri v društvenih prostorih na Rimski cest! članski sestanek. Udeležba vseh Članov dolžnost! Predsednik. V soboto, dne IS. t. m, ob pol 21. uri zvečer se vrši »Čajanka« »Zenskega telovadnega društva v 1. jubijani« v- kazinski dvorani, na katero Vabimo tem potom prijatelje društva, ker re posebna vabila ne bodo razpošiljala. Na večeru nastopita člana kraljevega narodnega gledališča gospa profesorica Poljakova in gospod Daneš ter svira godba Dravske divizijske oblasti, ua-janke so bile po svojem družabnem značaju v pretekli seziji prav priljubljene in nadejamo se tudi letos lepega obiska. Društvo stanovanjskih najemnikov za Slovenijo s sedežem v Ljubljani opozarja, da se vrši prih idnja javna odborova Seja v sredo, dne 22. febr. 1922 ob 20. uri v mali dvorani Mestnega doma. Društvena pisarna daje članom dnevno od 18. do 20. ure Informacije Sv, Petra cesta Štev. 12, pritlično, desno. — čhml-brezstanovalcl se poživljajo, da se tlmpreje »glasilo v društveni pisarni. , , Koroški akademiki v Zagreba se g. Jakobu Pošingerju, trgovcu 'z Maribora, na poslanem daru od 10.000 kron najprisrčneje zahvaljujejo. Odbor Slovenske dtjuške zadruge v Brna se zahvaljuje vsem. ki so z denar nimi prispevki olajšali gmotno stanje slovenskega dljaštva v inozemstvu in ga podkrepili v zavesti, da omladina, za katero stoji taka rodoljubna lavnost, ne sme v borbi za boljšo bodočnost omagati. -f Brezobrestna državna posojil® za obrtnike in industrijalce Trftuvsk® in obrtniška zbornica v Luibham ti*» znanja, da je sporočilo ministrstvo trgovine in industrije, la mu je ministrstvo za kmetijstvo :it vode dalo od čistega dobička državne r:m«idn* 'O* terije svoto 252.095.0! dhiftrjev »»* razpolago. Ministrstvo trgovine m industrije želi z večjim delom te svoto pomoči obrtništvu in industriji s lein, da na pet let da posojila brt-Z obresti, v roku petih let pa se ima posojilo vrniti. Prvenstveno pravico do tega posojila imajo: t. On!, ki jim je potrebno nabaviti kakšne moderne Stroje m strojno orodje za svoje '>b-at« in 2. oni, ki uvede:.c nov naiin dete, ki £0 ugledni mojstri ah ki uveden? nov obrt in industrijo «i dtslej S« ni obstojala. Rok prijave za posojilo se postavlja do 15. marca t, 1. -f ZagrebaČki zbor. V Zagrebu se bo, kakor znano letos spomladi vršil veliki Semenj pod imenom »ZagrebaČki zbor« (n sicer od 2. do t$. junija. Na velikem sejmu morejo ra*« staviti vse stroke industrije, obrta m agrarnega proizvodstva, kakor tudi Veletrgovin. Trgovski in obrtniški Zborhici v Ljubljani je bilo poslano večje Število tiskovin, nanašajočih se na zbor (»Red velesejma*, obsegajoč pogoje za pripust razstavljalcev, iznos najemnine itd. in »upitni arak« za raz-stavljalce), ki so interesentom v zbornični pisarni na razpolago. Podpirajte družba sv. Cirila in i^etoda. Vremensko poročilo. Ljubljana, dne 17. februarja 1922. Kraj Hra Tlak traka Temi. traka C| Veter p UMaftos! 0-10II Padavina m_ Ljubljana 7 7317 | - 3-7 | brez vetra megla 12 14 73L8 03 jugo vzh. del. obl. — 21 73V8 — 28 sev. vzh. pol. obl. — Zagreb 7 762 2 j - 60 brez vetra negla__ — Beograd 7 7627 — 100 jugo vzh sneg Dunaj 7 7626 I — 2-0 | sev. zap. I del. obl. 5 0 Innsbruck 7 761-3 i 10 1 brez vetra oblačno 120 Praha 7 — — __ -- | .n Opomba: V Ljubljani barometer stanoviten« temperatura nižja. Mildie Zevfu u: ,.NOSTRADAMUS." Nekaj hipov sta molčala oba, Po turobnem odmoru je nadaljeval umita joči : »Res je, da umiram v obupu; a Vendar umrem maščevan. Roya! de Beaurevers je obsojen; nadejam se živeti vsaj še toliko časa, da mi sporeče njegovo smrt. Ko umre on, umre tudi Floriza — dobro vem! Na poti v večnost bom imel vsaj lepo spremstvo! . . .« »Dobro!« je rekel Nostradamus. »A treba je, sire, da zveste, kdo je Royal de Beaurevers!« »To me1 ne briga!« je škrtnil kralj. »Da vidimo. Ljubili ste. Sami pravite, da je bila to edina resnična ljubezen vašega življenja. Royal de Beaurevers vam je iztrga! vaš pien; tisto noč, ko ste stali s Saint-Andre- jem pod Florizinimi okni, v; držal s silo in v reši! iznova. Iti j s je za- Pierrefondsu jo je ona? Zavrnila je kralja, da je vzljubila razbojnika. Mari se temu ne čudite?« »Da, da!« je jeknil kralj, ki ga je željno poslušal. »In končno vam je zadal Royal smrtni sunek. Vaša smrt je njegovo delo. Vi pa ste ga v zameno veleli obsoditi na smrt. Njegova smrt bo vaše delo. Ali vas še vedno ne zanima, kdo je Royal de Beaurc-vers?« »Kdo je. povej!« je vzkriknil kralj, privzdignivši se na svoji postelji. »Vaš sin!« je dejal Nostradamus s itrašnim veličanstvom. Henri II. se je zgrozil. Na prvi mah se je zdelo res mogoče, da bi bil obsojenec njegov sin: ljubic je imel brez števila! . . . Jel je iskati po svojem spominu. S presenetljivo bistrostjo, ki je časih lastna umirajočim, je premotril vse svoje ljubavne prigode; a kmalu je zmajal z glavo: »Ako bi bilo to resnica, bi bilo zares strašno. Tako pa vem, da lažete. Razen mejili zakonskih otrok ml ni rtič znanega o kakem sinu . . .« Nostradamus se je mrtvaško nasmehnil, Skloni! se je h kralju 'ter mu 2 bolestnim vzdihom %: ■ rmral na uho: »Marija Croi.vinariska! . . .« Kralj je vztrepetal in iztes »Vem, de niste. Franc, vaš brat, jo je ubil iz ljubosumnosti.« »Da. da . . . Oh, bilo je strašno. Kolikokrat sem se kesal tega zločina svoje mladosti! Resnica je. Franc in jaz, oba sva preganjala Marijo. Dala sva jo zapreti v Tempel . . . Zakaj plakate? . . .« Vroče solze so drle po Nostra-damovih licih. »Zakaj plakate? . . . Ste li poznali Marijo? . . .« »Moja žena je bila!« je rekel No- stradamous. Kralj je vzdignil oči. Bol, ki jo je zagledal na Nostradamovem obrazu, je bila tolikšna, da se v tej strašni bližini smrtn, v tej oddaljenosti od vsega, kar je pomenilo življenje, ni mogel ubraniti trepeta. »Odpustite!« je zamrmral. Nostradamus pa je zmajal z glavo, rekoč: »Royal de Beaurevers je sin Marije Croixmartske. Razbojnik Bra-bant Brabanson je dobil nalog, naj spravi otroka s poti. A ropar je bil usmiljenejši od princa.« »Oh da, pomnim!« je zastokal Henri. »Resnica je! Kolikokrat sem mislil na tega otroka! Menil sem, da je mrtev . . . « i »In ste se ga vendar bali! Prišel je, kakor vidite zdaj! . . . Sin Marije Croixmartske se je vzdignil za-per lastnega očeta, in jaz, soprog nesrečnice, sem mu zgradil pot do vas . . .« »Zoper lastnega očeta?« je zasopel kralj. »Zoper »Zoper vas! ni' roke, kakor bi se branil prikazni. »Zdaj se spominjate, kaj ne?« je zaroli nel N ostra da m us. »Jaz nisem morilec te nesrečnice!« je jeknil Henri. mene? Mene? Jaz vendar nisem njegov cče! . . . Zahvaljen bodi Bog, ki je prihranil mojim poslednjim trenutkom vsaj strašno misel, da umiram od sinove roke . . . V prvem hipu sem se res ustrašil — — Royal de Beaurevers ne more biti moj sin, ker pravite sami, da je otrok Alarije Croixmartske: ne jaz ne moj brat nisva mogla ustrahovati jetničnega odpora! . . .« Nostradamus si je potegnil z rokami po obrazu. Stisnil se je za čelo, Rakor bi hotel prijeti misel, da mu na uide. V tistem hipu je začul za seboj porogljivo hihitanje. Ozrl se je in zagledal Djinna. Toda ni se zmenil zanj. Bilo mu je, kakor bi se pogrezal v prepad. Srce mu je drgetalo. Trepet ga je stresal od glave do nog . . . Grmeč se je rušila zgradba njegove osvete. A mag ni mislil nanjo. Čutil je, da trepeče od vešelja. Od veselja! .. . Marija mu ni bila nezvesta! . . . Pozabil je, da je Marija mrtva in Royal de Beaurevers obsojen na smrt. V glavi mu je gorelo. Težko sopeč je prijel kralja Henrija za roke in vprašal s hripavim glasom: »Ni se vam vdala? . . . Ne? . »Duši me!« je zahropel Henri. »To je konec . . . umiram . . : »Povej!« je kriknil Nostradamus. »Samo besedo reci! . . .« V Henrijevem očesu je zažarela poslednja iskrica življenja. Vzdignil se je na postelji, iztegnil roko proti razpelu in rekel, z obrazom Izpre-merijenim od smrtne muke: »Na Boga, ki me kliče pred svojo sodbo, in na zveličanje svoje duše se kolnem, da govorim resnico: Marija Croixmartska je umrla brez madeža. Ni se vdala ne meni ne mojemu bratu. Zahvaljen bodi Beg, ki mi je olajšal poslednje hipe s tolažbo te zavesti. Zbogom, soprog nesrečnice: najhujša krivica vam ni bila storjena .. . Marijin sin ni moj otrok , . . Oh! . . . Vsi svetniki . . . pomagajte! . . .« Kralj se je zvrnil v znak. Črte njegovega obraza so ohlapnile na veke . . . Nostradamus pa je kričal v svoji duši: »Oh! . . .. Potem ... če Royal de Beaurevers ni njegov sin . . . ker se Marija res ni vdala nobenemu ... potem — o Bog! ... je človek, ki pojde zaradi mene na morišče , . . ta človek je potemtakem ------« Ni se upal izreči besede! . . . Toda na mestu njega jo je izrekel drugi! Izrekel jo je Djinno! Stopil je k Nostradamu in se doteknil njegove rame, veleč: »Misel, ki se je tisočkrat ponujala tvojemu duhu, ti pa si jo odganjal vse'do zdaj, je bila prava! . . . Royal de Beaurevers je tvoj sin ...« . Začasne pismene ponudbe na upravo list* pod »Veletvrdka« 268. 4» VRTNAR, samostojen, samec, ki se razume na vzdr ževanje parka, na zelenjadui In cvellk01 vrt. se takoj sprejme za graščino na Štajerskem. Oglasiti se je Ljubljana, Privoz štev. 5, I. nadstropje. 264 URADNIK popolnoma samostojen delavec, vešč vseh pisarn, del in knjigovodstva z dolgoletna prakso, išče primernega mesta. Cenjene P0*, nudbe prosim pod šifro »Uradnik« na uprav' ništvo lista. 24*, KNJIGOVODJA • z dolgoletno prakso, bilancist, samostojen koreSpondent, vešč več jezikov, strokovni izobražen v lesni, vinski in žitni trgov*!# želi prerneniti službo. Ponudbe pod »Veste# 282 na upravništvo lista. 28«, DELAVEC izurjen v barvarski stroki ali delavec, ki bi imel veselje izučiti se v barvarstvu se išče za takojšen vstop. Neoženjcni Imajo prednost Ponudbe na M. Pirc, Kranj. 23* BLAGAJNIČARKA s prakso želi sprementi dosedanje sIužbeno_ mesto. Nastopi lahko takoj ali s 1. marceffi Ponudbe pod št. 2S5 na upravo JugoslaViitj'1' 285, Razno: u . -™ KDO MI POSODI ali podpiše menico za 50.000 kron, mu izplačam takoj 15.000 krcn v gotovini. Ostanek vrnem v mesečnih obrokih v po dogo1' vorjeni višini z dobrimi obrestmi. Cenjene ponudbe prosim pod šiiro d ber zaslužek' št. 269 na upravo našega lista. 26P’ STANOVANJE obstoječe iz dveh sob s pritiklinami v sredini mesta, se takoj zamenja z enakim (tudt večjim ali manjšim), na periferiji ali tudi 7' kak^m drugem delu mesta. Blagohotni? ponudbe pod »Stanovanje št 267« na upravo lista. 267; NEKAJ ZA NEŽNI SVET! I? daljne Indije je te dni dospel v Trst svetovno znani 911etni starček monsieur Daneu in je naprošen obljubil, da hoče presenetiti s svojo znanostjo tudi naš nežni spol.' Radi tega se prosijo gospodične od 16. do 20. leta, ki želijo zvedeti brezplačno njilf preteklost, sedanjost in bodočnost, naj po-’ šljejo svojo sliko z navedbo rojstnega dne m leta ter lastnoročno pisanimi par vrsticami njih želja. Tajnost zajamčena: slika’ se vrne z odgovorom. Navedeno Je poslati , na naslov: Monsieur A. Daneu, Informa* teur du passe, de la presence et de 1’ ave-nir. Trieste, ltaiie. Poste restante centrale. 2M OD KOD PA PRIHAJAŠ BRATEC' tako vesel in dobro razpoložen? Iz vinotoča pri Fridrihu v Ljubljani, Mestni trfc štev. 13. Tam dobiš izborno kapljico. Na pustno nedeljo smo vsi na špehovko povabljeni. ’ i 286- za 8 do 10 litr. na minuto ter gj ¥ i g alo (Krahmvinde) TO i od iO do 20 cm debelosti in od 3 do 7 m dolžine franko va Zagreb, glavna pošta. OGLJE. Plačila zmožna tvrdka kupi bukovo oglje v večjih količinah, približno 10 do 20 vagonov mesečno, v velikih kosih, brez drobiža, suho, z vilami naloženo, franko vagon Postojna ali Podbrdo. Ponudbe naj se stavijo odvetniku dr. Otonu Vallentschagu Ljubljana, Šubičeva ulica št. 10. SCes$anJ@vg@s prosto vagon in večja množine v gozdu kupi J. Pogačnik, Ljubljana, Dalmatinova ulica l./I. Posredovalci se dobro plačajo. a Veletrgovina vina sprejme dva trgov-ska potnika odnosno zastopnika. Nastop takoj po dogovoru. Ponudbe z navedbo dosedanjegi službo* .vanja, zahtevo plače i. t d. je vposlati do 28. t ni. na upravo tega lista pod „VEU? prvovrstnih bulcovih drv. Ponudbe z navedbo cene franko vagon imenoma navedene oddajne postaje in dobavnega roka je vposlati do 4. marca na naslov; mira iv vij Turjaški it g št. 1, ..SIGGRAD" SloBsnslio graJbene in industrijslia j 1 Brzojavi: „Slograd“. LJUBLJANA. Telefon štev. 180. ‘ j* * ; - v tehnična pisarna v tarnl Redili, Spodnja Šiško, Mopanslia zesta člen. 151. / ' * ./V’' L Oddelek za globoke gradbe: vse vrste globokih stavb, betonske in železo betonske gradbe, vodne gradbe, železobetonske tlačne cevi do 3 atmosfere tlaka, električne centrale, izkoriščanje vodnih sil, „si!o“, mostne, Železni ke in cestne gradbe, predore, biologične in mehanične čistilnice za vsakovrstno industrijo. II. Oddalek za visoke gradbe; vse vrste visokih stavb, moderne industrijske zgradbe, leseni polnostenski nosilci za strehe z velikimi razponi do 35 m, železo betonska, lesena in kombinirana skladišča. III. Tovarna vozov Keršič: luksuzni in tovorni vozovi, moderne avtomobiine karoserije, ročni vozički, samokolnice itd. IV. Parna žaga: lesna trgovina in industrija, stavbeno tesarstvo in mizarstvo. SIOGRAD" Slovenska gradhsna ia lniliistPijsliail.iL LJUBLJANA. 99 Glavni in odgovorni urednik Zorko Eakm. Izdaja konzorcij dnevnika »Jugoslavija«, Tiska »Zvezna tiskarna« v UubUasL