LOJZE K O S 3 I Kenwick,W.A.b107
Oktober 1989
35 Kenvlck Road, (09) 1591020

medsebojne stike.

OBLETNIC A
Cenjeni bralci!
V oktobru '87. je izšel prvi Lojzetov kotiček, iz katerega je kmalu za tem postal Lojzetov konj iček.Mnenje nekaj prijateljev ih "sovražnikov" je bilo, da ne bo doživel niti treh izcaj.
Preden sem začel izdajati Kotiček, ki je bil namenjen le za Zapad-no Avstralijo, sem bil dopisnik za Vestnik. Takrat sem si s člankom o volitvah v slov. klubu v Perthu pridobil kar precejšnje število nasprotnikov, ker sem zapisal resnico. Ve se, da največ od nas Slovencev kritike ne trpimo, pa Četudi je le-ta zdrava. Na svojevrsten način so ra vedno najglasnejši tisti, ki kritike absolutno ne trpe. — če se v mislih vrnem na te "lepe" čase, se mi zdi, da se:n takrat postal najbolj zasovražen Slovenec v Perthu,
Za vsako kritično izjavo sern ljudem hvaležen. Prvič imam doksz, da ljudje moje pisanje berejo; drugič, na osnovi kritike pa imam priliko za premišljevanje o tem kar sem pisal. Za mene je to raznolik načir. prepoznavanja, da imamo v Perthu še kar dovolj Slovencev, kateri, moje kritične poglede razumejo ter jih z zdravim razsodkom tudi odobrijo, Ne počutim se pooblaščenega, da stojim tukaj kot sodnik, ki razsoja o dobrem ali slabem. Rad bi dal našim Slovencem le neotistransko pobudo za logičen razmislek,Ce kdo upotovi, da sem z njegovim mišljenjem v navzkrižju, irr;a ta vsako priliko in pravico na pro t i odgovor. S tem načinom je pot do končnega sporazuma boljša, kot prepir ali celo sovraštvo, saj smo na vsezadnje le ljudje.
Vrnimo se spet h Konjičku, Neverjetno kako čas mine, saj obhaja Konjiček že drugo obletnico. Tako kot sem v začetku bil skeptičen, sem po drugi strani verjel v njegovo bodočnost. Pil sem pripravljen na utrud ljivo delo pisanja in sestavljanja dO poznih večerov; upal sen na dobre 1judi-Slovence, sodelavce in bralce, katerih največ osebno snloh nisem poznal in jih še ne poznam. Dokazalo se je, da ni važno, če se Človek pozna z drugimi osebno ali ne, že zamisel sama, ki se strinja z mišljenjem drugega je dovolj, in Človek se pridruži toku dogajajocih se stvari.
Ko je mineval čas, je konjiček postajal uspe^énejsi in danes ima 51 plačanih naročnikov. Sicer je zelo malemu številu naročnikov naročnina iztekla; sem pa preorican, da bodo tudi oni le-to poravnali. Konjička pošiljam tudi na Izseljensko Matico Slovenije, Narodni univerzitetni knjižnici v Ljubljani In v Trst. Začasno razpošiljam 57 Konjičkov. To omenjam le, ker me je že nekaj naročnikov vprašalo"koliko nas je Za uspeh se moram v glavnem zahvaliti dopisnikom in bralcem iz jugovzhodnih oredelov Avstralije in seveda gre veliki del moje hvaležnosti tudi naročnikom tukaj v Perthu, posebne p; temu malemu številu Slovencev
ki so mi pomagali finančno in z "besedo, že rredenj so konjička, pardon, Kotiček videli, ne da bi ga Še Čitali. Prišli so k meni z iztegnjeno roko, mi želeli vsak uspeh ter izrazili unanje za dober razvoj Kotička, ker po njihovem mišljenju, man, je v Perthu nujno potrebno nekaj slovenskega tiska-pisanja, saj so "opažali kako med nami propada materina beseda -slovenščina. Ta majhna peščica ljudi, preštel bi jih lahko na prstih ene roke, mi je dala še večji polet, za že coorej -planirano izdajo takratnega Kotička.
Bralcem v Perthu
Čestitam vsem bralcem Konjička, rosebno tistim, ki ste mi pomagali v začetku.
Po preteku dveh let, sem se odloČil, da bom tu pa tam snet k^j zapisal o našem klubu, saj se situacija iz dneva v dan izboljšuje.
Konjiček, kot privatna last, nima s klubom v Perthu(ali kje drugje) nobenega skupnega opravka, ima pa dovolj bralcev, ki so člani kluba, kot sem tudi jaz, mislim da nam pristoja vsaj toliko svobode, da sme^o citati, slišati ali izvedeti, kaj se dogaja med nami.
Kot izgleda, se bo Konjiček v bodočnosti še razširil in dobili bomo tudi več novic iz drugih krajev. Zato je primerno, da tudi drugi kraji slišijo kaj veČ o nas.
v Ba omenim zadnje volitve v klubu: Zgodilo se je kot smo nricakovali. Žalostno je le, da za predsednika ni bilo protikandidata. OČividno je, da v našem klubu se ni medsebojnega sporazuma. Po navadi prihaja na glavne sestanke 60-65 ljudi, kar je približno ena tretina članov. Prespektivno pogledano to ni dovolj ljudi za volitve, ker dve tretini Članov sedi doma "iz protesta" in drugih vzrokov, kar pomeni da ljudje hočejo spremembo v klubu, ne pomislijo pa, da je za vsako spremenitev njihova navzočnost" pri volitvah nujno potrebna.
Sodeč po situaciji v klubu, katero vsakdo pozna, vidim edini izhod iz te dileme le v tem, da bi prišlo do "krize", ko se nihče več ne bi kandidiral za predsednika. Kolikor vem, je dovolj ljudi v klubu, ki se zavedajo, da klub brez predsednika ne more eksistirati, in prepričan sem, da bi se našli skupaj ljudje "iz večstranskih taborov",ki bi bili pripravljeni prevzeti vodstvo kluba kot "začasna vlada", dokler se re bi ustanovil odbor, vsebujoč ljudi iz "vseh vetrov".
Zapisal bi še precej stvari, ne bom se pa tokrat spuscal v nadrobnosti, V bodočnosti bomo imeli Še dovolj prilike za razpravljanje. V moje zadovoljstvo lahko rečem, da sestavlja toletni odbor dobre ljudi, znto želim odboru mnogo uspeha, in, Če bo odbor deloval brez predsodkov, se mogoče v mišljenju približal tudi "svojim nasprotnikom", notern sem nreuriČan, da
bo odbor ta uspeh tudi požel.
v	— —
Želim se opravičiti vsem bralcem, da sem se tokrat z izdajo Konjička toliko zakasnil. 23-9- sem se udeležil v Ingleburn-u (Sydney) SALUK-ove redne seje in po seji (na povabilo) pogledal še v Canberro in se nanrej v Melbourne. Seveda sem si v vezi z Salukovo sejo vzel dvotedenski dopust, kateri se je pa radi štrajka pilotov podolžil na skoraj Štiri tedne. 0 mojem potovanju čez Avstralijo bom napisal prihodnjič. /')
I skreno
+++++ /
VINKO SIMEK-SRAUFCIGER IN VODJA ANSAMBLA "TWGKTT" SPREJEM AICTA15KI POTNI LlST
Nz,n<L,ni 1 .apiil.La ¿uuzniAlKupiLL 6mo jima ga v MeX.bouA.n&u-za he. C, ¿Z j-ima bi dama 6lo ¿tabo....
Na {¡otogia^iji:Stanka GtegoJUc^&taujiUgeA.
Vida KodAz, Jozt Ruzič
Ze dolgo nismo pili ga — Sla sva se pohajat ... (V Melbourneu).
Piše Pavla Gruden iz Ingleburna
Sydney	_____ ,
.10.10« 9
Dragi Lojze,	J^Nh.
klicem te in klicem in klicem, Tvoj telefon zvoni, Tebe pa nikjer. Pa se Ti ja ni kaj zgodilo? Upam, da ne, saj dajea Perthu, hočem reči, slovenskemu Perthu prav značilen pešat.
Začel si nekaj, kar se nobeden. Slovenec, vsaj v Avstraliji ne. Omislil si si prav svojevrsten hobby - ne boj se - našla sem to besedico v najnovejšem slovenskem slovarju. Recimo, da ne znaš angleško a bi Te neki Avstralec vprašal, Če bi Te našel pri mizi, ko ga koregiras, < včasih si kar lase pulim ko jih vidim * te preklete Tvoje napake , ne Tvoje osebne -^kdo pa jih nima - ampak napake v Tvoji slovenščini. Kaj Ti vrag gleda cez ramo?J "What's that?", bi mu Ti odgovoril:"Hobby", ga bi takoj vzpostavil komunikacijo. Ljudje, ki nimajo nobenega konjička, kar je prava slovenska beseda za hobby, so najmanj zanimivi ljudje na svetu. Takšni navadno jamrajo, da so osamljeni, ker imajo samo sebe v glavi. Tisti pa, ki zaradi pomanjkanja domišljije, predejo dolg Čas, se mi prav nic ne smilijo. Nekaj jim manjka, samo živalice nimajo domišljije, ubogajo abecedo,zapisano od samega Boga, v njihove celice in tako žive po Njegovemu načrtu, instinktivno. Mi pa imamo svobodo duha ne zato, da bi se na Zemlji dolgočasili, ampak, da bi kaj iz sebe. pa tudi za druge kaj. naredili. "Lojzetov konjiček" -TE! veliko vred en .Razveseljuješ in zabavaš nas z njifn pa tudi kaj poučnega nam prinese ta Tvoj konjiček.£ar naprej z njim, ne bo dolgo, ko bo skoraj brez napak. Če pa bom kje kakšno najdla, morda celo iznajdla, ker rada iČČem dlake v v jajcih, bom pa že potrpela.
Zdaj pa drugo. Ali Ti sploh veš kaj si začel s tem našim "Lojzetovim konjičkom*/ FrviŽ:rešil si se osamljenosti, ki jo prinaša vdovstvo. Drugič": samemu sebi si dokazal, da znaš tudi kaj ustvariti, ne samo delati. In šel Tretjič: s tem Tvojim konjičkom pi o, ctr» imaš rad ljudi, ker se z njimi deliš. Četrtič: korajžo, trezno korajžo si pokazal, ker se ga nisi samo izmislil amp^-k tudi osmislil. Dal si mu razne pomene, saj Ti jih naštevam. Petič: pokazal si, da Ti je ljuba slovenska beseda in vsa Čast Ti zato. Ne odnehaj, goji slovenščine. Bos videl, kako boš ravno v njej samega sebe spoznaval. Si kdaj v življenju mislil, da boš nekoč izdajal svoj mesečnik? Stavim , da nisi! Vidiš, kako vsaka nesreča obogatuje Človeka, ki ni mehkužec?
Čudim pa se, da nam nič ne opisuješ življenje Slovencev v Perthu. Spoznavaj nas z njimi. Vprašaj jih za intervjuje oziroma pogovore, tako jim pravijo doma, kar je bolj simpatično, kot pa intervju. Saj nismo neki zvezdniki. Fotografij seveda ne boš mogel objavljati, saj ni važno kakšna je nasa zunanjost, važna je naša notranjost. O madežih na dušah Ti pa tako nihče ne bo pripovedoval, le-ti so za v spove-dnice, saj so duhovniki tudi ljudje. Menda še bolj Človeški, kot mi, ko pa jih obkladamo z grehi. Hudič bi si nad njimi roke mencal, pa si jih ne more, ker ima kremplje - menda. Kar se mene^tice, si lahko rep obli-zuje.	Zdaj pa nekaj kar me žalosti. Spoštujem gospoda MetCssija,
da nam v Novo doba sporoča o slovenskemu klubskemu življenju v Perthu. Ampak: kaj slovensko društvo v Perthu nima nonenega človeka, ki bi nam, za slovensko stran v Novo doba, pošiljal društvene vesti? Kaj ste v Perthu, Ti ne, neki slovenski separatisti., ste se odcepili od svojega naroda? To pa je enostavno sramotno in žalostno. Tega ne morem razumeti in srce me zaradi tega boli. Kaj Perth nima ničesar za Slovence tu in doma? Kaj ste neka slovenska izseljenska elita? Mogoče slovenske strani v Novo doba niti ne prečitajo. Kaj mislijo, da smo v Novo doba nepismeni v slovenščini? Le kakšni patrioti so to, da nc rečem kaj drugega. Oprosti,_da sem ravno Tvojega 'konjič ka* ki je t iko fin, da v copatah prihaja na naše parkete.,. izkoristila za to pritožbo.
Še to, potem pa konec. Zdi se mi, da bo te dni'konjiček* praznoval drugo obletnico svojega obstoja. To sem Te hotela vprašati po telefonu v ponedeljek, torek, sredo, danes pa ti pišem z namenom, da Ti k temu dnevu iskreno čestitam.	Topel' pozdrav od Pavle Grudnove
Cilka Žagar, Ii.S.W.
Bog ve
6e ptice hrepene po večnosti, in Če nemir srca,vesti in misli mir kali le za ljudi.
I am 50
fear of old
Boga
t
I
Častimo samo mi Boga? Imamo samo mi pregrešna nagnjenja? Smo mi ustvarili Eoga, sopotnika na poti večnosti? Se samo mi "bojimo spanja večnega? Kje druge čaka roka večnega Boga? Ne gane slavčkova molitev tvojega Ne sliši jokanja, ko koljejo zveri? Ne Čuti trepetanja vseh ustvarjenih stvari?
Bog ve
če smrti se marjetice hoje. Le cvetejo -
le iščemo, le pojejo, le umiramo okrogel delček večnosti in večnost sama vsi s prsti -
le del prsti in večnosti. Bog ve
Če sloni Čakajo bodočnosti in 6e volkovi so vznemirjeni od Se samo mi bojimo Mislimo le mi
sred mesečne noči osamljeni na zadnji poti - o večnosti.
+4+++++
I can enjoy
The pattern on my face tells of the victory over anxiety, age and the big bad wolf.
Nov I can share -m the limelight and smiles I don't need it all, sit on the sideline, the sun and spectre-without running; without running scared, that you won't find me on the sideline, that you will not remember me if my name is not up. don't sleep with regrets any more, I don't go over my words at night-I watch and remember, warm arid tender -1 the lights and sights of the passing days. I don't need excuses for words and actions,
I enjoy all perspectives, I don't have to convince you, I still like you as you are.
At 50 I have nothing to prove to anyone,
mesečne no ¿i. starosti ?
I 've done
I stand for what my best - let it the day is
I am, rest, done.
Thine will be done,
Marcela Bole. Vic.
PATRU BAZILIJU 1989
Godovnik važen je med nami, prav, da se godovnika naznani. To naj vedo vsi ljudje, da pater Eazilij v pokoj gre.
V Avstralijo je prišel mlad, vesel, neustrašen z delom je začel. Banes sredi vinograda visoko stoji, dela Še mnogo urediti želi.
Pater bo garal še naprej, pisal Misli kot doslej. Ponosni smo na junaka, ki takega nima dežela vsaka.
Patru iz srca želimo, sončno jesen in lepo zimo. Vedno vesel, nikdar bolan, naj pater dočaka zadnji dan.
KONJIČEK
Čestitke Konjiček, dve leti si zdržal, želim, d-i boš pot nadaljeval. Pri tebi nobeno pismo se ne zgubi, vsi so zvesti - tudi poštarji.
Konjiček pravičen se mi zdiš, zato je prav, da se živiš. Ravnaš ceste, glihaš svet, dajes očesu v daljavo pogled.
V daljavo megleno se ne vidi, a kje so ljudje - tega krivi? 0, d? bi se megla razpršila, da bi luna temno noč razsvetila!
Živel Konjiček, teči galop, tretje leto pogumno poskoč. Konjiček, lahko rezgetaš i ha ha, dokler se resnica na vozičku pelja.
4-++++
Muzikalična Novi podnajemnik je vprašal gospodinjo: Ali lahko prinesem v sobo tudi mandolino? Jaz vam pri tem ne bom ovirala. Za mlade ljudi imam veliko razumevanja. Kar mirno jo pripeljite, jaz pa bom dala v sobo postaviti Še eno posteljo.
Karolina Tomasič
Mount Isa, yld.
PUSTE ŽELJE
VRTNICA
Želela bi odleteti visoko pod oblake sive. ¿elela bi prisrčno objeti vse planine.
ko pogledam ro;:o v vrtu zmeraj zaboli me v srcu. Ker spomin je ona na te negovala sem jo zate.
Prav rada se spominjam na leta za mano. V sanjah se oziram vse mi je znano.
Vsako jutro se sprašujem Če si prišel jo pogledat, zastonj vedno vzdihujem ker mi pač ne zna povedat.
Znane so ceste, poljane . Tudi stari hrast še stoji To so samo sanje v srcu veselja ni.
* j
Ze veliko roz je odcvetelo katere negovala sem za te. Tebe pa oa nikoder ni b'lo ds spolniš obljube date.:

Želela bi odleteti visoko da me čas ne ulovi. Želela bi prisrčno da srno Še mladi.
Lesketa se vrtnica na soncu v prekrasni barvi rdeči. Rada ti jo dala fantu ki popeljal bi me k sreči.
++++++
Daniela Hliš-Thirion, Vic. Med tihimi stenami bolnice
V	letalu je nemo strmela predse,in od Časa do časa ji je samotna solza zdrsnila po porjavelem obrazu.Knjiga,ki je že več ur pozabljena ležala na krilu,je nenadoma padla na tla;letalo se je nevarno nagnilo na levo stran. Nekdo je kriknil,ona pa,kot da je kdo ve kje,se za okolico ali za rorebitno nevarnost sploh ni zmenila.
"Bom prišla pravočasno? Bo Še Živ?Me bo prepoznal? Kaj,če ostane popolen invalid,kdo bo skrbel za njega? Oh oče,oče,]e zakaj!"Misli so j i,kot Črvi, vrtali in vrtali po glavi dokler ni nenadoma zaprla oči in se pričela brez sramu jokati.
Ko je bila prejŠni dan sprejela telegram,da se je oče ponesrečil v avtomobilski nesreči in da je v kritičnem stanju, je takoj poklicala bolnico. Zdravnik jojje skušal pomiri ti, a povedal ji je, da dvomi, da to pravočasno prispela iz Kanade, da bi ga. še videla živega.Ni hotela verjeti ;nj en oČe,ta. še mlad,razigran človek»katerega srce je bilo take dobro,katerega roka je ni nikoli udarila ,ko je bila še otrok,ne more umreti,ne sme!
V	Beogradu so na letališču delali le trije uslužbenci,in zato je dolgo čakala v vrsti,da ji pregledajo potni list,In tako je zgubila zveze z Ljubljano, kar je pomenilo vec kot deseturno čakanje.Spet je telefonirala sestri,le ta
se je jokala in čeprav si ni upala priznati resnice,je Marjana čutila,da je stanje res zelo kritično.
Prvo razočaranje,prva bolečina,ki jo je zabodla globoko v srce,jo je udarila v Ljubljani.Na letališču,kjer so jo pričakovali sorodniki,^ji je sestra povedala,da je bila v avtu skupina ljudi ;dva. sta na mestu nesreče umrla,trije so bili lažje ranjeni,in oce,ki je šcfiral,je bil še vedno nezavesten.
Vozili so dolge ure in šele pozno po noči prišli do bolnice.Vztrajno je trkala na vrata,dokler ji niso odprli in ji je neka sestra osorno rekla:"Ali mislite ^da imamo ob enajstih ponoči obiske?" "Moj oče je v intenzivni negi, gospod Skof.Jaz sem njegova hčerka,pravkar sem prispela iz Kanade.Prosim,dovoli te, da ga vidim!" "Jutri se vrnite in se pogovorite z zdravnikomje odgovorila sestra nekoliko prijaznejše ir ko je videla solze na utrujenem obrazu, se je omehčala.
"Pridite,pokazala vam bom okno, Če greste na vrt,ga. lahko skozi okno vidite. A opozarjam vas,je v kritičnem stanju,ali lahko prenesete pogled na težko ranjeno osebo ?"
Marjana je že tekla, na vrt in sestra Silva,ki se ji je najprej pridružila,
enem stanju,in ce bi tem in onem,ji je on "Kaj mislis,kakšni kot praviš,da so vsi
vedeli,da jih ne"13trif^.Ko mu je tako pripovedovala o stiskal roko in solze sreče so mu tekle po obrazu, odlični zdravniki, kaj ne ''Ce sem bil res tako potpolcen, verjeli, da me bo odnesla teta smrt",se je skusal šaliti,
a spoznanje,da se vedno ni popolnoma iz nevarnosti in da bo ostal invalid, mu je to preprečilo.
Opazovala ga je in se sprasevala,kdaj in kdo mu bo povedal resnico.Rescico nico o ostalih dveh,ki sta v nesreči umrla;resnico o tem,da ga čaka sodisce, potem,ko bo prišel iz bolnice,čeprav je nedolžen,čeprav ni nikoli pil in je bil tako previden šofer!In vedela je,da pa bo zavest celo življenje motila in da ga ne bo mogel nihče prepričati,da ni on kriv smrti ostalih,da je ob volanu omedlel,izgubil kontrolo in se prevrnil v globok graben.Želela si je,da bi bila ona tista,ki bi mu povedala o nesreči in posledicah,da bi bila ona tista ki bi ga objela in ga tolažila,takrat,ko bo trpel in jokal za umrlimi.A ta- ' krat bo ona ze spet v tujini, in pisma, so za taksne besede in čustva prehladna.
"Kaj pa premišljuješ jo je tiho vprašaj.Skočila je pokonci,si nadela vesel nasmeh kot si nekdo obleče nov plasc in mu odgovorila :"Zdaj moram pohiteti. Telefonirati moram Silvi,pa mami in bratu in vsej družini,in jim sporočiti, da je vse v redu,da te lahko obiščejo.Potem pa se takoj vrnem!"In stekla je ven v spomladansko sonce,do najbliznega telefona in pričela klicati vse po vrsti.Koliko krikov presenečenja in sreče,keliko joka na drugi strani telefona!
Pet tednov kasneje so ga prestavili v drugo bolnico in tam so se začele telovadbe , gibalne vaje,prvi okorni koraki n^ hodniku,in potem na vrtu bolnice. Vedela je,da je na poti okrevanja,in da je v dobrih rokah.Vedela je,da so ga rešili tako zdravniki kot Bog,kot tudi njegov boj za življenje.In prvič v teh tednih,odkar je zapustila Kanado,je globoko vzdihnila in pomislila na lastno usodo.hekaj tednov predenj je dobila telegram o očetovi nesreči,so ji zdravniki ugotovili raka na želodcu.Pil je ze precej razširjen in svetovali so ji, da takoj pristane na operacijo.Bala se je,grozno se je bala,a se morda po operaciji ne prebudi vec,in v tujini ne bo nihče veoel,kako obvestiti njene sorodnike,kaj narediti z njenim telesom,kje jo pokopati. In poterr jo je telegram rešil iz neznosne neodločnosti.pozabila je na to strahoto,ki ji je počasi morila notranjost in se odpravila na pot v domovino.A zdaj,po vsem tem boju med življenjem in smrtjo»katerega je oce zmagal,je tudi ona spoznala,da je življenje vredno,da se za njega borimo,da so zdravniki čudovita bitja,ki se trudijo,da nas rešijo in da je Bog, za vse tiste,ki v njega veruje jo,vedno prisoten.In vedela je,da se bo takoj po vrnitvi v tujino vrnila k zdravniku in ga zaprosila za napotnico v bolnico.Ki je bilo vec strah;bila je prepričana, da bo operacije, uspela in se bo cez nekaj let,malo starejsa in malo bolj
pametna,spet vrnila domov in j vedel,da je brez želodca! Saj
;pet zaplesala to se ne vidi
z ocetom.in nihče ne bo nikoli
* * -k
DINAR ALI LIPA
Slovenska revija MLADINA izbira ime in podobo nove slovenske valute.Osebnosti,ki se na predloženih risbah največkrat pojavljajo so,kot pravi MLADINA,Prešeren,Trubar in Cankar.Največkrat pa se med risbami najdejo tudi slovenski simboli Triglav,morje in lipov list.To novo zamišljeno slovensko valuto imenujejo LIPA. Takole pa izgleda ena izmed skic:
PEMOKKATICNI SLOVENEC-iluzija ali resničnost
Prebuja se vzhod,prebuja se Slovenija in čeprav se avstralski Slovenci ne moremo primerjati s kakšno svetovno velesilo,niti z matično domovino,se moramo vseeno vprašati:KAJ PA MI?
Kaj se(ne) dogaja v nasi avstralski dolini Šentflorjanski.saj smo končno tudi mi delež naroda,ki je,Čeprav majhen,dal svetu nekaj svojega.
Kaj torej mi,avstralski Slovenci?Kot uvodni odgovor na to vprašanje naj bo opomin Cilke Žagar,ki je v verskem glasilu MISLI,pod naslovom PREBUJANJE NA VZHODU,kjer med ostalim navaja spremembe v Sovjetski zvezi,na Kitajskem,na Poljskem in Madžarskem, zapisala tudi sledeče:
"Kaj pa mL?Ta, v svobodni Kvs trati j i bi motali frtti pred Slovenci domarpa nekako tiho sprejemamo spremembe,za kcutzAz ¿e. oni bolijo.Ca¿ iz,da se otreAemo stiridesel-letne prisilne vzgoji in pranja možganov ter začnimo svobodno misliti in delati. S -tem bomo nuditi vzpodbudo naiim d/uizinam doma in vi um tU tön, ki v tjubljan&km tisku obsojajo zostarel režim,ki je obubotal Slovenijo.\/ medsebojnih pogovorih naslh ljudi tu,se čuti ¿jubezzn do Kodna domovini,obenem pa še tudi strah pred pogovoni. o politično-gospodarski ureditvi doma.Navdušeno ploskamo drugim narodom,ki ¿e skušajo dvignili iz suženjstva,svojemu ne damo opore.Naj navedem primer..,"
Cilka potem citira tekst,ki ga je poslala za objavo nekemu slovenskemu časopisu v Avstraliji in pravi.da je urednik tega Lista pokroviteljsko zavrnil njen dopis z razlago:
"Jaz sem dob^o obveščen o tem kaj se dogaja doma,a hočem ostati nekako oddaljen od vsega,na videz indifferenten, S tan j a stvari ne morem splemeniti;karkoli bi zinil bi bilo samo meni v škodo.Voma ne bi bilo vzeto v smislu svobodnega izražanja,temveč kot napad na integrltelo in samoupravno uredllev države.Rojen sem po vojni in ne Čutim nobene dolžnosti,da bi izpiral razne madeže drugih,saj jih nisem zakrivil Medvojne madeže naj izpirajo in celijo tisti,ki so jih. povzročiti..
\Jseeno jé kdo je Cilki dal tak odgovor,to je njegovo osebno stališče na katerega ima pravico.Cilka pa komentira,da je ostala prizadeta in z njo verjetno še dosti drugih Slovencev,še posebej tisti,ki so letos demonstrirali v Cankarjevem domu v Ljubljani. Kot pravi Cilka,jim nismo nudili dovolj opore iz našega varnega pribežališča.Opominja nas,naj pomislimo na nas'e rojake doma,ki tudi postavljajo v nevarnost svoj položaj, ugled in življenje,za boljšo bodočnost Slovenije.
NISMO JIM NUDILI DOVOLJ OPORE IZ NAŠEGA VARNEGA PRIBEZALlŠCA-so Cilkine misli,ki se prepletajo z besedami Slovenke-Slovenki.Ugledna novinarka iz Slovenije in borec za slovensko spravo je v svojem skoraj depresivnem pismu avstralski Slovenki izrazila žalostno resnico:"V Sloveniji se počutimo nekako osamljeni...od vas,izšeljencev,pričakujemo nekakšno podporo,saj vam ne more biti vseeno—"
In mi,avstralski Slovenci?Ali smo pripravljeni zavpiti nazaj: "Dragi bratje in sestre tam domalTu srno-podprli vas bomo!"
Se vam ne zdi,da bi bila to tudi nasa doIznost7Imamo jezikovno,kulturno in se dosti, dosti drugih nalog.,.
Ne moremo živeti le od veselic do pokušine vin in kolin,od balinanja do nogometa, od polk do valčkov-čeprav so tudi takšna združevanja potrebna.
In tudi ne moremo pričakovati od posameznikov,kot pravi psihiater Dr.Zalokar,da bodo hodili ali morali hoditi po veselicah...kulturni utrip oblikuje se na desetine drugih posameznikov,ki niso včlanjeni v društva.Vsakdor izmed nas ima svoje poslanstvo. Toda-ali v tej svobodni deželi ustvarjamo medsebojno,demokratično vzdusje?Diplomacijo? Odprtost za kritike,pogovore...?Spoštovanje?Potrditev?Ali^cenimo ustvarjalno energijo vsakega posameznika? In predvsem: A LI CENIMO NASO R A Z L I C" N O S T ??? Se vam ne zdi,da je prišel cas,ko se ne moremo imeti le za recimo demokrate,zelene,
socialiste,komuniste,socialdemokrate in ......ampak predvsem za-SLOV£NCE?¡ w
Za Slovence,ki naj bi v svobodni,novi domovini postali in bili res PEMOKRATICNI , obenem pa ponosni državljani nove domovine-AVSTRALIJE!
^iclu&a, C^kzoguJL
Napisala	^
Stanka Gregoric	++•+;++ +
PRI PSIHIATRU Ali morda trpite zaradi stalnih želja? To pa ne, gospod doktor. Jaz se jim redno vdajam.
t
IZ TELEXA-Malo za salo,malo zares.. ^^
OSNOVNA IZJAVA SLOVENCEV IN SLOVENK
Osnovni napotki za podpisovanji '
To izjavo dajemo.v podpis vsem, Iti hišo podpisali ne Majhiške deklaracije in ne Temeljne listine, ie pa je kdo čisto naključno že podpisal katerega od zgoraj navedenih .-, papirjev ali celo oba, lahko kljub temu podpiše Se našo izjavo; besedilo naiega dokumenta se,namreč nikakor ne izključuje s tema dve- '* ma listinama in morebitnimi novi-' mi, Se več, naša izjava je resnično osnovna in je predpogoj ter predhodnica vsem drugim. Slovence in Slovenke prosimo, naj ob svoja; imena narišejo še srček (če so pod-, pisali Majniško deklaracijo), peterokrako zvezdico (če so podpisali . Temeljno listino Slovenije), srček ha zvezdici (če so podpisati obe), i prazen prostor pa naj pustijo tisti, '-; ki podpirajo samo našo,- Osnovno^ 7-izjavo. Slovenci in Slovenke, ,pod-. ' pisano izjavo izrežite iti jo poiljite ■ uredništvu Tele i a. O Številu zbranih podpisov bomo poročali sproti, Vi pa pokažite svojo šlovepsko-. zavest,, in • pripadnost ter podpi-"' šujte!

^Osnovna izjava Slovencev in Slovenk
„¿..Slovenci in Slovenke smo od zmeraj bili, smo in bomo na vekomaj j Slovenci in Slovenke.
2. Slovenci in Slovenke smo samobitni,. samostojni, kleni in suvereni.
■■ 3. Za naio Samobitnost, Samostojnost, Klenost in Suverenost smo se ; vedno bojevali, se bojujemo in se bomo pripravljeni bojevati, Četudi ■;za To damo svoja življenja.
r4. Slovenci in Slovenke smo pripravljeni živeti le v taki državi ali . skupnosti, ki nam bo zgoraj navedeno tudi nudila. Nikake drugačne države ne priznavamo in se ji bomo z vsemi silami postavili po robu.
, 5. Kar nas Slovence druži, je vera v slovensko zemljo in njene darove. To zemljo mi obdelujemo in od nje živimo. Nihče nam ne bo jemal te dobrobiti s iilo ali kako drugače, ali radi bomo vsakogar pogostili,-ki bo tega vreden.	, ••	- .: . v ■.
6. Naše plodove smo sami gor spravili, zato bomo sami z njimi.tudi 'razpolagali. i ' ■ i '' ••1 J■	..;'■ • ' » ." •' •
. 7. Ker Slovenci in Slovenke ljubimo svoj rod in svojo zemljo, ju bomo • .sami tudi branili. Ni narri do tujih ali najemnih vojskA, sami zmoremo : '.sebe, svojo čast in posest ubraniti.'	- ;;,*'■-.■ -
'] .	"... , J. ■ ■ ; " , t-i*. , '	' - r ' •	, , ' .	.	,
8. Slovenci in Slovenke bomo svoj denar kovali, sami.svoje vladarje^ postavljali in v Sloveniji slovensko govorili.'	i - ' ' - ■ 1.;
9„ Na koncu pa se vsi Slovenci in'Slovenke zaklinjamo, da bomo-dobro za svoj rod poskrbeli, veliko .otrok rojevali iti jih V slovenskem duhu vzgajati.	't , ■ .v,	' v " -"'" 'i
IME IN PRIIMEK: _!____1_' ■__
. TOČEN NASLOV: _ ■___
■V,	*	... ,	: ti V
: PODPIS: ____ __ _■ - - - " " -_
DATUM: . ...__:___:_'.'...' '_-
ll8tIna°8g0l,koftnf^S^i^J0?,®!®3™^! Sta ^ hijeni tako Temeljna listina 89. kot tudi Rajni Sita deklaracija. Temeljno listino ie nredlo^iln
dek?^oi?,0V!nSi0/0^tV0' ?0dPis3li »o jo tudi alternative!? predlosil° mtloli l*^entnTatiVCeir> SQ PraV1' VSeh —nastalih i^r^SKi ?? ^ločili sa gornjo Mh,Xovo osnovno izjavo. Izpolnjene
tajniška strank in
Viktor Plemelj
++++++
HONORAR
Vse spreminja se na svetu (kar je pač naravna stvar), le pisatelju, poetu se ne zgane - HONORAR!
Rastejo penzioni,plačet se inflacija redi, cena vsemu blazno skače, HONORAR pa mirno - spi...
Cene rinejo v oblake, dinarja je še pet par, standard ze steguje krake, isti je le - HONORAR,
¿a zreditev HONORARJA zdrav bi bil "kulturni molk!": brž bi našel več denarja založnik - poetu volk!
A ta vrag ima pri sebi vedno zviti komentar, ki mu služi v njega stroki, da oklesti HONORAR!
Glejte, on takole pravi: "Komur dan je takšen dar, ta ustvarja v svoji glavi ne glede na - HONORAR".
PSIHIATER Dr.Jurij Zalokar o nas...
Za pristno kulturo med izseljenci
\t
Kultura In kulturni delavci »o reka] nepogrešljivega za narodna skupnost, ki noč* utonili v tujem morju. Zato Je vzpodbudno, da na lujem kultura kali celo med takimi izseljenci, ki bi se sicer z njo ne ukvarjali. Tako naalajajo res pristni ljudski pesniki, pripovedovalci, slikarji Itd. Vendar vse to nI dovolj. Če hoče neka majhna narodna skupnost, ki živi v tujini preživeli, mora ohraniti stik a sodobno kulturo, kakršna se razvija doma in po sveiu.
Rabi torej kar najboljše kulturne stike predvsem z matično domovino. Ni pa dovolj, da bi od nje dobivata le občasne obiske umetnikov in kulturnih skupin, ampak bi bilo prav, da bi razni umetniki In drugi izobraženci ostajali na tujem dalj časa, vsekakor toliko, da bi uspeli rojakom dovolj dobro posredovati utrip domačega kulturnega življenja. Spregovorili bi jim v jeziku, kakršen se zdaj govori doma. če takih stikov nI, se prično kulturne kati hitro sušili. Narodu brez kulture je namenjeno, da počasi izgine. Krčevito oklepanje preteklosti je navadno znak, da prave kulture ni, da so stiki z današnjim življenjem potrgani. Namesto življenja nastanejo nekakšne okamenine nečesa, kar je včasih bilo. Ni več življen-skih moči in Širine. Toda izseljeniška kultura oplojena z vedno novimi sokovi Iz domovine lahko ne le preživi, ampak v marsičem celo preseže kulturo, kakršna se trenutno razvija v novi deželi ali v stari domovini. Dodati pa je treba: tako kot rabi izseljeniška kultura sokove Iz domovine, rabi domovina dragocena spoznanja in Izkušnje ljudi, ki so desetletja dolgo bivali na tujem!
Prav bi bilo, če bi vsaka oblast, ki razglasa, da se poteguje za multikulturo, omogočila ne le priseljevanje tujih kulturnih delavcev in izobražencev, ampak bi zanje tudi našla primerne načine preživljanja. Vse to sodi v tisto, kar razumemo kot strukturni multikulturalizem. Ce pa tega ne stori oblast, bi bilo v Interesu narodnih skupnosti, da poskušajo to same uresničiti, čeprav v manjšem obsegu.
Žal se to doslej ni dogajalo. V Avstraliji je bilo že kar veliko profesorjev, zdravnikov (mnogi ne dobijo dela in se potegujejo celo za nekvalillcirana mesta), novinarjev in drugih Izobražencev iz domovine, ki bi se jih dalo vključiti v družbeno življenje. Mnogi so se sami poskušali vključiti, a so spoznali, da se jih nekateri odločilni prvaki med izseljenci nekako bojijo in branijo, verjetno Iz strahu, da bi jim ogrozili položaje, ki eo jih z velikim trudom pridobili. Vendar, kako nujno bi na primer bilo, da bi izseljeniška občila Imela strokovno vodstvo In nekoga, ki bi sproti . popravljal govorjeno ali pisano besedo.S tem bi nikogar ne ogrozil. Tuda doma je običaj, da Imajo občila In založbe svoje korektorje. Na tujem pa Je to Se toliko bolj potrebno, saj se že v nekaj letih celo beseda jezikovno izobraženih ljudi zverlžl In se navzame tujega Izražanja. Res pravi kulturni delavci bi lahko tudi veliko pomagali pri oblikovanju kulturne politike In programov.
Izseljenci imajo do tega vso pravico, saj bi bilo prav, da jim posredujemo najboljše, ne pa, da jih zasipavamo z nečem, kar nI niti sodobno, nlli kulturno. Večina tako imenovan i h kulturnih večerov na primer sploh nI kulturnih, če je vmes kak "kulturni" vložek ali igrica, je navadno obupno zastarel In brezokusen. Poudarek je zgolj na družabnosti, zabavi in razkazovanju toalete. Seveda je tudi to hvalevredno in razumljivo, toda to nI tisto, kar razumemo kot kultura. Kot Izrazit primer nekuiture lahko navedemo primer nove etnične radio postaje v Melbournu. Medtem ko so starejši radio-ameterji veliko dosegli kljub neugodnim začetnim pogojem dela in tako pripravili pot za neodložljivo prihodnjo stopnjo strokovnega in poklicnega vodenja, pa smo zdaj priča ponovnemu začel-ništvu. Pri tem nt veliko razlike med različnimi jezikovnimi programi. Neka proresorica iz Južne Amerike |e o programu v njenem jeziku dejala, daje strašen, "apalling". Posebno slabe so tiste oddaje, kjer se program od začetka do konca uklanja popolnoma neoblikovanemu okusu kakih povsem nezahtevnih poslušalcev. Temu primerna Je navadno tudi glasbena spremljava
Slabše radijske oddaje npr. nenehno nudijo skoraj izključno le psev-donarodne popevke, ki so sicer nekoč bile moderne In ki jih nekateri tudi v domovini še veliko poslušajo. Nikomur pa ne pride na misel, da bi ponudil tudi kaj resne domače glasbe, ki je vendarle na visoki, svetovni ravni, ¿e dobre, prave narodne glasbe v nekaterih oddajah skoraj nI. Popevke vrti tega odbijajo mladino In večajo prepad med izseljenskim generacijami, ker niso po njihovem okusu.
Program, kakršen je danes v mnogih etničnih radijskih oddajah v najboljšem primeru ni drugega kot rahlanje mrliške blazine neke kulture. Seveda je še hujše, če oddaje uporabimo za to, da spretno vpletamo kaka namigovanja ali osti zoper druge narode, ali pa zocer razmere v domači deželi. Prav bi bilo, da se narodno in Jezikovno ogrožena narodna skup-ftost na tujem ne spušča v politične igrice, ki jo £e bolj razdvajajo in slabijo. Zaradi vseh tej razlogov so mnogi, le malo zahtevnejši poslušalci
1>rav gotovo razočarani, tako da obrnejo gumb na oddajniku In se odloči-o, da kaj takega ne poslušajo več,
če torej hočemo kulturo, pa seveda ne smemo pričakovati od kulturnih delavcev, da bodo hodili po veselicah, razen seveda, kolikor to sami ne želijo. Kar rabijo, je, da jim damo možnost, da sooblikujejo kulturni utrip. Ne bilo bi prav, če bi jih bodisi Izolirali, ali pa prisilili, da se sami izolirajo, ker uvidijo, da nič ne morejo ob raznih majhnih veličinah kakršne so opisovale Cankarjeve drame, ki samovšečno krojijo Življenje svojih društev. V tujini bi pač ne smeli ponavljafl žalostne zgodbe o Dolini Senttlorjanskl.
Toda Isti ljud|e, ki danes morda nehote In nevede zavirajo kulturno rast, bi ogromno pridobili na ugledu, če bi kulturi pripomogli, da res zaživi. Imajo namreč sposobnosti, ki jih kulturniki navadno nimajo. Vsaka kultura rabi svoje impresarije in mecene. Koliko današnjih veličin bi lahko postalo resnično velikih, če bi na primer omogočili gospodarske in upravne pogoje, ki so potrebni za kulturo.
Vprašanje je, do kdaj naj take misli ostanejo le ideal? Zaenkrat pravega pretakanja sokov z domovino še nI dovolj. Celo kulturniki, ki so »amorastnlško vznikll v tujini, ostajajo vse preveč osamljeni in odrinjeni nekje na rob, čeprav bi bilo prav, da so v srcu življenja izseljen išklh skup-
rW8ti"	Dr Jurij Zalokar
Važno jef kar združuje
Zadnje mesece smo veliko brali In poslušali o sporih, ki jih je kdo ve kdo, In kdo ve zakaj, poskušal razvnetl med narodi tako pri nas v Jugoslaviji, kot drugod po svelu. Vse to nas Je zaskrbelo, saj vemo, kako zlahka se narodni ali verski spori sprevriejo v medsebojno obračunavanje-
Prav je, da o tem spregovorimo tudi tu v Avstraliji, saj vidimo, kako taki spori škodijo našim izseljencem. Nekaterim povzročajo bolečino, druge pa potegnejo za seboj. Tako se zgodi, ker postanejo ljudje v tujini navadno kar preveč občutljivi za vprašanja, ki se tičejo njihovega naroda, pa se hitro opredelijo za to ali ono skrajnost in nasedajo raznim govoricam, ki zlohotno prikazujejo razmere v stari domovini.
Vnetost za svoj narod in vero seveda ni nič slabega. Slabo pa je, ko začne pretiravanje, če se to zgodi, se navdušenost spremeni v zagrizenost, ljubezen za svoj narod pa v sovraštvo do drugih naroddv. To Je podobno nekakšni "bolezni", ki pa je v resnici hujša od resnične bolezni! Ljudje postanejo zaslepljen). Pameten pogovor potem z njimi sploh In več mogoč. Vsaka malenkost jim pride prav, da se zaradi nje pohujšujejo, obsojajo itd. Čeprav živijo daleč od domovine, pišejo po stenah in zidovih žaljive parole na račun bratskih narodov. Izzivalno vihtijo narodne zastave, a se ne zavedajo, da jih skrunijo, ko jih na svojih povorkah rabijo za ščuvanje proti lastnim rojakom. Ali pa obešajo križ na prsa, čeprav ga v svojem srcu ne nosijo. V srcih jim je le mrak, njihovo sovraštvo pa trepeta v strahu.
Takih ljudi nikoli ni veliko. So pa zelo glasni in tako se zdi, da so v večini. Toda to je samo ena skrajnost, ki razkraja Izseljence. Tudi temu nasprotno pretirano domoljubje nI dobro. To Je spet skrajnost, ki hvali vse kar je domače, tudi Ce nI vredno hvale. Kot klop se drži starih navad in ne vidi, da je življenje šlo medtem naprej. To seveda sploh nI več domoljubje, ampak posebna, v preteklost zazrta zaslepljenost. V družinah, kjer starši poskušajo vsiljevati take poglede, prihaja do razdora med njimi In otroci. Otroci jim kratkomalo ne morejo slediti. In tako ni čudno, če v neki sicer zelo zavedni družini, otroci obrnejo hrbet idealom svojih staršev, pozabijo na svoje porekla In se pospešeno "potopijo" v tujem morju. Postanejo tujci.	1
Žrtve pa niso samo otroci. Vsakršno pretiravanje pospešuje razkroj In tisti priseljenci, ki so manj narodno osveščeni, se še toliko prej i asimilirajo in potujčijo. V skupnosti rojakov ne vidijo nič več. Trudijo se, da bi čimprej prevzeli tuje navade. Nekateri celo spremenijo svoje ime in priimek. Ko tako storijo, pa vseeno čutijo, da niso zares enaki domačinom. Zato prično tudi oni pretiravati v razkazovanju svoje nove identitete. Postanejo kar nekaki janičarji; če so v Nemčiji, so večji od Nemcev; če v Avstraliji, hočejo biti bolj avstralski od Avstralcev. Za svoje rojake ohranijo samo še prezir.
Namesto, da bi poskušali odgovoriti, kako naj preprečujemo take In podobne skrajnosti in kako bi odpravili razjedajoče spore, se raje vprašajmo, kaj lahko stori vsak od nas, da bi bilo boljše? Kako moremo predvsem spremeniti sami sebe, da bi dali dober vzgled? Kako odpraviti našo lastno razklanost in premagati strah?
Če bomo našli odgovore, bodo spori počasi potihnili in razkosanosti ne bo več. Tedaj bo brat zopet brat.
Dr J. Zalokar
Dr. Jurij Zalokar zapušča Avstralijo
Dobila aem pismo od rojakinje, da dr. Jurij Zalokar zapušča Avstralijo. Marsikdo ga bo pogrešal, še posebno njegovi pacienti, U so bili «•činoma iz srede jugoslovanskih narodov. Mi ril kateri Slovenec m Je latekel k nJemu po pomoč ob »vojl največji allakl, ko m j* počutil osamljenega v milijonski množici.
Doktor Zalokar nI zdravil le duševno neuravnovešene ljudi, ampak svetoval Je tudi takim, ki so utrpeli "šok". Takih ni malo med Novoavstralcl. Saj smo Izruti korenine in jih prinesli v daljno tujo deželo kjer bi našli rodovitnejšo prst. Marsikomu ni uspelo, zato mu je postalo hudo, čutil se je pokošenega. Tako pokošen se je zatekel k dr. Zalokarju pa četudi le na pogovor. V doktorju je našel osebo, ki ga je popolnoma razumela In ponudil mu je roko, da ga je povedel preko spolske brvi
Večina rojakov In na žalost naši pot on m cl, ki so tu zrasli so mnenja, da ljudje, ki se niso tu vživeli, bi tudi v rojstnem kraju bili problem. Doktor Zalokar Je v svojih predavanjih za druge doktorje In zdravstveno osebje, to tezo popolnoma zanikal. To mu lahko potrdimo vsi tisti, ki smo prištl sem že kot odrasli, a v Izražanju smo bili na nivoju dolenčka. Za sebo smo pustili vse drage, ob katerih smo se počutili varne ob žlvljenskih nevihtah.
Čeprav radi kritiziramo društva In klube, verjamem, da so v iem ozlru odigrali pomembno vlogo. V društvih govorimo v svoji besedi plešemo naše plesa, Igramo karte, kot smo jih Igrali doma. pojemo pesmi, ki jih poznamo od doma, jemo hrano podobno kot so je kuhale naše matere. Skratka ustvarjamo si domače vzdušje in osamelost nima mesta v našiti mislih.
Doktor Zalokar je bil bol ,<iklh s tistimi ljudmi, ki se ne vključujejo v naša društva In teh je več hot včlanjenih v to ali ono društvo. Mogoče bi morala društva bolj misliti na te osamele primere in navezovali stika z njimi. Tu bi se pokazala naša humanost
Dr. Zalokarja In njegovo družino bo,.io vsi, ki smo jih poznali res pogrešali, želimo jim srečno pot v domovino in da bi se počutili prijetno.
Ivanka SJtel
Objavljeno v Novo doba
_I2 SLOVENSKEGA TISKA"Janez
Izbrala S. G.
c3BE=
VPR.: KAKO STA NA TVOJE ZASEBNO ŽIVLJENJE DELO-1 VALA PROCES IN ZAPOR? KAKO SE POČUTIŠ, KADAR NA f STENI VIDIŠ NAPISANO SVOJE IME?
ODG.: Aretacija in prvi dnevi zapora sta bila zame ve!ik šok. Človek kljub vsemu goji neke iluzije, da se je marsikaj spremenilo, da je državljan vsaj minimalno pravno zaščiten pred samovoljo organov represije in politično policijo. Na krut način so mi dokazali, da so bile to le iluzije. Niso pa bile iluzije spremembe v zavesti ljudi, v nivoju politične kulture, kar je odločilno vplivalo na tok dogajanj v okviru t. i. slovenske pomladi. Po tej plati nisem razočaran. Proces in zapor sta totalno spremenila moje osebne načrte, zavrla moje strokovno izpopolnjevanje na področju računalništva in ostale študijske in osebne načrte. Prav tako in morda še bolj je vse skupaj prizadelo ljudi okoli mene, družino, sorodnike in sodelavce: Grafiti po stenah ne morejo odtehtati vsega tega in jih tudi ne jemljem kot kompenzacijo.
VPIL: KAKŠNE SO MOŽNOSTI ZA POLITIČNO SODELOVANJE SLOVENSKE IN HRVAŠKE. ALTERNATIVE?
ODG.: Te možnosti šele nastajajo, kot nastajata obe alternativni po-\ litiki. Ob normalnem ali z drugimi besedami mirnem razvoju politi- j Enih procesov v Jugoslaviji bo nujno prišlo do tesnejšega sodelova-|4 nja obeh alternativnih ali opozicijskih politik. Hrvaške scene morda ne poznam dovolj dobro, menim pa, da bo njihovi alternativi, potem i ko bodo stvari dozorele, manj medsebojnih zdrah in da bo njihova j, demokratična alternativa po začetnih težavah -vsaj toliko trdna koti slovenska. Vsaj v začetni fazi pa bo po mojem mnenju to sodelovanje, kar je paradoksalno, v veliko meri odvisno od sodelovanja slovenske in hrvaške uradne politike.
VPR,: KATERA OSEBA JE V SODOBNI SLOVENSKI POLITIKI NAJSVETLEJŠA, KATERA NAJBOLJ MRAČNA?
ODG.: Ankete, posebno tiste v Mladini, kažejo, da sta danes med najbolj mračne osebe v slovenski politiki prišteta Marine in Dolanc. Sledili bi lahko najbrž posamezniki s spiska, ki ga je v zvezi z obiskom zdravih sil navedel Kučan. Zelo mogoče pa je tudi to, da najbolj mračne osebe sploh ne poznamo, ker je vseskozi v zakulisju. V zvezi s tem moram povedati, da nisem za revanšizem ali za podiranje spomenikov. Naj gredo enostavno v penzijo in naj tam ne ro varijo. Nji- ! bove zamenjave pa izvolimo nasvobodnih volitvah.-.'. : Med svetlimi liki v sedanji slovenski politiki pa bi na prvem mestu vsekakor omenil Igorja Bavčarja. Ne zato, ker je moj prijatelj alt so:	.
mišljeni k, ampak zato, ker v odločilnem trenutku ni okleval tako kot >1 velika večina slovenskih politikov v podobnih situacijah. Poseduje \ tako trezno glavo kot pogum, kar je na žalost zelo redka kombinacija v slovenski politiki v vsej njeni zgodovini, ' ' •	, ■" '.rj
VPR'.: KAKŠNO MESTO V SLOVENSKI POLITIKI IAHKO ZASEDE MLADINSKA ORGANIZACIJA? KAKŠNO BO ZASEDLA?
ODG.: Mladinska organizacija je v zadnjih letih odigrala pomemb-1 no vlogo pri odpiranju političnega prosiora v Sloveniji. Mnogo pomembnejšo kot pa npr. SZDL, Tudi danes igra napredno vlogo. V tem prehodnem obdobju so možnosti za njeno politično delovanje velike, čeprav je v svoji političnosti dolgoročno zelo prizadeta. Ima namreč svoje funkcionarje in svoje forume, katerih dejavnost je financirana iz proračuna nima pa svojega Članstva v smislu klasične pplitične organizacije, Ce bo šel razvoj normalno naprej, potem bo sedanja ZSMS najprej .razpadla na več organizacij. Deloma se je to že zgodilo z ustanovitvijo Zveze slovenske kmečke mladine in poskusom po ponovni oživitvi Zveze Študentov. V normalnem pluralnem političnem sistemu pa mladinska organizacija taka, kot jo poznamo danes, seveda nima nobene perspektive. Prava stranka ne more postati nikoli, lahko pa še naprej igra pomembno vlogo pri prehodu v
normalen pluralističen sistem.	."V • ... ' ' ,..	*»*"■
• • •
"Q<moknaclia"-GkuU.o. SVI -jfANEZ JANŠA (1958) se je nakej dni; pred ®9gQvbrO!n vrnil iz zapora. Pravi,daso v|cm ftrenUtku ključne volitve in sprememba ustave.oziroma političnega sistema, »»če ta vlak'zamudimo, bo v naslednjih letih marsikaj dosti težje spremeniti. Skupno izhodišče vseh skupin bi pomagalo, da to prehodno obdobje preživimo s čim manjšimi stresi«. Meni. da brez skupne liste zahtev opozicija nima nobenih možnosti, da bi se kaj spremenilo. »Iti je treba prek tega. da nekoga 15 let neTn^raš, in sodelovati pri spremembi volilne zakonodaje.«
V Ogenj so poslali samega vtadimirja Dedijerja, zgodovinarja, predsednika medna-■■ rodnega Russellovega razsodišča. In ta predsednik je sam .napisal pvadbo proti Slovencem, njegov
ovadbo pa so podprli na Norve-ikem, kjer so doma izraziti-bojevniki zoper nacizem: Tako je ta obtožba dobila prizvok nepristranskosti in sploh poštenosti.j ' Da bi vse to skupaj dobilo iei 1 pomembnejši prizvok, so na] Norveškem dr. Dedijerja predla-] ' gali za Nobelovo nagrado, najbrž, za mir.	• • '
Republiški ključ je, torej vzpostavljen: po svetu ne karajo le Srbov, pač pa tudi Slovence.:
A kaj je v~nJb,?-
Dedijer očita Slovencem; da zatirajo narode in narodnosti (Madžare in Italijane), predvsem pa' .tuje delavce, ki so se naselili: \v Sloveniji in ki nimajo ne šol li' jsyOjem jeziku, so izpostavljeni; '¿¡Šjmijaciji, ne dovolijo jim graditi'-■ verskih objektov in se~naspiqh vČ(itijo ogrožene. Mimogrede: Sri bi in Črnogorci, ki so ogroženi na Kosovu, se izseljujejo'kljub vsem 'mogočim antibirokratskim diferenciacijam, ogroženi Srbi, Mu-. j sli man i, Albanci,-Hryati in drugi :v Sloveniji pa kar sedijo ha'Slovenskem. Da bi Dedijer podkrepil: svojo ovadboočita'-Slovenj cem tudi antisemitizemQ kar bo komisija zlahka ugotovila, saj je v Sloveniji po popisu iz leta 1981 i le 9 (devet z besedo) ljudi, ki so se izjasnili za Žide. Če bodo Nor--vežam obiskali vsakega izmed njih, bodo dobili točen vpogled v slovenski antisemitizem. Zani-] mivo je tudi, kako bo omenjena komisija ugotovila slovensko krivdo za investicije, ki jih je bila Slovenija po vojni .'deležna bolj kqt recimo Srbija, Tudi to je namreč v obtožnici.
"Tzltuc"

III
m
T
. Prav zaradi vladavine mo- ,, noama smo postali nerazviiahirža-2 va. Žalostno pa resnično. Syoje ( družbeno življenje smo povezaUzre-vno in nerazvito Afrijo in Azijo,-namesto z Evropo. Slovenski narod je si poznal te goldinar • zlati dinar, v | . stari Jugoslaviji srebmdinai\jedaj\ pa imamopleh dinar.JZa^gnili*ju-i L goslo verniki dinar si/lahko v banki ^ kupil katerokoli valuto, tako kol kupiš danes lahko jajca na trgu. Imel je pač zlato podlago. V času moje mladosti politika ni bila to. kar je danes. Veljalo je pravilo: delo, znanje ali kapital. ' .....
I— . • * *
''T^einok^cuja'' • • •
12 SLOVENSKEGA TISKA
Viktor Zakelj je predlagal, naj bi iudi Slovenija dobila vojaško akademijo, h a kateri se ne bi šolali le Slovenci, ampak mladi iz vse države, in da bi ustanovili knjižnico, ki bi skrbela za razširjanje, slovenske vojaške misli. 1 Primož Hainz, Anton Bohinc in Veko-slav Grmič so se zavzeli za več verske svobode in predvsem zato, da bi vojaki lahko prebirati verski tisk ter obiskovali cerkve in morda tudi verske obrede, France Tomšič pa je zahteval, da mora Slovenija spet dobiti nazaj vojaško armad no območje.	' j
'""" * • ... " Dimitrij Rupel je dejal, da je v stališčih republiškega izvršnega sveta do informacije stare zvezne vlade o napadih na J1A preveč opravičevanja in da je v njej več nepreverjenih domnev. Je morda kd^prevcril, ali so zahteve po reptil)liii£rarmadi res le zahteve posa-nikov? Odnos Slovencev do JLA se ¿iatiša, kar se med drugim kaže tudi v majhnem zanimanju za študij obrara-bosJovja na FSPN, vendar so negativna stališča predvsem posledica napadov vojske na našo republiko. Pri teh napadih pa gre za nekakšno usmerje-^dejavnost s točno določenimi cilft.s
Razprava se je dotaknila tudi govoric, ki se v zadnjem času širijo v naši republiki, češ da se vse več slovenskih fantov vračal služenja vojaškega roka v krstah. General Ivo Tomiric je povedal, ^laTetds na Območju zagrebškega vojaškega območja, kjer je med vsemi 15 odstotkov slovenskih vojakov, ni bito smrtnega primera, in da mora poveljnik vojaškega povelj siva ob smrti vsakega vojaka sprejeti njegove starše in jim povedati) zakaj in kako je prišlo do nesreče oz. samomora.

Izbrala
S. G.
Ha je ZO
RAN THALER (1962) tisti, ki znotraj RK NIKOLA DAMJANIČ (1950) sodeluje ZSMS sedi najdlje od Školča. Thaler je diplo- v 'jublianski '^postavi Združenja za jugoslo-miran politolog in nosi očala s črnim robom vansko demokratično iniciativo. Simpatični
bradati novinar Dnevnika, o katerem v Penu krožijo klevete, da je direktor Rolanja, ne podpira drugih zvez, razen mladinske organizacije; to pa zato, ker v temelj političnega sistema polaga posameznika. »Najbrž smo opozicija vsem tem norostim, ki se dogajajo v tej državi. Moraš biti opozicija temu bre-
miran politolog in nosi očala s črnim robom, ne da bi se za njimi skrival. »Na zunaj smo čvrsti in enotni kot skala kost. Jasno pa je, da! neka organizacija ne more biti povsem enotna, če je že navznoter organizirana kot mini parlament. Načeloma se zavzemam zaj to, da bi se frakcije znotraj strank legalizi-
rale. Hočem tak nivo politične kulutre, kot je' v leJ OIZavl- lvlola:> uul opozicija iciuu uic-
v Italiji, kjer se ve, da sta DeMichelis in Craxr zumju.,. Nismo pa se združili zato, da bi vsak svoja frakcija v socialistični stranki pa varovali meic Jugoslavije. Ukvarjamo se to stranke ne moti, da ne bi Se naprej obsta- z želJ° P° demokratični prenovi in tukaj bi jalm«	.	. : lahko našit skupen jezik s tistimi novimi
l| •	, organizacijami, ki jim gre za to, da se upremo
JOŽETA PUČNIKA (1932) sva našla riia -	manipulacijam, ne pa za to, da
■ Pohorju, nekje pod Tremi kralji. Dglijje fagne pndejo na oblast.« 1 v predsedstvu socialdemokratov, sicer jpa,...--	* • •
' najavlia, da se bo kmalu upokojil, se vrnil iz' -TVAN OMAN (1929) vodi Slovensko Nemčije, kjer predava sociologijo, in se bolj kmečko zvezo. Govori zelo naravnost: »Ce neposredno politično angažiral. V Nemčijo govorimo o opoziciji, poiem je stvar čisto, S je od Sel pred dobrimi dvajsetimi leti, pred, J^na. Vsako gibanje, ki oponira obstoje-i tem pa je sedem let preživel v ječi. Njegovo ¿emu režimu, je opozicija. Ce se za tako stališče je nedvoumno: socialdemokrata deklarira ali pa ne. Našo zvezo bi lahko vzeli kot prenos temeljnih človekovih pravic na kot kmečki sindikat, vendarse zavedamo, da ekonomsko področje.	agrarnih problemov ne moremo rešiti v si-
Vprašamo ga, če se član- stuemu' ^akršen Je' Za«> smo v opozicij! do stvo v ZK in socialni demokraciji izključuje iobsloječega s,stema'" °scbno se zavzema za J To je po njegovem mnenju popolnoma jasno! e?otnost opozicije. O polemiki z Zelenim,
\\KJ«sii nr/MVTlm.' na. fnlJU^__lil___*	I
»Naši programi se toliko razlikujejo, da mora to vsakdo razločiti.« Sploh je vprašanje odnosa do uradne politike pri socialdemokratih
zastavljeno zelo ostro: ------1--------
• • •
okrog melioracij pa pravi, da ne gre za politični, pač pa strokovno7 debato. »Oni zahtevajo moratorij za vse meliorizacije. Mi menimo, da morajo biti melioracije strokovno, premišljeno in racionalno izvedene. Ne mo----- ---------- remo pa biti proti vsem melioracijam.« Oma-
FRANCI ZAVRL (1962) je zapornik. Čez' novi so čakali zidaije. zato jih nismo dlje -----J- ...... " »vali/ ...	• :
----- -	\ ^ /Ui-} JV i-U[JUl 11IIV.	* *
klan pa še vedno opravlja svoje poklicne nadlegovali/' ■'■ddlžnosti svetovalca na ML A ntNFT	— _
' '"dolžnosti svetovalca na MLADINI. Sicer ie ■EHtm Zelenih. Pove, da so TmeTT v žaporu za večerjo nčet. na opoziciji pa ne vidi nič
• • • IGOR BAVČAR (1955)
»^...'¡l; p , r» ish/ty,j veterju ncei. na opoziciji pa ne vidi nič ■ Bavčar ne govori rad o razlikah in imenih, ''Go^ZnjiU^la^ -JOmni |epSega kot na kakSnfdnl^ ¿¡Jg	pačpa po Ljubljani nabira opozicionalce. da
■ ■ -	■ - :	■ bt skupaj delali šoferski izpit, in predseduje
iTlArrlm i i i i d
podpiral vnaprej. »Politika ne pozna kateg
Na Dalmatinovi 4 izgleda JOŽE ŠKOLČ (1960) utrujeno, kot se za pravega slovenskega vodjo spodobi. Školč je uspešen predsednik RK ZSMS, ker mu nihče ne zameri, da je bil izvoljen namesto Janše. »Jaz kot .star partije' res ne vem, v kateri točki naj bi bila RK odvisna od partije. V partiji so bili takrat tako ali tako proti moji izvolitvi. ZSMS je pluralno-dialoška organizacija, zato ne vidim razloga, da bi se zahtevala eksklu-zivnosi in da človek ne bi sme! biti član nikjer drugje.«
• • •
i
r *	■ —--
G^sp^dLje,
V.A- pos COAO.
Mina '
OTA TRATNIKA, emisarja za javna posredovanja pri Akademski anarhistični antiz-vezm aliansi, je bilo treba čakati kakšno uro. Ravno se je vmil iz Avstrije in s polnimi usti čokolade začel: t ~ ~ • - ■ -
. Zato je AAAA najbolj
opozicijska od vseh strank in v bistvu edina prava opozicija.« Tratnik letnice rojstva ni želel izdati, za anarhiste pa meni, da so bili vedno ogroženi. »Nam. akademskim anarhistom, je država popolnoma nepotrebna.« Ne slede na to. ali gre za suvereno državo slovenskega naroda.
■¡UacU.na"
koordinaciji v zboru za ustavo. Odbor za varstvo Človekovih pravic po njegovem mnenju ni ločka v opoziciji, na katero bi bilo dolgoročno možno vezati druga vprašanja. Meni. daje v tem trenutku najpomembneje enolno nastopiti pri izdelavi formalnih pravil iger, ki bi urejala nastop na volitvah: »Seveda. Če nas ne bo oblast prehitela, ker sem slišal, da je na komiteju za zakonodajo volilni zakon že pripravljen.«
—. ______
Na vprašanje, koga MLADINA favorizira, bo MIRAN LESJAK. (1963) sevVda odgovoril', da nikogar. Mimogrede: naš odgovorni urednik je prav zdaj na Visu, kjerse
rije solidarnosti v čustvenem smislu. Soiidar-	inI,el",v.no senil in Pobira Telex. Zna pa biti
nost se plača.« Sicer pa se mora po njegovem	ceI° (luh<^Vlt' «MLADINA m glasilo opozi-
mnenju opozicija znebiti iluzij, velikih apeti-	c,Jf.' ° , Pomenil°- da bi po nalsednjih tov, npr. apetitov po ministrstvih J.volitvah, ko bo opozicija zmagala, morala
#	postati uradno glasilo. Za tako smešne za: TINE ÄW .--gSSSii^
nobeni zvezi kot filozof se ne žel, ukvapat.	sem.uspCšen in neodvisen časopis.«
z dnevnopolitičnim delom. Njegova žena	---K
SPOMENKA HRIBAR (1941), članica	--------------
sveta SDZ. mu lahko le pritrdi. «Ne morem	VIKTOR BLAŽ1Č (1928) je član tzvrSil-si predstavljati, da bi bi! kdo popoldanski	nega odbora Slovenskega krščanskega soci-politik. za tem pa bolehajo vse nove zveze,	ainega gibanja. Pravi, da se gibanje ukvarja Mislim da drži Pučnikova teza, da bo morala	predvsem z vrednotami, krščansko moralo slovenska opozicija doživeti težak poraz, da	ter senzibilnim odnosom do sočloveka, se bo začela obnašati politično.« Hribarja živita nekaj kilometrov stran od iškega zapora, ——--—
12 SLOVENSKEGA TISKA
Viktor Žakelj je predlagal, naj bi tudi Slovenija dobila vojaško akademijo, na kateri se ne bi šolali le Slovcnci, ampak mladi iz vse države, in da bi ustanovili knjižnico, ki bi skrbela za razširjanje, slovenske vojaško misli. Primož Hainz, Anton Bohinc in Veko-slav Grmič so se zavzeli za več verske svobode in predvsem zato, da bi vojaki lahko prebirali verski tisk ter obiskovali cerkve in morda tudi verske obrede. France Tomšič pa je zahteval, da mora Slovenija spet dobiti nazaj vojaško armadno območje.	' (
' ......• • • V, '
Dimitrij Rupel je dejal, du je v stališčih republiškega izvršnega sveta do informacije stare zvezne vlade o napadih na JLA preveč opravičevanja in da je v njej več nepreverjenih domnev. Je morda kdiup«rverririUnso~5i&hteve po repuijJfžti armadi res le zahteve posa-nikov? Odnos Slovencev do JLA se abša, kar se med drugim kaže tudi v majlmem zanimanju za študij obramboslovca na FSPN, vendar so negativna stališča predvsem posledica napa-
Izbrala
S. G.
KAN THALER (1962) tisti, ki znotraj RK	NIKOLA DAMJAN1Č (1950) sodeluje
ZSMS sedi najdlje od Školča.Thaler je diplo-	v ljubljanski izpostavi Združenja za jugoslo-
miran politolog in nosi očala s črnim robom	vansko demokratično iniciativo. Simpatični
ne da bi se za njimi skrival, »Na zunaj smo	bradali novinar Dnevnika, o katerem v Penu
čvrsti in enotni kot skala kost. Jasno pa je, da1	krožU° klevete, da je direktor Rolanja, ne
neka organizacija ne more biti povsem!	podpira drugih zvez, razen mladinske organi-
enotna. Če je že navznoter organizirana koti	IO Pa ZJCO- ker v temelj političnega
mini parlament. Načeloma se zavzemam zat	sistema polaga posameznika. »Najbrž smo
to, da bi se frakcije znotraj strank legalizi-	opozicija vsem tem norostim, ki se dogajajo
rale. Hočem tak nivo politične kulutre kot ie!	v teJ driavi- Moraš t' '
pa
znotraj strank legalizi- opozicija vsem tem norostim, ki se aogajajo
-----------------politične kulutre, koije v teJ drtav'- MoraS biti opozicija temu bre-
v Italiji, kjer se ve, dasta DeMichelis tn Craxi; z"™.)11*-,- Nismo pa se združili zato, da bi vsak svoja frakcija v socialistični stranki pa varovali meJe Jugoslavije. Ukvarjamo se to stranke ne moti, da ne bi že naprej obsta- z že'j° P° demokratični prenovi in tukaj bi ja.jfj.« -.j	. _	J. ' lahko našli skupen jezik s tistimi novimi
, - organizacijami, ki jim gre za to. da se upremo JOŽETA PUČNIKA (1932) sva našla ria političnim manipulacijam, ne pa za to. da
Pohorju, nekje pod Tremi kralji. Deluje ^lpr>dcjona oblast.,_______
v predsedstvu socialdemokratov, sicer pa.	• • •
najavlja, da se bo kmalu upokojil, se vrnil iz "--IVAN OMAN (1929) vodi Slovensko Nemčije, kjer predava sociologijo, in se bolj j kmečko zvezo. Govori zelo naravnost: »Če neposredno politično angažiral. V Nemčijo i govorimo o opoziciji, potem je stvar čisto je odšel pred dobrimi dvajsetimi leti, predana. Vsako gibanje, ki oponira obstoje-tem pa je sedem let preživel v ječi. Njegovo £emu režimu, je opozicija. če se za tako:
Gradivo za Konjička tipka po mogočnosti vsak sam na format A 4. Levi in desni rob 14 cm, spodaj m zgoraj cm .
¿a vsak prispevek odgovarja avtor san. Mnenja posameznikov niso mnenja ostalih, ki so časopis uredili.
■Lojzetov Konjiček ureja Lojze Kossi. Tehnično delo, kopije
in odprava Lojze Kossi.
Prispevke pošljite na naslov: Lojze Kossi, 35 Kenvick rd., Kenwick 6107, Western Australia.
------ f, «4J1U IlUiVgU"
Na Dalmatinovi 4 izgleda JOŽE ŠKOLČ H960) utrujeno, kot se za pravega slovenskega vodjo spodobi. Školč je uspešen predsednik RK ZSMS. ker mu nihče ne zameri, da je bil izvoljen namesto Janše. »Jaz kot .star partije' res ne vem, v kateri točki naj bi bila RK odvisna od partije. V partiji so bili takrat tako ali tako proti moji izvolitvi. ZSMS je pluraltio-dialoška organizacija, zato ne vidim razloga, da bi se zahtevala eksklu-zivnost in da človek ne bi smel biti član nikjer drugje.«
t
>
Ö d
i. 4
Gospodje
dLfitvio kr<i,t č! NiXSOl jstrQ.li-ko- postaj
Ku-pulu imo prvi tank !
OTA TRATNIKA, emisarja za javna posredovanja pri Akademski anarhistični antiz-vezm ahansi, je bilo treba čakati kakšno uro. Ravno se Je vrnil iz Avstrije in s polnimi usti čokolade začel: i , Zato je AAAA najbolj opozicijska od vseh strank in v bistvu edina prava opozicija.« Tratnik letnice rojstva ni želel izdati, za anarhiste pa meni. da so bili vedno ogroženi. »Nam, akademskim anarhistom, je država popolnoma nepotrebna.« Ne glede na to, ali gre za suvereno državo slovenskega naroda.
"Mladina"
rije solidarnosti v čustvenem smislu. Solidarnost se plača,« Sicer pa sc mora po njegovem mnenju opozicija znebiti iluzij, velikih apeti-tov, npr. apetitov po ministrstvih, . j
....... ___
. TINE HRIBAR (1941) sicer na pripada nobeni zvezi, kot filozof se ne želi ukvarjati z dnevnopolitičnim delom. Njegova žena SPOMENKA HRIBAR (1941). članica sveta SDZ, mu lahko le pritrdi. »Ne morem si predstavljati, da bi bil kdo popoldanski politik, za tem pa bolehajo vse nove zveze. Mislim, da drži Pučnikova teza, da bo morala Slovenska opozicija doživeti težak poraz, da se bo začeta obnašati politično.« Hribarja živita nekaj kilometrov stran od iškega zapora.
,,,	--.- —t"'- «»i fjiv-ustume
koordinaciji v zboru za ustavo. Odbor za varstvo Človekovih pravic po njegovem mnenju nt točka v opoziciji, na katero bi bilo dolgoročno možno vezati druga vprašanja. Meni. daje v tem trenutku najpomembneje enomo nastopiti pri izdelavi formalnih pravil iger, ki bi urejala nastop na volitvah: »Seveda, če nas ne bo oblast prehitela, ker sem sli i al, daje na komiteju za zakonodajo volilni zakon že pripravljen.«
Na vprašanje, koga MLADINA favorizira, bo MIRAN LESJAK. (1963) sevVda odgovorili da nikogar. Mimogrede: naš odgovorni urednik je prav zdaj na Visu, kjer se "intenzivno senči in prebira Telex, Zna pa biti celo duhovit, »MLADINA ni glasilo opozicije. To bi pomenilo, da bi po nalsednjih' volitvah, ko bo opozicija zmagala, morala ; postati uradno glasilo. Za tako smešne za->fevFpa smo^prevaLresni. Sicer pa smo se tudi na sestanku dogovorili, da bomo predv-.sem uspešen in neodvisen časopis.«
VIKTOR BI.AŽIČ (1928) je član izvrtil-nega odbora Slovenskega krščanskega socialnega gibanja. Pravi, da se gibanje ukvarja predvsem z vrednotami, krščansko moralo ler senzibilnim odnosom do sočloveka.
"MlacUna'