Za pridnega ima teden sedem dni, za lenega sedem jutri. Nemški pregovor ETHET.ffla Številka 48 Letnik 49 Cena 15,- šil. (150,- ŠIT) petek, 5. decembra 1997 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 Celovec CITIRANO Posledice totalitarnega režima moramo premagati tudi na Koroškem. Nanti Olip NA SEJI KOROŠKE DEŽELNE VLADE Danes pride SV. Miklavž, katerega vabijo po južnem Koroškem na domove, saj obdaruje pridne otroke. Sv. Miklavž (na sliki v Štebnu v Podjuni) pride s parkelji, ki so po ljudski veri peklenčki in zlodeji, v katerih so v srednjem veku videli še hude demone. Parlament R Slovenije je prejšnji teden živhano razpravljal o zamejskih Slovencih. Stran 2 V Dobrli vasi hočejo FPÖ, ÖVP in EL odstaviti župana Josefa Pfeifferja. Stran 4 V Škofičah je praznovalo slovensko prosvetno društvo svojo 90-letnico. Stran 9 Jurij Perč je od minulega petka naprej novi predsednik Slovenskega atletskega kluba. Stran 15 2 Komentar Slovenski luksuz Značilnost vsake ideologije je boj za eno samo „čisto resnico”. Ognjeviti ideologi praviloma ravnajo po načelu: kdor ni za mene, je proti meni. Ne marajo razumeti, da je resnica nekaj skrivnostnega, pot do nje polna ovir in ovinkov. Človek, že po naravi nepopolno bitje, jo lahko kvečjemu odkriva v odtenkih, nikakor pa ne absolutno. Zato kljub temu še ni oportunist oz. trs, ki ga veter maje. Zgodovina slovenskega naroda je prepletena z deloma usodnimi ideološkimi boji. V imenu naroda in ideologije so marsikoga odbijali, v posebno revolucionarnih časih pa tudi ubijali. Tudi na Koroškem ne primanjkuje primerov, ko se je v imenu ideologije delalo več škode kakor koristi. V imenu uvožene ideologije smo se po 2. svetovni vojni razcepili, zaradi tega smo razcepljeni še danes. Pri tem pa pozabljamo, da vodimo sami sebe žejne čez vodo. V kako nesmiselnem in škodljivem krogu se vrtimo, dokazuje naslednji primer: tako NSKS kakor ZSO imata glede namena in članstva v bistvu enaka statutarna določila. Oba se pojmujeta kot slovenski narodni organizaciji s pluralnim članstvom. To pomeni, da se lahko vključuje tako v NSKS kakor ZSO vsak/a Koroški/a Slovenec/ka, ne glede na njegovo/njeno politično ali ideološko prepričanje. Edina (nerelevantna) razlika je, da gradi NSKS svoje članstvo na fizičnih, ZSO pa juridičnih osebah. Rezultat tega je, da je pretežna večina članov (po društvih) Zbora narodnih predstavnikov NSKS hkrati včlanjena v ZSO in narobe. Zadeva je torej več ko jasna. Kljub temu skuša vodstvo ZSO -v nasprotju do lastnih pravil - javnosti dopovedati, da je ZSO „levo-liberalna”, NSKS pa „desničarski”. Skratka, gre za ustvarjanje umetnih razlik. Tako naj bi se namreč preprečila vsa prizadevanja za skupno demokratično izvoljeno zastopstvo ter za skupne učinkovitejše organizacijske strukture. Da to hromi politični razvoj in delovanje narodne skupnosti, zagovornike umetnega razlikovanja očitno sploh ne moti. Preostaja le še vprašanje, kako financirati ta slovenski luksuz tudi v prihodnje? Janko Kulmesch Politika Politika 3 Olip v deželni vladi: chokratizacija je za vse koristna Predsednik NSKS Nanti Olip je pretekli torek sodeloval na seji koroške deželne vlade - z rezultatom, da se bodo Zernatto, Ausserwinkler in Grasse udeležili ene naslednjih sej Zbora narodnih predstavnikov NSKS. Pred dvema tednoma je dr. Marjan Sturm predstavil deželni vladi spomenico predsednikov in podpredsednikov sosvetov, želja deželnega glavarja dr. Zer-natta pa je bila, da bi deželno vlado seznanili tudi s stališčem NSKS. Zato so povabili predsednika Nahtija Olipa na vladno sejo (v torek, 2. decembra). Predsednik NSKS je v svojem stališču poudaril potrebo po dialogu in se v tem smislu zahvalil tudi za povabilo. Opozoril je deželno vlado na pereči problem razcepljenosti znotraj narodne skupnosti in ji obrazložil, zakaj je do te sploh prišlo. Gre namreč za relikt iz neposredne povojne dobe, ko so se koroški Slovenci pod vplivom Osvobodilne fronte začeli cepiti v „leve“ in „desne“. Opozoril je na temeljite evropskopolitične spremembe v zadnjem desetletju, ko je demokracija nadomestila totalitarne režime. Vprašal je člane deželne vlade: Mar ni skrajni čas, da s skupnimi močmi premagamo ta relikt povojne dobe tudi na Koroškem? Mar ni čas za to, da poskrbimo za demokratizacijo - ob pomoči vseh dobromislečih - tudi v slovenski narodni skupnosti? V tem smislu je povabil Koroško deželno vlado, da pomaga slovenski narodni skupnosti pri vzpostavljanju demokratičnih Kaj pravi deželni glavar Zernatto? Kako ocenjujete nastop Olipa v deželni vladi? Zernatto: Povabili smo ga na sejo deželne vlade, ker želimo konstruktiven dialog. Stališče NSKS je predstavil kompaktno in nas povabil, da pridemo na sejo Zbora narodnih predstavnikov. Povabilo so sprejeli vodje vseh treh strank. Olipovo stališče bomo tudi posredovali medijem. Kaj pričakujete od udeležbe na seji ZNP? Želimo si ustvariti mnenje. Do skupnega stališča morajo priti vse tri stranke. Po vsej verjetnosti se bomo seje udeležili februarja ali marca 1998. NSKS predlaga, da naj vsi funkcionarji vseh društev volijo manjšinske zastopnike v sosvetu na tajnih in neposrednih volitvah. Vaše mnenje? Vse, kar ima večjo demokratično legitimacijo koristi stvari prej, kakor če gre samo za društveno zastopstvo. struktur. Opozoril je na prednost ki jih nudi skupno in neposredni izvoljeno zastopstvo. Olip: Mar ri tudi za deželno vlado in deželi] zbor nujno potrebno, da ima ni slovenski strani pogovorne part nerje, ki so demokratično legitim! rani in imajo zato tudi ustrezni težo in zaslombo? Svoj poziv ji Olip zaključil z naslednjimi bese dami: „Moj predhodnik in prv predsednik NSKS dr. Joški Tischler je do 7. novembra 1941 sodeloval pri vseh sejah koroški deželne vlade. Bil je to plodet dialog v institucionalizirani obliki Pripeljal je h dobrim rezultaton-in skupnemu razumevanju, pris peval je h dobrodošlemu sožitji med nemško in slovensko go vorečimi Korošci. Pred 52 leti ji našel nenadni konec - v škodi obeh narodnih skupnosti. T< škodo je treba popraviti. Taki bomo lahko hitro začeli z reše vanjem obstoječih problemov.“ Predsednik NSKS je ponovi povabilo, da se deželni glavai udeleži seje Zbora narodnih pred stavnikov. Vabila ni sprejel sami Zernatto; odzvala sta se mu tud Ausserwinkler in Grasser. Janko Kulmescl' PS: Stališče predsedniki NSKS na seji deželne vlade predvsem v zvezi z memorandu mom in sestavom sosveta, bo mo v celoti objavili v naslednjem NAŠEM TEDNIKU. Slovenija sklenila podporo za zamejske Slovence Živahna razprava v slovenskem parlamentu o proračunski postavki za Slovence v zamejstvu in po svetu. Kakor smo že poročali, je parlamentarna komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu sprejela amandma, po katerem naj bi bila postavka, namenjena Slovencem zunaj Slovenije, za 490 mio. SIT (36,5 mio. šil.) višja, kakor jo je predlagala vlada. V tem amandmaju je bilo predvidenih tudi 100 mio SIT za pliberški kulturni dom. Prejšnji teden je slovenski parlament razpravljal in sklepal o amandmaju komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu. V živahni razpravi (sejo so morali za dalj časa prekiniti) so predlog podprle opozicijske stranke Slovenski krščanski demokrati (SKD), Slovenski socialdemokrati (SDS) in Združena lista socialdemokratov (ZLSD). Zelo so kritizirali vlado, da varčuje na napačnem mestu in da ne razume kritičnega finančnega in političnega položaja, v katerem se nahajajo zamejski Slovenci. Med najbolj odločnimi zagovorniki zamejskih Slovencev so bili Lojze Peterle, Miran Potrč, Ivo Hvalica, Miroslav Mozetič, Pavel Rupar, Marjan Schiffrer, Vincencij Demšar, Pavel Rupar, Feri Horvat, Ivan Božič in Samo Bevk. Ker ima vlada v parlamentu večino, opozicija ni prodrla. Kljub temu pa ni ostalo pri prvotnem predlogu vlade. Za to imata glavno zaslugo podpredsednik vlade Marjan Podobnik in predsednik poslanskega kluba Slovenske ljudske stranke (SLS) dr. Franc Zagožen. Vztrajala sta na tem, da vlada spremeni svoj prvotni sklep in tako dosegla povišanje postavke za 200 mio SIT. Poleg tega je po izjavi dr. Franca Zagožna poslanski klub vladne stranke SLS sklenil, da se vsota, namenjena pli-beršekmu kulturnemu domu, financira iz proračuna za leto 1998. -Kuj- Koroška deželna vlada je povabila Nantija OHpa, da predstavi stališče k aktualnim narodnopolitičnim vprašanjem. Z leve: Karl-Heinz Grasser, Kar! Anderwald. Nanti Olip in deželni glavar Christof Zernatto. Veliko sej, godilo se ni nič... Sosvet je zaključil štiriletno delovno obdobje. PRIVATNI RADIO-AGORA Financiranje s sredstvi sosveta? Kakor je znano, sta licenco za privatni lokalni radio, ki bolj ali manj pokriva celo dvojezično ozemlje, skupno dobila radijska družba Korotan in društvo AGORA (Avtonomno gibanje odprtega radia). Uredništvi in poslovodstvi bosta ločeni; radio Korotan hoče biti predvsem slovenski radio, medtem ko se AGORA pojmuje kot mul-tikulturalni medij. Bistveno vprašanje bo, kako vse to financirati. Po mnenju poslovodje društva AGORA Helmuta Peissla bodo izdatki znašali samo za uredništvo AGORA najmanj 4,5 mio. šilingov. Stalno zaposlenih sodelavcev naj bi bilo pet, poleg tega nameravajo še zaposliti nekaj svobodnih. AGORA pričakuje, da bo sredstva za najmanj polovico izdatkov odobril sosvet iz postavke, ki je namenjena pospeševanju narodnih skupnosti. Ostala sredstva naj bi prispevale ustanove, ki so z AGORA sklenile partnersko pogodbo (mdr. SPZ in založba Drava). Koliko naj bi znašal celoten proračun radia Korotan/AGO-RA, poslovodja Peissl ni mogel točno povedati. Peissl pričakuje, da bo radio Korotan/AGORA začel oddajati s 1. aprilom 1998. Novi predsednik društva AGORA je dr. Kristijan Schellander. -Kuj- Bilanca sosveta v zadnjih štirih letih je resnično porazna. „Izv-zemši letna finančna priporočila je sprejel točno devet sklepov, od teh pa je samo eden v Stadiju realizacije“, tako podpredsednik sosveta mag. Marjan Pipp_. Izjemo predstavlja zastopstvo Štajerskih Slovencev - in še v tej zadevi Urad zveznega kanclerja ne sledi sklepu sosveta. Sosvet je namreč sklenil, da naj bi Štajerski Slovenci imeli štiri zastopnike, osnutek Urada zveznega kanclerja pa predvideva samo dva. In katera področja zadevajo ostali sklepi sosveta, ki še vedno čakajo na realizacijo s strani zvezne vlade? ■ Razširitev slovenskih oddaj v okviru ORF; ■ ustavno določilo o zaščiti narodnih skupnosti (Staatszielbestimmung); ■ v državni in deželni upravi naj bi na računalnikih uvedli tudi slovenske črke š,č,ž; ■ dežela naj bi s posebnim zakonom zagotovila dvojezične skupine v otroških vrtcih; ■ enakopravno financiranje slovenske glasbene šole; ■ možnost uporabe slovenščine kot uradnega jezika v Celovcu in Beljaku; ■ po memerandumu naj bi se položaj izboljšal predvsem na medijskem in izobraževalnem področju, prva klofuta pa je mdr. bil sklep boroveljskega občinskega sveta, ki je preprečil dvojezično skupino v javnem otroškem vrtcu. Neučinkovitost sosveta je po mag. Pippu mogoča zato, ker stranke nimajo v njem reprezentativnih zastopnikov. „Morali bi jih zastopati deželno- ali državnozborski poslanci“. Predsednik Olip pa vidi poglavitni razlog za neučinkovitost v neusklajenosti med zastopniki NSKS in ZSO. Zato je, kakor smo že poročali (NT 46), predlagal, da izvolijo manjšinske zastopnike vsi odborniki vseh slovenskih društev in organizacij na tajnih in neposrednih volitvah. Poleg tega je ponovno zahteval, da se v strankarski kuriji sosveta upošteva tudi EL. Olip: „Le tako bo mogoče doseči, da bodo zastopniki manjšine dobili večjo težo in da sosvet ne bo več predmet strankarskih igric." -Kuj- Grasser za volitve Prizadevanja NSKS, da bi manjšinski zastopniki v sosvetu bili demokratično izvoljeni, podpira tudi namestnik deželnega glavarja Karl-Heinz Grasser. Grasser NAŠEMU TEDNIKU: „V sosvetu se nič ne premakne. SPÖ in ÖVP gre samo za asimilacijo manjšine in za maksimiranje volilnih glasov. Zato predlagam, da se v prihodnje volijo zastopniki narodne skupnosti v sosvetu na podlagi neposrednih demokratičnih volitev. SLOVENIJA - KOROŠKA Grafenauer pri Hallerju Slovenski minister za lokalno samoupravo (oz. občine) Božo Grafenauer je bil preteklo sredo gost deželnega občinskega referenta Dietfrieda Hallerja, občine Železna Kapla in Mladinskega centra na Rebrci. Namen njegovega obiska je bil, da bi se podrobneje seznanil s pravno in finančno ureditvijo občinskih struktur na Koroškem. Zato se je tudi srečal z dv. sv. dr. Pavletom Apovnikom, ki ima v tej zadevi obilo pravnih izkušenj. V Železni Kapli sta ministra Grafenauerja sprejela župan Peter Haderlapp in podžupan Franc-Jožef Smrtnik. CAN_________________ II. Report narodnih skupnosti Prihodnjo sredo (10. decembra) bo Center avstrijskih narodnih skupnosti (CAN) predstavil Report narodnih skupnosti 1997 (kraj predstavitve: Center Gra- diščanskih Hrvatov Dunaj, Schwindgasse 4, 4. okraj). Letošnji drugi report je namenjen položaju manjšinskih medijev. RAČUNSKA KONTROLA Stališče Sturma V zvezi s komentarjem „Rasterfahndung proti narodnim skupnostim“ (NT/42) poudarja predsednik sosveta dr. Marjan Sturm, da „nisem sprožil in še manj izsilil finančnega pregleda NSKS, ZSO, SŠD, Mohorjeve in društva Kulturni dom Pliberk“. Sturm: „Za kaj takega tudi nimam nobene pravne kompetence. Prav tako tudi nisem javno zahteval, da Urad zveznega kanclerja preveri finančno podporo, ki jo Slovenija namenja Koroškim Slovencem. Mislim, da je način podpiranja Koroških Slovencev, ki ga prakticira Slovenija, njena avtonomna zadeva.“ 4 Iz naših občin/Gospodarstvo Občni zbor Posojilnice-Bank Podjuna. Z leve: poslovodji Plesnik in Kamer, revizor Hanzi Dragaschnig, predsednik UO Martin Wastl, predsednik NO dr. Pave/Apovnik in predsednik SGZ dr. Matevž Grilc. Za krmilom banke so bili vedno dobri gospodarji Kljub splošni stagnaciji v gospodarstvu se je Posojilnica-Bank Podjuna tudi v letu 1996 dobro razvijala, saj je njena bilančna vsota porasla za 15%. Na kratko Častni občan Šentjakoba: bivši župan Johann Gressl SLAVNOST Gressl častni občan Šentjakob v Rožu. V petek, dne 28. novembra 1997 jp vabil župan tržne občine Šentjakob v Rožu na javno sejo občinskega odbora. Vzrok temu povabilu je bila podelitev častnih priznanj. Naslov „častni občan“ je sprejel bivši dolgoletni župan, v. št. sv. Johann Gressl za 40 -letno delovanje v občinskem odboru v prid občanom. Tudi dolgoletni odbornik predstoj-ništva tržne občine Reinhold Kropiunig (OVP) iz Podgorij je sprejel zlato sponko (Ehrennadel) za dolgoletno delovanje v prid občanom tržne občine. Okvir tej prireditvi sta dala občinska godba na pihala ter kvintet „Die Rosentaler“, ki je zapel tudi eno slovensko pesem - to je bilo posebej razveseljivo, saj se kaj takega doslej pri podobnih javnih priložnostih nikdar ni zgodilo. Upamo, da to ni bilo prvič in zadnjič. Mj SOGLASEN SKLEP Nakup dveh gasilskih avtomobilov Bekštanj. Gasilski društvi Brnca in Ledince bosta prejeli nov gasilski avtomobil, kajti obstoječi ne ustrezajo več potrebam. To so na zadnji občinski seji soglasno sklenili odborniki občine Bekštanj. Stroški za nakup dveh gasilskih avtomobilov pa bodo znašali nad 2,6 mio. šilingov. Delili pa si jih bodo občina, dežela in gasilski društvi. Hranilne vloge so se povišale za 48,0 mio. šil. To vse je bilo povedano in predstavljeno na občnem zboru, ki je bil v nedeljo, 30. novembra 1997 v prostorih Posojilnice v Kulturnem domu v Dobri! vasi. Predsednik Martin Wastl je pozdravil mnogo zadružnikov in poročal, da je v poslovnem letu bilo pridobljenih nad 200 novih članov, ki so vplačali za več kot stotisoč šilingov novih deležev. V Dobrli vasi je bila izvedena investicija za renovacijo Posojilnice in Kulturnega doma v skupni vrednosti 18 mio. šil. Sanirana so bila tudi ostala poslopja, ki so v lasti Posojilnice. Zdaj ima Posojilnica okoli 36 mio. šil naloženih v poslopja, nepremičnine in opremo, čaka pa še modernizacija poslovalnice v Velikovcu, o kateri se bo odločalo prihodnje leto. K strukturni debati slovenskega zadružništva je menil, da je premalo, če govorimo samo o spremembi zadružnih struktur, ampak da morajo tu veljati že krepkejši in konkretnejši argumenti. Posojilnica se je v poslovnem letu tudi personalno okrepila in je dodatno nastavila dva sodelavca. Lastna sredstva Posojilnice so znašala okoli 26 mio. šil. in so se prav tako lepo povečala. Tudi prihodek iz najemnin ni zanemarljiv. Predsednik nadzornega odbora dr. Pavel Apovnik je poleg splošnega poročila poročal k posameznim točkam dnevnega reda in dejal, da se nadzorni odbor zaveda svoje naloge, ki mu jo nalaga zakon o zadrugah, da pa se mora v glavnem zanesti na kontrolo in spoznanja zunanje revizije. Strokovni revizor Hanzi Dragaschnig je potrdil, da je Posojilnica dobro poslovala in da izkazuje nadpovprečen poslovni uspeh. Še boljši pa je uspeh rednega poslovanja. Bilančni dobiček je znašal 1,7 mio. šil in to kljub temu, da je Posojilnica-Bank Podjuna solidarno prispevala k sanaciji Posojilnice-Bank Celovec več kot 7 mio. šil. Tudi za leto 1997 se kaže podoben rezultat, čeravno obrestne mere pri izposojilih in nekoliko tudi pri vlogah krepko padajo. V imenu SPD „Srce" se je Posojilnici zahvalil za vsestranske podpore, prav posebno še pri re-novaciji novega kulturnega doma, KANALIZACIJA Bo del gališke občine priključen Žitari vasi? Nekatere vasi Gališke občine (Drabunaže, Dolinčiče, naselje Schaffer) imajo interes, da se priključijo žitrajske-mu kanalu. Žitrajski občinski svet je to prošnjo odobril pod pogojem, da občina Galicija prevzame ustrezni del investicijskih in obratovalnih stroškov. Na tem primeru se vidi, da bi bilo verjetno za Žitaro vas bolje, da gradi kanalizacijo skupaj z občinama Galicija in Grabštanj, saj je žitrajska občina geografsko gledano nagnjena proti izlivu reke Bele v Dravo in ne navzgor proti Vogljam pri Velikovcu. njegov predsednik mag. Štefan Kramer. Tudi novi kulturni referent dobrolske občine mag. Rudi Vouk je poudaril vsestransko podporno dejavnost Posojilnice-Bank kulturnim društvom v občini in to ne samo slovenskim. V imenu Zveze-Bank se je njen poslovodja dipl. trg. Joža Nabernik zahvalil odbornikom in poslovodjem za dobro in odgovorno delo. Dejal je, da je bila Posojilnica Bank-Podjuna že vedno vzgled drugim zaradi svojega dobrega ter prizadevnega poslovanja, ker so stali na njenem čelu vedno ljudje, dobri gospodarji, ki so tudi v svojem privatnem življenju uspešno gospodarili. Dejal je, da se je prav v primeru Posojilnice-Bank Celovec pokazala prednost zadružne oblike poslovanja, kjer solidarno eden pomaga drugemu. Sicer bi ne bilo možno rešiti tega poloma, ki je nastal zaradi kriminalnih dejanj njenih poslovodij. Največji delež pri sanaciji Posojilnice-Bank je morala nositi Zveza-Bank, saj ta vsota odgovarja skoraj njenemu štirikratnemu poslovnemu uspehu. Na občnem zboru so zadružniki diskutirali tudi o sosednji Zadrugi-Market, ki ni tako uspešna in jo bo treba kmalu prestrukturirati in sanirati s skupno zadružno pomočjo. Nazadnje naj še omenimo, da je občni zbor olepšal dobrolski kvartet „A capella" ki dela v okviru SPD „Srce“. Kvartet je s tem dokazal, da obstaja tesna vez med kulturnim udejstvovanjem in slovenskim zadružništvom na Koroškem. .. 5 Iz naših občin Župan Pfeiffer v velikih škripcih SPÖ je spet zapustila sejo in s tem ponovno onemogočila sklepanje o nujnih projektih v občini. EL, ÖVP in FPÖ je župan verbalno napadel. Do zadnjega sedeža zasedena občinska soba je napeto čakala na petkovo sejo. Nekateri časniki so že vnaprej napovedali predlog nezaupnice županu Josefu Pfeifferju, ki je, kakor je poročal tudi NAŠ TEDNIK, leta 1995 ponaredil protokol občinske seje in s tem bil kaznovan na denarno kazen v višini 128.000 šil. Predlog. Že na začetku seje je bilo vidno, da je župan do skrajne mere nervozen. Tako je zelo razdraženo reagiral na predlog mandatarja EL Rudija Vouka, Herberta Grascherja (VP) in Petra Karnerja (FP), da bi spremenili dnevni red. Občinski svet je pred-iog z večino sprejel. To pa je bilo SP preveč in je po 15-minutni prekinitvi občinski svet obvestila, da se s tem ne strinja in zapustila sejo. S tem je občinski svet izgubil sklepčnost, seja pa bo ponovno razpisana. Podžupan Wedenig (SPÖ) je sporočil, da njegova frakcija ne akceptira „diktata tristran- Še preden je občinski svet razpravljal o nezaupnici županu Pfeifferju, je ie-ta s SPÖ že drugič predčasno„zbežai“ z občinske seje. karskega pakta" in daje poleg tega Dnevni red. Župan je dnevni nesramnost pustiti poslušalce in red sestavil tako, da je kočljive zastopnike medijev tako dolgo ča- točke, ki se tičejo njegove osebe kati". (poročilo kontrolnega odbora, pre- pozno privoljenje nadzornega odbora glede odredbe razdelitve referatov, konsekvence zaradi njegove obsodbe) postavil na začetek seje, kar bi po mnenju Vouka, Grascherja in Karnerja pomenilo predčasni odstop SP. Ker je bilo na dnevnem redu nekaj zadev, ki jih je treba še pred zimo uresničiti, je trojica občinskemu svetu predlagala premestitev točk na konec dnevnega reda. Večina je glasovala za predlog, SP pa je bila ogorčena nad „samozvanimi krajevnimi šefi" (podžupan Wedenig). Nezaupnica. Vouk si poteze SP ni mogel razložiti drugače, kakor da je župan nervozen in se je bal nezaupnice. Voukov komentar: „Dogovor med EL, VP in FP sploh ni predvideval nezaupnice, zato mi je poteza Pfeifferja povsem nerazumljiva. Predlog spremembe dnevnega reda smo dali samo zaradi tega, da bi bile pred mogočim odstopom SP obravnavane vsaj ostale pomembne zadeve. Tem slabše, da občanom kljub predlogu nismo mogli ugoditi." Adke Tudi Pliberk naj bi profiliral od „Olimpijskih iger brez meja“ Občina Pliberk naj nemudoma da izdelati študijo o tem, kako bi lahko občina Pliberk profitirala od olimpiade leta 2006, predlaga Dl Štefan Domej. V okviru bidžetarne razprave za leto 1998 na minuli občinski seji pretekli torek v Pliberku, je Dl Stefan Domej (EL) predlagal občinskemu svetu, naj občina da izdelati študijo o tem, kakšne možnosti bi se v okviru olimpiade ponudile občini Pliberk. Domej je pri tem mislil predvsem na izgradnjo infrastrukture (npr. nov most čez Dravo) in vključitev pliberškega gospodarstva v priprave na olimpiado. Domej: „Treba je takoj reagirati in naročiti strokovne študije. Pliberku kot obmejni občini se odpira cela vrsta možnosti“. Proračun občine Pliberk za leto 1998 je izravnan in ima 65,4 mio. šilingov izdatkov in dohodkov. Finančni referent Phillip Hainz (ÖVP) je poročal, da je delež, o katerem občina dejansko lahko samostojno odloča vedno manjši in znaša le še 1,4 mio. šil. Podžupan Štefan Visotschnig (SPÖ) je to dejstvo komentiral z vprašanjem, zakaj je potetakem sploh potreben občinski svet, če dežela vnaprej diktira vse izdatke. Nekaj denarja pa si občina Pliberk vsekakor pričakuje tudi leta 1998 še dodatno iz Celovca. Visotschnig je KDO NAJ PLAČA KOLIKO ? Voda razburja duhove Vogrče. Pliberški občinski svet je na minuli seji s 17:5 glasovi (proti: Paterer/Steinbuch -FPÖ, vzdržali: Müller, Domej -EL, Dobrounig-SPÖ) sklenil pogodbo z vodno zadrugo Vo-grče-vas, ki bo za priključek na občinski vodovod plačala 626.000, - šil. 32 članska vodna zadruga se je dolgo branila, toda ker ima premalo vode, je k temu koraku praktično primorana. Ko so pred leti za Vogrče za 59 mio. zgradili vodovod, se je večji del vasi priključil in je vsak posamezni plačal nad 20.000, - šil. za priključek. Le tisti zdaj ne razumejo, da dobi vodna zadruga Vogrče-vas posebne pogoje in so pobrali že 80 protestnih podpisov. poročal, daje npr. v biroju dr. Hal-lerja rezerviranih nad 0,5 mio. šil. za gradnjo pešpoti skozi Blato, večina izrednih dotacij pa je že rezervirana za projekte, npr. za sanacijo šole v Vogrčah. Mestni svetnik ek. sv. Fric Kumer (EL) je pozval občinski svet, da pri dodatnem proračunu za leto 1998 bolj upošteva projekte na podeželju; torej po vaseh. Tako je npr. nujno potrebna sanacija ceste v Ftinkole. Fric Kumer je pozval SPÖ, ÖVP in FPÖ, da se pri svojih „celovških kolegih" bolj zavzamejo za občino Pliberk in iztržijo več denarja za svojo občino, ki bi lahko v še večji meri podpirala privatne iniciative, kot zidava kulturnega doma, od katerega je občina Pliberk profitirala pri davčnih dohodkih. Zastopnik FPÖ Klaus Patterer je proračun 1998 odklonil, ker so po njegovem izdatki za občinski personal v višini čez 9 mio. previsoki. Proračun je bil sklenjen z glasovi ÖVP (9), SPÖ (8) in EL (5). Silvo Kumer Rekli so na seji Za leto 1998 smo morali črtati izdatke v višini 4 mio. šil. Upam, da bomo za društva vsaj v dodatnem proračunu lahko predvideli nekaj denarja. FINANČNI REF. PHILLIP MAINZ (ÖVP) Zaradi predpisov EU bodo gasilci dobili nove uniforme. Kot prvi so na vrsti Vogrjani, ki se peljejo 1998 na avstrijsko prvenstvo. podžupan Stefan Visotschnig (spö) Polagam veliko važnosti na to, da se pri proračunu ne pozabi na podeželje. Čaka nekaj projektov, kot npr. cesta v Rinkole ali pešpot skozi Blato. m. sv. ek. sv. Fric Kumer (el) Pričakujem, da se pri 1. dodatnem proračunu upoštevajo važni projekti kot npr. cestna o-svetljava po vaseh. Blaž Kordež (el) Bilanca pri otroških vrtcih kaže, da se dvojezični vrtec razvija bolje kot enojezični. Če bo šlo tako naprej, bomo morali v enojezičnem razpustiti eno skupino. Hans Jurz (spö) Olimpiada treh dežel bo tudi občini Pliberk nudila nove možnosti, predvsem bodo to obmejni in čezmejni projekti. Dl Stefan Domej (el) 6 Rož - Podjuna - Žila ČESTITAMO Živinozdravnik iz Dobrle vasi dr. Milan Sienčnik bo obhajal rojstni dan, za kar mu že v naprej prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam uredništva NT se pridružujeta EL in SJK. V Veliki vasi pri Šentjakobu je slavil osebni praznik Andrej Schüttelkopf. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje. Visoko obletnico življenja, 88. rojstni dan, je v Srejah pri Ško-cijanu obhajala Barbara Matic. Slavljenki ob tem visokem osebnem prazniku od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Simona Iskra iz Čahorč pri Kotmari vasi (matura 1990) je na Dunaju končala študij prava. Mladi magistri od srca čestitamo in želimo obilo uspeha v poklicu. Walter Gutovnik iz Podjune pri Globasnici je obhajal rojstni dan, za kar mu iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta. Čestitkam se pridružuje EL. Naslednje voščilo je namenjeno Pavli Kulterer iz Rakol pri Tinjah, ki je obhajala osebni praznik. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači. V ponedeljek bo obhajal 85. rojstni dan Mihi Mothe s Plešerke. Slavljencu ob tem visokem osebnem prazniku od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebni praznik Francu Grilcu, po domače Šulnu iz Libuč. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencu iskreno čestitajo in želijo vse najboljše. Čestitkam in željam upokojencev se pridružujejo uredništvo NAŠEGA TEDNIKA, NSKS in EL. V Črgovičah pri Šmihelu je pred nedavnim obhajala 67. rojstni dan Katarina Berchtold Ob tej priložnosti ji od srca čestitajo in želijo vse najboljše hvaležni otroci. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Minuli torek je obhajala 52. rojstni dan Lambert Kučnik, po domače Pegrinov z Obirskega. Čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Nameščenka KKZ Veronika Kušej iz Šmihela je te dni obhajala okrogel rojstni dan. Veroniki ob osebnem prazniku od srca čestitamo in želimo obilo uspeha, sreče in veselja tudi v prihodnje. Čestitkam in željam uredništva NT se pridružujejo vsi sodelavci ter prijatelji in prijateljice od blizu in daleč. 40. pomlad je v Železni Kapli slavil Peter Kuhar mlajši. Slavljencu ob osebnem jubileju prisrčno čestitamo in želimo obilo sreče, zdravja in uspeha tudi v prihodnje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači. V Zalibiču slavi 21. pomlad Marija Blažej. Čestitamo in vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujejo vsi domači, ki želijo slavljenki mnogo sreče in izpolnitev vseh srčnih želja. Rojstni dan obhaja tudi občinski odbornik VS Borovlje mag. Peter Waldhauser iz Podna. Prizadevnemu občin- skemu politiku iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje EL. Osebni praznik je obhajal Mihi Amruš iz Šentjakoba. Člani Slovenskega društva upokojencev Šentjakob mu ob tej priložnosti od srca čestitajo in se zahvaljujejo za vso pomoč in ves trud. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Naslednje voščilo je namenjeno Pepci Druml iz Bistrice na Zilji. Slavljenki iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta! V Konovecah pri Šmihelu je obhajal rojstni dan Marko Kapun. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružujeta EL in SJK. V Celovcu je slavila 60. rojstni dan Nežka Prutej. Slavljenki ob tem lepem osebnem jubileju iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in zadovoljstva. Marici in Izidorju Sternu se je pred nedavnim rodil sinček Luka. Srečnima staršema ob tem posebnem dogodku od srca čestitamo, malemu Luku pa želimo mnogo sreče in veselja na življenjski poti. Prav danes obhaja rojstni dan Marko Hafner iz Bistrice v Rožu. Čestitamo in vse najboljše tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje VŠ Bistrica v Rožu. V ponedeljek bo obhajala 59. rojstni dan Marija Dolinšek iz Bele pri Železni Kapli. Od srca čestitamo in kličemo na mnoga leta! Osebni praznik, 45. rojstni dan, obhaja tudi Jelica Fugger iz Šentpetra pri Šentjakobu. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Naslednje voščilo je namenjeno Kristini Stropnik iz Pliberka, ki je obhaja rojstni dan. Čestitamo in mnogo sreče in uspeha tudi v prihodnje. Eriki in Jošku Wrolichu iz Loč sta se 20. novembra rodili dvojčki Katarina in Barbara. Srečnima staršema od srca čestitamo, Katarini in Barbari pa želimo vso srečo na življenjski poti. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujeta NSKS in EL. Pred nedavnim je obhajala rojstni dan Frida Hudi, po domače Šteklova iz Globasnice. Čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem zdravja in osebnega zadovoljstva. V Selah na Borovnici praznuje te dni rojstni dan Flori Dov-jak. Čestitamo ter mnogo uspeha in osebne sreče tudi v prihodnje. Včeraj je obhajal rojstni dan mag. Stefan Kramer iz Dobrle vasi. Predsednku SPD Srce iz Dobrle vasi prisrčno čestitamo in želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro. Za rojstni dan čestitamo tudi Mariji Vavti iz Nonče vasi. Vse najboljše! V nedeljo bo obhajal rojstni dan dr. Franc Wutti iz Borovelj. Slavljencu prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše. Na Plešerki je pred nedavnim obhajal rojstni dan Robert Sitter. Od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti osebne sreče in zadovoljstva. ČESTITKA TEDNA Visok jubilej Uršule Male V Četrtek, 27. novembra, je slavila visok življenjski jubilej, 90. rojstni dan, Ursula Male, po domače Tomkova iz Sel na Zvrhnjem Kotu. Slavljenka se je rodila pri Podlesniku, s tremi leti pa se je z družino preselila na Bajtiše. Ko je bila stara 20 let, se je poročila k Tomku (mož je bi gozdni delavec, umrl je leta 1978), iz zakona pa so izhajali štirje fantje, od katerih živita le še dva. Slavljenki Uršuli Mak ob visokem jubileju od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja in zadovoljstva. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači. 7 Rož - Podjuna - Žila gELEZNA KAPLA/REBRCA Plesni seminar v Mladinskem centru Dvanajst deklet in fantov je na Rebrci z Barbaro Pleško spoznavalo svet plesa. Ples je eden od izvirnih načinov izražanja človeka, vidno je to predvsem pri afriškem plesu. Dvanajst deklet in fantov je v Mladinskem centru na Rebrci z Barbaro Plečko (na sliki levo) iz Maribora spoznalo ta svet plesa. V soboto, 29. novembra, se je začel plesni seminar na Rebrci. Ples je eden od izvirnih načinov Izražanja človeka, vidno je to predvsem pri afriškem plesu, ki nas prevzame s svojo preprostostjo in originalnostjo. Še posebej zanimivo je, kadar je ta Ples spremljan z bobni v živo - ritem in magična moč bobna nas »potegneta” v gibanje. Povabilu se je odzvalo dvanajst deklet in fantov, ki so se zelo intenzivno oživeli v ritme afriškega plesa. Seminar vodi Barbara Plečko, plesalka, pedagoginja in koreografinja, ki se od svojega dvanajstega leta naprej ukvarja s plesom, najprej z modernimi in sodobnimi tehnikami, kasneje z afriškim plesom zahodne Afrike, kjer je preživela dvanajst let. V Senegalu je obiskovala slavno šolo Mauricea Bejarta Mudra Afri-pue, kasneje pa je delala z državnima baletoma v Gvineji Ballets Africains in Djoliba. Bogastvo ritmov in plesnih korakov prenaša v naš prostor, kjer njeno delo že od vsega začetka spremlja Nino Mu-reškič. Skupaj pripravljata plesne seminarje in nastope, ki govorijo o tolkalih skozi zgodovino in o plesu. Nino Mureškič, tolkalec oz. per-cussionist iz Maribora že petnajst let aktivno sodeluje pri najrazličnejših glasbenih projektih v Sloveniji. Posnel je že več kot 30 zgoščenk in ustvarjal s skorajda vsemi priznanimi umetniki jazza, funka, popa ... Vodi republiške seminarje za tolkala in delavnice tradicionalnega zahodno afriškega bobnanja. Njegovi solo kon- certi so pravo doživetje, saj obsegajo kar nekaj ritmičnih področij z afriškega vzhoda, seveda v originalnih prstnih tehnikah in na originalnih instrumentih. Naslednji termin za plesni seminar je: 3. in 4. januar 1998. V nedeljo, 4. januarja ob 14.00 uri se prične seminar za odrasle. Prijavite se na Rebrci (04237-2142 ali pri Krščanski kulturni zvezi tel: 0463-516243). Na veselo svidenje na Rebrci! Kvartet Jutro oz. Smrtnikovi fantje II bodo prvič peli v Libučah. SPODNJE LIBUČE Matjaževe! vabijo na adventni koncert Koncert bo prihodnjo nedeljo, 7. decembra, ob 15. uri. RADIŠE_________________ Adventno petje Že tradicionalno je adventno petje v radiški farni cerkvi, ki ga prirejata domače društvo in fara. Poleg društvenih skupin (MePZ Radiše, otroška in mladinska skupina) je tokrat nastopil tudi cerkveni zbor pobratene fare iz Šmihela. Prireditelji so pripravili tudi bogat bazar, izkupiček pa je bil za dobre namene. Mladinska skupina SPD Radiše. V spodnjih Libučah so pred nedavnim obnovili cerkev sv. Andreja. Moški pevski zbor Kralj Matjaž vabi v obnovljeno spo-dnjelibuško cerkev na adventni koncert. Koncert bodo oblikovali se samo Matjaževci; krstno predstavo bodo imeli učenci in učenke ljudske šole Libuče pod vodstvom Veronike Terbuch. Prav tako so prireditelji povabili v goste tri pevske skupine, ki jih - poleg veselja do petja - odlikuje tudi kakovost. Nastopili bodo oktet Zavodnje, vokalna skupina „Sreya“ iz Šmarij pri Jelšah in kvartet Jutro z Jezerskega. Pri kvartetu Jutro gre za Smrtnikove fante II. Vsi ljubitelji pristne domače pevske in duhovne kulture so prisrčno vabljeni! KOTMARA VAS__________ Letni zbor Slovenskega prosvetnega društva Gorjanci Lani novembra je imelo SPD Gorjanci občni zbor. Za predsednika so izvolili Jozija Packa; prejšnji predsednik Emil Muri (1987 -1996) ni več kandidiral. Po pravilih so občni zbori vsako tretje leto, navmes pa so letni zbori. Zadnji letni zbor je bil v soboto, 29. novembra 1997. Podpredsednik Črtomir Jank - predsednik je bil zadržan - je po pozdravu na kratko orisal delo in smernice za prihodnost. Treba bo novih prijemov, da bomo društveno delo razširili in tudi globlje zasidrali. Izrednega pomena je tu delo z mladino. Tajnik Jože Wakounig (tajniško mesto je prevzel februarja letos, ker je izvoljena tajnica Bernadka Nie-mitz, Žmukova s Plešivca, zaradi poklicnih obveznosti odstopila) je v svojem poročilu pokazal društveno dejavnost v preteklem letu (med drugim božičnica 96, Rožanska kulturna vigred, vigredni koncert in zborovska dejavnost, nastop na reviji otroških zborov v Ledin-cah, gostovanje v Idriji in na Vojskem, Veselica Gorjancev; na žalost pohoda v naravo ni bilo). Valid Hanuna je podal blagajniško poročilo. Razpravi o poročilih in o društvenih zadevah nasploh je sledila prijetna družabnost. Božičnica bo v soboto, 20. decembra 1997, ob 14.30 v društveni sobi v stari šoli. Popravek V članku „Mili Fritz ni več med nami", ki smo ga objavili v minuli številki NAŠEGA TEDNIKA (štev. 47), se nam je pripetila neljuba tipkovna napaka. Napisali smo namreč, da je v družini (pri Čošl-nu na Hodnini) bilo 26 otrok. Glasiti pa bi se moralo, da je v družini bilo 16 otrok. Za napako se opravičujemo. Za prihodnost v medsebojnem spoštovanju Pliberčan dr. Walter Mory, čigar starše je OF nasilno odvedla, o preteklosti in pogojih za plodno prihodnost. ■»godilo se je med 8. in 11. majem 1945, ko so naci-ZL—stični oblastniki kapitulirali in je slovenska Osvobodilna fronta (OF) za kratek čas prevzela občinsko oblast tudi v Pliberku. Dr. Walter Mory je bil takrat star 15 let. Slučajno je imel priložnost prisluškovati pogovoru svojih staršev Marije in Othmarja v domačem vrtu. Zaradi političnih sprememb sta razmišljala, ali ne bi bilo bolje poiskati varno zavetišče. Zavedala sta se nevarnosti nasilne odvedbe, vendar sta sklenila, da se ne bosta skrila pred OF. Bila sta trdno prepričana, da si nista nakopala nobene krivde in da se jima zato ne bo pripetilo nič hudega. Prišlo je drugače. 11. maja ob 5.30 uri zjutraj so prišli po Moryjeva starša, ju sprva odpeljali na občino, nato pa odvedli v Leše onstran meje. V tamkajšnjih gozdovih sta, poleg drugih odvedencev, našla nasilno smrt. Več kot štiri desetletja je leške gozdove pokrivala tegoba nezaželenega soočenja s polpreteklo zgodovino. Domačini in sosedje na obeh straneh meje so sicer vedeli za žalostno vlogo Leš v prvih povojnih dneh, uradno pa je vladal molk. Šele leta 1990, ko je Slovenija dobila parlamentarno demokracijo, so se Leše odprle za tiste, ki so po stari krščanski navadi želeli se od svojih najdražjih dostojno posloviti. Veliko je k temu pripomogel Lojze Peterle, prvi demokratično izvoljeni predsednik slovenske vlade. Tudi Tone Sušnik, sin legendarnega ravnatelja ravens- ke gimnazije Franca Sušnika, je ravnal v duhu krščanske ljubezni in dolžnosti: bil je prvi, ki je Moryju pokazal kraj žalosti in trpljenja. Danes stoji tam preprost leseni križ. Spominja naj na to, da človekovo maščevanje nikoli ne rodi pravičnosti in miroljubnosti. Mory je potreboval leta, preden je nasilno smrt svojih staršev popolnoma dojel. „Zanesljivost smrti je prihajala zelo počasi. Predlog za razglasitev pogrešanca za mrtvega smo dali leta 1952, potem ko smo spoznali, da je vsako upanje zaman. Spoznanju, da je nasilna odvedba končala v smrti, je sledil čas žalovanja in poglobitve.“ Vprašali smo ga, zakaj so bila v tistem času taka sovraštva sploh mogoča? Njegov odgovor je preprost, a toliko bolj prepričljiv: „Bil je to čas totalitarnega in revolucionarnega mišljenja. Temu primerno je delovala tudi politika. Svojo glavno nalogo je videla v uničevanju političnega nasprotnika. Poleg tega je svoje prispevala velika gospodarska beda“. Mory skuša razumeti, da „nekdo, ki je zaradi nacistov izgubil družinskega člana, postane v smislu svete jeze žrtev maščevalne ideje“. To seveda ne upravičuje deportacij in umorov. Zahteva pa pripravljenost za razmišljanje o tem, kako naj bi pravočasno preprečevali okoliščine, v katerih poganjajo ekstremistični in totalitarni miselni sistemi. „Ključno vlogo pri tem igrajo medčloveški odnosi“, tako Mory. Zanj je merodajno, da spoznamo in spoštujemo člo- „Kulture ni mogoče odrejati, temveč jo je treba po najboljših močeh podpirati in pospeševati“ - dr. Walter Mory. veške dimenzije. Če so v igri t.i. „velike zadeve“, ki v ljudeh zbujajo emocije, postaja zelo skeptičen. Ne gre namreč zanikati nevarnosti, da se pustimo zbegati „od fraz in praznih besed". Kot živinozdravnik je imel v svojem več kot 12-letnem službenem delovanju v pli-berški okolici veliko opraviti s slovenskimi kmeti. „Z njimi sem imel najboljše odnose. Mnogi od njih so bili med 2. svetovno vojno nasilno pregnani z doma.“ Zelo mu je pri srcu resnična svoboda. V luči svobodo- in človekoljubnosti gleda tudi na narodnostno vprašanje. Odklanja asimilacijo ter vsakršno prisilo in polarizacijo. Zaveda se, da se „kultura ne more razvijati brez jezika“, da pa „lahko jezikovne razlike tudi povzročajo napetosti“. Zelo ceni pokojnega dr. Joška Tischlerja, ki je bil njegov gimnazijski učitelj. Tischlerjev šolski model je zanj idealen, hkrati pa poudarja, da je „treba za kulturne potrebe zagotoviti pravico osebnega odločanja“. „Kulture ni mogoče odrejati, temveč jo je treba po najboljših močeh podpirati in pospeševati. To velja za našo celotno regijo, torej tudi za Mežiško dolino in Spodnjo Štajersko.“ Morda njegova največja želja je, da bi uresničili čezmejni projekt „Peca-Petzen“. Marsikdo ne ve, da je idejni oče te zamisli prav Mory. Ze pred desetletji je naredil v to smer konkretne korake, predvsem v veselje smučarjev. Ve, da projekt nima samo zagovornikov in da bo treba premagati še mnogo ovir. Kljub temu ni malodušen. Slej ko prej je optimističen, da bo njegova srčna želja v celoti uresničena in da bo čezmejno sodelovanje zaživelo tako, kakor se to spodobi za dobre sosede s perspektivami, usmerjenimi v prihodnost. Janko Kulmesch 90 LET SLOVENSKEGA PROSVETNEGA DRUŠTVA „EDINOST" IZ ŠKOFIČ Jubilej društva, ki je utrdilo zavest Kot zadnje v letošnjem letu je svojo 90. letnico proslavilo škofiško prosvetno društvo „Edinost“. I pam si trditi, da v Ško-I fičah brez našega društ-JJ >-/ va ne bi več imeli slovensko govoreče mladine“ je na slav-nostni prireditvi ob 90. letnici Slovenskega prosvetnega društva Edinost dejala predsednica Magda Errenst, ter s tem opozorila na ve-^ pomen društva, namreč dela za ohranitev slovenskega jezika in kulture. Da to v kraju, kjer deluje SPD Edinost, ni enostavno, doka-Zuje dejstvo, da se Škofiče nahajajo na robu dvojezičnega ozemlja, kjer je slovenski jezik danes živ Pogosto le še znotraj nekaterih hiš. Ohranitve slovenskega jezika Po svoje otežuje tudi turizem, tako da pri tem kraju nedvomno lahko govorimo o zelo rahločutnem ob-roočju, kar zadeva narodno skupnost. Nenazadnje je prav slavnostna prireditev SRD Edinost pokaza-ia, da se s pravim občutkom in Prizadevnim delom tudi v tako perifernem kraju da utrditi posebna zavest. Prireditev sama je bila v ško-fiški večnamenski dvorani v ljudski šoli ter bila odlično pripravljena in prav tako obiskana. Predsednica Magda Errenst je med obiskovalci poleg predstavnikov sosednjih društev in občinskih odbornikov lahko pozdravila tudi nskaj častnih gostov, med njimi generalnega konzula RS Jožeta Jeraja, škofiškega župana Valen-kna Happeja, predsednika K KZ Janka Zerzerja, tajnika ZSO Mirka Wakouniga jn tajnika SPZ Janka Malleja. Župan Happe je okoristil prireditev tudi za podelitev spominskih daril, ki jih je iz-r°čil dolgoletnemu predsedniku in občinskemu odborniku Hermanu Jegerju ter sedanji predsednici ^egdi Errenst. Ob tem je dodal, Mešani pevski zbor SPD Edinost pod vodstvom Simone Rovšek. da je občina za to leto jubilantu podporo podvojila. Spregovoril je tudi tajnik SPZ Janko Malle. Program prireditve je slonel na vizualno-akustični predstavitvi društva in njegove dejavnosti s pevskimi vložki raznih skupin. V sliki (diapozitivih) in besedi je bila obširno prikazana bogata dejavnost društva vse od ustanovitve do danes. Ta del so pripravili Hanzi Weiss, Paul Skant in Matej Rovšek, dosledno dvojezično spremljajoče besedilo pa sta posnela Danica Urschitz in Klaus Ebner. Pevske vložke so poleg domačega mešanega pevskega zbora Edinost prispevali še moški zbor bilčovške Bilke, Kvartet Rož, MGV „Liederkranz“ Schiefling, bobnarski duo Bazalt iz Celovca (Nataša Konzilia in Klaus Lipitsch), instrumentalni duo Smilja in Nadja Pörtsch ter škofiška plesna skupina pod vodstvom Alenke Hain. Praznovanje jubileja ni bilo zaključeno s koncem prireditve, ampak se je nadaljevalo pozno v noč v društvenih prostorih, kjer je bilo poskrbljeno za prigrizek in pijačo. Vsekakor je prireditev ob priložnosti jubileja odlično uspela; videti je bilo, da jo je društvo temeljito pripravilo. V sklop priprav je sodila tudi izdaja obsežne brošure „Na poti skozi čas“, v kateri niso le spremne besede pristojnih, ampak tudi zgodovina društva (Jože Rovšek) in škofiške občine nasploh (Avguštin Malle). Prav tako je dodana še kronika v občino vključenih vasi (Terezija Pörtsch). Franc Sadjak Pomagati si moramo sami, kakor so to delali že naši predniki. MAGDAERRENST predsednica SRD Edinost Na poti skozi čas ali Škofiče z okolico skozi 90 let, se glasi brošura, ki je izšla ob jubileju SPD Edinost iz Škofič. Uredil jo je Jože Rovšek, prispevke pa sta poleg njega med drugim dodala tudi dr. Avguštin Malle in Terezija Pörtsch. Škofiški župan Valentin Happe je dolgoletnemu predsedniku SPD Edinost Hermanu Jägerju (levo) izroči! spominsko darilo. Večnamenska dvorana v ljudski šoli je bila nabito polna poslušalcev, ki so z velikim zanimanjem sledili odlično pripravljenemu programu. Kultura Glasba in literatura 2 x lirika in 2 x proza na Dunaju Glasbeno-literarni večeri v visokošolskem domu Korotan na Dunaju so v zadnjih letih postali že skorajda tradicionalni. V petek, 28. novembra, so se širšemu občinstvu predstavili štirje pisatelji. Večer sta priredili Mohorjeva založba iz Celovca in založba Atelier z Dunaja. Prvega avtorja, Žarka Petana, tudi nemškemu občinstvu ni bilo treba posebej predstaviti, saj šteje med najbolj znane slovenske pisatelje. Posebno priljubljeni so njegovi aforizmi. Tokrat pa je Žarko Petan bral iz svoje nemške pesniške zbirke „Die Wege werden kürzer“ ki je izšla pri Mohorjevi založbi. A tudi Petanove pesmi so polne humorja in ironije, tako da so bili poslušalci skoraj prisiljeni prisluhniti znanemu bralcu. Thomas Köhler, avtor založbe Atelier, je prebral odlomek iz svojega novega romana „Orte einer scheidenden Liebe“. Kot mnogi njegovi predhodniki se mladi pisatelj loteva literarne teme, ki nikoli ne usahne, in ki bo do sodnega dne dajala povod za pisanje: ljubezni. Katharina Kaufmann, tretja avtorica, je s prepričljivim branjem dokazala, da je sodobna lirika zanimiva. Pred kratkim je izšla pri Mohorjevi njena pesniška zbirka „Ge-wortet“. Avtorice ne odlikuje samo umetniška besedna igra, temveč predvsem skrita sporočila v njenih pesmih. To je literatura, ki jo je treba prej poslušati ko brati, predvsem poslušati iz njenih ust. Četrti, ki je predstavil svoje literarno ustvarjanje, je na Koroškem dobro znani Janko Ferk. Bral je iz nove knjige „Landnahme und Fluchtnah-me“ (založba Atelier). Ferk noče biti zgolj pripovedovalec, temveč želi predvsem prepričati s preciznim jezikom. To se je pri branju tudi čutilo. Ne bo dovolj, če mu bomo samo prisluhnili. Ferkova proza izziva k natančnejšemu branju. Večer so sooblikovali glasbeni umetniki-študenti, ki je veter od vseposod prinesel na Dunaj. Izidor Stern razstavlja v Dobri! vas Pretekli petek so v prostorih Posojilnice - Bank v Dobrli vasi odprli razstavo umetnin iz pro-celana domačega umetnika Izidorja Sterna, ki je iz svoje poklicne dejavnosti razvil tudi umetniško dejavnost oblikovanja in risanja na porcelan. Stern sodeluje med drugim z znanim umetnikom Hermannom Seisserjem in je svoja dela razstavljal že v Pliberku, v Šmihelu, na Dunaju in v Salzburgu. Na odprtju razstave je pel Mešani pevski zbor „Trta“ iz Žitare vasi, razstavo pa je odprl dr. Pavel Apovnik. Umetnine Izidorja Sterna so še na ogled do konca decembra 1997. Umetnik Izidor Stern (desno) s predsednikom NO Posojilnice dr. Pavlom Apovnikom in dobrolskim bančnikom Petrom Gniicem. Ikone - posrednice medi; človekom in Bogom Razstava ikon v Mohorjevi knjigarni nas popelje v versko gledanje Cerkve, ki dviguje Boga v nekoliko višje sfere kakor katoliška in nam postavlja na ogled podobe Kristusa, Marije in velikih svetnikov na ogled, ki naj posredujejo med nami in Bogom. Iz spoštovanja do nespremenljivih verskih resnic so se v stoletjih ustalili določeni prizori, ki jih v pravoslavnih cerkvah občudujemo na sveti steni pred oltarjem, na ikonostasu; vsaka verna družina ima doma kakšno ikono, ki jo spominja na nadnaravno plat vsakdana. Zato pravoslavni verniki še danes ne spoštujejodobre kopije starodavnih ikon; tudi mi smo lahko hvaležni mag. Silvi Deskoski, rojeni Bolgarki, resta-vratorki in slikarki, da nam je ponudila nekaj kopij slavnih ikon vzhodne Cerkve. Na razstavi v Mohorjevi knjigarni v Celovcu, ki na prestolu, Oznanjenje, Kristi)! jo je z velikim trudom organiziral Pantokrator in druge in so pcvr Hanzi Mlečnik, visijo ves adventni zmernih cenah dosegljive tudi n* čas tako znane podobe, kot so prodaj. Bogorodica Odegitria, Bogorodica A. A Jožica Medle pri dunajskih študentih Otvoritev razstave slik umetnice Jožice Medle je bila prva tovrstna prireditev v tem študijskem letu v klubskih prostorih KSŠŠD. Ne samo zaradi tega so se številni obiskovalci odzvali povabilu, saj je tudi program obetal zelo zanimiv večer. Po pozdravnih besedah predsednice Nade Zerzer, se je kustos novomeške galerije v krajšem nagovoru posvetil delu umetnice in med drugim dejal: „Plemenite barve, s katerimi do- sega atmosfersko vzdušje, so v idealni harmoniji prepleteni z divjimi barvami; te jih pritegnejo s svojo estetsko dognanostjo, ki jo lahko zasledimo na prvi bežni pogled. Po strokovni razlagi J. Matijeviča, se je glasbeni duo s Petrom Božičem na violini in Brankom Rožmanom na harmoniki podal na pot glasbene interpretacije slik in atmosfere, ki jih izžarevajo umetnine. Vsekakor uspeli nastop glasbenika, ki sta nedvomno nav | dušila občinstvo, je pomenil ko j nec oficialnega programa. Polu j radno nadaljevanje je bilo pri kri) | hih in dobrem cvičku, katerega sl gosti iz Novega mesta pripeljal j na Dunaj. j Še dolgo po dvanajsti uri so s< : prišleci zabavali ob „lajf" glasbi i( 1 prijetni družbi, dokler, ja dokler jf | šla spat poslednja slika in se je al , mosfera spet vrnila v platni : sama. Vsaka slika je del iskanja konca neskočnosti Umetnik Ivan Klarič je bil doslej bolj znan kot „umetnik s kamero“. V K & K cen-tru zdaj razstavlja likovna dela. Na razstavo je povabil tudi mladega umetnika. v K & K centru je pretekli petek Predstavil umetnik Ivan Klarič svoje nove slike, bral iz svojih lite-ramih del ter predstavil svojevrst-no in zanimivo „videoinštalacijo“. Ena posebnost te razstave je, da Je Klarič dal mlademu „umetniku“ možnost, da z njim skupno razstavlja. Tokrat je dobil možnost osemletni Lukas Glanz iz Blatog-rada, ki je zastopan z nekaterimi Prev zanimivimi slikami. ivan Klarič o svojih slikah: „Vsa-^a slika je del moje pripovedi ne-^ega določenega doživljanja nekega dogodka, ki sem ga doživ-Jal. Sliki hočem vedno dati neko sporočilo, opazovalcev mojih slik nikoli pa ne želim nagovoriti z neko estetično lepoto.“ Slike nastajajo iz notranjih doživljanj um-etnika, ki jih ustvarja s svojim razumom in pri tem ne razmišlja, Ivan Klarič (desno) razstavlja skupno z mladim Lukasom Glanzem v K & K centru v Šentjanžu. Razstava je odprta do sredi januarja. Foto: A. Branž katere barve bo uporabljal oz. ali neskončnosti, smo spet na začet-se ujemajo. Njegove abstraktne ku? Kako bo potem šlo naprej? slike so iskanje neskončnosti, Takšna in podobna vprašanja vsak se naj sprašuje, kje je skuša umetnik posredovati s svo- neskončnost. Če pridemo do jimi slikami. Literarno srečanje v župnišču v Pliberku Pliberško župnišče je bilo pred kretkim kraj predstavitev besedjih ustvarjalcev Koroške z one strani meje iz Slovenj Gradca. Pisateljsko združenje Pliberk s Predsednikom Hermanom Ger-reorn, priznanim koroškim slovenskim pesnikom na čelu je povabi-j nekaj zastopnikov slovenjgrajs-kega literarnega kluba, da se Predstavi Pliberčanom v besedi in glasbi. Srečanje je bilo neke vrste po-vretno gostovanje, saj so bili vi- gredi Pliberčani v gosteh v Slovenj Gradcu. Germ je ob tej priložnosti izrazil veselje nad vzpostavitvijo stikov na tem področju in skupaj s predsednikom slovenjgrajskega literarnega kluba Tonetom Turičnikom (predstavil se je s politsatiro s socialističnimi relikti) izrazil upanje, da stiki odslej ne bodo zamrli, ampak se s podobnimi srečanji nadaljevali in utrjevali. Gosti so se predstavili v prvi vrsti s poezijo in pesmimi, bilo pa je tudi nekaj proznih komadov, ki so izstopali zlasti z jezikovno izpiljenostjo. Ozračje so razrahljali glasbeni prispevki, saj je med gostujočimi ustvarjalci bilo nekaj zastopnikov, ki so besedne stvaritve uglasbili in to deloma zelo posrečeno. Pod črto je bilo srečanje predvsem za publiko dobra priložnost spoznati bogat jezikovni zaklad slovenščine, ki po sili razmer v vsakdanjiku Koroških Slovencev nima toliko možnosti priti do izraza. ADKE Kar smo na dvajsetih straneh zvedeli iz Elstejeve knjige Kärntens braune Elite o najbolj prizadevnem in zagriženem borcu za Tretji raj h, o Globočniku, lahko natančneje preberemo v zajetni knjigi, ki je pravkar izšla pri za-težbi Drava. Po prvih izkušnjah j° bodo vedoželjni kupci tudi kmalu zgrabili. Avtor Siegfried Eucher je ob redni službi kot pro-tesor zgodovine z znanstveno temeljitostjo obdelal za diplom-sko nalogo na celovški univerzi vse dosegljivo gradivo o - kakor Pravi v podnaslovu - borcu za renšlus“ in izvrševalcu holokav-sta in zaradi širokega zanimanja Knjižne novosti objavil v knjigi. Bere se kot napet roman, čeprav je knjiga zdržala značaj dokumentacije. Z obsežnim seznamom literature na knoncu knjige se vsak lahko še sam zase poglobi v najusodnejša leta bližnje preteklosti. Odilo Globočnik ni Korošec -starši so iz Tržiča, on je rojen v Trstu; višek nacistične kariere je bilo mesto gauleiterja na Dunaju, policijskega direktorja v Lublinu, kjer je bil kot izvrševalec uničevalnega programa „Aktion Reinhardt“ odgovoren za smrt 1,5 milijonov Judov in bil vodilni SS- ovec v Trstu. Kot 16-leten se je s starši preselil v Celovec, kjer je deloval kot gradbeni tehnik. Na Koroškem je bil prepojen z nacističnimi načeli in tudi prepojil somišljenike. Da se vse več mladih domačih zgodovinarjev zanima za koroško polpreteklost, daje upanje, da smo začeli resno razčiščevati tudi najtemnejša poglavja koroške resničnosti. A . A Siegfried Pucher „... in der Bewegung führend tätig", Odilo Globočnik, 174 strani založba Drava 1997. A.A. Zadnja izdaja Zvon izzvanja Izšla je zaenkrat zadnja številka Celovškega zvona, revije za verska, kulturna, umetniška in politična vprašanja. Po zamrtju literarne revije Mladje je Zvon postal tudi publikacija, ki je nadarjenim mladim besednim ustvarjalcem dala možnost, da se predstavijo širšemu krogu bralstva. S prenehanjem Zvona je zginila še ta. Neglede na to pa je tudi ta številka vsebinsko zelo zanimiva. V uvodnem razmišljanju se glavni urednik Vinko Ošlak napoti na iskanje vzrokov nesprejetja te kakovostne publikacije in pride do logičnih, čeprav po svoje žalostnih zaključkov. Glede na razburkano zgodovino Zvona, mu kljub vsemu preostane še nekaj upanja na nadaljnje izhajanje kjerkoli in v katerikoli obliki že. Zlasti zanimiv pa je njegov prispevek pod naslovom Manjšine in vrednote. Martin Kuchling kot že poznano ime v koroški slovenski literarni sceni objavlja poezijo. Jože Hlebš se spoprijema z nekaterimi vidiki evolucije. Alenka Juvan se je pogovarjala s slikarjem Lipavcem. Janez Gradišnik se sprašuje ali Slovensko ali angleško. V recenzijah se Silvija Borovnik peča s Pogačnikovo planetarno mislijo in Z žensko ironijo zoper vajene neznatnosti po Elfriedi Jelinek, Denis Poniž pa objavlja Besedo o Ljubi Prenner (avtorici kriminalk). Številko zaključujeta članka Predlogi za branje in meditacija Slovo Johannesa Toegla. Seveda je še nekaj drugih člankov, ki utegnejo zbuditi vaše zanimanje. Poglejte sami. Adke ftmiLKA ^6 Celovški zvon VINKO OŠLAK: Vw mine. MARTIN XUdltlNftlYfml ALOJZ RKBUA Dne» nit. -j XJZHILLB&ISohxvi VINKO OŠLAK: MjnJUnc in vrednote AI.LNKA JUVAN: Pneevorulikirjem Uptivceni Je bi! to zadnji Zvon? T A T E D E N V R A D I U PETEK, 5. decembra 18.10-19.00 Kulturna obzorja SOBOTA, 6. decembra 18.00 - 19.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca NEDELJA, 7. decembra 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgen, Kärnten. Duhovna misel /S. Šteharnik) 18.00-18.30 Glasbena PONED., 8. decembra 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten morgen, Kärnten. Duhovna misel (mag.Rosenzopf) 18.10-19.00 Praznična (P. Zunder) TOREK, 9. decembra 18.10-19.00 Otroška oddaja. SREDA, 10. decembra 18.10-19.00 Glasbena mavrica (Adventen pesmi v obeh deželnih jezikih) Večerna od 21.04 -22.00 Primorski obzornik ČETRTEK, 11. decembra 18.10-19.00 Rož - Podjuna-Žila. ©©BBEl ©Mg NEDELJA, 7. decembra '97,13.30 PONEDELJEK, 24. novembra 1997 ORF 2, ob 2.00______- TV SLOVENIJA 1, ob 15.55 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • „Na poti skozi čas!“ Škofiče z okolico skozi 90 let • Pisatelju Florijanu Lipušu v čast in zadoščenje: prva izdaja celotnega dosedanjega opusa in strokovni simpozij o njegovem ustvarjanju v celovški hiši literature • Poklican in izbran: skladatelj Hugo Wolf Petek, 12. decembra 1997 ORF 2, ob 18. 50_______ • Belangsendung des Östereichi-schen Volksgruppenzentrums / oddaja Centra avstrijskih narodnih skupnosti RADIO/TV, PRIREDITVE RADIŠE Miklavževanje po domovih Čas: od 16. do 20. ure Prijave: Andrej Lampichler (tel. 740156) ŽVABEK Miklavževanje po domovih Čas: od 16. 30 naprej Prijave: dir. Lenart Katz (tel.:04356/2345) BEGUNJE Razstava slik otroške likovne delavnice Dela razstavljajo šolarji šol Mengeš, Velenje in Hrvatini Čas: ob 17. uri Kraj: galerija Avsenik Sobota, 6. decembra BOROVLJE Premiera igre „Čarovnik iz Oza“ Po predstavi bo miklavževanje Nastopa: otroška igralska skupina SPD Borovlje Čas: ob 17. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati Ponovitev bo v ponedeljek, 8.12. 1997 ob 16. uri RADIŠE Občni zbor SPD Radiše Čas: ob 19. uri Kraj: v kulturnem domu Po občnem zboru bo počastitev Radišanov, ki v tem letu praznujejo okrogle obletnice. CELOVEC Božični bazar ljudske šole Čas: od. 8. do 16. ure Kraj: v prostorih Mohorjeve ljudske šole DUNAJ Razstava slik Jožeta Perka Na odprtju bo pela Ljuba Jenče. Razstavo bo odprl univ. prof. dr. Janez Bogataj Čas: ob 17. uri Kraj: Slovenski kulturni center Korotan, Albertgasse 48 Nedelja, 7. decembra DOBRLA VAS Adventno srečanje Čas: ob 11. uri sv. maša, nato ob 12. uri kosilo Sodeluje: MoPZ SPD Vinko Poljanec iz Škocijana Kraj: Rutar Lido Prireditelj: Društvo upokojencev Podjuna PLIBERK Sv. maša z Mlado Podjuno Čas: ob 10. uri Kraj: v farni cerkvi Nastopa: Mlada Podjuna Pliberk ŠMIHEL Lutkovna igra: „Kužek in muca“ Čas: ob 11. uri Nastopa: Lutkovno gledališče UŠ iz Ljubljane Kraj: v farni dvorani Prireditelj: KPD Šmihel GLOBASNICA Miklavževanje - opereta „Miklavž prihaja“ Čas: ob 15. uri Nastopa: otroška skupina SKD Globansica Kraj: pri Šoštarju Prireditelj: SKD Globasnica SELE Miklavževanje Čas: ob 14. 30 Nastopajo: otroci ljudske šole Sele, igrice s petjem „Hudobin potepin“ (II. del); nato pride sv. Miklavž Kraj: v farnem domu Prireditelj: KPD Planina LIBUČE Adventni koncert Čas: ob 15. uri Kraj: v obnovljeni cerkvi sv. Andreja v Spodnjih Libučah Nastopajo: LŠ Libuče, Oktet .Zavodnje“, Vokalna skupina „Sreya" iz Šmarja pri Jelšah, Kvartet „Jutro“ z Jezerskega in MoPZ „Kralj Matjaž“ Vabi: MoPZ Kralj Matjaž ŠENTJAKOB Koncert skupine „BLACK VOICES“ Čas: 19. 30 uri Kraj: farna dvorana Prireditelj: SDP „Rož“ in Dvojezični zbor Ponedeljek, 8. decembra ŠENTPRIMOŽ Koncert skupine „BLACK VOICES“ Čas:19. 30 uri Kraj: farna dvorana Prireditelj: SDP „Danica“ in Dvojezični zbor ŠENTJAKOB Božičnica upokojencev Čas: ob 14. uri Kraj: farna dvorana Prireditelj: SD upokojencev Šentjakob v Rožu Torek, 9. decembra CELOVEC Občni zbor Kulturnega društva „Pri Joklnu “ Čas: 19. uri Kraj: Pri Joklnu , Badgasse 7 - Celovec Sreda, 10. decembra ŠENTJANŽ Koncert: „Ole bit es um Fa-zeiung“ Nastopa: Hortus Musicus Čas: ob 20. uri Kraj: K & K center Četrtek, 11. decembra GRADEC Občni zbor KSŠŠG Čas: ob 20. uri Kraj: v klubu, Mondscheingasse 19, 8010 Gradec Petek, 12. decembra CELOVEC Večer staršev Čas: od 16. do 20 ure Kraj: na Slovenski gimnaziji Pireditelj: Šolska skupnost na Slovenski gimnaziji VOGRČE 2. obletnica smrti župnika Vinka Zaletela Čas: ob 19. uri Vabi: fara Vogrče Sobota, 13. decembra PLIBERK Adventni koncert Čas: ob 19. 30 Kraj: v farni cerkvi Nastopajo: Ženski kvartet Borovlje, MePZ Gorotan iz Šmihela. Burschenquintett Petzen, VOX, Sonja Potot-schnig (pesmice),. Messner (razstava slik), mag. I. Olip (duhovni nagovor) Pireditelj: VOX iz Pliberka LOČE Igra „Čarovnik iz Oza" Čas: ob 16.30 Kraj: ljudska šola Nastopa: otroška gledališki skupina SRD Borovlje Vabita: SRD Jepa Baško je zero in SPD Dobrač Nedelja, 14. decembra ŠENTJANŽ Muzikal za otroke: „Kosmata žaba“ Gostuje: Gledališče Toneta Čufarja Jesenice Čas: ob 10.30 Kraj: K & K center Pireditelja: SPZ in K & K SVEČE Občni zbor SRD Kočna Čas: ob 18. uri Kraj: v stari šoli Po občnem zboru bo ogled diapozitivov o turneji MPZ Kočna po ZDA in Kanadi. ŠMIHEL Adventno petje Čas: ob 14. uri Nastopajo: MePZ Radiše, MePZ Gorotan in otroci ljudske šole Šmihel Kraj: v farni dvorani Pireditelja: KPD Šmihel in MePZ Gorotan DOBRLA VAS Adventno petje Čas: ob 19. uri Nastopajo: „Die 5 Rosenta-1 ■ ler“, cerkveni zbor, Singge- | meinschaft/Kirchenchor Ebern dort, MePZ SPD Danica C Kraj: v farni cerkvi u Pireditelj: župnijski svet ^ ütTUfffBuTrlflls GRADEC X-mas fešta. Kič v rdečem. Čas: ob 20. uri v Kraj: v klubu KSŠŠG, S Mondscheingasse 19, g Sobota, 20. decembra DOBRLA VAS Občni zbor SPD Srce Čas: ob 18. uri Kraj: v kulturnem domu P Po občnem zboru bo božič- ^ niča za vse člane, prijatelje F in znance. Tinje: izobraževalno potovanje v Grčijo, 7.-14. 2. '98 Poleteli bomo z Dunaja (AUA). Prva postaja bo Solun, rojstno mesto naših slovanskih blagovestnikov Cirila in Metoda. V Te-saliji si bomo ogledali samostane Meteora. Kakor orlova gnezda čepijo vrh skalovja; stoletja so bili dostopni le po lestvah in z vrvmi. Delfi so bili najslavnejše Apolonovo preročišče. Atene so eno najstarejših svetovnih kulturnih žarišč. Kamni in razvaline pričajo o umetniškem geniju starih Grkov. Atenska Akropola je enkratna tudi v svoji razpadlosti. Korint je bil bogato trgovsko mesto. V Epidavru na Peleponezu prevzame staro gledališče s svojo neprimerljivo in neponovljivo akustiko. V Mi-kenah kamenje pripoveduje o veličastju mogočnih vladarjev pa o grozotah in pretresljivostih, ki so se znotraj grajskega zidovja godile pred več ko 3000 leti. Na potovanju bomo sledili tudi stopinjam apostola Pavla. Kristusov nauk je oznanjal v Solunu, Korintu, Atenah. Iz Aten se bomo z letalom vrnili na Dunaj. Potovanje (polpenzion) stane 10.950,- šil. Doplačilo za enoposteljno sobo 1.900,-. Vožnja z vlakom na Dunaj in nazaj (ali polet) stane dodatnih 500,- šilingov. Spremlja prof. Jože Wakounig. V Grčiji nas bo vodila rojakinja Tita Artemis Kovač. Samostan Vartaam na: iedn ^va, PRIREDITVE, OGLASI GLEDALIŠČE - 8. DECEMBRA Krščanska kulturna zveza VABI NA OGLED gledališke predstave „Tri visoke ženske“ & na izlet v slovensko glavno mesto, V-Ponedeliek. S. decembra 1997. Ker celovško Mestno gledališče prenavljajo, je pripravila K KZ posebno kulturno ponudbo. Odločili so se za obisk gledališke predstave v Mestnem gledališču ljubljanskem. Večer obeta vrhunski umetniški užitek, za kar jamčijo ruska koreografija, bogati kostumi in visoka kakovost plesalcev - in vse tri so prejele Borštnikovo nagrado. Prijave pri KKZ: 0463/51 62 43 Cena: 250,- šil (avtobus in vstopnica za predstavo); 350;- (avtobus, večerja in vstopnica za večerjo) Program: •: Ogled Ljubljane & gledališke predstave (odhod: ob 12. uri) II: Samo ogled gledališke predstave (odhod: ob 16.30) Posamezne kraje, kjer bo možno pristopiti, bo KKZ udeležencem telefonsko sporočila. Ker je mestno gledališče v Celovcu zaprto, vabi KKZ 8. decembra v Ljubljano. Naša društva v INTERNETU Osnovne informacije o Koroških Slovencih (nem,slov, angl.) http://www.aprouc.co.at/ slovene Cerkveni časopis Nedelja - tedensko aktualno http://www.aprouc.co .at/slovene/nedelja.html Center avstrijskih narodnostnih skupnostih (CAN) na Dunaju -Volksgruppenreport 97 http://www.aprouc.co.at/ slovene/volksgruppenre-port.html Mohorjeva založba - aktualna knjižna ponudba http://www.mohorjeva.co .at Založba Wieser http: //www.wieser- verlag.co.at Zveza Bank v Celovcu (slov., nem. angl.) http://www.zvezabank.co .at/zb Fara Sele - tedensko nove pridige župnika Krampača in kulturne novice iz Sel .Božična drevesa iz Kort Celovec. Jelke in smreke domačega gozda iz .Kort pri Železni Kapli so Ntos spet na prodaj od četrtka, 11. decembra, do srede, 24. decembra v Celovcu pri trgovini SPAR v Vetrinju in pri trgovini SPAR v Villacher-Jstraße (pri Opel Tram-Pitsch.) V sredo, 3. decembra, je po hudi bolezni v 65. letu starosti umrl Franc Wernig, p.d.Jirh s Kočuhe. Pogreb bo v soboto, 6. 12. 1997, ob 14. uri v farni cerkvi v Šmarjeti v Rožu. Žalujoči svojci Patchwork & keramika Rezika Kolter razstavlja v Šentjanžu V Šentjanžu v Rožu izstavlja svoja no-Vejša dela umetnica Sezi Kolter iz Bilčov-Sa- Preteklo nedeljo i® bila v K & K centru Vemisaža, na kateri je ^'lo predstavljeno nje-n° delo. Mlada umet-nica avtodidaktinja se ukvarja predvsem s ksramiko in to že od leta 1989 naprej. Posebnost pri njenem ustvarjanju je KAKU-tehnika. Rezi Kolter je svoje znanje poglobila tudi na dveh seminarjih pri kiparju Dragotanu Šanteku. Razstava je še na ogled do konca decembra. Rezi Kolter razstavlja svoje umetnine iz keramike v K&K centru. Foto: A. Branž iM) Ga W TfOGtmCQ ö 04239/26 42 od sobote, 6. dec., od 18. ure do sobote, 13. decembra, do 13. ure Duhovne vaje za može: „Kako živeti kot kristjan?“ Uvajalec: Jože Kopeinig od ponedelja, 8. decembra, od 18. ure do četrtka, 11. decembra, do 13. ure Duhovne vaje za živi rožni venec: „Z Marijo moliti“ Voditelj: žpk. Valentin Gotthardt v torek, 9. decembra, ob 19. 30 Tinjska serija: ne vrag, le sosed bo mejak“ Šolstvo in jezik v predmarčni dobi na Koroškem Predavatelj: dr. Theodor Domej od srede, 10. dec., od 18. ure do sobote, 13. decembra, do 13. ure Duhovne vaje za člane Marijine Legije: „Z Marijo h Kristusu“ Vodja: dekan Leopold Kassl od četrtka, 11. decemra, od 18. ure, do nedelje, 14. decembra, do 13. ure Duhovne vaje Frančiškove družbe „Božji sledovi v mojem življenju“ Voditelj: P. Leopold Grčar, OFM V četrtek, 11. decembra, od 14. do 17. ure Marmoriranje sveč Voditeljica: Erika Malle od sobote, 13. decembra, od 15. ure do nedelje, 14. decembra, do 17. ure Dnevi za ministrante in ministrantke od 10. do 12. leta Voditelj: Jože Plodi v torek, 16. decembra, ob 19. 30 Tinjska serija: „... ne vrag, le sosed bo mejak“ - Od Kopitarja do Prešerna Predavatelj: univ. prof. dr. Peter Vodopivec Potovanje: od sobote, 7. februarja do sobote, 17. februarja 1998 Izobraževalno potovanje v Sirijo Spremljata: p. dr. Iwan Sokolowsky SJ in Jože Kopeinig Podrobnejše informacije o programu lahko dobite v domu Tinjah. I M P R E S U M 14 pete! p 5. december 19j5 Šport NAMIZNI TENIS „Proti pričakovanju smo se do- pravi Mirko Oraže. DSG Sele na odličnem 2. mestu Po devetih krogih namiznoteniškega prvenstva v 1. razredu vzhod zaseda DSG Sele odlično 2. mesto. Ekipa v postavi Tone slej odlično Novak, Mirko odrezati,“ Oraže in Marta Uschnig je v tekočem prvenstvu podlegla šele enkrat (4:6 proti TTC Podkrnos), in to samo zaradi tega, ker Novak na tej tekmi zaradi poškodbe ni mogel igrati do konca. Prvo tekmo so Selani dobili z 9:1 (proti GSC Liebenfels), drugo, tretjo in četro (proti BSK Kelag, SCA Šentvid, VST Velikovec A) pa s 6:4. Nato so proti VST Velikvcu B in WSG Mostič igrali neodločeno 5:5, Labot pa so premagali s 7:3. Minuli petek so tekmovali še proti DSG Šentvid ter zabeležili neodločen rezultat 5:5. Tako Selani trenutno s petimi zmagami, tremi remiji in enim porazom ter s trinajstimi točkami zasedajo 2. mesto na tabeli, tri točke za vodečim KAC, ki v tekočem prvenstvu še ni oddal točke. Prav ti dve ekipi pa si bosta stali nasproti v zadnjem krogu prvenstva. 1. razred vzhod (prvi trije) 1. KAC 9 9 0 0 66:24 18 2. DSG Sele 9 5 3 1 53:37 13 3. WSG Mostič 9 5 3 1 55:35 13 Deželno namiznoteniško prvenstvo DSG in Union (tokrat je bilo v Šentvidu) je bilo tokrat zelo uspešno za zastopnike Selanov, predvsem po zaslugi mladega Martina Oražeta. Ta je bil namreč v „senzacionalni formi“ in vse nasprotnike jasno premagal ter tako v svoji starostni skupini osvojil naslov koroškega škofijskega prvaka. Poleg Martina Oražeja se je pri šolarjih udeležil prvenstva še Stefan Willmann, pri odraslih pa je kakor vsa leta poprej zastopal „barve“ Selanov Mirko Oraže. V skupini seniorjev je v tretjem krogu podlegel poznejšemu zmagovalcu Mlekuschu iz Vrbe in tako dosegel 5. mesto. V skupinah B (podliga) in C (1. razred) pa je tokrat predčasno izpadel. Odbojka: V Bolgariji dobra šola za Dob Izčrpani, toda srečni so se Dobljani vrnili s štiridnevnega turnirja za evropski pokal v Sofiji. Pričakovanja so bila skromna, kajti Dobljani so mednarodno še neizkušeni, nasprotniki pa najmanj za razred boljši. To je bilo nekako mnenje poznavalcev odbojke pred poletom Do-bljanov v Šofijo, ki se je izkazalo popolnoma pravilno. Proti domačinom in favoritu turnirja -Slaviji - so gladko podlegli s 3:0, proti ekipi iz Jugoslavije -Kraljevo - prav tako s 3:0, le makedonski ekipi Strumica so bili enakovredni, a kljub temu podlegli s 3:1. Vsekakor so Dobljani odnesli mnogo pozitivnih vtisov in spoznanj iz Bolgarije, ki jim v prihodnosti lahko le koristijo. Predvsem že v tekočem prvenstvu v boju za play-off naj bi jim pridobljena izkušenost pomagala. Že v soboto je namreč na sporedu prvenstvena tekma - derbi - proti Hypu iz Celovca, kjer gre za številko 1 na Koroškem. Hypo je v minulem krogu presenetil z zmago proti Gleisdorfu ter tako (nehote) pomagal Dobljanom, kajti Štajerci sodijo med ekipe, ki se kakor Dobljani, potegujejo za 6. mesto; to pomeni sodelovanje v gornjem play-off-u. Derbi proti Hypu vsekakor zopet obeta biti zelo razburljiv in borben, pri čemer igralci Doba upajo na močno podporo domačih navijačev. Hypo - Dob v soboto ob 15. uri v športni dvorani v Šentpetru v Celovcu Karate: v soboto koroško prvenstvo Koroško prvenstvo karatekov (v semikontaktu in rahlem kontaktu) se bo tokrat odvijalo v Mladinskem domu. Prvi boji se bodo pričeli že ob 14.30, ob 17. uri pa bodo na sporedu finalni boji. Tekmovalo bo tudi šest fantov ekipe SAK (trener Milan Hribernig. Navrh pa se bo še koroška reprezentanca pomerila z gor-njeavstrijsko (ob 18. uri). „Za vrnitev na Koroško je še prezgodaj, “pravi Milan Oraže. Vratar Milan Oraže > vigredi v Anglijo? Kakor znano, je nekdanji (i vratar FC Tirala Milan Oraže iz d Sel trenutno brez delodajalca - n torej kluba. Transferji, kot na pri- n mer v Mannheim (2. liga v v Nemčiji), so se iz raznih razlo- o gov razbili, tako da je jeseni le S’ treniral (pri Wattensu), ne pa ki igral. Kar zadeva vigredno sezo- ti no, pa je Milan zelo optimističen, b saj ima že sedaj na izbiro nekaj ts klubov, večinoma iz II. avstrijske te zvezne lige. Toda njegov mene- ki džer je o Oražetovih kvalitetah n prepričan, zato išče klube večje sl kvalitete, predvsem zunaj Avstri- k je in to večinoma v Angliji (first o Division). Milan Oraže: „Izgledi so dobri, zato sem zelo optimističen.“ In kdaj se bo vrnil na Koroško, na primer k SAK? „Je še prezgodaj, mogoče v nekaj letih,“ pravi Milan Oraže. Zahteva SŠZ: 10 odstotkov za šport Pomembna točka občnega zbora SŠZ je bila tudi sprememba pravil. Odlično obiskan je bil redni občni zbor Slovenske športne zveze, saj so se ga udeležili ne samo skoraj vsi člani in zastopniki včlanjenih društev, ampak tudi mnogi častni gostje, med njimi konzul RS Tone Novak, zastopnika Olimpijskega komiteja RS Marjan Jemec (generalni sekretar) in Evgen Bergant, predsednik ZSO Marjan Sturm in podpredsednik NSKS Vladimir Smrtnik. Predsednik Marijan Velik je v svojem poročilu izpostavil nekaj bistvenih nalog, ki so Zvezo v zadnjih letih oblikovale, kot na primer uspela (reorganizacija, pravilna pot do politične neodvisnosti, poglabljanje stikov na deželni in zvezni ravni idr. V ospredje pa je postavil zahtevo: „10 odstotkov vseh sredstev, ki so namenjene narodni skupnosti, za šport, od česar smo trenutno še zelo oddaljeni.“ Potrebo po zahtevi je potrdila tudi večina odbornikov in častnih gostov. Pomembna točka občnega zbo- Predsednik SŠZ Marijan Velik se je generalnim sekretarjem Olimpijskega komiteja ' RS Marjanu Jemcu (desno) s skromnim darilom zahvalil za prijateljsko sodelovanje. ra je bila sprememba pravil SŠZ, ki med drugim na novo vsebuje, da imajo možnost včlanjenja tudi posamezniki. Prav tako zanimiva novost v statutu je, da se v primeru razpustitve SŠZ na predlog izvoljenega predsedstva razdeli premoženje zveze v enakem razmerju na posamezna vključena društva. V primeru, da so tudi ta razpuščena s strani oblasti, pripada celo premoženje v enakem razmerju SPZ in KKZ. Novo izvoljeni odbor oz. novo predsedstvo SŠZ, ki ne vsebuje bistvenih sprememb, pa je bil soglasno sprejet. Novo predsedstvo SŠZ: predsednik: Marijan Velik: podpredsednik: Danilo Prušnik; zapisnikar: Peter Trampusch: blagajnik: Mirko Oraže; ostali člani: dr. Ludvik Druml, mag. Rupert Gasser, Ivan Lukan, Janko Kölich, Silvo Kumer, mag. Anton Malle, mag. Mirko Oraže, dr. Ivan Ramšak, Erich Už-nik, Eda Velik,, Franc Wiegele: pregledovalca računov: Milan Wutte, mag. Jože Blajs; razsodišče: Ivko Ferm, Hanzi Lesjak, Martin Wiegele 5. 5 O 5 ro' m ^ ~ F7 to "P 'P n n m O" Sport 15 OBČNI ZBOR SLOVENSKEGA ATLETSKEGA KLUBA Kljub denarnim težavam prevladuje optimizem Po skoraj 10 letih predsednikovanja SAK je dr. Roland Grilc oddal to funkcijo ter stopil v ozadje. Nasledil gaje Jurij Perč, ki je bil prej tajnik kluba. Aktualni pogovor Jurij Perč, novi predsednik SAK Vsak šiling bomo morali obrniti dvakrat Težišča občnega zbora SAK (minuli petek v Modestovem domu) so bila poročili predsednika Rolanda Grilca in vodje naraščaja Silvota Kumra ter izvolitev novega predsednika in odbora. Predsednik Grilc je v svojem poročilu pokazal ne le klubsko dejavnost v minulih letih, ampak je razkril tudi zaskrbljujoč finančni položaj, ki klub tare že nekaj časa in zaradi katerega trenutno trpi skoraj vsa klubska dejavnost. „Naloga v naslednjih tednih bo, da stanje stabiliziramo in izvemo, kaj lahko pričakujemo od glavnih financerjev v letu 1998,“ tako Grilc. Vsebinsko bolj razveseljivo je bilo poročilo vodje naraščaja Silva Kumra. Poročal je, da so centri naraščaja v zadnjih letih zaradi vsebolj načrtnega dela Pridobili ne le pri kakovosti, am-Pak so predvsem po številu igralcev in ekip zelo napredovali- Medtem ko je imel SAK na Primer v sezoni 88/89 javljeno te eno ekipo naraščaja (U 14), i'h ima danes kar 14 s 160 nogometaši. „Ta razveseljivi razvoj vsekakor daje upati za prihodnost SAK,“ pravi vodja na-raščaja in oče centrov Kumer. Pri izvolitvi novega odbora pa te prišlo do velike spremembe le na vrhu vodstva kluba. Roland Grilc, ki je skoraj 10 let prizadevno vodil klub, tokrat za predsednika ni več kandidiral. Stari od- bor je za naslednika predlagal Jurija Perča (prejšnji tajnik), ki je bil tudi soglasno potrjen. Perč: „Če bomo še bolj konsekvent-nejše šli ubrano pot - in to bomo - potem se nam ni treba bati za obstoj SAK.“ Ostali odborniki so bili soglasno potrjeni, njihove funkcije pa bodo poleg zastopnikov centrov naraščaja in preglednikov dodeljene šele na prihodnji seji odbora. Občnega zbora so se med drugim udeležili konzul R Slovenije Tone Novak, Sonja Wakou-nig (podpredsednica ZSO), Danilo Prušnik (podpredsednik SŠZ) in direktor Zveze-Bank dipl. trg. Joža Habernik. F. S. „Staremu“predsedniku SAK dr. Rolandu Grilcu sta se za dolgoletno vodstvo kluba v imenu odbora zahvalila dr. Ivan Ramšak (desno) in novi predsednik Jurij Perč (levo). ODBOR SAK 1997-1999 Predsednik: Jurij Perč Odborniki: dr. Ivan Ramšak (nov), Jože Partl, Silvo Kumer, mag. Stanko Gregorič, mag. Lovrenc Kreutz (nov), Milan Blažej, Mirko Isopp, Lojze Lach (nov), Karl Kulmesch, dr. Roland Grilc Zastopniki centrov - center Šentpri-mož: Hilda Sturm Center Pliberk: Hubert Zidej, Bernard Olip, Iva Müller, Irena Malej Center Celovec: Hildi Wieser, Nužej Lampichler, Janko Woschitz Preglednika: Miha Zablatnik, Andrej Wuttej KOŠ: dve zmagi in dva tesna poraza Košarka. Medtem ko je mladinska ekipa KOŠ po odlični igri na tujem tesno podlegla ALF-u z 78:81, je v domači dvorani visoko premagala WSG z 80:53. Poraz in zmago so v minulih dveh prvenstvenih krogih zabeležili tudi juniorji KOS. SUK so na tujem premagali s 64:62, celovški ekipi Wörthersee Piraten pa so v domači dvorani Podlegli z 69:80. NOGOMET V SLOVENIJI Mura prezimi na vrhu lestvice Konec minulega tedna se je v prvi slovenski nogometni ligi končal jesenski krog, v katerem je povsem presenetila Mura. Proti pričakovanju je osvojila naslov zimskega prvaka ter si ustvarila odlično izhodišče za vigredni del prvenstva, saj vodi s prednostjo kar sedmih točk. Potrošnik in Vevče, ki zasedata zadnji dve mesti, pa se bosta tudi vigredi borila le proti izpadu, kajti za 8. mestom (Korotan) zaostajata že za 6 oz. 11 točk. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA 1. Mura 18 12 3 3 36:20 39 2. Primorje 18 10 2 6 35:27 32 3. Maribor 18 10 1 7 28:16 31 4. Publikum 18 8 5 5 35:27 29 5. HIT Gorica 18 8 4 6 27:18 28 6. SCT Olimpija 18 7 7 4 30:27 28 7. Rudar 18 6 4 8 21:19 22 8. Korotan 18 5 5 8 16:26 20 9. Potrošnik 18 4 212 19:40 14 10. Vevče 18 2 313 14:41 9 ■ Rezultati 18. kroga: Mura - Potrošnik 5:2 (2:1), Publikum Celje - HIT Gorica 1:1 (1:0), Maribor - SET Vevče 5:1 (2:0), Primorje - Rudar 2:1 (1:0), SCT Olimpija - Korotan 3:1 (1:0). ■ Prvenstvo se nadaljuje 1. marca 1998. Kaj Te je upogumilo, da si prevzel nalogo predsednika SAK? Jurii Perč: S pogumom ta funkcija nima opravka. Častihlepen nisem, znorel pa tudi še ne, kar mi je očital nekdo, ko je izvedel za zadevo. Stvar je čisto preprosta: ženo, sinčka in druge sem v zadnjih letih, ko sem bil tajnik SAK, tako lepo navadil, da imam poleg poklica še druge obveznosti. Vsi bi se zelo čudili, če bi bilo nenadoma vse spet drugače. Brez šale - vseeno je, če si predsednik ali kak drug odbornik. Pomembno je, da bomo vsi skupaj vlekli za eno in isto vrv in vsi imeli pred očmi en sam cilj: naš SAK! Na občnem zboru si dejal, da bo prva naloga novega odbora „začrtati pot iz neugodnega finančnega oklepa“. Kako? Če ni dovolj denarja, imaš človek nekaj možnosti, kako do njega priti. Toda krasti nočemo, podedovali tudi nič ne bomo in kredita nam nihče ne bo dal. Torej nam ne preostane ničesar drugega, kakor da za stvari, ki so nujno potrebne, uporabimo tisto, kar imamo. Štediti bo treba še naprej in obrniti vsak šiling dvakrat, preden ga bomo izdali. Na občnem zboru je bilo prav tako povedano, da se bo načrtno delo z naraščajem SAK obrestovalo v letih 2002, 2003. Kako misli SAK do takrat premostiti pomanjkanje lastnih igralcev v članski ekipi oz. katero pot namerava ubrati s člansko ekipo? To ni vprašanje, ki bi bilo novo in ki bi se postavilo šele novemu odboru. Iz danih razmer in okoliščin smo lahko začeli z delom za naraščaj šele pred leti. Medtem pa smo bili s člansko ekipo že v zvezni ligi in smo sedaj v regionalni. „Lastnih“ igralcev nismo imeli nikoli dovolj, ne za zvezno ligo, ne za regionalno. In tudi najboljše delo z naraščajem še dolgo ni garant za „tovarno“ lastnih igralcev, ki bi bili sposobni za športno zahtevno tekmovalno raven. Se pravi, da bomo tudi v prihodnje morali iskati pravo mešanico domačih in tujih igralcev, če bomo hoteli igrati, recimo v regionalni ligi. V kakšnem sestavu se bo vigredi predstavila članska ekipa SAK? Do konca tega leta moramo vedeti, koliko denarja bomo imeli na voljo za prihodnjo sezono - po tem se bomo ravnali. Franc Sadjak ADVENENTE ŠEGE Šega Marijinega potovanja se prične 15. decembra. V posameznih vaseh jo nosijo do 9 večerov, od hiše do hiše, v spomin na to, kako sta Jožef in Marija v Betlehemu iskala prenočišče. Ta šega se je mdr. ohranila tudi v Dvoru pri Šmihelu (slika). OSEBE & DOGODKI PREDSTAVITEV Black voices navdušujejo Koncerta v Šentjakobu Sentprimožu Izreden kulturni užitek čaka v Šentjakobu (v nedeljo, 7. decembra ob 19.30) in v Šentpetru (v ponedeljek, 8. decembra, ob 19.30). Na Koroškem namreč gostuje ena najbolj uspešnih vokalnih skupin iz Anglije, ki navdušuje publiko trenutno na svoji turneji po Evropi. V sodelovanju s pevci „Dvojezičnega zbora“ je bilo možno pridobiti te izredne pevke, ki jih danes mednardono štejejo v sam vrh. Repertoar sega od spiritualov, bluesov do sodobnih pop-pesmi. KUPUJ DOMA Modna revija bo v Pliberku v nedeljo, 7. decembra, ob 20. uri. Pliberk. Od sobote, 6. decembra, do ponedeljka 8. decembra so obrtniki v mestu Pliberk spet pripravili obširen program. Z geslom „Ne pelji se kam drugam - kupuj doma“ nagovarjajo kupce, da pridejo v mesto Pliberk. Višek prireditev je nedvomno v nedeljo, 7. decembra (ob 20. uri), modna revija v Grezlandheimu, 8. decembra pa bodo vse trgovine mesta Pliberk odprte, na glavnem trgu pa bo božični trg. ZIVOPISANA JADRNICA POMAGA Libuče. Prvi in drugi razred računalnik, ki ga je dobila od Ka- Ijudske šole Libuče sta integracij- toliške cerkvene zveze. Izdala je ska. Društvo Živopisana Jadrni- namreč zgoščenko (CD), izku-ca/Kunterbuntes Segelboot (vodi piček pa je namenila prizadetim jo Renate Falke) jima je podarila otrokom. GLAS IZ LJUDSTVA Prmojduni, se je narežala moja ljuba prijateljica Jezični-kova Liza, ko je čula in celo brala povrhu, da namerava smučarski skakalec Andreas Goldberger v prihodnosti skakati za Jugoslavijo. „Bo že moral predjati ime,“ je za-modorovala, „s tem nemškim imenom ne bo mogel koj tako pridobiti prijateljev med domovinsko zavednimi in ponosnimi Srbi, pa še svoje bele lase si bo moral na temno prebarvati.“ Tedaj se je oglasil dobri znanec Nuža: „Zaradi imena že ne bo tako hudo. Andrija Kokainovič Zla-tograc naj bo, pa bo vsaj zvenelo čisto prav.“ Andreasu Goldbergerju, temu čaru in ponosu avstrijskega skakalskega športa iz preteklih časov, se mora že pokavrano goditi. Domačini bežijo iz Jugoslavije, on pa išče tam športni azil. DVORNI SVETNIK Ravnatelj dr. Janko Zerzer Celovec. Ta teden je bil imeno-va za dvornega svetnika ravnatelj Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru pri Šentjakobu dr. Janko Zerzer, ki tudi dolga leta že predseduje Krščanski kulturne zvezi v Celovcu. Odlikovanec si je prav na pedagoškem in kulturnem področju pridobil velike zasluge, za kar se mu je ta teden na podelitvi posebno zahvalil koroški deželni glavar j dr. Christoph Zernatto.