Informertor krajevne skupnosti Mirna • letnik IX. • št. 1/2004 • april 2004 • Izhaja po potrebi REPAR d.o.o. Kdo pa je to? Sem začudeno vprašal predsednika naše krajevne skupnosti, ko mi je dejal, da naj bi prvo stran našega glasila izpolnili s predstavitvijo delovne organizacije Repar. Naslovna stran Krajana je, kot veste, spoštovani krajani, že nekaj let namenjena predstavitvi uspešnih firm, ki delujejo na področju naše krajevne skupnosti. Seveda z rahlim pridihom reklame, saj ni skrivnost, da brez vsaj delnega sponzorstva zainteresiranih, glasila ne bi mogli več izdajati. Občina (morda tudi zakonodaja) namreč nima posluha za tovrstno obveščanje in informiranje krajanov... Oprostite, zašel sem... Odpravil sem se na Dobravo pri Sevnici, kakor sva se z gospodom Matjažem Reparjem dogovorila po telefonu. Zelo sem bil presenečen, ko sem od blizu videl veliko novo stavbo modernih oblik, grajeno v kombinaciji kamen-les, ki se čudovito umešča v okolje. Gospodar meje povabil v prelepo dnevno sobo, kjer sva ob pristni kapljici opravila tale razgovor: Kraian: Gospod Repar, koliko časa ste že mirnski krajan? Sprašujem zato, ker vas do danes še nisem videl, ta zgradba pa je zrasla v neverjetno kratkem času. Je to vaše delo? G. Repar: Te kraje sem spoznaval že pred mnogimi leti, ko sem s prijatelji, ki so izhajali iz te okolice, »žuriral« in se zabaval po raznih prireditvah. Sicer sem Ljubljančan, vendar meje na podeželje vleklo že od nekdaj. Prilika se mi je ponudila leta 2000, ko sem kupil to posestvo. Zastavil sem vse sile, kot se temu reče, in še isto leto zgradil to stavbo. Ni bilo lahko, saj sem moral zgradbo, ki jo je sezidal nedolgo predtem prejšnji lastnik, podreti do tal. Po vselitvi ob koncu leta sem intenzivno razmišljal o razvoju in namembnosti posestva in se odločil, da dolgoletne želje čimprej uresničim. Predvsem bom posestvo spremenil v turistično kmetijo, kjer bi gostom nudili solidne stanovanjske prostore, z majhnimi spremembami bi nekaj prostorov spremenili v gostinski lokal, ukvarjam pa se že tudi s konjerejo, zato bi turistom nudil tudi jahanje konj po prekrasni okolici. Sicer pa ne smem govoriti v ednini, saj mi pri vseh delih neutrudno pomaga žena Irena, čeprav ima že z najinim še ne dveletnim sinkom veliko dela. Kraian: Vaša glavna dejavnost je seveda gradbeništvo. Lahko našim bralcem kaj več poveste o tem? Kakšni so cilji in kako uspešni ste vtem poslu? G. Reoar: Dobro vprašanje. V življenju sem počel že marsikaj. V mladosti sem bil navdušen športnik (smučanje in kolesarstvo), po resni poškodbi sem bil vrsto let tre- Matjaž Repar s sinčkom Liamom (foto: D. Z.) ner. Po poklicu sem grafik. Predvsem za zabavo sem se v Ljubljani ukvarjal z gradbeništvom. Z leti sem se ogromno naučil, sam pa tudi izdelujem načrte in skice za raznovrstne objekte. Pri srcu mi je krajinska gradnja objektov. Spodnji del zgradbe je iz kamna, nadgradnja pa je lesena. Seveda gradimo in adaptiramo predvsem po željah in zahtevah investitorjev. Manjša naročila opravim skupaj s tremi sodelavci, večja in zahtevnejša dela pa v kooperaciji z večjim grad- Objekt v kombinaciji kaman - les Gradnja benim podjetjem, katerega lastnikje moj dober prijatelj. Kraian: Videti je, da ste zelo kreativni in ambiciozni. Imate še kaj »za bregom«? Koča “Plaz" na Debencu (foto: D. Z.) G. Repar: Seveda! Prav te dni sva z Ireno po dogovoru s predstavniki mirnske krajevne skupnosti prevzela v upravljanje kočo »PLAZ« na Debencu, kjer že potekajo prenovitvena dela notranjih prostorov. Upam, da bova uspela oživeti turizem tudi s tem, da bomo gostom nudili sodobnejši prostor s pestro ponudbo hrane, pijače in glasbe. Za zaključene družbe z vnaprej dogovorjeno rezervacijo bo koča odprta po želji gostov, sicer pa bo vsaj na začetku odprta ob koncu tedna. Uredili bomo tudi neposredno okolico, da bo funkcionalna za sprejem čimvečjega števila gostov. Z ženo sva z vsem srcem za organizacijo kvalitetnih kulturnih prireditev, za večere, na katerih bi krajani uživali ob prijazni ponudbi in priljubljenih pevcih, sodobne in pa tudi narodne glasbe zadnjih desetletij. Žena Irena je usposobljena tudi za mani- kuro, zato bova v Trebnjem odprla solarij. V kratkem bo izšla zloženka s predstavitvijo in koristnimi navodili za uporabo solarija, in jo bova na izpostavljenih mestih ponudila občanom. Kraian: Pester in predvsem raznovrsten je izbor vaših dejavnosti, g. Repar! Prepričani smo, da boste uspeli v zadovoljstvo nas vseh. Srečno! o. Z. IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV 1. redna seja sveta KS Mirna, ki je bila 21.01.2004 ob 18. uri v prostorih KS Mirna Prisotni so bili člani sveta KS Mirna razen opravičeno odsotnih A. Kirma, I. Zaplotnika, M. Novaka, S. Jakoša, izmed članov občinskega sveta pa J. Tomšič in A. Kastelic, J. Kovačič pa seje opravičil. DNEVNI RED: 1. Priprava in seznanitev z zaključnim računom 2003 in s finančnim planom za leto 2004; 2. Priprava na obravnavo proračuna občine Trebnje za leto 2004; 3. Praznovanje kulturnega praznika; 4. Aktualnosti. Zadolžili smo podpredsednika J. Bračka, da pripravi gradivo, ki ga za nadaljevanje tožbe potrebuje odvetniška pisarna Zdolšek. Komisija v sestavi Skerbiš, Bračko in Boršt-nar pred naslednjo sejo pregleda zaključni račun in razčisti morebitne nejasnosti. Nadzorni odbor sestavljajo F. Jevnikar, J. Pravne in J. Kovačič. V inventurno komisijo so imenovani J. Bračko, V. Kolenc in B. Kraljevski. KS Mirna zahteva ureditev situacije v zvezi s ČN na Mirni in prenos obveznosti do GOP d. o. o. Mirna na Občino Trebnje. Zaradi slabega stanja cest (Mirna - Gabrovka, Mirna-Slovenska vas) bomo znova posredovali pripombe na Oddelek za oko- lje in prostor Občine Trebnje, kajti gre za državne ceste, kijih mora sanirati država. Pred obravnavo občinskega proračuna bo gradivo pregledal odbor (Bračko, Mandelj, Skerbiš), pripombe pa posredoval našim svetnikom v občinskem svetu, ki si morajo nato prizadevati za realizacijo sprememb. Proslavo ob kulturnem prazniku pripravi Društvo upokojencev - Mešani pevski zbor, KUD Klas in OŠ Mirna. Za organizacijo je zadolžen g. Tone Kotar. 2. redna seja sveta KS Mirna, ki je bila 11. 02. 2004 ob 18. uri v prostorih KS Mirna Odsotni člani sveta: M. Novak, B. Kraljevski DNEVNI RED: 1. Pregled sklepov prejšnje seje; 2. Seznanitev z gradivom za 9. sejoobč.sve-taobčineTrebnje; 3. Imenovanje predstavnika v občinsko komisijo za opredelitev meril in pripravo seznamov upravičencev za vračilo vlaganj v telekomunikacijsko omrežje; 4. Vprašanja, prošnje, pripombe. Ponovno je treba vse krajane obvestiti o zbiranju dokumentacije za vračanje sredstev v telefonijo, V občinsko komisijo imenujemo J. Mandlja, ki mora tudi sklicati vse predsednike nekdanjih gradbenih odborov v naši KS. V četrtek, 12. 02., je razgrnitev prostorskih načrtov v avli OŠ Mirna. Na Stanu (cesta proti Mikliču) je nujno potrebno popravilo Potreben je dogovor v Dani glede vodovoda na Selu. 3. redna seja sveta KS Mirna, ki je bila 23. 03. 2004 ob 20. uri v prostorih KS Mirna. Odsotni: V. Kolenc, M. Škufca, ki sta se opravičila; vabljenih članov občinskega sveta ni bilo, opravičil pa sejeJ.Tomšič. DNEVNI RED: 1. Pregled in potrditevzapisnika zadnje seje; 2. Problematika financiranja krajevnih skupnosti; 3.Spomladanska dela (komunalna in ostala); 4. Priprava na praznovanje krajevnega praznika; 5. Telefonija-vračanje vloženih sredstev (delo članov sveta); 6. Vprašanja, pripombe, prošnje. Povežemo se z vsemi šestnajstimi KS v občini in podamo skupno zahtevo na občino in občinski svet po sistemskem financiranju krajevnih skupnosti. Člani sveta pripravijo seznam najnujnejših del na lokalnih in občinskih cestah in jih do naslednje seje posredujejo J. Bračku. Pojasnilo o vračanju sredstev za telefonijo objavimo v Krajanu. Finančna problematika krajevne skupnosti Krajevne skupnosti v občini Trebnje se vsako prvo polovico leta znajdemo pred velikim likvidnostnim problemom. Tako nimamo niti toliko sredstev, da bi lahko plačevali tiste fiksne stroške, na katere nimamo direkt- ■ nega vpliva, kot so javna razsvetljava in komunalne storitve, seveda pa je potrebno poravnati tudi obveznosti zimskega pluženja. »In v čem je problem?« Krajevne skupnosti pridobivajo sredstva za svoje delovanje iz naslova nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč od fizičnih in pravnih oseb ter iz naslova davka od premoženja. Ta sredstva predstavljajo 95% proračuna krajevne skupnosti. Direktno od Občine se nakažejo še sredstva za funkcioniranje KS na podlagi Pravilnika o osnovah in merilih za financiranje KS v občini Trebnje, ki pa se začno izplačevati po sprejemu občinskega proračuna v štirih obrokih (cca. 4 x 200.000 SIT). Posebna proračunska postavka krajevne skupnosti so še lastni viri: samoprispevek, iztržek od peskokopov in drugo, česar pa KS Mirna nima. In kakšna je težava? Odločbe o izplačevanju nadomestil za stavbna zemljišča se v občini Trebnje začno izdajati šele v mesecu aprilu ali maju, prva sredstva iztega naslova pa se prenakažejo na krajevno skupnost šele konec meseca junija. Tako nimamo za prvih šest mesecev nikakršnih sredstev, s katerimi bi lahko poravnavali najnujnejše obveznosti. Letno se tako iz naslova nadomestil za stavbna zemljišča od fizičnih oseb zbere cca. 14 mio SIT in prav toliko tudi iz •'naslova pravnih oseb ter okoli 3 mio SIT od davka na premoženje. Vsa sredstva iz naslova stavbnih zemljišč od pravnih oseb kot tudi sredstva od davka od premoženja lahko črpamo v krajevni skupnosti samo na podlagi računov za investicijsko vzdrževanje na cestnem ali komunalnem področju. Tako lahko sami razpolagamo le s preostalimi 14 mio SIT, ki se zberejo iz naslova nadomestila za stavbna zemljišča od fizičnih oseb. Toda tudi ta sredstva so dvotretjinsko že obremenjena s poravnavo računovza javno razsvetljavo, računov za delovanje čistilne naprave, za poravnavo računov zimske službe ter drugih komunalnih storitev. Z razliko teh sredstev pa financiramo izdajo glasila Krajan, namenimo pomoči za delovanje društev v kraju in zagotovimo osnovno funkcioniranje krajevne skupnosti. Še do konca leta 2002 smo v kraju zbirali sredstva tudi iz naslova samoprispevka in tako zbrali okoli 40 mio SIT letno ter jih podvojili na osnovi pravil, da kdor sam zbere za razvoj kraja, mu država in občina ta sredstva oplemenitita. Tako smo še pred dvema letoma vložili v razvoj kraja skoraj 100 mio SIT, v lanskem letu pa smo jih imeli na razpolago komaj 16 mio SIT. Tako bomo morali krajani Mirne resno raz- misliti, kako naprej in preveriti tudi možnost o odločitvi za razpis referenduma za samoprispevek vsaj v višini enega odstotka, saj bi lahko s tako zbranimi in oplemenitenimi sredstvi zopet nadaljevali razvojne projekte v kraju, ne pa da samo krpamo in mašimo luknje na cestah in drugih infrastrukturnih objektih. Vsekakor pa jeodločitev»Vaša« in zato »Vas« pozivam, da na krajevno skupnost naslovite »Vaša« razmišljanja in pripombe, »Mi« pa jih bomoobjavilivnaslednjištevilki Krajana. Predsednik sveta KS Dušan Skerbiš KABELSKA TELEVIZIJA Podjetje EVJ ELEKTROPROM d. o. o. iz Kisovca je na Mirni na Dolenjskem kot kabelski operater prisotno od leta 2000. Na kabelski sistem se je mogoče priključiti na območju centra Mirne in pa tudi na širšem območju. Trenutno se je na kabelski sistem že mogoče priključiti na Lunačkovi, Sokolski, Jamski in Glavni cesti, glavni vod pa je zgrajen tudi v Podlogu. Za letošnje leto načrtujemo širitev na območja naselij Zapuže, Zabrdje, Pot na Laze in Cesto na Gradec. Za vsa ta naselja že pobiramo prijave za napeljavo instalacije in priklop. V programsko shemo kabelskega sistema je vključenih 6 domačih in 26 tujih TV programov. V decembru smo vključili dva nova programa in sicer TV Pink in National Geographic Channel. V pomladnih mesecih letošnjega leta pa nameravamo programsko shemo obogatiti še s slovenskim programom TV Pika. Cena za priključek v stanovanjski hiši je znižana, prej 118.000 SIT, nova cena 108.000 SIT, pri čemer vam ob enkratnem plačilu tega zneska priznavamo 10 odstotni popust ali pa vam ponudimo tudi možnost večmesečnega brezobrestnega odplačevanja. Še nižja pa je cena za kabelski priključek v stanovanjskem bloku. Cena je znižana: prej 78.000 SIT, nova cena pa samo 54.000 SIT. Mesečna naročnina pa še vedno ostaja nespremenjena 2.259 SIT. Za naročilo kabelskega priključka in za vse dodatne informacije smo vam na voljo vsak delavnik na telefonski številki 03 56 57 150. Spisek TV programov v KRS Mirna, marec 2004: SLO 1, SLO 2, POP TV, A KANAL, GAJBA TV, TV 3, VAŠ KANAL, HTV 1, HTV 2, HTV 3, PRO 7, SAT 1, VIVA 1, BBC WORLD, CNN, TV 5, RTL, RTL 2, SUPER RTL, CARTOON/ TNT, DSF, EUROSPORT, RAI UNO, ZDF, N 3, MTV, ARD, KABEL 1, 3 SAT, TV PIKA, TV PINK, NATIONAL GEOGRAPHIC, VOX V KRS se prenašajo tudi radijski programi na UKV področju. DEŽURNI TELEFON VSAK DAN OD 7. DO 21. URE-041 207 222 Poraba sredstev v letu 2003 Namen Znesek Funkcionalni izdatki za delovanje KS (pisarniški material, čistilni material, varovanje, računalniške storitve, reprezentanca, stroški ogrevanja, komunalne storitve in voda, plačila po pogodbah o delu, sodni stroški, storitve odvetnikov, notarjev, telefon, fax, elektronska pošta, odvoz odpadkov) 5.447.750.62 Tiskarske, poštne ter oglaševalske storitve 2.466.530.60 Javna razsvetljava 2.913.474.51 Zavarovalne premije za objekte in opremo 163.614.49 Plačila bančnih storitev in storitev DURS 57.060.73 Drugi operativni odhodki (koncerti, prireditve, plakete, postavitev novoletne okrasitve, prispevki,..,) 5.987.285.86 Splošni stroški in splošni material (izdelava ključev, štampiljk, ureditev kurjave, plačilo obresti,...) 703.296.87 Pomoči društvom, klubom 3.024.002.05 Drugi izdatki za tekoče vzdrževanje (zimska služba, gramoz, košnja, manjše ureditve cest) 7.149.364.07 Čistilna naprava 4.145.510.78 Obnove in ureditve cest (izvedeno že v letu 2002, plačano v letu 2003) 7.481.693.18 Investicijsko vzdrževanje in izboljšave (cevi, hidranti,...) 1.128.627.76 Modernizacija javnih poti (KC) 1.730.400.00 Tekoče vzdrževanje poslovnih prostorov 544.400.00 SKUPAJ: 42.943.011.52 april 2004 ‘ Krajan Delo KS v letu 2003 Svet krajevne skupnosti Mirna je imel v letu 2003 skupaj enajst rednih sej. Osnova za delo je bil plan investicijskih dei v KS Mirna za leto 2003. Organizacija dela krajevne skupnosti je potekala tako, da so bile redne seje na dober mesec dni (razen v poletnem obdobju), za krajane smo organizirali uradne ure na sedežu krajevne skupnosti trikrat na teden to je v ponedeljek, sredo in petek in v tem času so krajani lahko urejali zadeve iz pristojnosti krajevne skupnosti. Občane smo o delu krajevne skupnosti tudi redno informirali, saj smo tako letni plan, sklepe, realizacijo plana in letno poročilo z bilanco redno objavljali vglasilu Krajan. Naše vodilo, da mora biti krajan o življenju in delu krajevne skupnosti dobro informiranje bilo izredno dobro sprejeto. Leta 2003 smo izdali skupaj štiri šte-vilkeglasila. V krajevni skupnosti smo izvajali tako tekoče naloge, ki so rednega značaja, kakor tudi investicijska dela. 1. Izvajanje tekočih nalog: - vzdrževanje javne razsvetljave; - izvajanje zimske službe (pluženje in posipanje-po sprejetem planu zimske službe); - vzdrževanje krajevnih poti na način, da smo po planu krajanom na račun krajevne skupnosti dostavljali gramozza posipanje vaških poti, ravno tako tudi asfaltirane ceste na ulicah in na lokalnih cestah (urejanje muld, asfaltiranje,...); - na prošnje krajanovsmo izdajali potrdila, ki so j i h potre bova I i za u velj a vlja nje svoj i h p ra-vic pri pridobivanju raznovrstnih upravnih dovoljenj; - kerje6. junij krajevni praznik, smo organizirali svečano proslavo; - na sejah sveta smo obravnavali vse prispele prošnje posameznikov in društev, s sredstvi pa v obsegu možnosti pomagali športnim, gasilskim društvom, kulturnim društvom, vinogradnikom in posameznim občanom; - o vseh dogodkih v krajevni skupnosti smo krajane obveščali vglasilu Krajan; - organizirali smo razne kulturne in športne prireditve; 2. Izvedena investicijska dela v KS po sprejetem programu ter dela, dogovorjena s krajani, svetom in občino med letom: a) Asfaltiranje: - preplastitev dvorišča med Dano, KS, glavno cesto in brvjo v velikosti 230 m2 (750.000.00 Sil) - preplastitev ulice Glavna cesta od banke proti železniški postaji indvigjaškovkanali-zacije in vodovoda (570.000.00 SIT) - ročna razširitev asfalta na krajevni cesti Gorenja vas - Gorenjska Gora v vrednosti 1.238.400.00 SIT - asfaltiranje ceste ter zemeljska dela proti Dolini v velikosti 318 m2 - asfaltiranjeceste in zemeljska dela vZapu-žah proti družini Škrajnar v velikosti 360 m2 - priključ-ek na lokalno cesto v vasi Cirnik v velikosti 160 m2 - asfaltiranje priključka na krajevno cesto v vasi Zabrdje v velikosti 137 m2 - preplastitev lokalne ceste Ševnica - Brezovica v velikosti 4788 m2 b) Makadamske izvedbe cest in druga dela - mostiček oziroma propust vode na cesti proti družini Škarja - mostiček oziroma propust vode na cesti proti družini Škrajnar - izdelava škarpe na cesti Zabrdje - Mirna Mirna, Topli januarski dnevi so zvabili ljudi na daljše sprehode v naravo, na obronke, po lepo tlakovanih pešpoteh. Rekli bi lepo, če ob poteh ne bi bilo na stotine smeti, vrečk, škatlic, plastenk, kdo ve kaj še vse. Na parkiriščih odvržene smeti, koši polomljeni, odvrženi daleč proč od svojih nasadil. Pa se zaustavi korak, nehote se vprašaš, kdo tako neusmiljeno postopa, komu so všeč nasmetene poti in nastlana obpotja? Kdo je tako ubog , da ne prenese lepote reda? Morda hoče kdo pokazdti, da je zapuščen, da išče dobrega prijatelja, morda pa je objestnost, želja po nečem, kar ni dobro in je zlo. Mirna zadnja desetletja raste, širi se na vse strani, že zdavnaj je prerasla ime vas, torej bi lahko bila trg. Število priseljenih je tri do štiri desetletja nazaj hitro naraščalo. Čistih Mirn-čanov je čedalje manj, zdi se, tako kaže tudi podoba kraja in okolice, da nam je malo mar, kakšna je. Prehodi za pešce s pločniki vred so veliko kratzaparkirani, kot da je voznikom malo mar, kje bodo hodili pešci, kje bo varna pot za mamice z vozički. Res, premalo je parkirišč, posebno takih za velike tovornjake. Na lesenem mostu je ob rosi, dežju, megli, mrazu pravo drsališče, zelo moraš biti previden, ko hodiš čezenj. Ljudi zanima kaj je mislil projektant, pravijo, da bi že prečno položene deske omogočile varnejšo hojo. Morda? Nekatere motijo že nekaj let zloženi kvadri ob Zobršci, pokriti z raztrgano črno folijo, medtem, ko jih drugi sploh ne opazijo. Tudi ta prostor bi se verjetno dal lepše urediti. Trenutno je snežna odeja skrila odvrženo navlako ob poteh, je pa nastal problem čiščenja dostopov do stanovanjskih enot. Včasih so stanovalci skupaj pospravili okolico, skupaj očistili dohode in se potem skupaj poveselili. Pravijo, da je tokrat pred neko stovbo čistila dohod le petinšestdeset let stara gos- am - izkop in položitev kabla za javno razsvetljavo v vasi Glinek c) Ostala dela - dela na bazenu Od večjih planiranih del so odpadla nekatera dela zaradi problemov pri pridobivanju soglasij in drugih neuspelih dogovorov, ki pa imajo prednost v letu 2004 (cesta Sotla, železniški prehod v Zapužah, odsek ceste na Gomili, asfaltiranje Glavne ulice na Mirni, ureditev prostorov pred banko, pred vrtcem ter pred Dano, izdelava pločnikov proti bazenu ter proti Sotli, širitev KTV, vodovod Migolska Gora in Praprotnica, itd.). Svet krajevne skupnosti je bil torej v letu 2003 izredno dejaven in realiziranih je bilo mnogo projektov, nekaj pa jih je še v teku. 9 ■ pa, sama, da bi olajšala pot svojemu invalidnemu sinu. Nekateri se bojijo psov, ki brez gospodarjev tavajo po cestah, puščajo iztrebke, toda te bi morali lastniki pospraviti. O, pa je nekaj takih, ki imajo s seboj vrečko in lopatko, za svojim štirinožnim prijateljem pospravijo, kar je lepo in pohvalno, pa še po črki predpisa je. Kako skrbeti za varen sprehod štirinožca, lahko preberete v UL RS št. 98, izdanem lS. 11.1999 ali pa vas na to opozori veterinarski inšpektor. Cvetlična korita so že skoraj brez rož, ker so nekateri po njih urinirali, čeprav je v vsakem lokalu tudi WC. Zakaj, zakaj nočete, da bi vas pozdravile rože, sprejele čiste poti, pogostile neoskrunjene trave in gozdovi? Pomagajmo Mirni, da ne bo kot zanikrna starka, ampak lepa, čista in urejena, kajti tu je naš dom. Časi se spreminjajo, spreminjamo se tudi mi in morda prav zato zamira solidarnost in se nas loteva brezbrižnost. Pripombe sokrajanov zapisala Pavlina H. Smetišče za nekdanjo LT na Mimi. Odpeljano kolo se je ponovno pojavilo ob steni. Čudo ali žlehnoba? (foto: Pavlina Hrovat) kaj si april 2004 • Krajan Vračanje vlaganj v telekomunikacijsko omrežje Krajevna skupnost je pričela s postopkom za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje. Zakon o vračanju vlaganj omogoča pravnim in fizičnim osebam vračilo finančnih sredstev, ki so bila vložena v izgradnjo telefonskih omrežij in central. Zahteve po vračilu vlaganj bo obravnavalo Državno pravobranilstvo. Upravičenci vračila vlaganj so fizične in pravne osebe, ki so telefonsko omrežje gradili v obdobju od leta 1974 do 1998. Občane, ki so omrežja gradili v sodelovanju s Krajevno skupnostjo, bo na pravobranilstvu zastopala Krajevna skupnost, kot nosilka spo- razumov in pogodb med občani in upravljavcem omrežja. Vta namen je bila v Občini Trebnje ustanovljena komisija z nalogo, da ob pomoči krajevnih skupnosti vodi in koordinira delo ter pripravi dokumente, kijih bo potrebno priložiti pravobranilstvu v postopku vračanja vloženih sredstev. V komisiji sodeluje tudi član naše skupnosti. Komisija je pričela z delom 11.03.2004. Z javnim pozivom, objavljenim v Dolenjskem listu, je komisija pozvala občane, da zahtevke po vračilu vloženih sredstev v krajevno omrežje podajo pisno na obrazcu, ki jim ga je posredovala občina ter priložijo pogodbe in ostala dokazila, v kolikor z njimi še razpolagajo. Svet krajevne skupnosti naproša krajane, da to čimprej storijo, da bo omogočeno delo komisiji. Vsi ostali upravičenci, ki pri izgradnji telefonskih priključkov niso sodelovali s Krajevno skupnostjo, ampak so pogodbo sklenili direktno z upravljavcem omrežja, so sami vložniki zahtevka, ki ga naslovijo na Državno pravobranilstvo RS, Zunanji oddelek v Novem mestu, Vrhovčeva 18, p. p. 79,8000 Novo mesto. Jože Mandelj Grad Mirna - nič več “včeraj” ampak “danes in jutri” Veliko je bilo že napisanega in povedanega o mirnskem gradu v preteklosti, pa še ga bomo raziskovali, zaradi korenin iz katerih raste krona. V zadnji številki Krajana (4/ 2003) smo se razveselili razglasitve gradu za nacionalni spomenik lokalnega pomena in s tem zaključili preteklost kot edini vzrok zanimanja zanj; od zdaj naprej naj bi bilo vodilo našega zanimanja tudi "danes" in "jutri". Danes smo morali zaključiti s stališčem "kadar bo, pa bo" in podpreti gledanje, da "bi bilo čim prej". Ta dva vidika sta nam določala program del v dveh smereh: v prvem delu je še vedno izpostavljeno nadaljnje obnavljanje gradu do konca," pa kadar bo, pa bo", drugi del pa je vedno bolj usmerjen v dejavnosti, ki smo jih že od vsega začetka napovedovali in nam omogočajo pogled v prihodnost. Prvi del od nas zahteva, da vložimo vse napore v konstrukcijo strehe na palaciju. Zanjo je zid pripravljen do venčnega zidca, ostalo pa bodo storili mojstri, ki so že doslej dokazovali, da svoje naloge obvladajo. Drugo delovišče pa bomo odprli na južni strani obzidja, ki čaka na obnovo do nekdanje višine; na zunanji strani nas čaka še vedno zelo težavna zidava z apnenčastimi klesana, na notranji strani pa desetprekatni arkadni hodnik z vsemi statičnimi povezavami, ki so v ta namen potrebne. Na ta način bo stavbno najlepši del: arkadni hodnik dobil svojo obhodno funkcijo, s katero povezuje arkadne sisteme vseh štirih strani obzidja na zunanji strani, na notranji pa krasi dvorišče kot lepotni pas palacija. Streha na palaciju bo omogočala posamezno, etapno zaključevanje del, ki je pogoj za namensko izkoriščanje prostorov, arkadni sistemi pa so že doslej delno omogočali posamezne prireditve. Ta dva programa dopolnjujejo načrti oblikovanja avditorija na vzhodnem - Eminem dvorišču in ureditev knjižnice v prvem nadstropju severovzhodnega oglatega stolpa na severovzhodni strani obzidja. Knjižnica naj bi se imenovala MARINIANA, kar pomeni, da bo temeljni fond zanjo prispeval dr. Marko Marin, soudeležena pa sta že tudi dva druga gospoda: Andrej Gogala in Jurij Popov s svojimi prispevki, oglašajo se pa tudi drugi. Za ureditev avditorija na vzhodnem - Eminem dvorišču in knjižnico je aproksimativne načrte že izdelal naš znani, v svetu veljavni prijatelj kipar Janez Lenassi. Obe prostorski ureditvi bosta razveseljevali domače in tuje obiskovalce gradu, ki si tako želijo videti še kaj več kot samo obnavljanje ruševin. Drugi del programa pa vključuje priprave za uprizoritev na novo napisane slavnostne igre z naslovom Zgodbe Kneginje Eme, s katero bomo krstili avditorij in ob tej priliki pripravili razstavo, ki bo to uprizoritev dopolnjevala. Obnovili bomo spomin nato veliko Karantanko, ki nam je s svojo politično prisebnostjo ohranila slovenstvo in njegovo identiteto. Poleg razstave, ki bo spremljala uprizoritev, pa je v programu tudi samostojna razstava ob kulturnem prazniku z naslovom: Ilustracije Poezij dr. Franceta Prešerna znanih slovenskih likovnih umetnikov skozi čas. Razstavo bosta pripravila dr. Marko Marin in Jurij Popov. Znano je, da je dr. Marko Marin pred leti ponudil slovenski javnosti neznano portretno skico iz arhiva slikarja Franca S. Kurz - Goldensteina kot osnutek za Prešernov portret, ki naj bi ga v obliki litografije objavil E. Koritko v svoji zbirki Slovenske pesmi Kranjskega naroda, pa je takratna vladajo- ča slovenska kulturna garnitura ni sprejela. V tej polemični sferi seje dr. Marko Marin dobro seznanil tudi z vsemi drugimi likovnimi dokumenti, ki spremljajo dragocene Prešernove poezije, “Če bomo sejali, bomo tudi želi.” Pričakujemo, da bo tudi Krajevna Skupnost Mirna v svoje kulturne programe vključila grad Mirna kot eksponirano lokacijo. Takrat bomo naše programe z njenimi dopolnili in se veselili skupnih uspehov. Iz kabineta Društva Speča lepotica Vražja vdova nasmejala maloštevilno publiko 27. marca je pri nas gostoval KUD Mirna Peč z lahkotno komedijo Franca Streisherja Vražja vdova. Preprosta zgodba o jezični in bogati Drobljančevi Meti, vdovi z odraslo hčerjo, ki se odloči, da bo znova poiskala moža zase, se po številnih zapletih srečno konča, kakor se za komedijotudi spodobi. Prijetni zapleti in sproščena igra gledaliških navdušencev iz Mirne Peči so kaj kmalu razgreli dvorano, ki pa je bila, kotje za naš kraj že kartipično vzadnjem času, napolnjena le do polovice. Je pa zato ta polovica toliko bolj uživala in igralcem dolgo in zadovoljno ploskala. Bariča Kraljevski Praznovanje kulturnega praznika Kulturni praznik so s prikupnim nastopom l\la odru so z zanimivim prispevkom sodelova- počastili tudi učenci OŠ Mirna (foto: D. Z.J li člani KUD »KLAS« Mirna (foto: D. Z.) Prešernov Uvod h krstu pri Savici je v počastitev kulturnega praznika odrecitiral Rudi Žibert in prejel dolg, spontan aplavz nabito polne dvorane poslušalcev (foto: D. Z.) Proslava Dneva žena na Mirni Starejše krajanke se spominjajo veselih praznovanj ob tem času, Nekaj tistih in še nekaj mlajših je tudi letos obiskalo dom Partizan, kjer se je 8. marca prav veliko ljudi trudilo pričarati ženam lep večer. Res je bil dan mrzel in zasnežen, toda nekaj let nazaj to ne bi bila ovira za publiko. Tisti, ki smo bili tam tudi vremenu navkljub, lahko le pohvalimo prisrčen program. Učenci 2. in 4. razreda so z mentorico Dragico Hazdovac pripravili igrico naše mladosti Žo- gico Nogico, v kateri so otroci naravnost blesteli in navdušili dvorano, da jim je pritegnila v znanih melodijah. Čestitka mamicam in babicam res ni bila kar tako. Nasmejali so nas člani dramske skupine Društva upokojencev pod vodstvom Slavke Kramer, ki z njenimi domiselnimi besedili iz vsakdanjega življenja vedno znova razkrivajo vsakodnevne tegobe na humoren način. Zdaj že stalna igralska skupina, ki ima naštudiranih več zabavnih prizorov, je svoje delo opravila sproščeno, prepričljivo in duhovito. Program so zaključili člani mešanega zbora društva upokojencev z zborovodko Valerijo Rančigaj, in s svojim izborom pesmi potrkali na ganjena srca poslušalcev, da so kar nekaj-kratzapeliznjimi. Zbranim je za praznik čestital tudi predsednik KS Mirna Dušan Skerbiš. Vse je bilo torej lepo in prav, le za obiskovalce bi bilo v dvorani še kar nekaj prostora. Kaj je narobe z nami, ljudje? Bariča Kraljevski Praznovanje 8. marca na Sevnici Lepo je bilo videti preko petdeset žena s Ševnice, Škrjanč, Zagorice in Gorenje vasi, ki so se udeležile praznovanja 8. marca v gasilnem domu na Ševnici. To je bila najlepša nagrada za vse, ki so se trudili s pripravo srečanja. Pogosto slišimo, da je nesmiselno praznovati ta praznik, neumno kupovati darila za 8. marec. Nekateri radi povedo, da praznik preveč diši po socializmu-tem ni jasno, da gre za mednarodni dan žensk, in da vseh vrednot, ki so nam ostale iz tistih časov, le ne gre kar zavreči. Sicer pa se spomnimo, da se je 8. marec uveljavil že leta 1910 po zaslugi nemške no- vinarke in publicistke Klare Zetkin, praznik pa so pozneje sprejeli tudi Združeni narodi. Dopovedujejo nam, da smo vendar enakopravne in nam zato ni potrebno kako posebno žensko praznovanje. In kaj nam je prinesla ta imenitna enakopravnost? Je že res, da se lahko šolamo po svojih zmožnostih, da lahko volimo in opravljamo odgovorne službe, ampak to je v glavnem tudi vse. Breme družine ostaja na ramah žensk, domače delo in skrb za otroke se je le premaknilo na čas po opravljeni službi. Koliko si nas je izborilo enakopraven položaj v družini? Možu še vedno pripada prvo mesto pri odločanju, pravica počitka, ko me hitimo z domačim delom. Malo je domov, kjer je kaj drugače, pa še za tiste radi rečemo, da nosi hlače žena. Kako to, da mora po tolikih letih enakopravnosti evropski parlament zahtevati določeno število žensk v svojih vrstah, in jih v državnih vidimo bolj malo? In me naj ne bi praznovale? Pa bomo, dokler bodo zagrete sovaščanke, ki so tudi letos uspele privabiti tolikšno število in žrtvovale prenekatero urico dela, da bi se mi ta večer imeli lepo. Tako se želimo zahvaliti g. Suzani Krištof, motorju srečanja, g. Francki Rajar, Mojci in Janezu Šenica, g. Zali Kržan, da nam je spekla kruh, g. Ireni Mirt, g. Mimi Kolenc, kije bila še posebno radodarna, KS Mirna, ki nas je finančno podprla in vsem mamicam, da so spremljale svoje otroke na vaje. Kajti tudi naši otroci in vnuki so se z veseljem potrudili, da so nam ta večer povedali, kako nas imajo radi. Med gostije bila tudi g. Neža Kolenc, najstarejša krajanka iz naših vasi, ki smo jo še posebej toplo pozdravile in ji zaželele še veliko zdravih letin kar največ lepih trenutkov. Prav» po starem« smo si tako žene iz naših vasi pripravile prijetno praznovanje. To je bil pač prijeten večer za vse, ki jih v vsakdanjem življenju obvezujejo le delo in skrbi, dan enak dnevu. Ob prijetnih vižah harmonikarja Damjana z Gomile se je večina zbranih poveselila pozno v noč. Bariča Kraljevski ^irzew^^ar8”" Azbest je morilec V občini Trebnje je ustanovljena sindikalna skupina SABS (Sindikat Azbestnih Bolnikov Slovenije) V zadnjih nekaj desetletjih smo veliko slišali in brali o azbestu kot materialu, iz katerega je industrija po svetu kot tudi v naši državi proizvajala izdelke, odporne predvsem navisoketemperatureinogenj. Z leti so znanstveniki in medicina ugotovili, da je resno obolelo veliko število ljudi, ki so bili v neposrednem stiku z azbestom. Odkrili so, da azbest povzroča bolezni dihal in predvsem pljuč. Komplikacije nastanejo tudi po 40-ih letih po zadnji izpostavitvi azbestnim praši-nam. Te so benigna bolezen porebernice, pljučna fibroza, pljučni rak, mezoteliom. V dobrih 100 letih, odkar so začeli s tržno porabo azbesta, je zaradi posledic izpostavljanja temu materialu umrlo že na milijone ljudi. Znanstveniki predvidevajoča bo zaradi posledic bolezni v naslednjih 30-ih letih umrlo še najmanj 500.000 ljudi in to pred- vsem v najbolj razvitih evropskih državah, kjer je bila uporaba azbesta nadzorovana, Slovenski podatki kažejo, da je bilo že pred desetletjem več kot 3000 ljudi izpostavljenih azbestu, zato lahko pričakujemo, da se bo zahodnoevropska epidemija azbestnih bolezni ponovila tudi pri nas. VRepublikiSlovenijije bil leta 1996 sprejet t. i. azbestni zakon, ki prepoveduje proizvodnjo in promet z azbestnimi izdelki - predvsem z namenom, da bi sanirali gospodarske družbe, ki so do takrat še uporabljale azbest.., Spomnimo se Posočja in Anhovo, Termike Ljubljana, v trebanjski občini so proizvode iz azbesta izdelovali v podjetju Tesnila na Veliki Loki. V planu je bila tudi proizvodnja izdelkov iz azbesta, ki naj bi stekla kar v središču Trebnjega, čemur so se Trebanjci na Bojan Goljevšček, predsednik sindikata azbestnih delavcev Slovenije (foto: Milan Glavonjič) srečo odločno uprli. Spoznanje, da je delo z azbestom smrtno nevarno, je delavce združilo v sindikat azbestnih delavcev Slovenije (SABS), ki uspešno deluje že tri leta. Sindikat so seveda organizirali predvsem za zaščito interesov svojih članov. Posebno pozornost namenjajo področju poklicnih obolenj, saj ugotavljajo, da je slovenski delavec v tem pogledu najbolj prizadetin najslabše zaščiten, Razumljivo je, da imajo interes po takem združevanju tudi delavci v naši občini, ki so se z azbestom srečali na delovnih mestih. Ustanovili so sindikalno skupino pod okriljem SABS, ki jo vodi gospod Franc Tkavc. V izdelanem programu so v U-ih točkah zajeli ključne zahteve svojih članov od spoštovanja zakona do rednih zdravniških pregledov in primernih odškodnin bolnikom. Svetovalna pisarna je odprta vsak zadnji četrtek v mesecu med 15. in 17. uro v prostorih Krajevne skupnosti Velika Loka pri Trebnjem. Obisk je treba predhodno prijaviti na sedež SABS-a tel 05 333 19 93 ali vodji svetovalne pisarne SABS-a g. Francu Tkavcu na GSM 041 893148. Želim zdravja.., D-z- Dober dan, starost! Je že tako, da se o nekaterih ljudeh piše, se jih posebej predstavi, posebno če praznujejo okrogle obletnice, o nekaterih pa NIČ! Niti obiska, niti voščila. Da ne bo pomote, tukaj se ne govori o domačih, pač pa o organizacijah, ki imajo tovrstno navado obiskov utečeno. Kašičevo Ano v Migolici sem obiskala. Prijetna, prijazna ženica, ki ji življenje ni streglo z veliko žlico, zato pa jo je preizkušalo, jo vodilo po strmih, ridastih poteh. Komaj dvanajst pomladi je štela, ko sta s starejšo sestro ostali sami z očetom, mama jima je umrla. Prevzeli so skrb drug za drugega, živeli zoče-tom do zgodnjih dekliških let. Potem pa po večno veljavnem reku, s trebuhom za kruhom. Služila je pri gospe Andolškovi na Mirni, ki je bila lastnica trgovine, gospa, bi dejali po nazivu.Zahtevna, včasih tudi krivična, mlada Ana pa je trpela. V veliko uteho ji je bila Koščakova mama, ki je mlademu dekletu stala ob strani, jo branila in Ana se je še danes spominja s hvaležnostjo. Pa je prišla ljubezen, Ana seje poročila, z možem sta v Migolici kupila nekaj zemlje in Ana je iz dekleta postala prizadevna, pridna, ljubeča žena in mati.Kdo bi vedel koliko večernih pogovorov sta končala z vprašanjem kaj bo prineslo življenje jutri. Možje delal v mizarski delavnici na Mirni, tudi zidanja seje lotil. Pod Aninim srcem je vzklilo devet življenj, devet nosečnosti, devet porodov. Devet otrok je iz njenega naročja naredilo prve korake, izgovorilo prve besede. Anine oči, še danes lepe in polne iskrive miline, so sijale v ljubezni, ko je gledala odraščati svojih pet hčera in štiri sinove. Težko je bilo, skrb za dom in otroke utrudljiva. V njen dom seje prikradla bolezen, navaden prehlad, so rekli, ki pa je po nekaj dneh vzel življenje sinu Joškotu, še predno je prvič sedel v šolsko klop. Anino srce je jokalo in ob naslednjih prehladih trepetalo za osem mladih bitij. Leta so tekla, nizala so se tudi otrokom, odraščali so, se odpravljali za svojimi cilji in upi. Anin dom pa je zopet obiskala smrt, tokrat ji je vzela moža; nekaj let pozneje še eno grenko slovo, slovo od hčerke Slavke, že poročene, mamice dveh otrok. Koliko tegobe za eno samo dušo, koliko boli za eno samo srce ? Njena skromna hiška seje razrasla, dva sinova in hči so ob njej zgradili lepe, velike domove. Ana sedaj živi s sinom Martinom, snaho Viko, blizu je sin Janez in zet, blizu so tudi vnuki in vnukinje in prav vsakemu od njih je odkrhnila košček ljubezni, košček pozornosti. Velika družina v skromnem domu je prerasla v veliko rodbino, ki šteje še sedem otrok, osemnajst vnukov in osemnajst pravnukov. Tiho sedim nasproti nje, v njenih očeh zaznavam odsev, kot daljni odmev nekega časa polnega ljubezni, otroškega smeha, toplih misli, shranjenih v skrinji njenega spomina. Vzponi in padci, veselje, solze, pričakovanja, vse je kot zakladnica nekega obdobja in zbuja hotenje globokega spoštovanja. Ana je znala potrpeti, ljubiti, kot ljubi še, in se s toplino v glasu, svetlečo iskro v očeh zahvaljuje Bogu za dobre, zelo dobre otroke, Domači pravijo:» Naša mama je živahna, vesela. Želi le zdravja in toplih pomladnih dni. Ob zadnjih sončnih dneh se je napotila celo trte obrezovat. Pa kdo bi ji branil, dajelezadovoljna!». Draga Ana, naj bo tako še naprej, da v prijetni družinski idili dočakaš svoj dvaindevetdeseti rojstni dan in še kakšnega za povrh, Pavlina H. Mama Ana Kašič iz Migolice s hčerko Marijo in sinom Martinom. Devetdeset let Antona Udovča iz Gorenje vasi Življenje mu ni prizanašalo, pa čeprav se je rodil v graščini, Njegov oče je bil namreč majer - skrbnik, gospodar v graščini v Zbu-rah. A ga ni poznal, kajti tedaj, ko je 24,5, 1914 ugledal luč sveta, je bil oče že avstroo-grski vojak, potem pa je izginil v viharju prve svetovne vojne. Šest sirot je ob materi zakorakalo v življenje, a danes je od dveh bratov intreh sester še edini živ. Izučil se je za dimnikarja in dočakal drugo svetovno vojno med delom v Mokronogu, od koderje moral bežati pred bombnim napadom, Potemje bil šest let mlinar in črno obleko zamenjal z belo. V Gorenjo vasje prišel zaradi dekleta, Tako se je priženil k hiši, ki se ji še danes po domače pravi pri Gabrijelovih, Družinica je hitro rasla, bolezen pa je zahtevala kruti davek: ko je bilo prvi deklici dve leti, drugi pa komaj sedem mesecev, je žena Anica umrla. Sam seje mučil z otrokoma, pral perilo in ju negoval. Skrbi in dela pa je bilo preveč, in tako seje znova poročil, da svojima otrokoma omogoči topel dom, Potem seje rodila še tretja hči, žena je prevzela skrb za dom, on pa je po dvanajstih letih v IMV dočakal pokojnino kotvratar. Vse življenje ga je vezala ljubezen do zemlje, še najbolj pa do vinograda. Kar dva ima in za oba je vedno skrbel sam. Še lani je rezal, med privezovanjem pa muje postalo slabo, da je omahnil. Ko je s težavo prispel domov, mu je postalo jasno, da je delo zanj pretežko in ga bo moral zaupati drugim. Sosedje povedo, da je v tistih prvih letih kot izkušen krovec mnogim popravil slamnate strehe, pomagal v hlevih pri zapletenih porodih, da se je zelo spoznal na mesarska opravila pri domačih kolinah, na kmetiji pa vedno skrbno gospodaril. Dokler mu je zdravje dopuščalo, je pel in plesal, še lani seje zavrtel. Devetdeset let bo izpolnil v maju, njegova žena pravi, da jih je dočakal ob šmarnici. To je vedno gostoljubno ponujal mimoidočim, žejen nisi šel ne mimo njegovega hra- ma ne mimo njegove hiše. Gospod Udovč, želimo vam krepkega zdravja in zadovoljno življenje v krogu vseh vaših najdražjih. Bariča Kraljevski PETA OBLETNICA USTANOVITVE MePZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV Meseca aprila bo minilo 5 let od ustanovitve Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev na Mirni. Ustanovnega sestanka 16. aprila 1999 se je udeležilo 8 pevk, 6 pevcev in Tone Pivc, ki je za ustanovitev najbolj zaslužen in je bil izbran za tehničnega vodjo zbora. Organizacijsko se je zbor registriral kot sekcija pri KUD Svoboda Mirna. Od takrat prisotnih pevk še vse prepevajo tudi sedaj, od pevcev pa so od takratnih osmih, ki so začeli z vajami, štirje manj; priključilo pa se je še kar nekaj novih članov, tako da zbor sedaj šteje 13 pevk in 12 pevcev. Tehnično vodstvo zbora je ob odhodu Toneta Pivca prevzel Tone Kotar, ki se je takrat - že nekaj časa pred upokojitvijo - priključil zboru. Vendar pa vsi pevci vemo in se v pogovoru večkrat spomnimo na to, da je za ustanovitev najzaslužnejši Tone Pivc in smo mu zato tudi hvaležni. Poskušali ga bomo dobiti na prireditev, ki jo pripravljamo ob naši 5. obletnici. Za petek, 23. aprila 1999, so člani nekaj dni prej ustanovljenega zbora vabili, da se jim naj še kdo pridruži zvečer ob sedmih v glasbeni šoli OŠ Mirna! Mi, sedanji člani zbora, pa vse krajane in tudi Vaše prijatelje vabimo, da se na peto obletnico tega dne, v PETEK, 23. APRILA ob 19.30 (pol osmih zvečer) pridružite na prireditvi v Domu Partizan. Skupaj z našimi gosti Vam bomo poskušali pripraviti lep večer. Zaraditradicije bomotudito prireditev poimenovalizZA MIRNO Z LJUBEZNIJO; na prvi od treh prireditev smo imeli v gosteh Ženski pevski zbor Svoboda Mirna in Šentjernejski oktet, na drugi pa člane KD KLAS z Mirne in pevca Ivana Hudnika. Letos smo »povabili v goste« cerkveni mešani pevski zbor Župnije Mirna ter pevko Jožico Kališnik in citrarja Miho Dolžana. Z igrico BOLNIK se bo predstavila igralska skupina DU. S kratkim pozdravom pa nas bo nagovoril še nekdo! Jožica Kališnik bo poleg petja predstavila svojo knjigo, monografijo o Kati Turk, pastirici in ljudski umetnici, o kateri je izšla že druga izdaja. Zelo zanimiva knjiga bo za 3600 SIT tudi v prodaji; v knjigarnah je ni možno dobiti! Vse krajane vabimo, da se nam na prireditvi pridružijo; pri članih zbora pa lahko dobite vstopnice po 500 SIT. Z Jožico in Mihom pa se bomo poskušali dogovoriti, da se nam pridružita še po uradnem nastopu, kamor pa boste s posebnim obvestilom tudi povabljeni. Tone Kotar Ob češnji Rad bi, da na njena usta belo cvetje bi lepila in vse sanje pordečele s to pomladjo bi zalila ... te nato bi v češnje zrasle, se le nama razcvetele in za naju bi zorele, ko bi pticam krošnje pele ... in nato bi z usti v usta črne češnje si jemala ter hrustavke dozorele z najinih dreves obrala in koščice v zemljo dala, da bi v nove češnje zrasle kakor sanje ponorele, ki bi spet in spet cvetele ... Avgust Gregorčič (foto: M. Kapus) POZNAMO SOSEDA? Srečko Križnik Velika večina naših krajanov prav dobro pozna Srečka Križnika, enega najmarljivejših članov mirnske krajevne skupnosti. Seveda je razumljivo, da se njegovo delo najbolj pozna na severozahodu naše krajevne skupnosti, kjer je skupaj z domačimi in sosedi najbolj zaprežen v vsa dogajanja okrog sebe. Ko sem ga izbral za Soseda, sem mu moral obljubiti, da ga v našem glasilu ne bom hvalil, ker tega enostavno ne mara in njegov ka-raktertega ne prenese. Zelo težko pa je pisati o človeku, ki ima mnogo zaslug za realizacijo številnih del v njegovem okolju in ga pritem ne pohvaliti. Srečko se je rodil v prvem letu druge svetovne vojne v Podlogu pri Planini na Kozjanskem, kjer so starši v skromnem, a toplem gnezdecu povili poleg Srečka še dve leti mlajšo sestrico, leta 1948 je mama z otrokoma prišla na nekdanji dom na Kalcu pri Selu, saj družinica na Kozjanskem ni pričakala moža in očeta, ki naj bi se vrnil iz vojne. Umrl je v ruskem ujetništvu.., »Skromna domačija stare mame povečani družini ni mogla nuditi brezskrbnega življenja, zato je mama vsak dan dninarila pri okoliških kmetih. Zemlje je bilo malo in še ta je bila slabo rodovitna. Redili smo kravico zaradi mleka in enega junca, s katerim smo obdelovali ta kos zemlje. Živeli smo takorekoč »iz rok v usta«. Osem let sem maširal peš v šolo na Mirni, nato pa sem se še mladoleten zaposlil vGozd-nem gospodarstvu. Težko delo za mladega fantiča...« Kraian: Mi, ki smo nekoč delali v Tovarni šivalnih strojev, te poznamo kot odličnega kovinarja. Kako si »presedlal« iz gozda v kovinarsko branžo? »Kaj kmalu sem ugotovil, da so hlodi, žaga in sekira pretežek posel zame, zato sem zaprosil za uk v Tovarni šivalnih strojev. Bil sem v prvi generaciji vajencev v tem, hitro rastočem podjetju. Teoretično znanje smo tedaj pridobivali v metalurški šoli vštorah. Tri mesece vsako učno leto. Po izučitvi leta 1962 sem vojaški rok služil v Skopju, kjer sem leto kasneje doživel katastrofalni potres. Bil sem očividec strahotnihtragedij. Leta 1964sem kotkvalificirani brusilec orodja pričel z rednim delom v Tovarni šivalnih strojev na Mirni. To delo sem opravljal 12 let. Dve leti sem delal kot mojster v kovinskem obratu, nakar sem bil v moje veliko veselje premeščen v tehnološki oddelek. Za risanje. resda ne tehniško, sem imel že od rane mladosti posebno veselje in talent, za samopotr-ditev pa pred tem nisem imel nobenih možnosti.« Kraian: Ob večkratnem preoblikovanju podjetja, v katerem si delal vse do upokojitve, si hitro napredoval in se tudi sicer izpopolnjeval v znanju. »Ko se je začela dejavnost podjetja spreminjati, se je bilo treba tudi hitro prilagajati času in potrebam. Ob delu sem leta 1973 dokončal delovodsko šolo. Tako sem v takratni DOTOM-Oblazinjeno pohištvo opravljal dela planerja in nabavnika v operativni pripravi proizvodnje (OPP). Pred tem je bil to obrat IMV in nekaj časa tudi Tovarna gospodinjske opreme (TGO). Ob formiranju TOM sem bil vodja enote konstrukcije. Leta 1997 je bil ustanovljen TOM - Oblazinjeno pohištvo, kjer sem prevzel delovno mesto vodje operativne priprave proizvodnje (OPP): Slovenjgraški Prevent je v času lastniškega preoblikovanja podjetja odkupil (od banke) velik del firme TOM, preostali del pa je odkupila skupina delavcev. V ugodnem času smo izkoristili veliko priložnost in se dogovorili za odkup prostorov mokronoške (bivše) Iskre, naš del TOM pa smo ponudili v odkup Preventu, kar je z velikim zadovoljstvom sprejel. Za obe strani je bila to odlična rešitev, saj imata dobre možnosti za širitev dejavnosti. Seveda so krajši konec potegnili delavci, ki se morajo na delo voziti v Mokronog. Precejšnja izguba pajetotudiza krajevno skupnost Mirna. Upokojil sem se leta 2000.« Kraian: Ob pestrem, dolgoletnem delu v teh firmah pa si uspešno deloval tudi na drugih področjih. »Po poroki sva z ženo Tatjano nekaj let stanovala na Mirni, vedno pa me je vleklo domov na Kalc. Tako sva se leta 1967 odločila za gradnjo lastne hiše. Šest let odrekanj in leta 1973 smo se v novo hišo »svečano« vselili. Tu smo vsi zadovoljni. Bolj za hobi kot za korist redimo tri bikce, kar pomeni, da imamo našo »kmetijo« skrbno obdelano. Sicer bi se svet okrog hiše že zdavnaj zarasel. V tem delu uživam in dokler bom mogel, ga bom z veseljem opravljal.« Krajan: Vaščani, pa tudi krajani širše okolice te hvalijo kot dobrega soseda in sposobnega, delovnega organizatorja vseh vrst del, ki ste jih s skupnimi močmi opravili za širši del krajevne skupnosti. Kaže, da brez tvoje iniciative in zagnanosti le ne morejo. Kako to? »Res je, da z velikim veseljem, seveda po svojih močeh in znanju, pomagam v ožjem in širšem okolju. Vendar naj to nikakor ne izzveni kot samohvala, Zavedam se, da sam ne bi zmogel storiti prav nič od tega, kar smo res s skupnimi močmi v teh letih postorili. Res pa je tudi, da sem z »vso silo« pritiskal na krajevno skupnost in občino, da so nam po zmožnostih pomagale zgraditi osnovno infrastrukturo za vas Selo in številne zaselke. Prizadevali smo si za položitev asfalta skozi vas, poas-faltirali pa smo tudi večino stranskih cest skozi zaselke. Trideset let sami vzdržujemo naš selški vodovod. Trebaje vedeti, da smo tedaj imeli edino »mehanizacijo« za napeljavo teh vodovodov - krampe in lopate. Kopali smo tudi za napeljavo telefonskih kablov. Bil sem predsednik vseh pomembnejših gradbenih odborov, tudi odbora za ureditev cest. Zato sem bil trideset let odbornik in svetnik sveta KS. Nešteto sestankov in delovnih akcij smo med tem časom uspešno izpeljali. Vrsto let sem član Gasilskega društva Selo. Ponosen sem, da smo za potrebe gasilstva zgradili lep dom, v katerem je tudi večji prostor za družabna srečanja krajanov, Zasvetila je tudi javna razsvetljava na avtobusnih postajališčih, kjer v prevozna sredstva varno vstopajo šolski otroci. Selani se radi družimo, organiziramo veselice, gremo skupaj na kak pohod in se že nekaj let zapovrstjo v velikem številu udeležujemo srečanj krajanov vasi z imeni Selo, Sela, Sele. Velika želja nas vseh je, da bi tudi mi lahko organizirali tako srečanje nekje v trebanjski občini, saj imamo kar nekaj krajev s temi imeni. Tako srečanje, ki se ga udeleži več kot tisoč gostov iz vseh koncev Slovenije, je sicer povezano s precejšnjimi finančnimi stroški, zato bi morala na pomoč priskočiti tudi občina in krajevna skupnost.« Kraian: Ob vseh teh aktivnostih najbrž ni časa za osebne konjičke. Ali pač? »Seveda imam kar nekaj zamisli in želja, ki bi jih rad še uresničil. Ker sem že skoraj štiri leta upokojenec, sem si vzel čas in začel graditi zidanico v Migolski Gori, kjer imam tudi vinograd. Z velikim veseljem ga obdelujem in negujem, vrača pa mi zdobro kapljico. Druga želja je globlja in starejše narave, saj jo v sebi nosim že vsaj pol stoletja. Želja po slikanju! Kot otrok sem sanjal, da bom nekoč slikar, kar se seveda ni uresničilo. Danes pa je takole: Sodelavci so mi ob upokojitvi podarili komplet slikarskega orodja in potrebščin - stojalo, barve, čopiče in platno z namenom, da bi vsaj delno uresničil nekdanje nagnjenje ktej zvrsti umetnosti. Še danes ne vem, kako so se spomnili mojega zatajevanega »talenta«. Upam, da bodo bivši sodelavci kaj kmalu dočakali moje prve slikarske izdelke.« Kraian: Srečko, želiš kaj sporočiti našim krajanom? »Da, rad bi povedal dve stvari: Mladi ljudje se s podeželja množično selijo v mesta, kjer je splošen življenjski standard na občutno višji ravni. Vendar moramo tisti, ki ostajamo, storiti vse, da se naši prelepi kraji ne bodo zarasli z grmovjem v nekaj letih, saj sem prepričan, da se bodo meščani prej ali slej vrnili, morda tudi kotturisti, gospodarstveniki... Zato je treba okolje ohraniti in ga tam, kjer ni več čisto, zopet urediti. Za tak odnos do narave je treba krajane nenehno vzpodbujati, opozarjati in izobraževati. In še to: javno moramo pohvaliti funkcionarje krajevne skupnosti, da pri svojem delu ne izpostavljajo nemogočih zahtev in teženj strankarske politike, kar se, žal, še vedno do- gaja na ravni občinskega sveta. Take posledice, seveda, najbolj občutimo občani. Krajanom želim, da bi se v KS lepo počutili, da bi sodelovali v akcijah, ki jih organizira, s tem pa pripomogli k lepšemu in boj urejenemu okolju. Da bo naše okolje res bogato, pa moramo spoštovati tudi našo kulturno preteklost in jo z osebnim vlaganjem ohranjati ter bogatiti.« Kraian: Srečko, hvala za pogovor in res srečno v dolgem upokojenskem življenju. D. Z Iz zgodovine Prosvetnega doma na Mirni Prosvetni dom s svojimi začetki sega včas kaplanovanja g. Ivana Finka,toje vleto 1934, ko so stekla prva dela. Dom je zrasel na temeljih "farovške kašče" predvsem z darovi in žulji dobrih mirnskih ljudi (družinskih očetov in mater), katerim vsekakor ni bila zadnja skrb, kje se bo njihov mladi rod kalil, duhovno oblikoval in družbeno angažiral. S Prosvetnim domom so svojim otrokom in sebi želeli zagotoviti prostor kulturnega udejstvovanja, srečevanja in dejavnega ustvarjanja. Župnijski arhiv hrani zapis iz leta 1935, kjer je zapisano med drugim tudi tole: "V času njegovega službovanja na Mirni (gre za g. Ivana Finka, ki je bil kaplan na Mirni v letih 1934-35), je tudi na društvenem polju storil toliko, da stojimo tik pred graditvijo prosvetnega doma, ki je ravno na Mirni bolj potreben, kot kjerkoli, saj je Mirna gnezdo vsega, kar je ravno zdravim naukom nasprotno. Kam naj vendar pošiljamo starši svojodoraščajočo mladino, kam otroke?" Navkljub velikim žrtvam Prosvetni dom ni služil svojemu namenu in ljudem, ki so ga zgradili kot svoj skupni dom. Z odločbo vlade LRS, Ministrstva za notranje zadeve, opr. št, IV - 2374/1 -49-Sv-Ko z d ne 18. maja 1949, izdano na podlagi Zakona o prenosu imo-vine telesnovzgojnih društev na zvezo fizkulturnih društev Slovenije ter o ureditvi lastninskih razmerij, ustvarjenih s tem zakonom, je Prosvetni dom prešel med splošno ljudsko premoženje, upravni organ je bil takrat KRAJEVNI LJUDSKI ODBOR MIRNA - kasneje Krajevna skupnost Mirna. Nekaj časa je dom služil kot kinodvorana, ki je marsikomu v spomin zapisala lepe spomine, vendar v vzdrževanje Doma od njegovega prepisa med ljuds- ko premoženje do dneva, ko je bil ponovno vrnjen lastniku, ni bilo vloženih prav veliko sredstev. Dokaz za to je zob časa, ki je iz zapuščene dvorane napravil stanje, v kakršnem se sedaj nahaja Prosvetni dom. Obnova prosvetnega doma ima svoje najmočnejše korenine v izsledkih ankete v projektu -TREBNJE zdrava občina in občina dobrih medčloveških odnosov. Gre za knjigo KAKOVOST ŽIVLJENJA VOBČINI TREBNJE, kjer lahko podrobno sledite podatkomtudi za naš kraj, kije v problematiki drog na prvem mestu v občini, kjer izsledki raziskav kažejo predvsem na dejstvo, da si prebivalci Mirne želijo urejen promet skozi naselje, nato pa: več programov za mlade, predvsem v počitniškem obdobju, ureditev razpadajočih objektov, več kulturnih prireditev in medsebojnega druženja,... Če ni dovolj velik razlog za obnovo tega doma njegovo vidno propadanje, potem moramo v obnovi Prosvetnega doma videti obnovo naših medsebojnih odnosov in s tem pogojev, v katerih bo mladi rod na Mirni dobil prostore za aktivno kulturno, dejavno društveno udejstvovanje in možnost zdravega vstopanja v življenje. V programski zasnovi obnovljenega doma so zapisane mladinske dejavnosti: - raznovrstne izobraževalne in družabne dejavnosti (plesni tečaji, usposa blja nje vod itel-jev-animatorjev, priprava počitniških projektov Oratorij in Tabor mladih); možnost izvajanja programa skupin iz drugih krajev, z možnostjo nastanitve; - na društvenem in kulturnem področju: možnost vadbenega prostora; možnost občnih zborov; različne gledališke predstave (domačih in tujih društev); priložnostne razstave; seminarji; - v okviru župnijskih dejavnosti: srečanje starostnikov; jubilantov; pogostitve ob podelitvi zakramentov sv. obhajila, sv. birme, poroke; prireditve ob župnijskem prazniku. Idejni projekti za obnovo Prosvetnega doma so v zaključni fazi. Ob konkretni finančni podpori občine, podjetij, obrtnikov in tudi Vas, posameznikov, lahko pričakujem v jesenskem obdobju že prve posege na zgradbi. V prihodnjih dneh bo v vsako gospodinjstvo na Mirni dostavljeno pismo, ki Vas bo vabilo h konkretnemu sodelovanju pri ohranjanju kulturne dediščine na Mirni, ne samo prosvetnega doma, ki trenutno zaseda prvo mesto. Gre za ohranjanje tega, kar bo za zmeraj ostalo na Mirni in bo izkaz kulture naših prednikov in njenih trenutnih prebivalcev ter odraz našega povezovanja in sodelovanja. V upanju, da nam ni vseeno, kaj imamo in kaj lahko ponudimo skupinam in naključnim obiskovalcem našega kraja, računam na Vašo pripravljenost. Gregor Kunej, župnik aram mBBmnmammaammmmamm apffl Ž004 » Krajan KOŠČKI SONCA Simona Koščak Žur in Lila - pravljica, ki to je in ni »Ko se je začelo mračiti in je palček Smuk eno za drugo prižgal male in velike zvezde na nebu, je Lila globoko zavzdihnila in si želela, da bi se skrila v Žurov kožuh, kjer bi bilo toplo in prijetno in bi po pasje dišalo. Tam bi se gotovo potolažila,« Tako stoji nekje sredi pravljice Simone Koščak, toplo, da zaigra srce od obljube dobrega in lepega. Presenetila nas je z njo, da smo za hip pozabili zapreti usta in ko je zasvetil razum nad znamenito slovensko »fovšijo«, smo presenečeno ugotovili: pa saj je vendar dekle iz naših krajev uspelo izdati knjigo. »Zgodba ni nastala z namenom, da bo pravljica za otroke. Preprosto je prišla in je morala ven. Vedno se mi je zdelo, da je lepo pisati; že vgimnaziji so nastajale krajše zgodbe in pesmi. Poslala sem jih na natečaj in za oboje dobila gimnazijsko Prešernovo nagrado, kar mi je vlilo kar nekaj poguma. Pozneje sem poskušala še pri nekaj založbah, a je, žal,zelo težkoprodretivsvetzaložn ištva: vse je le posel, vezan na zanesljiv zaslužek. Ko sem napisala zgodbico Žur in Lila, sem jo na mamino nagovarjanje odnesla pokazat profesorju Zupanu všentrupert. Pravljica gaje navdušila in pomagal mi je, daje izšla pri Karantaniji. Svetoval mi je tudi ilustratorko Kristino Krhin, saj je bilo idealno, da obe izhajava iz istega kraja. Malo sva se poznali iz osnovne šole, potem pa sva se nekajkrat srečali in že so bile usklajene ilustacije in besedilo. Ko je knjiga izšla, sem bila presrečna, izpolnjena je bila davna želja, da bi nekoč postala pisateljica.« Simona je že dve leti profesorica nemškega jezika na OŠ Šentrupert in tam živi v hiši svojih starih staršev, kar občuti kot zelo imenitno, saj je pravtu preživela veliko lepih trenutkov. Mirna pa ji je vsekakor bolj domača, tu ima prijatelje, dom in, kot pove, kraj poznaš le, če ga doživiš s celim telesom. Žur in Lila ni zgodba, ki jo gre poenostavljati. Če jo bereš s srcem, se ti odpirajo nove in nove dimenzije, ko se zastrmiš v Tinine ilustracije, pa se porodijo še nova vprašanja. »Pravljica je posledica nekih prejšnjih želja, najmočnejših čustev - enostavno je prišla na dan. Ko sem jo zapisala, nisem mislila ravno na pravljico, saj je to zgodba, ki vsakemu dopušča, da razmišlja o njej, kakor hoče. Vsekakor pa je plod pozitivnih čustev - sreče in ljubezni.« Simona Koščak na odru (foto: D. Z.) Prav to sem jo tudi hotela vprašati. Zakaj pravljica, ko pa je znano, da je najteže pisati za otroke, se vživeti v njihov svet, dojeti njihove potrebe. Bila sem radovedna, kakšen je bil odziv otrok ob izidu njene knjige, ki so jo učenci predstavili prav na njeni šoli -otroško prisrčno. »Otroci me poznajo že dolgo, z njimi se dobro razumem. Mislim, da se jim je predvsem dobro zdelo, da je nova knjiga delo njihove učiteljice. Nosili so jo v podpis. Tudi odrasli so me pretežno hvalili, a sem vse vzela bolj z rezervo, saj gre v veliki meri za znance in prijatelje, Zelo bi bila vesela, ko bi se lahko zanesla, da je kaka od teh sodb objektivna. Pomembno pa je moje delo učiteljice. Če ga imaš rad, ga pač normalno opravljaš, potrebno je le veliko domišljije in potrpljenja. Poklic učiteljice mi je bil všeč že od prvega razreda. Jezik me zelo zanima, rada se ukvarjam z vsem, kar je povezano z njim, pa naj gre za materinščino ali za tuje jezike.« Simono pa že kar nekaj let srečujemo tudi kot uspešno voditeljico različnih prireditev, umirjeno in do popolnosti dognano. Ni daleč stran njena ljubezen do gledališča, povezovanje jezika, glasu, glasbe, giba v sporočilo drugemu. Njen lik Frankopanke v Veroniki Deseniški je ljubiteljem odra gotovo ostal vspominu. »Ni mi bilo težko igrati. V še tako dobrem človeku je možnost, da je slab, saj le tako lahko preživi, in obratno. Vzvišena, zagrenjena in ledena grofica Celjska je kar naenkrat zaživela v meni. Najlaže razložim takole: v meni nas je veliko, je pa stvar odločitve, kakšen si, kakšnega se kažeš, Oder daje možnost, da preizkusiš vse, kar se skriva v tebi.« S KUD Klas je Simona že od vsega začet- ka. Zdaj je lektorica za jezik v pisani in govorjeni obliki, svoje znanje je izpopolnjevala na več seminarjih. Poleg tega pa igra v novi irski drami, ki jo bo društvo v kratkem postavilo na oder, naslovno vlogo. »Gre za žensko našega časa: ne izbira besed, niji marža lastno družino, ima ljubimce, z bratom dvojčkom jo veže nerazumljiva močna vez, je v stalnem konfliktu s svojo okolico. Sicer pa je tako samosvoja, da je prav zato privlačna za vse ljudi okrog sebe. Priznava le večni tok stvari, naravne odnose in razmerja; odnosov med ljudmi ne spoštuje. Lik ves čas nosim s seboj, razmišljam o njem. Podobno, kot potrpežljivo čakam na novo pesem ali zgodbo. Zame je važno, da osebo, ki jo igram, v polnosti začutim, ker se bo iztega rodila podoba na odru.« Simona učiteljica, pisateljica, igralka - le kaj vse se še skriva za podobo tega na videz tako krhkega dekleta, ki pa v resnici natančno ve, kaj hoče, in jo pri vsem vodi njeno veliko veselje do ustvarjalnega življenja. Pustimo se presenetiti. Bariča Kraljevski Ljudska modrost APRIL-MALI TRAVEN Slana v aprilu je bolj nevarna kot poleti toča in suša soparna. Če sončen je april in suh, bo maj za lepo vreme gluh. DESUS je dejaven Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Občinska organizacija Trebnje je na čelu z magistrom Francem Žnidaršičem dejavna politična stranka, ki zastopa predvsem svoje člane, sicer pa vse upokojence, invalide, izgnance... Magister Žnidaršič je na srečanjih v Šentrupertu, Mokronogu, Trebnjem, številnim prisotnim pojasnjeval predlog zakona ©zdravstveni reformi. Srečanje članov KO DESUS in članov Društva upokojencev Mirna bo organizirano v teh dneh. O točnem datumu bomo vse pravočasno obvestili. Na vasje, da na srečanje pridete! KO DESUS MIRNA Z zborovanja upokojencev občine Trebnje in članov DESUS-a v prostorih Osnovne šole Šentrupert (foto: D. Z.) Mirnski gasilci v letu 2003 V soboto, 21,2.2004, smo se mirnski gasilci zbrali na svojem rednem letnem občnem zboru. Pregledali smo delo v letu 2003 ter si zastavili plan dela za leto 2004. Požarna varnost je bila preteklo leto na dokaj visokem nivoju, saj smo imeli samo tri manjše intervencije. Večja intervencija pa je bila potrebna ob neurju s točo, kije sredi poletja zopet prizadela naše področje. Potrebno je bilo črpati vodo iz nekaterih objektov, največ dela pa je bilo pri čiščenju odtočnih meteornih jaškov, ki so bili zamašeni s točo, listjem, travo in vejami. Z mladinsko, člansko in veteransko ekipo smo se udeležili občinskega gasilskega tekmovanja. Veteranska ekipa je zasedla drugo mesto in se tako, kot že vrsto let, uvrstila na regijsko tekmovanje, kjer je kljub veliki smoli zasedla peto mesto. V mesecu oktobru, ki ga gasilci imenujemo tudi mesec požarne varnosti, smo v okviru sektorja izvedli gasilsko taktično vajo »Stan 2003«. Ker so vsi udeleženci zavzeto in strokovno pristopili k izvedbi vaje, je vaja dobro uspela. Ogledal si jo je tudi poveljnik Gasilske zveze Trebnje in nas pohva- lil. Zahvaliti pa seje potrebno tudi vsem vaščanom, ki so pomagali pri vaji. Potekalo je tudi več drugih neoperativnih akcij. Ob krajevnem prazniku smo sodelovali pri predstavitvi gasilske opreme, izvedbi kolesarske dirke, varovanju procesij in ostalih prireditev, pranju okolice PC Mercator, organizirali strokovne ekskurzije mladincev in veteranov na sejem gasilske opreme v Celje in članov v Gornjo Radgono ter izlet na Kum. Večkrat smo zastalimi društvi v sektorju sodelovali pri pranju bazena. Dva člana sta se udeležila mednarodnega simpozija, ki je potekal v Ljubljani. Ob dnevu mrtvih je delegacija PGD Mirna položila šopke in prižgala svečke na grobovih pokojnih gasilcev. V oktobru nas je obiskala skupina otrok iz vrtca. Ogledali so si gasilsko opremo in dom. Dvanajst mladincev je odšlo na taborjenje v Savudrijo, kjer so pridobivali znanje iz gasilske preventive. Največja akcija v letu 2003 pa je vsekakor prevoz pitne vode. Zaradi sušnega obdobja v preteklem letuje bilo opravljenih stoštiride-set prevozov pitne vodo stalno živečim prebivalcem v naši krajevni skupnosti. Spaminska niša, ki so jo mirnski gasilci uredili v sejni sobi doma gasilcev v spomin na pokojnega poveljnika Berta Škufco (foto: D. Z.) Stekla je tudi že dlje časa načrtovana izgradnja novih stopnic in obnova male sejne sobe, ki je bila v zelo slabem stanju. K izvedbi te akcije so s svojim delom pripomogli: zidarski servis Zorc, Gačnik Karel, Jarc Slavko st., Jarc Slavko ml., Klemenčič Cveto, Gregorič Brane, Turk Jože, Marn Janez, Kozole Bruno, Perme Janez, Bizjak Rudi in Starič Anton. Čistilno akcijo pa so opravile Gačnik Martina in Smrke Duška. Vsem se zahvaljujemo za opravljeno delo. Zahvaljujemo pa se tudi tistim, ki so sami ponudili svojo pomoč. Zastavili smo si tudi nekaj nalog za prihajajoče obdobje. Največja dolgoročna naloga je nabava sodobnejšega gasilskega vozila, saj sedanje s svojimi triindvajsetimi leti starosti ne zadošča potrebam današnjega časa. Zato bo v letošnjem letu stekla akcija zbiranja finančnih sredstev in nam bo v ta namen dobrodošla vsaka pomoč, kajti samo ustrezno opremljeni in usposobljeni gasilci lahko uspešno priskočimo na pomočtistemu, ki jo potrebuje. Bliža pa se tudi pomladanski čas, ko se zopet poveča požarna ogroženost v naravnem okolju. In ravno vtem času je v naravi največ požarov, ko pri požigu suhe trave in podrasti ogenj rad uide nadzoru. To pa lahko privedetudidotako katastrofalnih požarov, kot je bil v preteklem letu na Krasu in je bila potrebna pomoč gasilcev iz cele Slovenije. Zato je pri kurjenju v naravi potrebna zelo velika previdnost in ravnanje po navodilih, kijih ustrezne službe vsakodnevno objavljajo v sredstvih obveščanja. Če pa že pride do nenadzorovanega širjenja požara, je potrebno takoj obvestiti regijski center za obveščanja na številko 112, da se lahko pravočasno organizira gašenje in tako prepreči katastrofo. Želja vseh gasilcev je, da bi bilo čim manj rdečega petelina, v kolikor pa že je, nas lahko vedno, dan in noč pokličete - NA POMOČ! PGD MIRNA, Anton Starič Po Tončkovi poti Vrsto let je Tonček Kolenc mlajši IzZabrdja organiziral pohode v naše planine. Hribola-zenju seje posvetil z vsem srcem. Pridobil je kar precejšnje število vaščanov in prijateljev - sodelavcev za tovrstno rekreacijo in jih varno vodil po naših najlepših gorskih poteh. Vaščane je pridobil tudi za novo zamisel: Novoletni pohod vsakega 2. januarja po obronkih domačih gričev in goric in to v vsakem vremenu! Žal je skupino vodil le dvakrat. Umrl je mnogo prezgodaj leta 1993. Začrtano pot od tedaj naprej Tončkovi znanci in prijatelji prehodijo v njegov spo- Skupina prvih zabrških pohodnikov leta 1992 na poti po Blatnem Klancu v globokem snegu. Pod križem na Kraljevcu vsakokrat, ko imajo v svojih vrstah novinca, izvedejo tudi »krst«. »Zelenec« prejme po zadnji plati nekaj toplih s trpežno šibo. Tokrat sta jih bila deležna kar dva vaščana: Marjan Štolfa in sin. (foto: D. Z.) min. Letos so pot obšli že trinajstič zapovrstjo. Poleg tega, da se spomnijo na preminulega tovariša, vsakokrat, ko imajo v svojih vrstah novega člana, med potjo opravijo krst, poskrbijo za izdatno malico, na koncu poti pa si opomorejo z bogatim kosilom. Pohodniki se med potjo odlično zabavajo, kar je tudi dobra rekreacijska metoda, prav gotovo pa je preverjen način za utrjevanje dobrososedskih odnosov in prijateljstev. David Cugelj med šestimi perspektivnimi oblikovalci David Cugelj, Mirnčan, absol-ventakademije za likovno umetnost- industrijsko oblikovanje, je bil v uredništvu revije Hiša med 118 oblikovalci izbran in povabljen k sodelovanju pri projektu 6 (P)erspektivnih, David Cugelj seje v ožji izbor uvrstil s počivalnikom multi-funky, ki je mobilno prilagodljiv in cenovno dostopen za opremo prvega stanovanja. Počivalnik multifunky se preprosto prelevi iz počivalnika (in mizice) v posteljo. Na 14. Ljubljanskem pohištvenem sejmu je v okviru FORME (forum oblikovanja) prejel nagra- do, ker je bil izdelek uvrščen med štiri najboljše. David Cugelj se je odlikoval tudi na oblikovalski delavnici na temo smuči in snežnih desk, ki je potekala v sodelovanju z Elanom iz Begunj na Gorenjskem in Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer si je prislužil prvo nagrado. Poleg tega je za uspešno delo prejel tudi priznanje za posebne dosežke, ki mu ga jeza preteklo študijsko leto podelila Akademija za likovno umetnost iz Ljubljane. Janez Platiše Multifunky: postelja-počivalnik. Nagrajeni izdelek Izleti v Sevniško občino Vinko Šeško: Vodnik: Izleti v sevniško občino, Sevnica: Planinsko društvo Lisca Sevnica, 2002,96 strani. Veliko Mirnčanov hodi na Lisco in druge okoliške hribe okoli Sevnice Za hojo in spoznavanje narave, krajev in hribov nam bo zato zelo prav prišel pričujoči vodnik, ki je precej drugačen od vodnikov, kijih poznamo. Vodnik, je namenjen vsem planincem in pohodnikom, ki si ne vzamejo časa preučevati vodnike in karte želijo pa hoditi po novih, manj znanih poteh in seveda tistim, ki nimajo dosti informacij, kako aktivno preživeti prosti čas, ter tistim, ki si s hojo nabirajo moči za lažje in bolj zdravo življenje. Zanimiva knjiga - vodnik, v katero se lahko vlaga nove liste (foto: D. Z.) ..