SLefio V-, šL©v, 87. V CelSu, sobola due 4. avgusla 1923« Poštnina pločano o gofonini. J^I^^^L H^h Utt uiA ^^^ "m^K fE^^^BL ^^h ^^^b ^^M ^^B ^l^^^^fl^v J^RF ^^h sBBn^^Hffl bH :H^P ^^^ ^^V ^^M w^m Hh flH ^^b ^^h ^^^^^^^^l Btt fl^L 'ffil^H^ pP l7>"^ W j^^^^A Hi .flv MB Hi B^^^^ft flkffiHk Stane letno .o Din, meseüno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasi .7:: mni viSine stolpca 50 p. Reklame med tekstorn 70 p. Sztiajia vsaK ioreK, četrteK in solboto. Ureclnlštvo: Strossmayerjeva ul. si:. 1,1. pritučje. Teles. 65. Upravništvo: Strossmayerjeva u. St. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poStnega čekovnega urada št. 10.066. XII. ŽOVNEK — SANNECK. Krasno lego je imel prvotni žovneški grad v Savinjs'ki doling jugozapadno od trga ßraslovce, ki pa je danes v raz- valinahi Zovniški go'spodje sc pojavijo Prvič že okoU Iota 1120. Najstarejši lastnik po imenu Gebhard, je imcl žc «bširna posestva, ki so se pa znatno povcčala leta 1262., ko sklenejo žovniški ^utie Qothard, Konrad, Leopold in J lrik mod sabo' dedno pogodbo- Pose- »üJi uKled je užival Konrad 2ovneški, .v je dobi-i patroriat nad brastovško žup- 1I.JJIQ. > TiKli trg ßraslovce se že hne- nuje 1140. leta v neki ustanovni ÜstiiU gomjegrajskih Benediktrncev Braslov- ška naselbina bo pa najbrž Se starejša; kajti že 892. leta je bi| neki Braslav, me.ini grof slövenskih dežel (whidische Mark); potem je verjetno, da je bival Brasilav tudi na žovneški grajščini in Je d'obu kraj Braslovče po mejnemu grofii Svoje ime. Ko so izrnrli vovbrški grotfje, je po- stal Priderik Zovneški n.jih dedič, ki Je dobil ninogo posestev v Šavinjski in Ša- leški dolini. Pozneje pa je kupil, tudi celjskKj posestvo za 250 mark v zlalu. Leta 1341. je povzdi^ni] cesatr Ludo- vik v Monakovem Friderika 2ovne§ke- j;a v Ki'ofovski stan s pridevkom grot celjski. Umrl je 1360. leta in bil pokopav. v cerkvi celjskih Minoritov. Frideriku je sledil groi Herman '. ki je živel do leta 1385. A njegov sin Herman II-, ki jc nmrl, 1434. leta pa Je uživai še vecjo cast in slav-o- !er postal celo kranjski dežefni glavar ter se je udeležil s svojo slovensko armado kri- žarske vojske zope^ Turke. V zahvalo je sprejel o>d cesarja Siffismunda tudi grad Vrbovec nad Mozirjem, o katercm goyorimo prihodnjič. V posebrw cast si Je Ste-1, da se mu je porocUa hecrka Bar- bara s cesarjern Sigismnndom samim. Sin Hermiania II., Friderik H., ki je bil porocen, kakor že znano, z nesrečno Veromko Deseniško, je pri§el na vl,ado celjske grofijc kta 1434. Doletela ga Je najvišja cast s tern, da je povzdignjen 1436. leta vladarjcrn eeljske knežcvine. Friderik II. je umrl 1454. leta na Žovne- ku in so ga pokopali pri Minoritih v Ce- ll". Njegoiv sin Ulnk II., Pokncženi gror celjski, poročen s_Katarino, hecrko. srb- skega kralja Jurija Brankoviča, je imel trojc otrok: Hermana, Jurija in Rlizabe- to, ki so pa poimrli že v mladih Ietih. Ulrik II. je bil umorjen leta 1456. v Beogradu ter prcpeljan tudi v Ccljc. Ker Ulrik in. Katarina nista imela potomcev prehaja vsa celjska grofija s številnimi žav-nim nameščencem in zelezniCarjem je zlo^in nad državno upravo in' zloCm nad državo. Slovensko nameščenstvo zahteva, da se ohrani in zaščMi čistost in nepoclkunljivost javne uprave, ki .ie v nevarnosti. da utrpi škodo, ki bi bila te/.ka škoda za državo. Drug protest ve- lia sistemu korupcije in nasiTja, ki se hoče nvesti nad upogn-jene hrbtcnlce onili revežPv,, ki danes stavkajo s kr- vavcčim sreem in bolestio v duži. Današnja st^vka je glavna -obtozba kortipciie i:i vseh on.ih, ki korupdjo uvajajo. Na^i dr/ava ima del a in po- šte:1.1-'« l. i-'ti'i dovc.j za \se, ki hocejo delat/, in :iik'jo v državi nima in ne sme »m-.'ti pravicj in zicoirske moci, d-i javniin deliavcem v javni upravi odreka pogoje za pošteno in čtovekavrerJno življenjc, ki omogoča delo in ščiti red, rnir in napredek, ki> ga potrcbuje vsaka država za svoj obstoj. ESektrifikacija Slovenije. Pad tern nasiovorn P'se g. 'nž. V. Turnšek: V kratki dobi let preobrazila ie e- lektrika vse naše življenie v gospo- darskem, kakor tudi v kulturnem oziru. Klektrična razsvetljava je vsled pri- ¦pravnosti in varnosti prati poz'iru, ka- kor ttuli i/ higijeiiičnih ozirov postaTa last vseh slojcv, tudi nnjrevnejših, kar znaei važen kulttirni nt'.oredek. Elektrika, porabljena v velikomest- ncni prometu-, ne pospešuje samo meel- sebojnega obecvanja, ampak izboljštije obenem higijcnične stanovanjske raz- inere. Za obrtnike je postala elicktrika danes že življensko vprašanje- Le s pomočjo clcktromotorja bo zamoge!' o- brtnik v bodoče zdržati rastoöa konkir renco indnstrijalca. V kmetijjstu lajša elektrika splošno pornanjkanje delav- nih sit. ElcktromotoT nadomešča že da- nes precejšeTi del čbveških in živalskih moči. Industrija ima zahvaUti eliektr^ki v pretežni večini Svoj ogrornni napre- dek in razvoj v zadnjih 10 letih. Vse zgoraj navedene uspehe je do- scgla elektrika potorn javnih elektra- ren, t. j. tistih poidjeti j, ki, bodisi v pri- vatni lasti a'li pa v posesti javnili kor- poracij, dobavljajo električno silo jav- gradovi, med njimi tudi 2ovnek v last cesarja Friderika III., ki k vpostav1! na vseh gradovih svoje zaupnike. plemiče. kot oskrbnike ali najemnike. In v tej lastnosti se imenuje na Zovneku prvi: Jurij pi. Tcuffenbach Tcta 1466. Do leta 1479. je bival na graeiu Cosmas pi. Qraben; v istem Ietu tudi Jakob Schrott. Leta 1494. dobi grajščino vHcz Ladislavs Prager; leta 1498. Ruprecht hi Koloman pi. Windisch- gratz; od tega pa ljubljanski škof Krl- štof Ravbar. Leta i511. prehaja v last Ivana Rohačarja, leta 1512. v rokc A- hacija SchroUa, ki je 2ovnek znatno u- irdil, z velikimi denarnirni sredstvi le- ta 1533. V letih 1582 — 1585 stanuje na gradu Jurij Triebenecker. V Ictih 1599. - 1601 pa Adam Schrott, ki je bil Prvi pravi posestnik žovneške grajščine. K Schrottu je bil pozvan tudi tuteranski predikant Johan Dobranski, Le^a 1629. prehaja grad v rokc Jo- hana Wagen pi. Wagensberg-a, leta 1681. pa v last Sigismimda Rudolfa gro- fa Wagetifberga, ki pa je grad prodai Leopoldi! baronu Curti. Žovnek je ostai odslej do 1S14. leta v rokah rodbinc Curti. Zadnji Curti pa je prodai graj- ščino Nikolaju del Negro; oil tega pa ku- pi Zovnek Josip Cokl pi, Ruhethai leta 1816. Cokl, je sezidali novi grad Zovnek, ter ga imeroval tudi Ruhethal, kamor nosti. Eloktrame nam predstavljajq go- spodarsko k on cent radio v izrabljanju energije in jih je, kakor vsako sredstvo. ki pospešuije štedenje gospodarskin vredno-t, smatrati za kul'turen napredek. Namen naslednjih vrstic je, v krat- kem orisati stanje javnih elektraren v Sloveniji. Vcčinoma izrabljajo. ekktranie v Sloveniji vodno silo; le maniše hi sta- rejše elektrarne imajo tam, kjer bi bilo izgra'denje vodnih sil zvczano z nepr!- merno visokimi inve.s'ticijskimi stroškl, \postavljene kabriene gonüne motorje. Vendar je tudi tukaj opažati sploSno težnjo. spremeniti kalorične naprave v hidroelektric-nc cenirale. I. Hidroelektrične centrale. 1. Kot gospotlarsko najvažnejšo e- lektrarno omeniti nam je pred vsem e- lektrarno na Fali nad Mariborom, ki iz- rablja vodno silo Drave. Elektricna cen- (rala obsega 5 generatorjev po 4000 KW. Predvidena1 pa sta še dva nadalj- na generatorja, tako da bi znašala ce- lokupna delozmožnost Fale 30.000 KW. Kot konzumni okoliš Fale predvi- deno je eclb ozemlje severne Slovenije. — Iz eentrale sta1 napeljana za enkrat dva daljno'vod'a z 10.000 volti in siccr prvi v kcmicriiO' tovarno Ruse, ki izral>- lia polovico d;anašnje dctozmožnosti Fale, drug! pa v Maribor ter v južno od njega ležečo okolico. Vrhutega'se se- daj montira daljnovod 80.000 voltov do Laškega, kjer se zgrndi velika trans- formacijska postaja, od katere se na- pelje omrežje 35.000 voltov Proti Ce- lju, na drugi strani pa Proti Zidanemu mostu, Hrastniku in Trbovljam ter se ho sčasoma sigiiTno razširilo tudi proti Rajhenburgu in Brežicam. Za pozneje jc projjktirana tudi v Mariboru -trans- formacijska postaja 80.000 voltov. od katere bi se razpredlo omrcžje 35.000 voltov proti iPtuji!, Ormožu in Srcdl- šču ter v Slovenske gorice. Na omrežje Fale se priključi tudi premogovnik v Trbovljah. Fala pridobi s tem zaenkrat konsumenta, ki bode odjemal tok le v tistih -ktnih časih, ko bode imela Fala dovolj vodne silc Tia razpolago. Premogovnik ima namreč zase v rezervi veliko kaloricno cen- tralo (okrog 8000 KW). Zeleti bi le bilo, da bi se fa central'a y_ tdiko povečaTa, da bi lahko služila za zapravlfemjc, ka'kor danes - knvda sta hi po vseh javmih državnih iiradili i P»da tje, kjer se ima sredstev za vse, so naJepIjeni plakad, ki v dostojnih^a I samio ne kritlia za te, ki marajo terjati odlocgih sta-vkih nroslašajo za zefcz- I kruha. dko naj '/ivijo in delajo. Ni tu ničarje im državnc nameščence obvez- j na mestu več. da bi naivajaii one groznc no obustävo dela kot glasen protest in ; Stevikke* 'ki .kriöe dioka'zujejo, da se s memento onim, ki so tako da-Ieč prill- | takimr prcjemki ne -da žive^i na, Posten i-ali funkciojiarje javnega reda m dieia. \ ^a^ kakor ga< predpisuje posamezni- ln ni ga človeka v naši javnosti, ki bi j ku vest, čistost značaia i"n slnžbena pri- iie umeval tega koraka obupa ta z gnjc- i sega. Tudi ne bomo danes sUkaü bede vom in pratestom ne obsojal onih. kl so | in pemranjkanja. ki gospodati v rodbl- dglavoljne, pqzrtvovalnc in patriottene | nah «nih, ki so danes nstaviü delo, ker ijudi, priürali'tako daleč, da segajo po I so* zruMi rajge. kot da za denar pro- sredstvu sam'öohrambe, ker nc morejo ; «-laijo svoje po«tenje in svoje položaje. več s poštenostjo in delom preživljati \ Za iimestno Pa s-matranio. da. na torn sübe in svojih rod-bin. \ nicstu ponoviio in s povdarkom. podčr- Nikdar nismo bili prijatelji in za- j taimo,. da je siužbona čistost slovenske- -ovorniki stavk, ker se polno zaveda- ! J?a iiradnika znana, saj se je niemu za- m da pomeni vsaka stavka težko go- hvali-ti, da smo te kaosa prevratnih spodarsko oskcdovaoije onih -vrednot »n rammer tako brzo našli oni red. ki je dobrhi. ki jih je že itak vojna v toSHki obvaroval naso zemljo krvave revoilu- meri uniOevah in bi bila danes najvec- c^- Ni zash:-a sa'mo Pušk in ba'J'01ie- ja in najvišia naloga vsaikesa pravega -tr- ])(>racij. občin in elcktričnih zadrtig. III. Električne zadruge. Zlasti po vojni se je ustanovila ce- la vrsta elektri'cnih zadrug za zgiradbo elek'tricnih central ali pa samo ©lek- tričnih omrežij, ki so se priklopila na že obstoječe elektrarne. Izmtcd zadružnih elektraren onienitl nam je: Elekrrieno zadrugo v Trbov- ljah, Hrastniku, Zagorju. Mozirju. Ljub- nem, Orniožu, Apačah,- Limbušu, Spod- nji Šiški. Dobrovi pri Ljubljani in Pod- blici nad Podnartom. Zadnja zadruga, ki je ustanovila lastno elektrarno na 800 m visoki gor- ski vasi Podblioo in Jamnik na vzhoa- nem pobocju Jelovice, služi lahko za vzgled, kako se tudi v najpriprostejši gorski vasi s skromnimi sredstvi, ako je le cut zadružnistva dovolj razvit, lahko ustarjajo važna in občekorisrna gospo- darska podijetja. Važna naioga čaka električne za- druge pri elcktrifikacijji, ki jo izvrsuje falska elektrarna. Ta namerava izpe- Ijati na svoj iračim le omrežje viso'ke na- petosti. V posameznih vaseh in občl- uah se bödo morale zato ustanoviti po- sebue električne zadruge, ki bodo finan- sirale razvodno omrežje nizke napcto- sti. Zadruge bode Fala tipoštevala kot velckonsumente. Na ta naein bo mo- gočc tudi: posameznikom uživati iigod- nosti tarifa za velekonsumente. Ako pregledanio še enkrat današnje staiije elektraren v Sloveniji, se nam" kaže sledeča slika: Severna Slovenija z mariborsko, celjsko in trboveljsko o- kolico, nadalje Gorenjska so v polni elektrifikaciji, polagoma jim sledi Do- ¦lenjska. razmcroma počasi pa se vrši elektrifikacija v Slovii-nskih Goricah. na Notranjskem ter v Prekmurju. Polificne vesti. Novi mini&tri. Kralj je podpisa-1 ]ia Blodm ukaz o> noviemi imenovanju mhii- strov. Zanimivo je, da so se nekateri novi iministri branili sp.rejeti svoj re- sort. Novoimeno'vani ministri so: dr. Ninko Perič za pravosodje; dr. Drago- tin Kojie za trgiovimo in industrijo, dr. Milan Simonovic za agrarno reform« in dr. Voj'isJav Janjič za vere. Prometni minister dr. Jankovič je napravil te dni s posebnim vlakcm izlet v Rogaško Slatino. Pa pravimo, da ni denarja in da se mora štediti z državnim denarjem. Rad!č rogovili naprej. V »Slo- bodnem Domu« 1. tm. napada Radič zopet državo, zakone In državno ure- ditev. Ker so v poslovodstvu stranke ve!ilo nepristranskih z reparacijsko komisijo sodelujočih strokovnjakih. Angleška vlada svetujc Nemčiji. naj preklice vse ukrepe glede pasivne resi- stence. Preki sod na Madžarskem. Ker Je nastopila fašistovska pariamentarna skupina proti vliadi, je razglasib vlada 2. tm. zvečer preki sod nad celo Matl- žarsko. V pokrepitev parlamentarne akciju fašistov so stopili strojevodje In kurjači na vseh madžarskih progah v stavko. Fašisti so prisilili. s svojim gl- banjem.. da Jc prišlo do sporazuma med groiom Bethlenoni in miuščansko opozl- cijo ter socijalnimi demo'kraiti. Ministr- ski predsednik ie na konferenci vseli strank izjavü1, da je pripravljen upošte- vati zahtevc opozicije, kot protiuslugo V®. je opo/Jcija obljubiila gladko rešitev p red logo v vlade. Celiske novice. IZ SEJE CEL.ISKEGA OBČINSKEGA SVETA dne 1. avgusta 1923. Župan dr. Hrašovec je sklical še pred običajnimi počitnicami izredno občinsko sejo, kl naj bi rešila vitalno vprašanje celjskega mesta, ka«o dobiti in zasigurati občinstvu potrebno mno- žino električnega toka za razsvetljavo in razna podjetja. Pred edino to točko dnevnega reda je odgovorii na interpelacijo iz zadnje občinske seje radi mestnih kopališč. Konštatiralo se je po mestnem kon- trolnem organu, da vlada v obeh ko- pališčih, v moškem in ženskem, naj- lepši red. Nato poda poročevalec elektrifika- cijskega odseka obč. odbornik dr. Kalan pregledno in šzčrpno poročilo o raznih projektih elektrifikacije, ki ga prine- semo radi zanimivih podatkov v pri- hodnji številki v celoti. V poštev pri- dejo projekti Zangger, Fala in tvrdka Westen, v bližnji bodočnosti tudi državna centrala v Velenju. Iz tehtnih vzr.okov se je po terneljitih posvetovanjih od- ločil elektrifikacijski odsek za projekt Westen, ki tudi že sedaj dobavlja msstu električni tok. Inicijativa je prisla iz odseka samega, da povabi tvrdko We- sten, naj razširi svojo eiektrično cen- tralo ter zasigura mestu in okoiici 400 kilovatov, t. j. za 100% večjo ko- ličino dosedanje električne energije. Tvrdka Westen je pristala na vse pogoje elektr. odseka in s tern je me- stu zagotovljen za dobo treh let z najnižjimi stroški zadosten kvantum električne sile. Cena je z ozirom na investicije pri ostalih projektih naju- godnejša, razmah, O'^ir. prklopitev na kako drugo centralo z ozirom na krat- ko pogodbeno dobo mogot, omrežje, vod in žarnice pa ostaneio kljub večji napetosti iste kakor do sedaj. Občinski svet je odobril osnutek dogovora brez vsake izpremembe so- glasno. Javnost bo gotovo z odobra- vanjem pozdravila ta sklep, ker je s tern najpozneje do 1. dec. tl. zasigu- rana mestu in okolici zaclostna množi- na električnega toka. Pn slucajnostih je referiral podžupan Žabkar Se o ne- katerlh važnih gospodarskih zadevah. Nastavi se kot nov hižnik v stari gimnaziji obč. uslužbenec Jelen. Pro- stovoljnemu gasilnemu družtvu v Ga- berjih se da brezplačno zaprošeni me- cesnov les za novo lestvo. Nakupi se radi nujnih voženj še en par črnih konj. Odkloni se prošnja cirkusa Ren- lov za znižanje veseličnega davka. V najkrajšem času se bodo postavile tri nove vile v bližini dr. Kalanove hiše. Radi tega je treba odpreti nove do- vozne ceste. Za poljske pridelke, ki se morajo odstraniti, dobe stranke primerno cdškodnino. Ob pol li.uri zaključi župan ob- činsko sejo. Celjski šahovski klub vabi k simultanski igri. Mednarodni šahovski mojster g." Boris Kostič bo igral šah v soboto 4. tm. v maSi dvorani hotela Uniona istočasno oroti poljubnemu številu igralcev. G. B Kostič je poleg velikega šahovskega mojstra g. inž. dr. M. Vidmarja naš naijačji zastopnik na mednarodni šahovski areni, in si je pridobil na svojih turnejah v Se- verni Ameriki in na AngleSkem sve- tovni sloves. Vstop k prireditvi je do- voljen samo povabljenirn gostom, igralcem in klubovim članom. Vstop je brezplačen. Za zaščito dece in mladine jo nabral učenec tukajSnje mestne deške osnovne sole Ruda Stermecki znesek 32 Din 50 p ob priliki domače otroške veselice. Hvala lepa ! Odbor zaščite. Upravno sodlšče v Celju. Pred- sednik upravnega sodiSČa v Celju g. dr. Vertačnik je dne 1. avgusta na- stopil svoje službeno mesto. Legitimadje za 50%ti* popust na vseh progah državne in južne že- Ieznice in prost vstop v vse oddelke velike »industrijsko-obrtne vzorčne iz- Jožbe« v Mariboru se dobivajo pri tukajSni podružnici Ljubljanske kre- ditne banke. — Cena Din 20'—. Subskrtbcija novih delnic obrtne banke traja do 15. avgusta. Prijave sprejema tukajšna podružnica kreditne banke, Iz sodne službe. »Službene Novi- Jie« javljajo. da je prcmestil minister pravde g. drt Franc Macairola od Ijub- Ijanskcga dežellnega sodišča v Celje. Popfeovanje članstva vojnüi inva- lidoV se približujje li koncu. Treba bo scsta'viti ]>ri Izvrsnem iodboru v Ljub- liani iiatančcn statis-tičen pregled. in izda'ti vsem čLanom nove člaaske knji- žice. ikafcoT pred'pisuje Središnji odbor v 13eograd.il, po skkpu kongresa v Bro- du z dne 11. januarja 1923. Nove član- ske knjižice bodo sluzile kot nadome- stijo za invalüdska spričevaia, kaitera bodov doglednem easu razvel'javljena. Te članske .kmjižice so že izdelane In se bodo 'lcmalu začele izdajati. Vsaka članska knjižica bo pa morala imeti ua sprednji platnici fotografjjo imejitelja in imejiteljice te knjižice. Z ozirom na to. se članstvo Celjske podružnicc opo- zarja, da si pravočasno preskrbi foto- grafije, in sicer v dolgostt 9 cm in siro- kosti 6 cm. Kdor ima že staro sl^ko, In je ista. še toliko čedna, da se da iden- tičnost imcjitelja(ce) članske knjižicc taikoj spoznati, nctj isto pošlje, alii pa vsak sam osebno pri'nese v pisarno po- dru-žndcc. Ozka ulica st. 8 Celje. ob n- radnih dmevih, t. j. pondeljkih, sredali in -siobotah, od 8. do 12. in od< 2. do 4. lire. Opozarjamo pa ölanstvo, da slike ne smejo biti manjšc od zgoraj omenje- nega razmerja, pa5 pa &o ilahko veeje. ki se bodo dale 'öbrezati in bodo dot»re. Pripominja se, da se je tukaisiija po- družnica dogovorila z nekaterim'i celj- skimi fotografi, 'ki bodo izvrseva'ti foto- grafije proti primernemu popustu. Pri katerem fotografu se bodo öobile slike po znizan'i ceni. se poizve v pisar.nl podružnice. Veleajski vlak jo je danes pomoto- ma, .ko traja 24-irrna stavka železtiičar- jev, poštarjev in vseh drža.vnih namcS- čendcv primahal ob %9. uri pro^ti Ceijn s 76 pasažirji. Vstop ma postajjo mu -se zdbrd)\>'cn do ])olnoči. OdpoOiio st lahko na progi nasproii mestneniu mlinu. V komis;jski trgovJni Andrej Milevski v PreŠernovi ulici nasproti Putana je zbog prehoda sezone velika razprodaja muselina in drugih tkanin po jsko znižanih cenah. Nekaj o mleku. Nobeno živilo ni za eloveka. zlasti za otroke, tako važ- no in potrebno kakor mteko in Vendar ne kvarijo zlepa riobcncga zivüa tako kot rayno mleko. Ml/jko je ponarejeno na razJiene načine in iz raznih vzrokov. Najbolj eno.st.avno kvarjenje mleka je .s prilivanjem vode, ali pa da se posnamc. Vzroki, iz katerih se kvari mleko so, ker je vsled vojne padla splosna morala. Eden skuša drugega ogoljufati, kjer le more. Pri mleku se najlažje goljuja, ker se malo riskira. Kvarljivec mleka priiij(c gotovo ko'Ucino vode in stvar je oprav- Ijena. Mleko kvarijo, frer se je po vojski dobrina rnleka poslabšala. Kmetje se ne peeajo \eč tako intenzivno z gojenjem plemenskih pasem, krave se zanemar- jajo in ne dajejo toliiko mleka, kakor bi morale. Tudi cene krme niso kaj raz- veseljivc, tako da navedejo marsikoga do ponarejanja mleka. iProizvajatelj in kupec se čutita oškodovana. Da se di- fcrenca zravna, sežejo po korcu in zali- jejo mleko z vodo. Da se pride talkemn kvarjenju okom so začcle pri.stojne ob- lasti prcizk'usati mleko. Tudi tu v Celju se je našlo več slučajev, ;ko je prinesla /enska v steklenici mleko. iki je vsebo- valo skoraj polovico vode. Priporoča se brivnica KoštomaJ, električna masaža in lasna dela. 2 Prosveta. Jesenske književne novosti Ti- skovno zadruge. Za jesenski termin iztla Tiskovna Zadruga 7 knjig in sl- cer: Vebcr, Znanost in vera, (Pota in celji) ; Cermelj, Materija in encrgija (Po/ta • in cilji); Hrban-Vajanski, Lete- če sence. Prevod iz slovašČine. (Pre- vodna knjižnica-). — Zbrani spisi PoJ- limbarskega. Zv. I. (Slovenski pisate- lji.) Nova can, Samosilriik. Zbirka no- vel. Linhart, Žiipanova Micka in VeseU dan aü Maticek se žcni. (»Oder«). Veli- ki Sienkiewiczev ilustrovan roman ^ Stev. 87. »NOVA DOB A« Stran 3. o^njem in niečem, ki jc izhajal v snopl- čih je dotisikan in bo v jeseni prišel \ knjigarne kot enortna knjijca. Za božič- no književno serijo, ki 1>o pr.av bogata, so tutli že vse knjige v tisku. Veber France. Znanost in vera. Vedeslovna študija. »Pota 'in cilii«. zv. 15—16. Založila Tiskovna zadruga v Uii'bijani 1923. Str. 254. Mehko veza- ¦na knjiga velja 65 Dhi po pošti 1.50 Din vcč. Za kongres juffoslovanskega uominoženih ¦brzojavnih poročil iz Nii- rnberj^a aU Žateca se je sklenilo, da naj pj^ne Pri sodaj vpcijanem načinu. O. v(Sioak ~ Sv* JuriJ -*e naProS^: P°slo- q1, „„'i»^ Sc Pri izvanricdnem dviganju t^ T C,en tisti Povcrjeniki, katerl hoccjo tozaclevne stroškc kriti.' obvc- vodja obljnbil to storiti sc ;e Z tak •šna poroCila takoi zgrasiio pet poverl jenikov. Dobava brzojavnih por0či| ic zvezaiui z ogromnimi stroški, „a k.dr L Poslovodja opozoril ^avzoče. o kritju ¦teh stroškov pa n^ bUo govora. Besedilo izp/)Pohiitve društvenih Pravil je prečital poslavodja tervbiio e- noglasno sprcjcto. Navzlic občnega, pomanjkanja goto- vega denarja in navzüc dozdevnim vi- sokim cenam za letošnji pridelek (ca. ^3—35 milijonov Din) se je po daljšl debati, katere so se udeLežHi gg. Schaiir, Plavšak, Vabič in Pikl, na predlog po- slcdtio imenoivanega, gosj). skl'enilo, naj Hmeljarsko društvo potom Pokmjinpke nprave, odd. za kmetUstvo v Ljubljani Tiaproša finančno ministrstvo, da se po- tom Narodne banke podeli denarnim za- vodom, zlasti pa Savinjski posojihiici v Žalcu vsaj 5 milj. Din kredita za do- bo dvich incsecev. Poslovodja k potcm javil, da je dr- žavni poslatiec Ivan Pucelj poročal, da se bode uvozna carma na hmelj zvišaDa od 5 na 75 Din v zlatu — kar bo I.c v kor ist našemu hmcljarstyu. Nadalje je poslovodja poročal o ]e- gitimacijali za K- voznino na južni že- leznici hmeljskim obiravcem, o še ne- dovoljeni državni podpori, o lcpem ln skrbnem obiranju hmelija in naposlea šc o prcvidni prodaji hmelja. Predno je g. predsednik zaključil blizu tri ure trajajoče. vsics'kozi zanl- mivo zborovanje, je še gospod šef od- delka za kmetijstvo pri Pokrajinski u- pravi v Ljnbljani izrazil svoje zadovolj- stvo nad lepo udeležbo in uspešnem po- teku zborovanja ler obljubil svojo po- moč vsem prizadevanjem Hmeljarske- ga-'društva za Sl'ovenijo. Dnevna kroni&a. Protcstna stavka železničarjev In poštarjcv. Državni nameščenci so tako izborno plačani, da so se začeli zädnji čas že vslcd lakotc onesveščati in si jemati živJjenje. Vlada ima za vse ob- upne kiice gluha ušesa. Za želczničarjc in poštarje ni büa y skupščini niti pragmatika sprejeta. 2e pred meseci se je vršua 2 uxna stavka državnih iia- mcščcncev kot resen opomin vladi, da naj zboljša. gmotni položaj uradništva. Za danes pa se je sklenilo, da stav- kajo železničarji in poštarji 24 ur kot doikaz, da je mera gorja in bcde pollia. Stavka^ bo trajala od poJnoči do pol- noči. Stavkali bodo vsi južni in dr- žavni železniearji ter vsi1 poštni u- službenci. Občinstvo stoji na strani na- meščencev in se zgraža, da mora danes državni nameščenec od pomanjkan]a konec jemati. Izpit sloveiiskih dijakov avijatičar- jev v Novcm Sadu. V Novem Sadu so napravili izpit za rezervne po'dponie- nike sledeči slovenski dijaki avijatičar- ji: Ivan Senk, Stanc Trček, BogomM Vrhunec, Anton Reisner in Ivan Pirnat iz Ljubljane; Aivton Vergelj, Avgust Sta'lovsky. Rudolf Rudi in Ludvik Qru- den iz Šiškc; Tome Simonie, Viktor (iračner, Drago Simoncic. Vekoslav Fabič, Albin Draksler, Valter Horak, Anton Rojko. Toneek Fabijan, France Janežič in Rudi Horvat iz Maribora; Ciril Sadar iz Celja; Jožef Pavček \z Novega mesta, Staue Ruter iz Slovenj- gradca. Ivan Vrbic iz Ribnice, Jože Ur- šič iz Št. Jurja ob j. Ž., Davorin Tratnik iz Idrije, Alojzij Picelj iz Koeevja. Ton- ček Rojec iz Stične« Ludvik Mlakar Iz Udmata in FranjO' Martelanc iz Ko- čevja. iKonferenca glcxle projelita nove ca- riniske tarife. (jhsom informacij od ml- nistrstva Irgovine in industrije so ve- sti, ki so jih objavilii v zadnjem času nekaiteri dnevjiiiki o konferenci glede projekta nove carinske tarife netoene- Ministrstvo trgovinc in industrije ni konference, ki se jie baje (po poročiliH dnevniko'v) vrsüia v Beogradu, v dvo- rani razredne loterije, niti sklicalo in nilti se je giede tega vprašanja vršila žc kakšna konferenca. Razstava nilečnih izdelkoV v Mi- lanu. V Milanu se bo vršila v mesecu novembru t. \. prva narodna razstava mlcčnih izd'elkoy. Na razstavj bo pose- ben oddelek za inozemee. Centraina kongresna piSarna UJU bo ob priliki kongresa UJU v Ljublja- ni stalno poslova'la na južnem kolodvo- ru. Tam se bodo dobivale vse potrebnc informacije. Na to posebno opozarjamo stranke, ki so oddale prenoeišea in kl bi želelie kakih pojasnil. Do sobote sc dobe' pojasnila v pisarni poverj. U.IU v Učiteljski Uskarni. Radi nesrcčne Ijubeziü v smrt. Ta- keo Arishma, najbolj slaven novelist na Japonskem, ter Akiko Hatano, vodi- teljiea japonskcga ženskega gibanja, P1- sateljica ter žena uplivnega Japonca sta si koneala svoje življcnje. Našli so Ju obešena v novclistovi vili. Dvojni sa- tnomor je zelo običajen na Japonskem. kadar postanejo ljubezenski zaplctljaji tako zapleteni, da jih je težko razmototi. Tiholapstvo s srebrom. Kakor po- ročajo iz Sušakav je prijeda taini obmej- na straža nekega mladega moža, z I- nienom Flcisclrmann iz Virovitice. kl je hotel vtihotapiti na Reko 17 kg sre- bra in 1500 srebrnih kron. Fleischmann jc bil najbrže v zvezi s kako banko, ki je tihotapila srebrn denar v inozem- •stvo. Izpremcmba poštnega okoliša in uvedba selske dostave pri pošti Zgor- n.ia Polskava. Štev. 23.065/IIa-1923. S 16. avgustom fl. se izloeijo h okolliša pošte Zgornja Poiskava pod obeino Kalše spadajoei krajevni deü Stara vas, Qroblnik, Zg. Kal'sjak, Qromba- žan, Padenik,- Petelin in Pristovnik *n se obenem pridele pošti Slovenska Bi- strica, ki bo usmerjaia pošiljkc za pre- bivalee teh krajev na podrejeno po- možno pošto Sv. Mairfin na Pohorju. Ker dostavlja selski pismonoša iz Pra- gerskegu dnevno razen ob nedeljali tu- di v vas S/jle (občina Zg. Polskava), se izloči tudi ta kraj iz oko'lisa pošte Zg. Poiskava in se dodeü pošti Pragersko. Ornenjenega dnc pa začne dostavljati pisrnonoša iz Zg. Pol.skave tudi v sel- skem okraju. V I. okraj bodo spadaie 'vasi Bukovec, Oglenšaik in Kočno, v II. okraj pa Gabrnik in Pokoše. Za kra] Kal'se bo puščal -pošiljke v Gabrnikn. V I. okraju se bo dostavljalo vsak pon- deljek, sredo in petek, v dn-ugem pa vsak torek, eetrtck in soboto. Na svoječasno objavo ponovno o- pozarjamo vsa društva ter sokolstvu jiaklonjeno obeinstvo na javno telo- vadbo, ki jo priredi Sokolsko drugtvoi v Laškem v nedeljo dne 5. avgusta. Vsem posetnikom naše prireditve bomo nudüi vsaj isto kakor tansko feto, kar upamo, da je lrmogim osta- lo v jako lepem spominu. Obenem opo- zarjamo na ugodno prilikoy obiskati Radio-Termatno kopališee. Za udele- žence proti društveni legitimaciji ve- lja. poloviena vožnja na j^rogi Prager- sko - Litija. Odkritje spominske plošče Dav'o- rinu Trstciijaku na Humu pri Mariboru, ki je bilo napovedano na 9. avg. je mo- ralo zagrebško poverjeništvo UJU pre- ložiti zaradi tehniških ovir in na izrec- no žcljo občamov na drugo poilovico septembra. Odkritje se bo izvršilo na najslovesnejši naein. MonsJ^nor Bullč znani jugoslo vanski arheolog je odpotoval na daljši počitek v RogaSko Slatino. Poslano*>. V »Straži z dne 27. VII. 1923 št. 84. sc blati moja cast na najucsramncjši načiln. Izjavljam, da je pisec dotiene notice, v kateri se imenuje niene dela- mržnega pretepača, tata, zanetljivca prepirov, mojega rajnega oeeta pa nemeurja, nesramen obrekovalec in lažnjivec. Pozivam dotienika. da javi svoje 1- me ter da se ne skriva za imuniteto u- rednika Straže. to store le -podlcži in kukavice. Brežice, 1. VIII. 1923. Fric Mastnak. Za vsebino poslanega odgovarja uredništvo le v okviru zakona. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Simnic. Izdaja in tiska: Zvezna tiskarna v Celju. JETIKA! go Dr. Pečnik ordinira za pljučne I bolezni vsak torek in petek v ^ Št. Jurju ob iuž. žel., v Slatinl ^; pa za notranje bolezni. Cltojie nlegove 3 knllge o Jeitkl. Samostojna kuharipa aziroma gospodinja ki bi opravljala tudi druga hišna dela, se išče k družini 4 oseb v Celju. Pred- nost imajo inteligentne, starejše moči. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Stalno mesto« na upravo lista. 1 Dve šivilji kateri bi imeli veselje izučiti se v izdelovanju kravat in dve učenki 1 se pod ugodnimi po^oji sprejmejo pri j D. Cerlini, industrija kravat, Celje, ! Glavni trg 17. 2—1 Kontoristinja izvežbana tudi kot blagajn i čarka, vešča vseh kontornih del, z dalj- šo pisarniško in blagajničarsko prakso, zmožna strojepisja želi spremeniti mesto najraje v Celje, Cenj. ponudbe z navedbo place se naj blagovolijo poslati pod šifro »Vestna« na upravo 2—1 »Nove Dobe«. Defcle iz boljše hiše želi vstopiti kot vajeitka v manufakturno ali špecerijsko trgo- vino. Pojasnilo se dobi pri tvrdki F. Strupi v Celju. 3—1 Ženitna ponudba. Mož, vdovec brez otrok, se želi se- znaniti v svrho ženitve z mirno žen- sko do 40 let staro, ki ima nekaj premoženja in svoje pohištvo. Do- pisi se prosijo poslati na upravo tega lista pod »Vdovec«. 1 Uozovi in Konjslta oprema m& pe^odaj! En lahek enovprežni polkriti koleselj, v najboljSem stanu ter zraven ena kompletna enovprežna prsna oprava se ceno proda. Ivan Strelec, sed- lar in tapetar, Celje. Istotam se proda tudi več drugih vozov in honjskih o- prem vsake vrste. 2—1 Prlp«; ročam se za izdelowanje modernega pohistva iz vsakovrstnega tuzemskega, kakortudi inozemskega lesa. Brza in solidna po- strežba. lOletna garancija in veliko znižane cene. 8gsal#ie sobe wed- no V ZalOQB ! 18-13 Franjo Korun CWagnep) Šf. Ju^čj ob Tabor«u (S* d,). mr-Žiko in se prepričajte, da nJ okusnejše kave, Na- domešča pravo kavo ter potrebuje malo sladkorja, zato je tudi najcenejša. Priporoč- Ijiva je predvcL sro, proi* oStrogo nadzorstvo« na upravo »Nove Dobe.« Pianino še skoraj nov, črn, zelo sin, se proda. Naslov v upravi »Nove Dobe«, 2—2 z velikim vrtom, starimi brajdami, ki dajo 3 polovnjake vina, v Orehovi vasi Št 46 pri Slivnici okraj Maribor, tik državne ceste Maribor-Celje. blizu že- lezniške stanice Račie-Fram in Oreho- va vas-Slivnica, je za 180.000 K na prodaj. Jakob Strmšek, lastnik. 3—3 (Marodni dorn v prlfliCJu> naznanja svojim vložnikom, da obrestuje vse hranilne vloge počenši s 1. avgustom 1923 brez odpovedi in pri takojšnjem izplačilu po Vloge proti 30 dtsevnt odlpovedl po e'^lo 9» *» ^O t9 99 9t 7 jo .. 9t pollesnf 9t tt 7\°\o „ 9t celolelni „ „ 8°|o Večje stalne vloge in naložbe denarnih zavodov po dogovoru. Vse vloge obrestuje dnevno ter plača sama rentni in invalidski dayek. Celjska poso- jilnica je največji in najmočnejši denarni zavod na Spod. Štajerskem in nudi za vloge največjo varnost.