Impresum 453 ¦ INTERVJU Beseda uredništva 453 Obisk delegacije Epson v Sloveniji – pogovor z gospodom Yoneharu Fukushimo 454 ¦ DOGODKI – POROČILA – VESTI 458 ¦ HIDRAVLIČNI MOTORJI ¦ NOVICE – ZANIMIVOSTI 467 Seznam oglaševalcev 534 Ervin STRMČNIK, Gregor KOKOT, Franc MAJDIČ: Vpliv velikosti izvrtin v ventilski plošči na volumetrični, mehansko-hidravlični in skupni Znanstvene in strokovne izkoristek počasi vrtečega hidravličnega motorja tipa gerotor 482 prireditve 459 ¦ HIDRAVLIČNE TEKOČINE Naslovna stran: Darko LOVREC, Vito TIČ: Stisljivost hidravličnega olja in vpliv zraka 492 OPL Avtomatizacija, d. o. o. IMI INTERNATIONAL, d.o.o. BOSCH Automation (P.E.) NORGREN HERION ¦ VITKA PROIZVODNJA Koncesionar za Slovenijo Alpska cesta 37B IOC Trzin, Dobrave 2 4248 Lesce SI-1236 Trzin Tel.: + (0)4 531 75 50 Žiga JORDAN KOZJAK, Tomaž BERLEC, Janez KUŠAR: Hitra menjava Tel.: + (0)1 560 22 40 Fax: + (0)4 531 75 55 Fax: + (0)1 562 12 50 serij – SMED metoda 500 MIEL Elektronika, d. o. o. FESTO, d. o. o. Efenkova cesta 61, IOC Trzin, Blatnica 8 3320 Velenje ¦ IZ PRAKSE ZA PRAKSO SI-1236 Trzin Tel: +386 3 898 57 50 Tel.: + (0)1 530 21 10 Fax: +386 3 898 57 60 Fax: + (0)1 530 21 25 www.miel.si, www.omron- Rainer SCHWAN, Gert NAHLER, Rudolf LÄSSLER: Regulacija diferenčne -automation.com Poclain Hydraulics, d.o.o. temperature v industriji omogoča velik prihranek 508 Industrijska ulica 2, VISTA Hidravlika, d. o. o. 4226 Žiri Kosovelova ulica 14, Tel.: +386 (04) 51 59 100 4226 Žiri ¦ LETALSTVO Fax: +386 (04) 51 59 122 Tel.: 04 5050 600 e-mail: info-slovenia@ Faks: 04 5191 900 poclain-hydraulics.com www.vista-hidravlika.si Aleksander ČIČEROV: Mednarodni pravni status vodje zrakoplova – 3. del 512 internet: www.poclain­-hydraulics.com OMEGA AIR, d. o. o., Ljubljana ¦ AKTUALNO IZ INDUSTRIJE OLMA, d. d., Ljubljana Cesta Dolomitskega Poljska pot 2, odreda 10 1000 Ljubljana 1000 Ljubljana ABB YuMi®, prvi resnično sodelujoč dvoročni robot na svetu (ABB) 516 Tel.: + (0)1 58 73 600 T + 386 (0)1 200 68 63 Fax: + (0)1 54 63 200 F + 386 (0)1 200 68 50 Okrov senzorjev za eksplozivna delovna okolja – SRBE (FESTO) 517 e-mail: komerciala@ www.omega-air.si Dvižni nosilec za ekrane – MONITORLIFT (INOTEH) 518 olma.si Krmilnik NX1 – kompakten v velikosti, močan po PARKER HANNIFIN Corporation funkcionalnosti (MIEL Elektronika) 519 Podružnica v Novem Varnostni krmilnik MOSAIC (PS) 520 mestu Velika Bučna vas 7 8000 Novo mesto ¦ NOVOSTI NA TRGU Tel.: + (0)7 337 66 50 Fax: + (0)7 337 66 51 Nova iSTEP črpalka (HENNLICH) 521 Dvojne osi za velike momente in velike mase bremena – HIWIN (HIWIN) 522 Ventilski otok serije ES05 (LA & Co) 522 Generator vakuuma piCOMPACT® 23 (INOTEH) 523 Naslov še dodamo (PARKER) 523 ¦ PODJETJA PREDSTAVLJAJO Cenovno ugodni industrijski roboti (HENNLICH) 524 Pomembnosti dimenzioniranja sistemov s stisnjenim zrakom (OMEGA AIR) 526 Dinamično spremljanje stanja strojne opreme (TEHNA) 530 ¦ LITERATURA – STANDARDI – PRIPOROČILA Nove knjige 532 ¦ PROGRAMSKA OPREMA – SPLETNE STRANI Zanimivosti na spletnih straneh 534 © Ventil 22 (2016) 6. Tiskano v Sloveniji.Vse pravice pridržane.© Ventil 22 (2016) 6. Printed in Slovenia.All rights reserved. Impresum Internet: http://www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 22 Volume Letnica Številka 2016 6 Year Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidnotehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industri­je Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomočnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehnični urednik: Roman PUTRIH Znanstven-strokovni svet: prof. dr. Maja ATANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljanaizr. prof. dr. Ivan BAJSIĆ, FS Ljubljanadoc. dr. Andrej BOMBAČ, FS Ljubljanaprof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljanaprof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg,ZR Nemčijadoc. dr. Edvard DETIČEK, FS Maribor prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljanaprof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljanaprof. dr. Niko HERAKOVIČ, FS Ljubljanamag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT , je upokojenprof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljanaprof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrijamag. Milan KOPAČ, POCLAIN HYDRAULICS, Žiriizr. prof. dr. Darko LOVREC, FS Mariborizr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University ofAlicante, Španijadoc. dr. Franc MAJDIČ, FS Ljubljanaprof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčijaprof. dr. Gojko NIKOLIĆ, Univerza v Zagrebu, Hrvaškaizr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljanadr. Jože PEZDIRNIK, FS LjubljanaMartin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Lokaprof. dr. Alojz SLUGA, FS LjubljanaJanez ŠKRLEC, inž., Razvojno raziskovalna dejavnost, Zg. Polskava prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljanaprof. dr. Željko ŠITUM, Fakultet strojarstva i brodogradnjeZagreb, Hrvaškaprof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljanaprof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio, d.o.o., Ljubljana Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Andrea POTOČNIK Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: Grafex d. o. o., Izlake Tisk: PRESENT, d. o. o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTILAškerčeva 6, POB 394, 1000 LjubljanaTelefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 1500 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS) Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 9,5-odstotni davek na dodano vrednost. Digitalni indeks in digitalna Slovenija Evropska komisija je pred leti sprejela strategijo razvoja z naslovom Evropa 2020. Predlagala je sedem prednostnih področij. Med temi pobuda­mi je tudi Evropska digitalna agenda 2 (Digital Agenda for Europe – EDA), ki je ena od bolj po­membnih in se v prizadevanjih za večjo učinko­vitost poslovanja gospodarstva in javne uprave tiče vseh državljanov. Za doseganje strateških ciljev se bo morala globalno uveljaviti uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Splošni cilj EDA je poskrbeti, da bo enotni di­gitalni trg, ki se opira na hitre in ultra hitre internetne povezave ter interope­rabilne aplikacije, dal trajne gospodarske in družbene koristi. Slovenija oziroma slovenska vlada se je tem predlogom zavestno priključila. Da je res tako, lahko sklepamo iz obiskov vladnih predstavnikov v številnih ameriških podjetjih za in­formacijsko-komunikacijske tehnologije, opremo in naprave. Slovenija je bila glede računalniške pismenosti vedno visoko uvrščena na lestvicahv mednarodnih merilih. Že v osemdesetih letih so se pojavili zasebniki, ki so orali le­dino pri uvozu računalniških komponent, ki so jih nato pri nas sestavljali in bolj ali manj na črno prodajali. Tisti, ki smo bili proti koncu osemdesetih in v začetku de­vetdesetih let po svetu v tujih inštitucijah, smo se čudili, da je Slovenija v primerjavi s tujimi inštitucijami na področju računalništva dokaj dobro opremljena. Podobno je veljalo in še velja za naše prebivalstvo glede uporabe spleta in drugih informa­cijskih in komunikacijskih pripomočkov. Še pred nekaj leti smo na evropskem nivoju dobili prestižno priznanje za najboljšo izvedbo storitev e-uprave. Prav zato preseneča podatek, da smo v zadnjih letih na mednarodnih lestvicah tako nizko uvrščeni glede digitalnega indeksa. Na primer lansko leto smo na prej omenjeni lestvici med 28 državami zasedli šele 19. mesto. Zelo nizka uvrstitev Slovenije glede digitalnega indeksa še posebno preseneča, če vemo, da imamo med mladimi najvišji odstotek šolajoče se mladine v terciarnem izobraževanju. Digitalni indeks pove, kako prebivalci države uporabljajo informacijsko-komu­nikacijske naprave, koliko imajo internetnega znanja, kako pogosto uporabljajo spletne dejavnosti – od novic do nakupovanja in naročanja storitev ter načinov razvoja ključnih digitalnih tehnologij, kot so e-računi, storitve računalništva v oblaku in digitalnih javnih storitev, kot sta e-uprava in e-zdravje. V celoti je v digitalnem indeksu zajetih 30 kazalnikov. Pri tem se spet postavlja vprašanje, kaj je pri nas narobe, da smo glede »digita­lizacije« dokaj nepismeni. Na koga lahko pokažemo s prstom, da ne dela, kot bi moral. Če bi obstajali podatki, na katerih področjih, v katerih službah in v katerih poklicih smo glede digitalnega indeksa najslabši, bi mnogo lažje pokazali na krivca. Pri tako splošnih podatkih pa ne moremo zapisati, da so na primer neteh­nični poklici na tem področju slabši od tehničnih. Je res, da je pri nas infrastruktura slaba in pod povprečjem. Slovenija je slaba na področju povezljivosti, saj je fiksna širokopasovna povezava na voljo samo 89 od­stotkom gospodinjstev, kar je pod evropskim povprečjem, ki znaša 97 odstotkov. Za to stanje je prav gotovo kriva država. Vendar smo verjetno ljudje sami najbolj odgovorni, da ne uporabljamo novosti, ki v večini primerov prinašajo koristi. Zelo slabo se je spet odrezala javna uprava. Slovenija je na področju digitalnih javnih storitev uvrščena šele na 22. mesto, na področju odprtih podatkov pa se uvršča na 23. mesto. Še slabše od javne uprave pa je e-zdravje. Tu smo zasedli zadnje, to je 28. mesto. Tudi gospodarstvo ni na tem področju nič boljše. Uspešnost digitalnega gospo­darstva se med državami članicami močno razlikuje, saj znaša na primer na Danskem digitalni indeks 0,67 od 1, v Sloveniji 0,41, v Romuniji pa 0,31. Na koncu je spet »kriva« država. Vlada oziroma ministrstvo za infrastrukturo mora, če želimo bolje izkoristiti prednosti digitalnega gospodarstva in upravlja­nja, izboljšati zlasti pokritost s fiksnimi širokopasovnimi omrežji in povečati število naročnikov na mobilne širokopasovne povezave in hitra širokopasovna omrežja. Janez Tušek Obisk delegacije Epson v Sloveniji Sodelovanje podjetja DAX s firmo Epson iz Japonske ima že dolgoletno tradicijo, formalno je bilo vzpostavljeno leta 1993, prvi posel pa sega v daljno leto 1984. V zadnjih letih je trg malih montažnih robotov v Sloveniji resnično oživel, kar je vzbudilo posebno zanimanje vodstva Epson. V smislu še boljše podpore kupcem in poglobitve sodelovanja so DAX obiskali najvišji predstavniki podjetja: Yoneharu Fukushima, COO, Yoshifumi Yoshida, pomočnik COO, Michiya Hirasaki, glavni direktor prodaje in marketinga, Tsuyoshi Hatakayama, višji svetovalec za plan in načrtovanje, Volker Spanier, direktor Robotic Solutions Europe, Dirk Folkens, direktor prodaje Robotic Solutions. Med obiskom so si ogledali nekaj najvidnejših slovenskih strojegraditeljev in z velikim zanimanjem prisluhnili našim izkušnjam. V okviru tega obiska je nastal kratek pogovor z gospodom Fukushimo za revijo Ventil. Darko Koritnik, DAX, d. o. o., Trbovlje Epson delegation visit to Slovenia The cooperation of the company DAX with the company Epson from Japan has a long tradition. Formally it was established in 1993, the first business even dating back to 1984. In the course of the last years the market of small podlagarobots in Slovenia really became alive, which aroused special interest in the management of Epson. In the sense of a better customer support and the intensification of cooperation, the company DAX was supported by a visit of the highest company representatives: Yoneharu Fukushima, COO, Yoshifumi Yoshida, Deputy COO, Michiya Hirasaki, General Manager Sales and Marketing, Tsuyoshi Hatakayama, Senior Expert Planning and Design, Volker Spanier, Head of RS Europe, and Dirk Folkens, Manager Sales RS. During their visit they took a look at some of the most prominent Slovenian machine builders and listened to our expe­rience with great interest. In the course of this visit, a short interview was conducted with Mr. Fukushima for the magazine Ventil. Interview with Mr Yoneharu Fukushima Dragica NOE Ventil: The history of Epson is rich, for a lot of unique products that fair in Munich. Not to forget the which were the most important differentiate us from competition. ongoing development of Epson's milestones? Would you please tell us For example the first robot with dual arm robot which is another more about it? Windows controller or the first important milestone for the in­cleanroom class zero robot. Look-dustry and for us as a technology Mr. Yoneharu Fukushima: Yes, in- ing into the near past or future then carrier in the Industry 4.0 environ­ deed. The history of Epson is very of course, we have to mention the ment. For reference I kindly direct rich and many of Epson's product introduction of the Epson Spider, you to our latest video on the Ep­ developments have been major which is a SCARA type robot but son channel: https://www.youtube. milestones in technology. If you with no dead zone in the center. com/watch?v=v2MDq-f-my8 only take a look at our core tech- Just now we have released another nologies: Micro-Piezo, 3LCD or milestone unique to the market: Ventil: Epson is a global corpora- QMEMS – but I think your question a vertically articulated 6 axis arm tion, what are your priorities and is more targeted towards Robotic maximizing the space efficiency which of your strongest precedencies Solutions where also in this par- which can be seen for the first time are over competition? ticular field we have been the first in Europe at the June Automatica Visit to the company Hidria TC d.o.o. Koper Mr. Yoneharu Fukushima: As you may know the global Epson busi­ness is based on four major col­umns, which are "Inkjet Innovation", "Visual Innovation", "Wearables In­novation" and last but not least "Ro­botics Innovation". All columns are aiming to give our customers great value and as a global company we are highly committed to this target, and at the same taking responsi­bility also for the environmental footprint generated by the devel­opment and usage of our products. All details can be obtained under http://global.epson.com/SR/. We believe that sustainability, transpar­ency and trust are values that are as well honored by our customers. Keeping this in mind together with our power to continuously develop unique products, these customers have given us the absolute market leader position in many different areas and with regard to industrial robots, especially in the area of SCARA robots. As mentioned be­fore we are trying to make automa­tion industry more convenient by providing a more innovative artic­ulated 6 axis arm as a folding arm (like model: N2) or slim-long arm (like model: C8XL). The philosophy derives from our “Value Generated by Epson Technology” http://global. epson.com/company/corporate_vi­sion/. Our 6 axis robot strategy is along with this and we are sure that customers can enjoy these values like space saving, cost saving and energy saving. Ventil: Slovenia is a relatively small market, but we see very good coop­eration with DAX, what is your view on this cooperation? Mr. Yoneharu Fukushima: DAX is a great and important partner and their Epson distributorship is one of our eldest in Europe – it has a proud history of more than 23 years. This can of course only work when both partners trust each other and are open for new ideas. Together with DAX we have helped to develop the Slovenian automation market with industrial robots so that as of today we can say that also according to IFR (International Federation of Ro­ botics) the Slovenian market is not so small as you mention. Ventil: Is this your first visit to Slo­venia? Do you want to extend Epson presence in EU? Mr. Yoneharu Fukushima: Yes, this is my first visit to Slovenia and I am very impressed by the nice country and its hospitality. The companies we have visited so far show a very high degree of professionalism and prove to be global companies. They are doing right in relying on Epson's robotic solutions but also relying on our global service and support network. Particularly within the EU we are represented in each coun­try by ourselves or by a distributor like Dax. Nevertheless we still have some white spots especially in the new Eastern Europe countries that in the moment are covered by our European Robotic Solutions head­quarter in Meerbusch, Germany. We keep a close look on those ar­eas and take our time to find an ap­propriate distributor. Ventil: What are Epson’s main trends and directions in robotics for the next years? Mr. Yoneharu Fukushima: I think we have to distinguish between mid-term and long-term future. For the mid-term future, Epson has a whole bunch of new tech­nology just released or coming soon to satisfy the current indus­trial trends, like the dual arm robot, value added options, functions re­lated to Industry 4.0, the expansion of our compact 6 axis portfolio or the new revolutionary N-series kinematic. Also we carefully moni­ tor the current strong customer demand for collaborating robots and check the feasibility in relation with our high productivity industri­al robots. For the long-term future please understand that I cannot disclose any details right now but be sure that we have enough ide­as and basic research ongoing to utilize our above mentioned core technologies making the lives of people easier. Izr. prof. dr. Dragica Noe University of Ljubljana Faculty of Mechanical Engeneering Editorial board of journal Ventil Otočec, 19. in 20. oktober 2017 www.tpvs.si 27. 3. - 31. 3. 2017 Fa ku lteta za elektroteh n i ko v Ljubljani organizirali že 13. Dneve industrijske robotike - DIR 2017. Kot že v preteklih letih, bodo v prostorih Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani predstavili robote, ki bodo, po zaslugi truda študentov, opravljali različne naloge: od industrijskih procesov do interakcije s človekom. Organizatorji bodo ponovno gostili strokovnjake s področja robotike na ponedeljkovih predavanjih. V sklopu dogodka bo potekal tudi RobotChallenge, študentsko tekmovanje v simulaciji robotskih celic v programskem okolju RobotStudio. Študentje katerekoli fakultete ali univerze se lahko od blizu seznanijo z aplikacijami in delajo na robotih brezplačno. Število mest je omejeno, zato priporočamo čimprejšnjo prijavo na dnevirobotike.si. Ogled celotnega programa DIR je za vse obiskovalce možen v popoldanskem času brez najave; vstop je brezplačen. Za več informacij nas obiščite na dnevirobotike.si V spomin profesorju dr. Iztoku .unu Vest o smrti prof. dr. Iztoka Žuna nas je močno presenetila in globo­ko pretresla. Svojo bolezen je več­krat premagal, zato nismo dvomili, da bo tudi tokrat tako. Ob tem žalo­ stnem dogodku bi kot eden izmed najožjih sodelavcev rad povzel nje­govo profesionalno življenjsko pot. Profesor dr. Iztok Žun je diplomiral na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani leta 1972. V želji po iskanju novega znanja je nadaljeval študij. Magistri­ral je leta 1974, nato je bil na štu­dijskem obisku na Thayer School of Engineering na Dartmouth Colle­geu v ZDA. Doktor tehniških znano­sti je postal leta 1976. Njegova uči­teljska pot se je pričela leta 1977, ko je na Fakulteti za strojništvo postal docent za termodinamiko in meha­niko fluidov. Leta 1982 je bil izvoljen v izrednega profesorja, leta 1987 pa v rednega profesorja. Ker se je zavedal, da je osnova za kvalitetno znanstvenoraziskovalno delo dobro organiziran in opremljen laborato­rij, je leta 1983 ustanovil in od takrat vodil Laboratorij za dinamiko flu­idov in termodinamiko, svoj LFDT, kot ga je v skrajšani obliki najraje imenoval. Leta 1997 je ustanovil še katedro z istim imenom in bil ves čas njen predstojnik. Bil je eden od glavnih pobudnikov in zagovorni­kov koncepta katedre kot osnovne izobraževalne, raziskovalne in ra­zvojne enote, pri čemer je predstoj­nik odgovoren za njen razvoj. Tak koncept je posredno pripomogel k vključevanju novih raziskovalnih področij in odpiranju novih študij­ski smeri, s tem pa je pomembno prispeval k vsestranskemu razvoju Fakultete za strojništvo. Poznavanje dogajanj v tekočinah je pomembno v številnih industrijskih vejah, od živilske, petrokemijske, farmacevtske in kemijske do ener­getike in transporta. Profesor Žun je vedel, da je izvirno gonilo tehnič­ nega napredka prenosa toplote in snovi v razvoju razumevanja fizike večfaznih tokov in, po osvojitvi tega vpogleda, v razvoju ustreznih mate­matičnih modelov za napovedova­nje teh pojavov. Zato je bil njegov primarni raziskovalni interes dvofa­zni tok, s posebnim poudarkom na mehurčastem toku. Spoznanja pro­fesorja Žuna so odmevna v med­narodnem merilu, saj je nekatere probleme s področja kompleksnih tokov rešil prvi v svetu. Prvi je po­kazal, kako polje prečne vzgonske sile deluje na mehurčke v turbulen­tnem toku kapljevine in povzroča nehomogeno porazdelitev deleža plinske faze v vertikalnem kanalu. Odkritje je bilo pomembno za po­jasnitev nehomogene porazdelitve parne oz. plinaste faze v jedrskih in kemijskih reaktorjih. Bil je prvi, ki je predstavil rezultate numerične si­mulacije evolucije kopičenja deleža plinske faze z območja stene kanala v njegov osrednji del, kar je pred­stavljalo enega izmed glavnih pro­blemov v analizah jedrskih reaktor­jev. Nadaljnje študije modeliranja na več skalah hkrati v sodelovanju z dr. Tomiyamo z univerze v Kobe­ ju na Japonskem so razkrile vzroke bočnih migracij mehurčkov, kar je nudilo trdno osnovo relevantnim računalniškim kodam, ki se upora­bljajo danes. S tem je bil postavljen temelj za nadaljevanje dela v okviru raziskovalnega programa, ki zajema tri udarne smeri: principe komple­ksne dinamike fluidov, fizične pro­bleme, povzročene s tokovi, in inte­rakcije fluid-okoliška struktura. Po dvajsetih letih intenzivnega so­delovanja z japonskimi kolegi je profesor Žun dobil posebno čast organizirati prvo srečanje japonskih in evropskih znanstvenikov s po­dročja dvofaznih tokov v Portorožu leta 1998. Takrat je bilo ustanovlje­no Evropsko-japonsko združenje za dvofazne tokove, katerega predse­dnik je bil do leta 2015. Ta srečanja se izmenično vrstijo vsako tretje leto. Njihovi glavni cilji so predsta­ vitve najsodobnejših raziskovalnih dosežkov, sinergija akademskih in gospodarskih krogov ter posebna skrb za mlajše generacije. Poleg že omenjenih je profesor Žun opravljal še mnoge vodstvene in druge pomembne funkcije doma in v mednarodnem prostoru. Omenil bom le nekatere. Leta 1999 je usta­ novil in od takrat vodil nacionalni raziskovalni program Tranzientni dvofazni tokovi. Od leta 2008 je bil redni član Inženirske akademi­je Slovenije. Bil je eden od njenih ustanoviteljev, nekaj let pa tudi akti­ven član njenega izvršnega odbora. Od leta 2014 je bil podpredsednik Virtualnega mednarodnega razvoj­nega inštituta za dvofazni tok in prenos toplote. Znanstvenoraziskovalni opus profe­sorja Žuna obsega več kot 50 član­kov v revijah in več kot 130 člankov v recenziranih zbornikih. Ob tem je imel več kot 80 vabljenih predavanj na konferencah, inštitutih, univer­zah in v industriji v EU, na Japon­skem in v ZDA. Ima več kot 1000 citatov ter 5 patentov. Vzporedno z raziskavami dinamike dvofaznega toka je profesor Žun svoje znanje prenašal v stroko. Leta 1989 je uspešno realiziral imple­mentacijo nadzora, upravljanja in modeliranja slovenskega zemelj­skega plinovodnega sistema, ki ja­sno vključuje vse priznane atribute procesa deregulacije plinovodne distribucije v Evropi danes. Ta pro­ces se je v EU začel veliko kasneje, v letu 1998 s plinsko direktivo EU, ki je bila priznana kot eno od naj­pomembnejših vprašanj na evrop­skem energetskem trgu. Učinkovito upravljanje transmisijskega sistema pri različnih operativnih faktorjih in faktorjih trga je bilo izvedeno z upo­rabo koncepta dinamične eksergije,ki jo je profesor Žun uvedel kot no­vost. Med pomembnejše aplikacije v industriji sodijo še projekt PREVE­RO, katerega cilj je zmanjšanje emi­sij dizelskega motorja zaradi kavi­tacije, razvoj kuhinjske pečice nove generacije Simplicity ter razvoj pro­ cesne naprave za oblaganje delcev v farmacevtskih tehnologijah. Med številnimi nagradami, ki jih je prejel za svoj doprinos k znanosti in razvoju na področju kompleksnih dvofaznih tokov, je potrebno izpo­staviti Zoisovo priznanje leta 1999 in nagrado Japonskega združenja za večfazne tokove leta 2003. To združenje mu je letos podelilo pla­keto o častnem članstvu za izjemen prispevek k znanosti in tehnologiji na področju večfaznih tokov. V svoji dolgoletni karieri je profesor Žun uspešno prenašal svoje znanje na mlade, saj se je vedno trudil štu­dentom vzbuditi občutek radove­dnosti, da bi lahko premikali meje svojega razumevanja. Na dodiplom­skem študiju je imel več kot 11500 študentov pri predmetih Termodi­namika in Dinamika fluidov, v okvi­ ru podiplomskega študija pa je pod njegovim mentorstvom zaključilo študij 13 magistrov in 6 doktorjev znanosti s področja dvofaznih tokov. Pogrešali bomo njegovo neizmerno Znanstvene in strovne prireditve The 17th Drive Train technology Conference (ATK) 2017 – 17. Konfe­renca o tehnologiji pogonov (ATK) 2017 7.–8. 03. 2017 Aachen, ZR Nemčija Informacije: – https://www.rwth-aachen/institute­-about-us/atk/home/ International Fluid Power Expo – Mednarodna razstava fluidne tehnike 7.–11. 03. 2017 Las Vegas, Nevada, ZDA Informacije: – http://www.ifpe.com The 9th International Conference on Fluid Power Transmission and Con­trol (ICFP 2017) – 9. Mednarodna kon­ferenca o fluidnotehničnem pogonu in krmiljenju (ICFP 2017) 11.–13. 04. 2017 Hangčou, Kitajska Informacije: -e-pošta: icfp2017@zju.edu.cn -Internet: sklofp.zju.edu.cz/icfp2017 Sensor + test 2017 – (Vodilni sejem senzorike, merilne opreme in tehnike preskušanja) 30. 05.–01. 06. 2017 Nürnberg, ZR Nemčija Udarna tema 2017: Merilnotehnična omrežja za mobilno uporabo Informacije: -www.sensor-test.de The 15th Scandinavian International Conference on Fluid Power (SICFP 2017) – 15. Skandinavska mednarodna konferenca o fluidni tehniki (SICFP 2017) 7.–9. 06. 2017 Linköping, Švedska Informacije: -e-pošta: sicfp17@iei.lin.se The 19th International Conference on Hydraulics and Pneumatics – 19. Mednarodna konferenca o hidravliki in pnevmatiki 11.–12. 10. 2017 Osaka, Japonska Informacije: -https://www.waset.org/conferen-ce/2017/10/osaka/ICHP The 10th JFPS International Sympo­sium on Fluid Power – 10. JPFS Med­narodni simpozij o fluidni tehniki DOGODKI - POROČILA - VESTI voljo do raziskovanja. Videl je upo­rabnost svojega znanja v različnih aplikacijah večfaznega toka ter ob tem znal navdušiti sogovornika za iskanje novih spoznanj. Pogrešali bomo njegovo doslednost in na­tančnost pri vsem, česar se je lotil. Njegova zapuščina je velika, saj je ustvaril pogoje za nadaljevanje kre­ativnega raziskovalnega, razvojne­ga in izobraževalnega dela tako za svoje sodelavce znotraj laboratorija in katedre kot za Fakulteto za stroj­ništvo v celoti. Ohranili ga bomo v trajnem spo­minu. Doc. dr. Matjaž Perpar Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo 25.–27. 10. 2017 Fukuoka, Japonska Informacije: -e-pošta: fukuoka2017@fps.or.jp -Internet: http://www.jfps.jp/net/10thjfps Internationale Hydraulik Akademie – Seminar program 2017/2018 – Mednarodna akademija hidravli­ke – Programi seminarjev za obdobje 2017/2018 Okoli 25 različnih seminarjev Tematika seminarjev: -Osnove hidravličnih naprav -1. del, 2. del -Hidravlični cevovodi – izvedba, pro­ jektiranje -Mobilna hidravlika -Hidrostatični pogoni -Projektiranje hidravličnih naprav -Hidravlični fluidi -Vzdrževanje hidravličnih naprav -Diagnostika okvar -Varnost hidravličnih naprav -Tesnjenje in tesnila hidravličnih naprav -Hidravlični akumulatorji -Elektrohidravlika -Servo-in proporcionalni ventili Naslov: Internationale Hydraulik Aka­demie, Am Promigberg 26, D-01 808 Dresden, tel.: + 49 351 658 780-0, faks: + 49 351 658 780-24; e-pošta: info@ hydraulic-akademie.de 26. Tehniško posvetovanje vzdr.evalcev Slovenije (TPVS) Tehniška posvetovanja vzdr­ževalcev Slovenije so bila po­znana predvsem po tem, da so se vrsto let prirejala na Rogli. Letos je Društvo vzdrževalcev Slovenije (DVS) organiziralo 26. TPVS že peto leto zapored na Otočcu. Posvetovanje je pote­kalo 20. in 21. oktobra 2016. Predsednik Društva vzdrževalcev Slovenije Darko Cafuta je v uvo­dnem govoru poudaril, da je za letos predvidena glavna tema so­delovanje vzdrževalnih služb s pro­izvodnjo. Moto 26. TPVS je bilo, da brez učinkovitega vzdrževanja ni učinkovite proizvodnje. Da pa se prične vzdrževanje obravnavati kot velik potencial za povečanje profi­ta podjetij, pa bo potrebno narediti tektonske spremembe v vodstvih podjetij in ustanov. Društvo vzdrže­valcev Slovenije vidi v novih med­narodnih standardih s področja vzdrževanja in obvladovanja fizičnih sredstev možnost, da se bo nekaj premaknilo na bolje že v kratkem. V letošnjem programu posvetovanja so bile prvi dan izvedene standardne dejavnosti posvetovanja: okrogla miza in predavanja, vzporedno pa je potekal sejem opreme, strojev in naprav, ki jih uporabljajo vzdrževalci ali pa jih servisirajo. Takoj po koncu otvoritvene slove­snosti je potekala okrogla miza s temo: Brez učinkovitega vzdrževanja ni učinkovite proizvodnje. Na okroglo mizo, ki jo je vodil mag. Mihael Hameršak, direktor družbe Talum Servis in inženiring, je DVS povabil pomembne predstavnike vzdrževalcev, predvsem iz uspešnih slovenskih podjetij. DVS poskuša tudi s pomočjo okroglih miz stimu­lirati podjetja, ki še niso dovolj učin­kovita na področju vzdrževanja, da sledijo uspešnim podjetjem z učin­kovitim vzdrževanjem. Tokrat smo imeli v svoji sredi tudi predstavnika proizvodnje, tako so potekale dvo­smerne izmenjave stališč. Na tak na­čin poskušamo, da bi se navezovala poslovna znanstva in prenašale izku­šnje med udeleženci okrogle mize in tudi ostalimi vzdrževalci. Okrogla miza je potekala v skladu z zastavljenim programom, razprava je bila zelo koristna, tako za sodelu­joče kot za poslušalce. V okviru predavanj, ki so potekala prvi dan posvetovanja, se je pred­stavilo sedem predavateljev. Vsa predavanja so objavljena v zborniku, ki izide v času TPVS. Vzdrževalci se udeležijo Tehniškega posvetovanja iz različnih razlogov. Med najpomembnejšimi je vseka­ kor obisk spremljajoče razstave s področja vzdrževanja. Med razsta­vljavci iščejo vzdrževalci proizvode in storitve, ki jih posebej zanimajo, ker imajo recimo kakšne probleme pri vzdrževanju v podjetjih. Iščejo tudi novosti, rešitve in nasvete za učinkovitejše delo. Poleg tega izko­ristijo obiske razstavljavcev za obno­vitev poslovnih vezi ali pa navezavo novih. Sejem je letos obiskalo pribli­žno toliko obiskovalcev kot lani. Na Skupna fotografija vseh nagrajencev za najboljši diplomski deli, najboljši izo­braževalni instituciji, najboljšemu projektu in najboljši inovaciji posvetovanje so bila povabljena vsa slovenska podjetja, ki imajo oddelke vzdrževanja, vendar se že kar nekaj let vidi, da predstavniki nekaterih podjetij, predvsem tistih, ki imajo fi­nančne težave, ne prihajajo na Oto­čec. Pravilna pot za izhod iz težav bi bila, da bi iskali rešitve za učinkovi­to vzdrževanje in prenos znanja od učinkovitih podjetij in specialistov posameznih razstavljavcev. Podelili smo posebne zahvale pod­jetjem, ki so že 15-krat ali več razsta­vljala na Rogli oziroma Otočcu. Med njimi je bilo letos rekorder podjetje, ki je že 23-krat razstavljalo na Teh­niških posvetovanjih. To je podjetje ABC-maziva, ki zastopa proizvajal­ca maziv Castrol. Tesno mu sledijo KOPA in ULBRICH (20-krat), CIN­KARNA (17-krat) in FUCHS maziva (15-krat). Podjetje INPRO je bilo letos spet bronasti sponzor Tehniškega posve­tovanja vzdrževalcev Slovenije. Prvi dan posvetovanja se je zaključi l s slovesno večerjo. V okviru Tehniškega posvetovanja je bilo razpisano državno tekmovanje diplomskih nalog s področja vzdr­ževanja. Natečaj pridobiva na višjih strokovnih šolah, visokih šolah in fakultetah tehnične stroke iz leta v leto večji ugled in vsako leto se nanj odzove vedno več diplomskih nalog. Poleg tega je bil razpisan še natečaj za najboljši projekt s področja vzdr­ževanja in inovacij s področja vzdr­ževanja. Letos je prispelo na natečaj preko 30 diplomskih nalog, magisterij, projek­ti in nekaj inovacij. Strokovna komisija pod vodstvom mag. Mirana Sakside je imela pri ta­ kšnem številu prijavljenih nalog kar zahtevno nalogo izbrati najboljši di­plomski nalogi, najboljšo izobraže­valno institucijo, najboljši projekt in najboljšo inovacijo. Podelitev priznanj državnega tek­ movanja najboljšim diplomskim nalogam, najboljšemu projektu s področja vzdrževanja in najboljši inovaciji poteka tradicionalno drugi dan posvetovanja, v petek dopol­dne. Po podelitvi priznanj so potekale predstavitve najboljših diplomskih nalog , najboljšega projekta in ino­vacije. Vsi, ki ste se letos udeležili jubilej­nega posvetovanja, in tisti, ki se ga zaradi različnih razlogov niste mogli, ste vabljeni na 27. Tehniško posvetovanje vzdrževalcev Sloveni­je, ki bo 19. in 20. oktobra 2017 na Otočcu. Darko Cafuta Društvo vzdrževalcev Slovenije Mednarodna znanstvena konferenca Zgradbe prihodnosti Posvetovanje z gornjim naslo­ vom je 25. in 26. oktobra v Kulturnem domu v Cerknici organizirala revija Ventil v so­delovanju s Fakulteto za stroj­ništvo Univerze v Ljubljani, podjetjem Intech-Les z Rakeka in s številnimi drugimi podjetji iz Slovenije in tujine. Mednarodna konferenca je obra­vanavala, kot naslov pove, zgradbe prihodnosti. Prav gotovo je za po­sameznika kot za celotno človeštvo prav zgradba, v kateri biva, najpo­membnejša, najbolj zaželena in za številne najdražja dobrina v vsem življenjskem obdobju. Od začetka obstoja človeške vrste pa vse do danes so se oblike bi­valnih prostorov in način bivanja spreminjali in razvijali v skladu s ce­lotnim človeškim razvojem. Od sa­mega začetka je človek gradil svoje domove z naravnimi materiali in jih z njimi skušal narediti čim bolj varne in udobne. Ta želja ostaja enaka še danes in se od preteklosti do danes ni prav nič spremenila. Zanos člo­ veka pa je bil pogostokrat prevelik in je v svoje bivalne prostore želel »vnesti« vse najmodernejše dosež­ke: od novih nenaravnih materia­lov do opreme, strojev in naprav. Podobno velja za energijo, ki jo je človek pridobival neekonomično in nenaravno. Številne novosti so se s časom izkazale kot neprimerne. V zadnjem obdobju pa se načrtovalci in graditelji ponovno vračajo k nara­vi in skušajo izrabljati naravne ma­teriale in naravne zakonitosti. Pravi namen mednarodne konference pa je bil ravno to, da se ljudem materi­ali prikažejo in opišejo, da se ljudje prepričajo o potrebnosti vrnitve nazaj k naravi, k izrabljanju narav­ nih materialov in energije ter da se tako materiali kot energija izrabljajo v smislu trajnostnega razvoja. Recenzirani znanstveni prispevki zbornika mednarodne konferen­ce obravnavajo ravno ta vidik. Delo vsebuje 25 znanstvenih člankov, ki se po vsebini med seboj zelo raz­likujejo, a so smiselno povezani v celoto. Osnovni namen dela je prav v razvojnih trendih in smernicah za načrtovanje in gradnjo sodobnih, okolju prijaznih bivalnih in drugih zgradb ter objektov z metodami trajnostnega razvoja, izrabo narav­nih materialov po pravilih narave, kar temelji na novem znanju. V so­ dobnih stanovanjskih gradnjah se odraža celoten razvoj praktično na vseh področjih človekovega delova­nja. V splošnem lahko zapišem, da je vsako stanovanje mehatronski sis­tem z vsemi lastnostmi in značilnost­mi mehatronike. Poleg popolnoma naravnih materialov srečamo v so­ dobnih stanovanjskih objektih tudi kovine, umetne snovi, kompozite in celo materiale s spominom. Za ogre­vanje, razsvetljavo in hlajenje potre­bujemo vire in prenosnike energije, ki so krmiljeni in nadzorovani s so­dobno digitalno tehniko. Za komu­niciranje, informiranje, obveščanje in varovanje potrebujemo moderne infrastrukturne in informacijske sis­teme. Za prijetno udobje potrebuje­mo živo naravo, rastline in zelenje v samem domu ali tik ob njem. Vsebina predstavljenih člankov je zelo raznolika, kot so raznolike potre­be in želje ljudi pri gradnji ali nakupu stanovanjskih in drugih zgradb. Član­ki obravnavajo nove izdelke in stori­tve ter podporne rešitve. Novi izdelki in storitve se nanašajo na tri področja. Članki prvega področja obravnavajo predvsem les kot narav­ni material prihodnosti, ki je osnova za kakovostno statično in potresno varno gradnjo. Drugo področje obse­ga članke, ki obravnavajo energetsko učinkovitost zgradb z vidika toplo­tnoizolacijskega materiala in sistem­skih izvedb toplotnega ovoja zgradb ter novih in znatno izboljšanih mate­rialov. Naslednje področje obravna­ va posamezne konstrukcijske sklope zgradb prihodnosti. Podporne rešitve sestavljata dve področji. Prvo vsebuje članke, ki ne vplivajo na konstrukcijo zgradbe, temveč posredno na izvedbo de­tajlov. Direktno s samo gradnjo in bivanjem nimajo dosti povezave, a so pri izdelavi elementov za gra­dnjo objektov in naprav, opreme, pohištva za udobno bivanje ljudi ter tudi drugih živih bitij ravno tako pomembni. Drugo področje temelji na vsebinah, vezanih na elektronske komponente in inteligentne rešitve. Prikazana je izdelava rebrastih kri­žno lepljenih lesenih plošč, ki so z vidika trdnosti močnejše kot do se­daj poznane. Pri oblikovanju križnih lepljenih plošč je bila uporabljena numerična simulacija, ki omogoča razvoj novih oblik in sistemov ter zagotavlja dimenzijsko in statično stabilno strukturo. Prikazan je ra­zvoj visoko odpornih lesenih gra­dnikov, ki so oblikovani modulno in multifunkcijsko, kar omogoča gra­dnjo lesenih modulnih in modular­nih objektov za enkratno uporabo na različnih lokacijah ali za večkra­tno uporabo na različnih mestih. Nekateri članki obravnavajo kom­ pozitne materiale kot nov pristop v razvoju toplotnoizolacijskih materi­alov. Kompozitni materiali so veči­ noma sestavljeni iz naravnih lesenih delov in z raznimi drugimi dodatki, predvsem iz umetnih snovi. Obi­čajno so to plošče, ki delujejo kot izolacijski material ali pa tudi kot nosilni element za povečanje sta­bilnosti objekta. Kot novi materiali se pojavljajo ekstrudirani polistiren, nanomateriali in drugi kompoziti. Nosilni elementi teh kompozitnih materialov pa so lahko različne ko­vine ali drugi materiali. Nekatere vsebine, ki obravnavajo izolacijske materiale, se dotikajo tudi področja vzdrževanja vlage v prostoru oziro­ma njenega odstranjevanja iz njega, tesnjenja objektov pred talno vlago in pronicajočo vodo, kar je z vidika človekovega udobja ravno tako po­membno. Sem lahko štejemo tudi lesene fasadne izolacijske pane­le, ki po besedah avtorjev člankov predstavljajo nov produkt lastnega razvoja. To je gradbeni konstruk­ cijski element s funkcijo toplotne in zvočne izolacije. V zborniku se v več člankih obravnavajo izolacijski materiali v obliki kompozitov, pa­nelov, različnih segmentov, trakov in najrazličnejših plošč, ki jih lahko vgradimo v notranjost zgradb ali na zunanjo površino objekta. Nekateri izolacijski materiali so opi­sani kot gibka masa ali malta, kot na primer več tipov bitumenske mase. Od teh je posebej obravnavan pro­totip ekološkega premaza na osno­vi bitumna. Za ekološki bitumenski premaz so avtorji koncipirali in v članku predstavili dve različni vr­sti. Za vsak element, ki ga kupimo in uporabimo, je zelo pomembna dimenzijska stabilnost. V zborniku so opisani dimenzijska stabilnost in termična obstojnost premaznih sistemov za zagotavljanje daljše življenjske dobe sistema, neprepu­ stnost za vlago in vodo ter vpliv sprememb na kemično strukturo gradbenih slojev. Omenili smo, da nekateri članki v zborniku niso di­rektno povezani z gradbeno kon­strukcijo zgradb, ampak so z njimi le v posredni povezavi, npr. uporaba posod iz nerjavnega jekla že spada DOGODKI - POROČILA - VESTI v ta okvir. Podobno velja za znan­stveni članek o modularnih elemen­tih za različne namene ter za članek, ki obravnava lasersko utrjevanje de­lov orodij za delo v hladnem. S to novo tehnologijo je možno utrditi in izboljšati mehanske lastnosti ti­stih delov orodij za izdelavo pohi­štva ali drugih lesenih elementov, ki so najbolj obremenjeni, in jim po­daljšati uporabno dobo. Novosti na področju zapiralnih, in­ teligentnih upravljavskih sistemov in nadzornih sistemov, ki zagotavljajo varnost bivanja, lahko razvrstimo na energetsko področje oziroma v sku­pino energetske učinkovitosti. Ter­mično ogrevanje, ki ga imenujemo tudi ogrevanje z infrardečimi žarki, je vedno bolj prepoznavno. Njego­ va uporaba se hitro širi kot osnovni vir ogrevanja notranjosti prostorov. Članek opisuje osnovni princip tega sevanja, absorpcijo infrardečega se­vanja v zraku, na človeški koži in dru­gje. Avtorji prikažejo grelni element za infrardečo svetlobo – to je za to­plotne žarke za ogrevanje. Nekateri članki so posvečeni novim materi­alom za manjše energetske izgube, drugi boljšemu načinu ogrevanja stavb in natančnejšemu krmiljenju naprav za ogrevanje, tretji pa novim načinom ogrevanja bivalnih in dru­gih objektov. Zbornik vsebuje ključne elemente novosti in razrešuje znanstvene in tehnološke nejasnosti. Članki od­ pirajo najpomembnejša vprašanja in uporabo znanj na nov način v zasnovi in delovanju zgradb priho­dnosti. S tehnološkega in znanstve­nega vidika poglobljeno in siste­matično obravnavajo problematiko izvedbe gradbenih konstrukcij, traj­ nostne rabe virov in materialov ter povezave z naprednimi sistemi upravljanja. Rezultati člankov od­pirajo nove povezave, pojave in principe obdelave, ki so zanimivi za več organizacij. Novo znanje pa je bistven prispevek k znanosti in ra­zvoju novih in naprednih tehnolo­ških rešitev. Prof. dr. Janez Tušek Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Konferenca Slotrib 2016 V organizaciji Slovenskega dru­ štva za tribologijo je bilo 17. novembra v hotelu Radisson Blu Plaza v Ljubljani strokov­no-znanstveno posvetovanje o tribologiji, mazivih in tehnični diagnostiki. Posvetovanje, ki tradicionalno poteka vsaki dve leti, je bilo letos že 12. po vrsti. Čeprav sta se dolžina in loka­cija v teh letih nekajkrat spre­menili, pa posvetovanje že od leta 1994 zasleduje isti cilj, to je zbrati skupaj ljudi iz gospo­darstva in akademskih ustanov, ki se kakorkoli ukvarjajo s pro­blemi trenja, mazanja, obrabe in vzdrževanja. Letošnjo konferenco je z nago­ vorom odprl predsednik društva prof. dr. Mitjan Kalin, v nadalje­ vanju pa je bilo v štirih sekcijah predstavljenih 16 prispevkov, od tega 4 vabljena predavanja. Dr. Marta Svoljšak Jerman iz podje­ tja Petrol je tako spregovorila o emisijskih izzivih alternativne mo­bilnosti, prof. dr. Maja Remškar z pila Gregor Sablič iz SKF Sloveni­ja, ki je spregovoril o optimizaciji obvladovanja fizičnih sredstev pri vzdrževanju, izr. prof. dr. Tomaž Katrašnik z ljubljanske Fakultete za strojništvo pa o mehanskem modeliranju in toplotnem upra­vljanju motornih sistemov. Večina ostalih predavanj je bila iz sloven­skih podjetij ali plod sodelovanja med industrijo in akademskimi ustanovami. Tako se je na konfe-Tudi letošnje posvetovanje sta, tako kot prejšnja leta, finančno podprli podjetji Olma, d. o. o., in Petrol, d. d., kot razstavljavci pa so sodelovali Hennlich, Ventil, IRT3000 in Scan. Dober odziv obiskovalcev, pred­vsem pa zanimive debate pri posa­meznih predstavitvah so pokazali, da so tovrstni dogodki v našem prostoru še vedno zelo dobrodošli in tudi v prihodnje potrebni. Sproščen klepet med posameznimi sekcijami Instituta Jožef Stefan pa o upora-renci zbralo 23 ustanov, od tega je bi nanocevk za znižanje trenja in bilo kar 18 različnih podjetij, kar je obrabe. V popoldanskem delu sta glede na predhodna posvetovanja kot vabljena predavatelja nasto-zelo razveseljiv podatek . Prof. dr. Mitjan Kalin, dr. Marko Polajnar oba Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo 465 Posvet ASM '16 Na GZS v Ljubljani je 7. decem­bra potekal že 13. strokovni posvet na temo Avtomatizacija strege in montaže 2016 – ASM '16. Posvet, ki je najpomemb­nejši dogodek v Sloveniji s po­dročja strege in montaže, je or­ganiziral Laboratorij za strego, montažo in pnevmatiko Fakul­tete za strojništvo, Univerza v Ljubljani, v soorganizaciji z Go­spodarsko zbornico Slovenije, Združenjem kovinske industrije. Glede na razmere v gospodarstvu in družbi nasploh je bil posvet zelo dobro obiskan, saj se ga je udeleži­lo preko 140 udeležencev iz kar 51 podjetij, iz osmih raziskovalnih in izobraževalnih inštitucij ter iz štirih medijev. Dober in raznovrsten obisk kaže na izredno zanimanje za ta dogodek in predvsem na pomemb­nost področja avtomatizacije stre­ge in montaže v gospodarstvu. Za posvet ASM danes že kar velja, da je postal dogodek, na katerem eno­stavno moraš biti prisoten, če delu­ješ na področju strege in montaže. Na posvetu so se predstavila števil­na podjetja s svojimi dosežki, teh­nološkimi rešitvami in novostmi. Mnoge rešitve, ki so bile prikazane, so plod lastnega razvoja podjetij in inovativnosti njihovih inženirjev in bodo prav gotovo marsikomu pri­pomogle pri rešitvi njihovih proble­mov in dilem, s katerimi se srečujejo v vsakodnevni praksi. Predavatelji na posvetu so izhajali iz sledečih organizacij: FESTO, d. o. o., Yaska­wa Slovenija, d. o. o., ABB, d. o. o., DAX, d. o. o., Fanuc Adria, d. o. o., MIEL, d. o. o., Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, OLMA, d. d., Kibernova, s. p., Laboratorij LASIM – Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo, Bosch Rexroth, TPV, d. o. o., LOTRIČ Meroslovje, d. o. o., Tehna, d. o. o., Beckhoff Avtoma­tizacija, d. o. o., Hennlich, d. o. o., INEA, d. o. o., Gorenje, d. d., Plastika Skaza, d. o. o., Riko, d. o. o., in Ptica – zavod. Organizator je skupaj z avtorji iz raz­ličnih podjetij pripravil izredno zani­mivo srečanje, ki ga je podprlo več ustanov, podjetij in medijev. Med njimi naj omenimo generalnega po­krovitelja FESTO Ljubljana, ki je dobro znan dobavitelj opreme za ceneno avtomatizacijo v svetovnem merilu, OPL kot zlati pokrovitelj in številni drugi pokrovitelji ter sponzorji. Na razstavnem prostoru pred kon­ferenčno dvorano so imela podjetja možnost predstavitve svoje dejav­nosti s publikacijami, demonstra­cijskimi paneli ali večjim promo­cijskim zaslonom. Posvet ASM '16 je bil torej enkratna priložnost za predstavitev novosti in naprednih pristopov, prav tako pa za srečanje strokovnjakov s področja avtomati­ zacije in za medsebojno izmenjavo mnenj ter izkušenj. Vsem udeležencem se za obisk in sodelovanje na ASM '16 najlepše zahvaljujemo in vse zainteresirane vabimo, da se nam kot soorgani­zatorji ali udeleženci pridružijo na naslednjem posvetu ASM, ki ga na­črtujemo v začetku decembra 2017. Več utrinkov s posveta ASM '16 je dostopnih na spletni strani posveta www.posvet-asm.si. Dr. Mihael Debevec, OO ASM '16 in UL, FS, LASIM Prva evropska proizvodnja robotov japonske korporacije Yaskawa bo v Sloveniji! »Japonska korporacija Yaskawa bo do leta 2022 ustvarila najmanj 200 novih delovnih mest,« sta na tiskovni konferenci v Frankfurtu napovedala Hiroshi Ogasawara (direktor in predsednik Yaskawa Electric Corporation) in Manfred Stern (predsednik in izvršni di­ rektor Yaskawa Europe ter pod­ predsednik korporacije Yaskawa Electric Corporation). Yaskawa bo v Sloveniji odprla novo proizvodno podjetje za izdelavo ro­botov, ki so jih doslej izdelovali le v proizvodnih centrih na Kitajskem in Japonskem. Potreba po razširitvi produkcijskih kapacitet bo Sloveniji do leta 2022 predvidoma prinesla 200 novih delovnih mest. Prve Yaskawine robote iz evropske proizvodne linije naj bi dobili leta 2018. Novo proizvodno podjetje v Sloveniji bo zadostilo okoli 80 % evropskih potreb po robotih. Celo­tna investicija je ocenjena na pribli­žno 25 milijonov evrov. Kot eden največjih globalnih akter­ jev v sektorju industrijskih robotov z več kot 350.000 prodanimi vgra­jenimi roboti in kot vodilni medna- Slika, od leve proti desni: Hubert Kosler - direktor Yaskawa Ristro d.o.o. in Yaskawa Slovenija d.o.o., Aleš Cantarutti – državni sekretar Ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo, Bruno Schnekenburger - predsednik Yaskawa Robotics Europe, Masahiro Ogawa -podpredsednik korporacije Yaskawa Electric Corporation, nj. eksc. Marta Kos Marko -slovenska veleposlanica v Nemčiji, Hiroshi Ogasawara -direktor ter predsednik Yaskawa Electric Corporation, Manfred Stern -predsednik in izvršni direktor Yaskawa Europe ter podpredsednik korporacije Yaskawa Electric Corporation, Jukka-Pekka Mäkinen - predsednik in izvršni direktor The Swich - a Yaskawa company. rodni dobavitelj pogonske tehnolo-stavlja nove tehnološke trende, saj v gije ter sistemov za avtomatizacijo nasprotju z mednarodnimi usmeri-Yaskawa zasleduje ambiciozno za-tvami svetovnih korporacij, ki svoje stavljeno strategijo širitve v Evropo. tehnološko znanje in proizvodnjo Korporacija s stoletno tradicijo po-selijo iz Evrope v Azijo, Yaskawa ubira prav nasprotno, sebi lastno poslovno pot. Yaskawa z investicijami v obstoječe robotske posle in tehnologijo ele­ktričnih pogonov širi svoje evrop­ske aktivnosti. Podjetje je razširilo svoj poslovni model z nedavnimi strateškimi priključitvami podjetij s področij industrijske krmilne teh­nologije in »zelene energije«, ki se osredotočata na energetske rešitve z vetrno energijo in elektrifikacijo ladijskih pogonov. Vir: Yaskawa Slovenija, d.o.o., Lepov­če 23, 1310 Ribnica, Slovenija, tel.: V nedeljo, 30. oktobra 2016, smo eno uro dalj spali Merjenje časa je za ljudi pomembno že tisočletja, kar nam kažejo števil­ ne najdbe od majevskih piramid do Stonehenga, ki predstavlja največji koledar v naravi oziroma največjo sončno uro. Razvoj je šel naprej in današnji najboljši laboratorijski po­skusi že ponujajo stabilnosti ur, ki bi se od velikega poka pa do danes zmotile zgolj za eno sekundo. Za koordinacijo enotnega svetov­nega časa UTC skrbi Mednaro­dni urad za uteži in mere v Parizu (BIPM). V Sloveniji pa te meritve izvaja Slovenski institut za kakovost in meroslovje (SIQ), ki je v okviru Urada RS za meroslovje nosilec na­cionalnega etalona za čas in s svojo cezijevo uro tudi prispeva k določa­nju svetovnega časa UTC. UTC se dejansko določa na osnovi meritev časa v posameznih mero­ slovnih inštitutih po svetu s skupno več kot 300 atomskimi urami. UTC je mednarodno sprejet standardni čas in je vezan na definicijo sekunde s sevalnimi prehodi cezijevega atoma. Ker se tako definiran mednarodni atomski čas zaradi upočasnjevanja vrtenja Zemlje razhaja z astronom­sko določenim časom, ga občasno 31. decembra ali 30. junija popravijo z vstavitvijo dodatne prestopne se­kunde. Tako usklajeni čas se imenuje univerzalni koordinirani čas (UTC). Slovenija pri premiku ure sledi di­rektivi Evropskega parlamenta in Sveta o ureditvi poletnega časa, ki je bila v slovenski pravni red prene­sena z vladno Uredbo o določitvi obdobja poletnega časa (Uradni list RS, št. 9/06). Tako se ura pomakne naprej zadnjo nedeljo v marcu (ob 1.00 UTC) in zopet za eno uro nazaj zadnjo nedeljo v oktobru (ob 1.00 UTC). S tem je čas v Sloveniji uskla­jen s časom v vsej Evropi, ki seveda pozna tri časovne pasove: UTC, UTC + 1h (tudi Slovenija) in UTC +2h. Mag. Dominika Rozoničnik Urad RS za meroslovje Kaj če robot in človek (resnično) delata skupaj? Poleg zagotavljanja učinkovitosti morajo biti roboti predvsem človekov partner. Roboti niso namenjeni zamenjavi človeka pač pa človeku v podporo preko enostavnega in učinkovitega sodelovanja. Stäubli roboti delujejo hitro, natančno in varno. A v prvi vrsti v sodelovanju s človekom! Kontakt: Brane Čenčič, Tel.: 00386 41 747 536, brane.cencic@domel.com Stäubli is a trademark of Stäubli International AG, registered in Switzerland and other countries. © Stäubli 2015, Semaphore & Co 2014, “Man and machine” is a registered trademark of Stäubli International AG. Mladi slovenski raziskovalci dosegli odlieno uvrstitev na presti.nem tekmovanju iGEM v ZDA Ekipa mladih slovenskih razisko­valcev z različnih fakultet se je konec oktobra udeležila presti­žnega tekmovanja iGEM v ZDA, na katerem so zasedli odlično prvo mesto na področju Temelj­nega napredka (Foundational advance) in tako potrdili, da ima Slovenija vrhunske znanstvenike, ki s svojim znanjem in odkritji prebijajo meje v znanosti. iGEM pod vodstvom prof. dr. Ro­mana Jerale, se je lotila enega največjih izzivov sintezne biologije. Povečali so hitrost odziva na signa­le iz okolja z nekaj ur ali dni, kar zmorejo sedanji sistemi, na vsega nekaj minut ali sekund. Za pravil­no delovanje organizma je namreč pomembno, da se telo v nekaj minutah odzove na spremembe, kot je npr. koncentracija glukoze v kr vi, saj bi bilo čez nekaj ur lahko po mojem mnenju za doslej največji znanstveni preboj na tem tekmova­nju in prvo mesto na področju ra­zvoja temeljev te znanstvene veje je odličen dosežek.« »Strategija Kemijskega inštituta je podpora in delo z mladimi razi­skovalci, kar pomeni, da mlade po­skušamo navdušiti za znanstveno­raziskovalno delo že na fakultetah. iGEM z vsemi napornimi priprava- Slovenska ekipa s pokalom za osvojeno 1. mesto na področju Temeljnega napredka na tekmovanju projektov sintezne biologije iGEM 2016 iGEM je zelo prestižno tekmova­nje za mlade raziskovalce, ki se ga je letos v Bostonu, ZDA, udeležilo rekordnih 300 ekip, potekalo pa je med 27. in 31. oktobrom. Zaradi ve­ likega zanimanja mladih slovenskih raziskovalcev in uspehov iz prete­klih let so se mentorji na Kemijskem inštitutu odločili, da jim ponovno omogočijo sodelovanje na tekmo­vanju, in sicer v okviru Sklada Janka Jamnika za iskrive mlade v znanosti, s katerim želi KI podpirati najbolj prodorne in motivirane mlade raz­iskovalce z izvirnimi idejami. Sonicell, ekipa Kemijskega inšti­tuta, ki se je udeležila tekmovanja že prepozno. Za hitre signale so uporabili svetlobo, majhne mo­lekule. Najpomembnejša novost projekta pa je, da so naredili celice občutljive na dotik ali stimulacijo z ultrazvokom, kar pomeni, da bi lahko uravnavali tudi delovanje ce­lic v notranjosti telesa. »Želimo si, da bi na podoben način lahko vpli­vali na celice v možganih, s čemer bi morda lahko pomagali bolnikom s Parkinsonovo boleznijo brez po­trebe po operaciji ali da bi sprožili hitro izločanje inzulina, kar bi v bo­dočnosti lahko pomagalo osebam z diabetesom,« je pojasnil dr. Jerala, »Čeprav tokrat nismo osvojili velike nagrade kot že trikrat doslej, pa gre mi, realizacijo in prezentacijo pred najboljšimi raziskovalnimi ekipami na svetu je idealen projekt, ki nam pomaga identificirati najbolj ambi­ciozne in najbolj prodorne mlade, ki že v tej fazi pokažejo predanost cilju, osredotočenost, sodelovanje in delavnost ter raziskovalno radove­dnost. Delo mentorjev Kemijskega inštituta in delna finančna podpo­ra inštituta za to tekmovanje sta za mlade velika referenca za iskanje bodočih priložnosti,« je povedal dr. Gregor Anderluh, direktor Kemij­skega inštituta. Brigita Pirc, Kemijski inštitut v Ljubljani Boljše gospodarske razmere spodbujajo sejemsko dejavnost – 2017 bogato sejemsko leto za Celjski sejem Pred največjo domačo sejem­sko hišo Celjski sejem je bo­gato sejemsko leto 2017. Pri­pravili bodo 12 mednarodnih sejemskih dogodkov, nada­ljujejo pa tudi z mesečno pri­pravo kulinaričnih festivalov, ki so jih zelo uspešno uvedli oktobra 2015. Med novostmi prihodnjega leta v Celju pose­bej izpostavljajo nov koncept industrijskih sejmov v skladu z izzivi četrte industrijske revolu­cije oz. industrije 4.0 ter popol­ noma nov sejem inovativnih digitalnih rešitev Feel the Futu­re, ki bo neke vrste nadgradnja sejma informacijskih tehnolo­gij, ki ga v Sloveniji ni že skoraj poldrugo desetletje, in na novo zastavljen sejem logistike. Leto 2017 pa bo posebej zaznamo­valo tudi praznovanje 50. oble­tnice sejma MOS. Dve dodatni sejemski dvorani zaradi velikega zanimanja za mednarodni Industrijski sejem Mednarodni Industrijski sejem bo v Celju od 4. do 7. aprila. Zaradi izjemnega zanimanja so v Celj­skem sejmu razstavnim površinam namenili še dve dodatni sejemski dvorani, ki se prav tako odlično za­polnjujeta, zato bo sejmišče v celoti polno. »Na sejmišču bodo pred­stavljeni stroji, ki so vredni tudi 10 milijonov evrov ali več in jih ni mo­goče videti drugje kot na sejmu, saj jih zaradi vrednosti nihče nima na zalogi. Praktično je sejem edina pri­ložnost, kjer si je mogoče delovanje stroja ogledati v živo. In njegovo delovanje predstavijo strokovnja­ki iz tovarne,« pojasnjuje izvršni direktor Celjskega sejma mag. Ro­bert Otorepec. Prav strokovni sejmi, kot je njihov Industrijski sejem, so po njegovih besedah sami po sebi dokaz, da so sejmi kljub vsem no- vim tehnologijam in digitalizaciji še vedno pomembno orodje, ki pod­ jetjem v obdobju hitrega razvoja omogoča hitro predstavitev novosti in takojšnje testiranje, kako se bodo prijele. »Veliko lahko slišiš, bereš, pogledaš, na sejmu pa lahko to ob­čutiš z vsemi čutili. Če boš v živo igral namizni tenis z robotom, je doživetje bistveno drugačno, kot če si igro ogledaš na YouTubu,« svojo izkušnjo z nemškega industrijskega sejma plastično predstavi izvršni direktor Celjskega sejma. Zaradi hi­trega življenja je osebnih stikov vse manj, zato je sejem praktično edina priložnost, da se proizvajalec sreča s končnim kupcem. »Gre za čedalje redkejšo dobrino, ki je zato vse bolj dragocena.« Tako doživljanje prihodnosti z vse­mi čutili bo po Otorepčevih bese­ dah ponudil novi sejem inovativnih digitalnih rešitev Feel the Future. Eden od ciljev novega sejma, ki bo na celjskem sejmišču od 19. do 21. oktobra, je zmanjšati zaostanek Slovenije na področju digitalizacije, ki na nekaterih področjih že resno zmanjšuje našo konkurenčnost. »O digitalizaciji se je zadnje čase tudi v Sloveniji začelo precej govoriti in pisati, na sejmu pa jo bo imel vsak­do možnost tudi občutiti z vsemi čutili, kar pa prav gotovo nikogar ne bo pustilo ravnodušnega,« poudar­ja Robert Otorepec. Leto 2017 tudi v znamenju 50. jubileja MOS-a 50. ponovitev MOS-a od 12. do 17. septembra bodo v Celjskem sejmu izkoristili za še večjo vsebinsko se­gmentacijo sejma na pet ključnih področij: MOS – gradnja in obnova doma, MOS – turizem in gostinstvo, MOS – oprema in materiali za obrt in industrijo, MOS – izdelki široke potrošnje, MOS – poslovne stori­tve in poslovne priložnosti v tujini. V Celjskem sejmu pa so tudi v skle­pnih dogovorih, da Hrvaška posta­ne prva država partnerica v zgo­dovini sejma. Na MOS-u so sicer Celjani samo v zadnjem desetletju gostili več kot 1,5 milijona obisko­valcev in več kot 15.000 razstavljav­cev iz 40 držav. Sejemsko sezono 2017 bodo sicer v Celju začeli februarja (18. in 19. fe­bruar) z 2. festivalom hrane in pijače Kulinart ter z 2. festivalom Kava Slo­venija. Partnerji pri slednjem so Ita­lijani oz. tržaško združenje proizva­jalcev in trgovcev s kavo. S podporo združenja je mogoče v Celju priča­ kovati še celovitejšo ponudbo za vse ljubitelje kave, ki so se odlično odzvali na festival kave v letošnjem januarju. Marca sledi (10.–12. ma-rec) spomladanski sejemski trojček Flora, Poroka in Altermed ter naj­večje evropsko srečanje čebelarjev ApiSlovenija. Zaradi velikega zani­manja ponudnikov izdelkov in sto­ritev za zdrav način življenja, ki se predstavljajo na sejmu Altermed, so tega preselili v večjo sejemsko dvo­rano L. Za ApiSlovenija, ki bo v mar­cu 2017 praznoval 40. ponovitev, pa se Celjani skupaj s Čebelarsko zvezo Slovenije, ki je soorganizator, dogo­varjajo s Češko, da postane država partnerica. NOVICE - ZANIMIVOSTI Maja bo celjsko sejmišče v zname­nju avto-moto-logistične stroke, saj bodo od 18. do 21. maja pri­pravili že 20. sejem Avto in vzdr­ževanje, 10. jubilej praznuje sejem Gospodarska vozila, sejem Moto boom pa bo doživel svojo 12. po­novitev. Sejemsko dogajanje bo zaokrožil še mednarodni sejem Lo­ gistika – na novo zasnovan sejem celotne logistike oskrbovalne ve­rige od dobaviteljev do končnega kupca. V Celjskem sejmu so veseli zelo dobrega odziva na področju gospodarskih vozil, napoveduje­jo pa tudi bogat obsejemski pro­gram, saj imajo odlične površine, od asfaltnih do makadamskih, za različne testne poligone in adre­nalinske šove. Sejemsko sezono bo tudi prihodnje leto v Celju za­ključil erotični sejem sLOVErotika (8.–10. december), ki bo praznoval 10. jubilej. Nataša Vodušek Fras, Celjski sejem, d. d. Kako OECD vidi 10 izbranih tehnoloških smeri in kako tehnološko prihodnost? Čeprav ni malo takšnih, ki v sve­tu tako ali drugače napovedujejo tehnološko prihodnost, so zadnji podatki v dokumentu OECD (Or­ganizacije za ekonomsko sode­lovanje in razvoj) zanimivi, saj naj bi pomembno vplivali na širši gospodarski razvoj v EU, celo za obdobje 10 oz. 15 let. Mogoče bodo ti podatki zanimivi tudi pri­merjajoč prioritetna tehnološka področja, ki smo jih v Sloveni­ ji zapisali v Strategijo pametne specializacije. Med tem ko se svet sooča s šte­vilnimi izzivi, kot so staranje pre­bivalstva, podnebne spremembe, izčrpavanje naravnih virov, bodo nove načrtovane tehnologije po prepričanju OECD prispevale k bolj­šim rešitvam. Socialno-tehnološke zahteve bodo oblikovale dinamiko tehnoloških sprememb in razvoj v znanosti in novih tehnologijah. Zadnji dopolnjen dokument OECD obravnava 10 ključnih in nastaja­jočih tehnologij, ki bodo prinesle velike spremembe in pomembna tveganja. Izbira tehnologij bazira predvsem na ugotovitvah večjega števila predvidevanj, izvedenih v zadnjih letih. V teh 10 izbranih teh­nologij sodijo: 1 internet stvari, 2 analiza velikega obsega podatkov (Big analytics data), 3 umetna inteli­genca, 4 nevrotehnologije, 5 mikro- in nanosateliti, 6 nanomateriali, 7 dodajalne tehnologije, 8 napredne tehnologije za shranjevanje energi­je, 9 področja sintetične biologije in 10 posebne baze podatkov, ki omogočajo prenos vrednosti v ra­čunalniških omrežjih (Blockchain). Internet stvari oz. skrajšano IoT obljublja hiperpovezave, digitalno odzivno družbo, ki bo imela velik vpliv na vseh področjih gospodar­stva in družbe. Internet stvari se hitro širi in ocenjuje se, da bo že leta 2030 v informacijsko omrež­je povezanih več kot 25 milijard pametnih naprav. Nekatere druge ocene govorijo še o bistveno večjih podatkih. Pri analizi velikega obse­ga podatkov se predvsem oprede­ljuje kot skupek tehnik in orodij za obdelavo velike količine podatkov in ponujenih možnosti za poveča­nje produktivnosti. Pri umetni in­ teligenci se izpostavlja predvsem sposobnost strojev in sistemov za pridobivanje znanja in inteligen­tnega izvajanja nalog. To v bistvu pomeni široko paleto kognitivnih nalog, npr. zaznavanje, pretvorbe v razumljiv jezik, učenje, sposobnost in nadzor gibanja in različnih mani­pulacij. V okviru nevrotehnologije se obeta velik napredek v diagno­stiki in zdravljenju. Opredeljujejo jo kot umetno sredstvo za interakcijo z možgani in živčnim sistemom. V bodoče pa bi prav s pomočjo ne­vrotehnologije lahko bolje razu­meli naravne procese v možganih za študij in zdravljenje nevroloških motenj in poškodb za izboljšanje kognitivnih sposobnosti in poveča­nje človeške zmogljivosti. Področje mikro- in nanosatelitov se izjemno povečuje tako za vojaške, vesoljske kot civilne namene. Manj­ši sateliti so seveda cenejši in hitrej-ši in bodo tudi dostopnejši večjemu številu uporabnikov. Komponente, ki se že zdaj na splošno uporablja­jo za gradnjo satelitskih platform, podpirajo množično proizvodnjo. Zanimanje za mikro- in nanosatelite strmo narašča, z njimi pa tudi široka paleta uporabnosti: od opazovanja Zemlje in komunikacije do znan­stvenih raziskav, posebnega teh­nološkega razvoja, izobraževanja, obrambe in drugo. Ko je govor o nanomaterialih, imamo takoj v mi­slih edinstvene optične, magnetne in električne lastnosti, ki jih je mo­goče izkoriščati na različnih podro­čjih, od zdravstva do energetskih tehnologij in drugega, vendar teh­nične omejitve in negotovosti glede njihovega vpliva na ljudi in okolje še vedno ovirajo široko uporabo. Na­ nomateriali pa so opredeljeni kot snovi na nanometrskem območju od 1–100 nanometra. Nanoma­ teriali so lahko naravni ali izdelani umetno na inženirski način. Področje tako imenovanih doda­ jalnih tehnologij je v izjemnem vzponu, pomeni pa proizvodnjo s postopnim dodajanjem materiala, da dobi izdelek ustrezno obliko. Dodajalne tehnologije so v bistvu Slovenski znanstveni preboj prinaša bolj zeleno prihodnost za cel svet Na Kemijskem inštitutu so pred­ stavili pomemben znanstveni dosežek na področju recikliranja platine, ki je bil dosežen pod vod­stvom dr. Nejca Hodnika v okviru projekta Zeleno recikliranje plati­ne s pomočjo efektivnega razta­ pljanja s procesom spreminjanja površinskega potenciala. Nov način raztapljanja platine se v primerjavi z najbolj razširjenim postopkom – raztapljanjem z zla­totopko (lat. aqua-regia) – izkaže kot okoljsko bistveno manj škodljiv proces. »Ta projekt je pomemben najprej na okoljski ravni, saj pred­stavlja korak k zelenim rešitvam 'umazane kemije', kot je hidrometa­lurgija, kar je najpogostejša metoda za ekstrakcijo kovin iz mineralnih koncentratov. Projekt je pomemben tudi na ravni recikliranja in izrabe odpadkov, s čimer se bomo kot druž­ba vedno bolj soočali. V prihodnosti bomo morali razviti tehnološke kon­cepte in procese, ki bodo v svojem ži­vljenjskem ciklu trajnostni, če želimo ohraniti čisto Slovenjo tudi za pri­hodnje generacije. Hkrati pa bi radi opozorili na problem izkoriščanja slabih zakonodaj v državah tretje­ga sveta, kjer se trenutno odlaga in reciklira večina naših električnih in elektronskih odpadkov,« je povedal dr. Nejc Hodnik, nosilec projekta na Kemijskem inštitutu. Dr. Hodnik je dodal, da če želi biti Slovenija ena izmed vodilnih držav na področjih, za katera se ve, da bodo v prihodnosti pomembna, mora že »včeraj« začeti vlagati za »jutri«: »V našem primeru je to reci­kliranje plemenitih kovin in tudi ra­zvoj tehnologije za elektrokemične pretvorbe energije, kot so gorivne celice in elektrolizerji – tehnologije, ki omogočajo brezogljično pretvor­bo energije. Ko bo Evropa poostrila zakone, ki določajo količino odpad­kov, izkoristke recikliranja in še do­ pustno raven izpustov toplogrednih plinov (TGP), bo treba imeti te teh­nologije že pripravljene tu v Slove­niji,« je zaključil dr. Hodnik. Projekt je potekal od začetka leta 2015, ko se je porodila ideja, do ja­nuarja 2016, ko se je zaključilo eks­perimentalno delo. Ustrezno znanje pa se je akumuliralo med večletnimi raziskavami, ki so potekale tako na Kemijskem inštitutu (predvsem v okviru sodelovanja Odseka za kata­lizo in reakcijsko inženirstvo, Odse­ ka za kemijo materialov in Odseka za analizno kemijo) kot tudi na In­štitutu Max-Planck v Düsseldorfu, kjer je dr. Hodnik opravljal podok­ torsko strokovno izpopolnjevanje pod mentorstvom dr. Karla Mayr­hoferja s prestižno štipendijo Marie Curie. Članek o projektu in njegovih rezultatih je bil objavljen tudi v zelo ugledni znanstveni reviji Nature Communications. Dr. Gregor Andreluh, direktor Ke­mijskega inštituta, je dosežek projekta komentiral z naslednjimi besedami: »Na Kemijskem inšti­tutu smo izredno veseli in ponosni na tovrstne dosežke naših mlajših znanstvenikov in sodelavcev. Do­sežek dr. Hodnika je izredno po­memben tako za slovensko kot za svetovno znanost, ker vodi k bolj­šemu jutri za vse prebivalce sveta. Hkrati pa je ta projekt lepa iztoč­nica in priložnost za neposredno sodelovanje z industrijo ter za čr­panje evropskega denarja preko projektov Obzorja 2020, kjer se že dogovarjamo s partnerji. Ta projekt je seveda na splošno pomemben tudi zaradi treh ciljev, ki utrjujejo poslanstvo Kemijskega inštituta, in sicer zaradi pozicioniranja v svetovni moderni znanosti, sode­lovanja s svetovnimi institucijami, ki izkazujejo prebojno vlogo na področju povezovanja znanosti in uporabnih zanj, in odpiranja novih priložnosti in utrjevanja ugleda, ki jih KI dosega s tako vrhunskimi pu­blikacijami v zadnjem času.« http://www.ki.si/70-let/ Izjemno zanimanje za naslednje Stieišee znanosti in gospodarstva Letošnje Stičišče znanosti in gospodarstva v okviru sejma MOS 2016 je vzbudilo izjemno zanimanje mnogih inštitucij in tehnološko usmerje­nih podjetij. Stičišče znanosti in gospodarstva je bil prvi tovrstni projekt Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Projekt sem vodil kot član Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije z enim samim ciljem: predstaviti vrhunske visokotehnološke inovacije širši javnosti, predvsem gospodarstvu, predstaviti nove tehnologije in tehnološke procese ter dobre primere prakse sodelovanja med inštituti, fakultetami, univerzami in drugimi inštitucijami. Po dolgoletnem vodenju odbora za znanost in tehnologijo pri OZS je bil to moj prvi projekt, ki ni bil povezan z zbornico. Neverjetno uspešen pro­jekt pa je bil le odraz želje različnih inštitucij po sodelovanju med znano­stjo, gospodarstvom in izobraževalno sfero. Doslej v okviru sejma MOS ni bilo nikoli združenih toliko inštitucij v eno skupno zgodbo. V Stičišču znanosti in gospodarstva so sodelovali: Institut Jožef Stefan, Kemijski inštitut v Ljubljani, Nacional­ni inštitut za biologijo, FERI Univerze v Mariboru, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, Univerza v Novi Gorici, Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo, Visoka šola za bioniko na Ptuju, Center odličnosti Nano­center, Center odličnosti Namaste, SIS-EGIZ in drugi. V stičišču je sode­lovalo kar 14 tehnološko usmerjenih podjetij in 16 razvojno-raziskovalnih in izobraževalnih inštitucij. Posebej izpostavljena pa so bila naslednja področja: elektronika, mehatronika, avtomatika, energetika, strojništvo, robotika, IKT, bionika, novi materiali in nanotehnologija. Glede na uspe­šno izpeljan projekt je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport izrazi­lo pripravljenost, da tak projekt pod-pre tudi v naslednjem letu z željo, da se v Stičišče znanosti in gospodarstva vključi še več uglednih razvojno-raz­iskovalnih inštitucij in visokotehno­loških podjetij. Letos so bili medijski partnerji projekta: revija Ventil, IRT 3000 in Večerova priloga Kvadrati. Janez Škrlec, inž. mehatronike, Razvojno raziskovalna dejavnost, Zg. Polskava član Sveta za znanost in tehnologijo RS zenon svetovna tehnologija za pakiranje in upravljanje linij. zdaj. Obvladujte proizvodnjo, reagirajte .eksibilno in hitro na nepredvidene dogodke, bodite ucˇ inkoviti in zmanjšajte stroške. • Pregled vrednosti - KPI v realnem cˇasu • Analiziranje arhiviranih podatkov o proizvodnji • Upravljanje z viri in energenti www.copadata.com/FNB Podjetje NI predstavlja rešitev ADAS za preskušanje avtomobil­skih radarskih sistemov v frekvenenem obmoeju 76–81 GHz Nova rešitev na osnovi vektorske signalne sprejemno-oddajne na­ prave zagotavlja prilagodljivo in zanesljivo rešitev za proizvajalce avtomobilov, ki preskušajo avto­nomna vozila. Podjetje NI (Nasdaq: NATI), po­ nudnik rešitev na podlagi enotne platforme, ki inženirjem in znan­stvenikom omogočajo reševanje največjih svetovnih inženirskih izzivov, je na prireditvi Evropski teden mikrovalov (EuMW) najavi­ lo tehnološko demonstracijo nove rešitve za preskušanje naprednih sistemov za pomoč vozniku (Ad­vanced Driver Assistance Systems – ADAS). ADAS je zasnovana za radarje kratkega in dolgega dose­ga v frekvenčnem območju 76–81 GHz, temelji pa na tehnologiji NI mmWave za vhodni del in nedav­no predstavljeni vektorski signalni sprejemno-oddajni napravi (VST) druge generacije PXIe-5840. »ADAS, nova rešitev NI za presku­šanje, zagotavlja edinstven pristop do karakterizacije in preskušanja radarskih sistemov z razširljivimi možnostmi izvajanja sledljivih RF­-meritev ter simulacij sistemov,« je dejal Stefano Concezzi, podpred­sednik svetovne pobude NI za av­tomobilsko industrijo. »Zakonske zahteve se še vedno razvijajo, zato prilagodljivost te rešitve omogoča inženirjem hitro prilagajanje siste­ mov za preskušanje za reševanje izzivov pri rabi novih radarskih sistemov.« ADAS združuje napravo NI VST druge generacije skupaj s fre­kvenčnemu območju prilago­ jenimi pretvorniki navzgor in navzdol, tako da omogoča pre­skušanje radarskega frekvenčne­ga območja 76–81 GHz s pasovno širino 1 GHz v realnem času. Sis­tem lahko s takšno zasnovo de­luje kot vektorski signalni gene­rator in analizator za milimetrsko območje. Inženirji lahko napravo FPGA v napravi VST programirajo v okolju LabVIEW, tako da lahko uporabljajo ADAS za posnema­nje radarskih tarč, kjer presku­sna oprema posnema površino, doseg, radialno hitrost in vpadni kot različnih predmetov. To je ključnega pomena za preskušanje programske in strojne opreme ra­darskega sistema. »Radar je ključna tehnologija za prihodnost. Pomembnost zane­ sljivosti radarskih sistemov pa zahteva napredne pristope do preskušanja,« je povedal Niels Koch, odgovorna oseba za radar­ske sestavne dele v podjetju Audi. »Kombinacija široke pasovne širi­ne in programske opreme s krat­kimi zakasnitvami, ki jo omogoča naprava PXI VST, nam je omogo­čila doslej nedosegljiv vpogled v avtomobilska radarska tipala – z njo smo celo odkrili kritične na­pake naše radarske enote, ki jih prej nismo mogli zaznati.« Zahteve po popolnoma avtono­mni vožnji zahtevajo, da vozila prihodnosti ne bodo uporablja­la le radarja, ampak tehnologi­jo združevanja tipal, ki združuje vhode iz sistemov GNSS, radar­skih sistemov, kamer in tipal Li-DAR. Platforma NI PXI zagotavlja zmožnosti za časovno uskladitev, proženje in sinhronizacijo, in­ strumente od enosmernega do visokofrekvenčnega območja ter vmesnike za vodila, kot je CAN, tako da zagotavlja idealno rešitev za preskušanje sistemov z zdru­ževanjem tipal. Inženirji lahko s to prilagodljivo platformo upora­bijo en sam sistem za preskušanje strojne opreme tipal skupaj s pre­skušanjem vgrajene programske opreme, ki interpretira in spreje­ma odločitve na podlagi podat­kov tipal, na bolj sistemski ravni po konceptu strojne opreme v zanki (HIL). Nova rešitev za preskušanje ADAS je del prilagodljive pro­ gramske in modularne strojne platforme podjetja NI, s katerima lahko inženirji izdelujejo pame­ tnejše sisteme za preskušanje in instrumentacije z visoko stopnjo prilagodljivosti. Uporabniki lahko pri tem izkoristijo visoko storil­nost, ki jo zagotavljata program-ski okolji LabVIEW in TestStand, skupaj z živahnim ekosistemom partnerjev, dodatnimi IP-rešitva­mi ter aplikacijskimi inženirji, da dramatično znižajo stroške pre­skušanja, skrajšajo čas do trga in svoje preskusne sisteme pripravi­jo na zahtevne izzive prihodnosti. Če si želite ogledati predstavi­ tev nove rešitve za preskušanje ADAS, obiščite razstavno me­sto NI (št. 4) na prireditvi EuMW 2016. Več informacij o rešitvah NI VST pa najdete na naslovu www. ni.com/vst. Vir: National Instruments, In­strumentacija, avtomatizacija in upravljanje procesov, d. o. o., Ko­sovelova ulica 15, 3000 Celje, tel: + 386 3 425 4270, fax: +386 3 425 4212, e-mail: ni.slovenia@ni.com, internet: www.ni.com/sl-si.html PPTcommerce d.o.o. PPT commerce d.o.o., Celovška 334, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija tel.: +386 1 514 23 54, faks: +386 1 514 23 55, e-pošta: info@ppt_commerce.si, www.ppt-commerce.si PRODAJA   • PROJEKTIRANJE    • SERVIS A. Stušek, uredništvo revije Ventil Neomejene perspektive fluidne tehnike – kratek pogovor s profesorico Moniko Ivantysynovo Profesorica Monika Ivantysynova je v letu 2004 tvegala skok čez »Ve­liko lužo« in sprejela povabilo na univerzo Purdue, eno od svetovno najbolj uveljavljenih tehniških uni­verz v ZDA. Tam vodi katedro za fluidno tehniko. Od leta 2005 pa je tudi članica znanstveno-tehniške­ga sosveta pri reviji O + P fluidna tehnika. V okviru tega se je nedav­no predstavila v kratkem pogovo­ru z uredništvom revije. Gospa profesorica Ivantysynova, prosimo, predstavite se na kratko, kako ste prišli do sedanjih položajev? Prof. Ivantysynova: Že v času štu­dija strojništva sem pričela sode­lovati na področju fluidne tehnike. Po diplomi sem začela industrijsko kariero kot konstrukterka in pozne­je kot vodja oddelka in projektna menedžerka v različnih podjetjih na področju fluidne tehnike. Po sedmih letih dela v industriji sem se odločila za raziskave in se vrnila v akadem­sko okolje. 1996 sem postala profe­sorica na univerzi v Duisburgu, kjer sem zasnovala svoj prvi laboratorij za fluidno tehniko. Tri leta pozne­ je sem odšla na tehniško univerzo Hamburg-Harburg. Po petih letih uspešnega raziskovalnega dela v Hamburgu sem bila povabljena na univerzo Purdue kot vodilna profe­sorica na novo ustanovljene katedre za fluidno tehniko. Od avgusta 2004 pa vodim tudi s tem položajem po­vezan inštitut za fluidno tehniko na univerzi Purdue v ZDA. Kaj je bila v vašem poklicnem življenju do sedaj največja spre­memba? Prof. Ivantysynova: Prav gotovo prehod iz nemškega visokošolskega okolja v ameriški univerzitetni sistem in s tem povezana sprememba življe­nja – iz Nemčije na srednji zahod v ZDA. S to menjavo pa je povezanih kar nekaj sprememb: od omejenega raziskovalnega denarja in nezane­sljivih delovnih mest k v povprečju boljšim študentom in dobri tradiciji sodelovanja med visokim šolstvom in industrijo s paketom neomejenih možnosti z vsem dobrim in slabim. Katere so po vaših izkušnjah najve­čje razlike pri izobraževanju in razi­skavah v Nemčiji in ZDA? Prof. Ivantysynova: Največje razlike so prav gotovo v uspešnosti visokošol­skih sistemov. Močno in konsekventno rangiranje univerz v ZDA vodi k pov­sem drugačnim sestavom študentov in doktorandov na posameznih uni­verzah. Purdue spada med vrhunske tehniške univerze v ZDA. To omogoča tudi lažjo izbiro vrhunskih raziskoval­cev. Iz v povprečju visoko motiviranih študentov je mogoče izbrati najbolj­še kandidate za posamezna področja študija. Visoka cena študija je za veči­ no študentov ustrezna motivacija za dokončanje študija v rednem času. Katere naloge je potrebno na po­ dročju fluidne tehnike kratko- in srednjeročno uspešno rešiti, če želimo v prihodnosti zagotoviti ustrezno perspektivnost? Prof. Ivantysynova: Fluidna tehni­ka mora končno zapustiti tehnolo­gijo 20. stoletja in tržno uveljaviti nove koncepte varčevanja z ener­gijo ter ekološko prijazne in inte­ligentne pogone. Fluidna tehnika ima velike potenciale za cenovno, okoljsko in sistemsko ugodne re­šitve sistemov na tradicionalnih trgih in mnogih novih področjih uporabe. Eden od primerov novih rešitev sistemov je hidravlični hi­bridni pogon. Za mnoga vozila ima hidravlični hibridni pogon mnogo prednosti v primerjavi z električni­mi variantami pogona, npr. za var­čevanje z gorivom ter zmanjšanje obremenitev okolja v primerjavi z mehanskimi prenosniki in avtomat­skimi gonili. Ena od najpomemb­nejših nalog je pri tem ojačenje in razširitev izobraževanja in raziskav na področju fluidne tehnike. Vir : O + P Lounge: Unbegrenzte Möglichkeiten mit allen Pros and Cons, O + P 60(2016)9 – str. 10 Hidravliena olja Liqui-Moly z Bosch-Rexrothovim dovoljenjem V zadnjih letih so se delovni tla-naprav. Specialist za olja za ma-stveno utemeljen standardiziran ki v hidravličnih napravah po-zanje Liqui-Moly to upošteva pri postopek preskušanja, ki preverja membno povišali, s tem pa tudi njihovem razvoju, zato je opra-obnašanje olja za mazanje v real­nevarnost obrabe in izpadov na-vil najzahtevnejše preskuse po nih obratovalnih razmerah skupaj prav. To vse bolj povečuje tudi Bosch-Rexrothovwm testu RD z osnovnimi hidravličnimi sestavi­pomen kakovosti hidravličnega 90325. Vsa njihova preskušena nami, črpalkami in motorji. olja za življenjsko dobo in za-olja izpolnjujejo njegove zahteve. nesljivost delovanja hidravličnih Pri testu RD 90325 gre za znan-Vir: Fluid 49(2016)10 – str. 7 A. Stušek, uredništvo revije Ventil Najveeji tunelski vrtalni stroj za Santa-Lucio V nekaj mesecih je bil v Schwana­uu sestavljen impozanten tunelski vrtalni stroj za cestni predor San­ta Lucia. Vr talni stroj ima premer 15,87 m. 4 800 ton težek vr talni velikan bo v naslednjih treh letih izvrtal skozi Apenine 7 528 m dolg cestni predor in s tem postavil nov rekord v Italiji (prejšnji tunel Spar­vo je imel premer 15,62 m). Stroj rekorder je bil tehnično prevzet v avgustu leta 2016. Višek je bilo poskusno vr tenje masivnega rezil­nega kolesa (teže 410 ton), ki se bo prebijal skozi heterogeno hribino. Delovanje tunelskega vr talnega stroja bodo nadzorovali: naročnik Zakaj prehod na inteligentno tehnologijo? Izboljšana povezanost Uporabniki strojev vse pogosteje uporabljajo sestavine IoT, ki omo­gočajo nujno povezanost omrežij. Posebno v Evropi so sestavine IoT pomembna vsebina industrije 4.0. Svetovni izdelovalci delajo na tem, da z mreženjem sistemov poveča­jo produktivnost svojih obratov. S sposobnimi inteligentnimi sesta­vinami IoT postanejo njihovi proi­zvodni obrati učinkovitejši. Podaljša življenjski ciklus izdelkov Inteligentni sistem s pametnimi se­stavinami lahko podaljša življenjski ciklus izdelkov. Inteligentni stroji podpirajo koncepte monitoringa njihovega stanja in minimizirajo čase odpovedi. Pazljiv zagon stro­jev lahko zmanjša obrabo posame­znih sestavin in preostalega siste­ma, kar zagotavlja tudi njihov daljši življenjski ciklus. Povečanje moči sistema Pomemben faktor je tudi moč sis­tema, ki jo lahko omogoča upo­raba inteligentnih sestavin. Če uporabniki izboljšajo učinkovitost proizvodnih obratov, lahko vsak sistem ali podsistem v okviru svoje­ga območja skupne produktivnosti in učinkovitosti na različne načine izboljšajo. Inteligentne sestavine omogočajo izboljšanje učinkovito­ sti sistema in izpeljavo posameznih funkcij. To poveča učinkovitost in zmanjšuje zahteve po energiji. Inteligentno vzdrževanje Inteligentne naprave lahko upo­rabniki bolje nadzorujejo in pravo­časno odločajo, kdaj je potrebno vzdrževanje posamezne sestavine. Investicije v inteligentne sestavi­ne pri opremljanju strojev in na­prav se hitreje izplačajo, ker se pri vsaki sestavini stroški vzdrževanja -gradbeno podjetje Pavimental, zastopniki italijanskih avtocest in predstavniki podjetja Herrenkne­cht. Skupaj s tem tunelskim vr tal­nim strojem bo sedaj v Italiji delo­valo 13 velikih Herrenknechtovih tunelskih vr talnih strojev, večina največjih velikosti. Osem jih ima premer nad osem metrov. Vir : Fluid 49(2016)10 – str. 7 zmanjšajo. Ob potrebi po vzdrže­vanju se lahko to napove že tedne vnaprej, rezervni deli se lahko pra­vočasno nabavijo in časi izpada se minimizirajo. Podporne diagnoze Večina proizvodnih obratov si da­nes ne more privoščiti posebne­ga strokovnjaka za vzdrževanje hidravlike, odprava napak pa ob povečani kompleksnosti sistema postaja vse bolj zahtevna. To prav tako velja, če je ekspert na voljo v delovnem timu. Inteligentne sesta­vine lahko pomagajo pri identifika­ciji specifičnih problemov, tako da lahko uporabnik sistemov natanč­no uravnava optimalno produktiv­nost in učinkovitost. Vir: Warum sie zu Smarter Tech­nologie wechseln sollten?; O +P 60(2016)9 – str. 72 ali www.eaton. com/DMC Vpliv velikosti izvrtin v ventilski plošei na volumetrieni, mehansko­hidravlieni in skupni izkoristek poeasno vrteeega hidravlienega motorja tipa gerotor Ervin STRMČNIK, Gregor KOKOT, Franc MAJDIČ Izvleček: Razvoj družbe poteka z nepojmljivo hitrostjo, kar se med drugim odraža v razvoju tehnike in izdelkov, med katerimi najdemo tudi hidravlične komponente, ki jih imenujemo hidravlični motorji. V članku je predsta­vljena posebna izvedba hidravličnega motorja s plavajočim zunanjim obročem. Za hidravlični motor tipa gerotor je značilno počasno vrtenje in doseganje velikih momentov. Ima relativno malo sestavnih delov, med katerimi so najpomembnejši rotor, rotorjev obroč, ohišje in ventilska plošča. V raziskavi smo analizirali vpliv velikosti izvrtin v ventilski plošči na volumetrični, mehansko-hidravlični in skupni izkoristek hidravličnega motorja. Ugotovili smo, da velikost izvrtin vpliva na delovanje hidravličnega motorja. Največje skupne izkoristke smo dobili v primeru izvrtine, ki je bila velika . 6,3 mm. Skupni izkoristek se je v primeru velikosti izvrtin . 6,3 mm v vseh merilnih točkah povečal v povprečju za 5 % glede na začetno stanje, ko so imele izvrtine premer . 5,5 mm. V članku so podrobneje predstavljene značilnosti obravnavanega hidravličnega motorja, hidravlična shema preizkuševališča, metodologija raziskave ter postopki izračunov izkoristkov in iztisnine hidravličnega motorja. Ključne besede: orbitalni hidravlični motor, ventilska plošča, velikost izvrtine, skupni izkoristek ¦ 1 Uvod razvijajočih se hidravličnih sestavin, lovanje hidravličnih motorjev vpli­ ki jih uporabljamo v najrazličnejših vajo številni dejavniki, kot so npr. Hidravlika je v strojništvu že zelo industrijskih aplikacijah. V članku viskoznost hidravlične kapljevine, uveljavljeno in dokaj zrelo podro-želimo predstaviti posebno izved-indeks viskoznosti, strižne sile [1]. čje, a vendar se še vedno razvija z bo HM-ja z notranjim ozobjem, za Zelo pomemben vpliv na delovanje neverjetno hitrostjo, kar se kaže katerega je značilno počasno vrte-hidravličnih motorjev in tudi črpalk tako v akademskih krogih kot v nje in doseganje velikih momentov. ima oblika zobniške dvojice [2, 3, industriji. Hidravlični motorji (v na-HM tipa gerotor s plavajočim zuna-4]. V preteklosti je bilo veliko raz­daljevanju bomo namesto besedne njim obročem ima relativno malo iskanega na področju najrazličnej­zveze hidravlični motor uporabi-sestavnih delov in za delovanje ne ših konstrukcijskih rešitev, vendar li kratico HM) so ena izmed hitro potrebuje dodatnega pretvornika je bila uporaba takšnih hidravličnih vrtilne hitrosti oz. reduktorja. Tako motorjev zelo vprašljiva. Poveza­v znanstveni kot strokovni literatu-ve med obliko zobniške dvojice in ri je bilo do danes objavljenih zelo delovanjem HM-ja so raziskovalci Ervin Strmčnik, mag. inž. str., malo prispevkov, ki bi obravnavali poizkušali ugotoviti z večkriterijski­mag. posl. ved, Gregor Kokot, takšen tip HM-ja. Bolj pogosta iz-mi optimizacijskimi metodami [5] doc. dr. Franc Majdič, univ. dipl. vedba gerotorjev ne vsebuje plava-kakor tudi s CFD-simulacijami [6], inž., vsi Univerza v Ljubljani, Fa­ jočega rotorjevega obroča, ampak ki pohitrijo procese v razvojni fazi kulteta za strojništvo zgolj notranji rotor in ohišje. Na de-izdelka [7] in omogočajo lažji pre­ HM je . 174 mm. HM meri v viši­no 250 mm. Njegova masa je 20 kg. Največji dopustni delovni tlak je 35 MPa. Najpomembnejši strojni elementi HM-ja s stališča njegovega delova­nja so prikazani na sliki 3. To so 1 – rotor, 2 – plavajoč rotorjev obroč, 3 – ohišje in 4 – ventilska plošča. S črkami od »a« do »j« so označene komore. To so prostori, katerih vo­lumen se časovno spreminja v od­ visnosti od relativne lege rotorja in rotorjevega obroča. Z oznakami L1, L2, L3, … L20 so označene izvrtine v delilni plošči. Rdeče lihe številke izvrtin so dovodne izvrtine, po ka­terih priteka hidravlična kapljevina pod visokim tlakom. Odvodne iz­vrtine so označene z modro barvo in sodimi številkami. Vsaki dovo­ dni izvrtini sledi odvodna in vsaki odvodni sledi dovodna. Odvodne izvrtine lahko prevzamejo funkcijo dovodnih izvrtin in obratno. Katere so dovodne in katere odvodne iz­vrtine, je definirano z želeno smer­jo vrtenja, kar običajno določimo s potnim ventilom. Rotor ima 9 zob in predstavlja neko vrsto zobnika z zunanjim ozobjem. Rotorjev obroč ima en zob več kot rotor, torej 10 zob. Funkcija ohišja je omejitev gi­banja zunanjega obroča. ¦ 2.3 Delovanje hidravličnega motorja Obravnavani orbitalni HM tipa ge­rotor pretvarja hidravlično energijo v mehansko delo. Pretvorba hidra­vlične energije v mehansko delo poteka po ujeti kapljevini v komo­rah, ki razriva dele rotorja in rotorje­vega obroča. Hidravlična kapljevina doteka v HM po dveh kanalih v gla­vi in ventilski plošči. Kanal je lahko dovodni ali odvodni, kar je odvisno od smeri vrtenja. Na sliki 4a sta ka­nala na zgornji strani ventilske plo­šče prikazana z rumeno (drugi ka­nal) in zeleno barvo (prvi kanal). Če pogledamo ventilsko ploščo s spo­dnje strani, vidimo, da so središča izvrtin rumenih in zelenih kanalov enako oddaljena od središča ventil­ske plošče (slika 4b). Vrtenje HM omogoča ustrezen ge­ometrijski profil rotorja, rotorjevega obroča, ohišja ter ustrezno odpira­nje dovodnega in odvodnega kana-la. Pogled na HM s spodnje strani razkriva, da so izvrtine na spodnji strani ventilske plošče prekrite z ro­torjem, ki jih odpira in zapira med vrtenjem (slika 5). ¦ 2.4 Izračun izkoristkov hidravličnega motorja Skupni izkoristek HM-ja predstavlja razmerje med izhodno-dobljeno­-teoretično mehansko močjo in vhodno-vloženo-dejansko hidra­vlično močjo. Skupni izkoristek HM­-ja izračunamo s pomočjo vrtilne hitrosti HM, momenta na gredi HM, prostorninskega pretoka na vtočni strani HM in razlike tlakov na vsto­pu in izstopu iz HM z enačbo (1). ....•....•....•............,........ (1)= ........ •(........ -........) Skupni izkoristek HM je zmnožek volumetričnega in mehansko-hi­dravličnega izkoristka HM-ja, kar je prikazano z enačbo (2). = ........,........ ........,........ •............,........ (2) ¦ 4 Preizkuševališče Hidravlični sistem za izvajanje meri­tev na HM-ju je sestavljen iz šestnaj­stih različnih hidravličnih sestavin, ki so prikazane na sliki 7. Posamezne hidravlične sestavine so predstavlje­ne v zaporedju, kot si sledijo v legen­di. Elektromotor (1) z močjo (P) 22 kW in vrtilno hitrostjo (n) 1450 min-1 poganja črpalko s spremenljivo izti­snino (2), ki lahko doseže največjo iztisnino (qČ) pri 28 cm3/vrt. S številko (3) je označen preizkušani HM, kate­ remu ustvarjamo breme s kolutno zavoro (4), ki je povezana z zavornim hidravličnim valjem (5). S številko (6) je označen potni ventil 4/3 za krmi­ljenje zavornega hidravličnega valja. Za nastavljanje tlaka v zavornem hi­dravličnem valju uporabljamo tlačno reducirni ventil (7). Sistemski tlak nastavljamo s tlačno omejilnim ven­tilom (8) oz. s tako imenovanim var­nostnim ventilom. Za razbremenitev delovnega voda služi krogelni ventil (9). Z nastavljivim dušilnim ventilom (10) je možno nastavljati prostornin­ski pretok kapljevine, ki ga želimo imeti pred vstopom v hidravlični valj. Olje hidravličnega sistema se zbira v rezervoarju za olje (11). Za merjenje veličin, na podlagi katerih ocenjuje­mo karakteristike motorja, so upo­ rabljeni merilnik prostorninskega pretoka olja (12), merilnik momen­ta (13), merilnik vrtilne hitrosti (14), tlačno zaznavalo za merjenje tlaka na delovnem (15.1) in povratnem vodu (15.2) ter temperaturno zaznavalo na delovnem (16.1) in povratnem vodu (16.2). ¦ 5 Rezultati V tem poglavju so predstavljeni re­zultati meritev prostorninskega pre­toka in momenta. Podrobneje so opisani rezultati izračunanega sku­pnega, volumetričnega in mehan­sko-hidravličnega izkoristka. Analize izkoristkov HM-ja so bile narejene za različne vrtilne hitrosti, različne razlike tlakov in različne velikosti iz­vrtin v ventilski plošči. ¦ 5.1 Meritve prostorninskega pretoka Prostorninski pretok hidravlične ka­pljevine skozi HM, katerega gred se je vrtela z vrtilno hitrostjo 15 min-1, se je z večanjem premera izvrtin v večini primerov povečeval (slika 8; arabske številke v legendi predsta­vljajo premer izvrtin v mm). Najve­čja povečanja je bilo opaziti pri ve­čjih premerih izvrtin, medtem ko so bili prostorninski pretoki pri manj­ših izvrtinah relativno podobni. Na tem mestu želimo poudariti, da je volumetrični in verjetno posledično skupni izkoristek HM-ja obratno so­ razmeren prostorninskemu pretoku hidravlične kapljevine skozi HM, kar je razvidno iz enačbe (1). To pome­ni, da večji, kot je prostorninski pre­tok, manjši je skupni izkoristek ob predpostavki, da ostanejo vredno­sti preostalih fizikalnih veličin, ki nastopajo v enačbi za skupni izko­ristek, enake. Podobne sklepe lahko sprejmemo tudi za HM, katerega gred se je vrtela z vrtilno hitrostjo 17 min-1. Zaradi omejenosti s pro­ storom so prikazani zgolj rezultati pri vrtilni hitrosti 15 min-1. ¦ 5.2 Meritve momenta Zelo pomembna fizikalna količina, ki je v enačbi za izračun skupnega izkoristka HM-ja, je razpoložljivi iz­hodni moment. Iz rezultatov na sli­ki 9 je razvidno, da se je moment v splošnem z večanjem razlike tlakov večal pri izbranemu premeru izvrtin. Če opazujemo, kako se je moment spreminjal pri izbrani razliki tlakov, vi­dimo, da je potrebna temeljita inter­pretacija rezultatov. Pri vseh razlikah tlakov lahko opazimo enak trend. Pri manjših premerih izvrtin je bil mo­ment manjši, vendar se je povečeval vse do izvrtine s premerom . 6,5 mm. Z nadaljnjim večanjem izvrtin se je moment občutno zmanjšal. Če se osredotočimo na meritve momenta za vse izvrtine pri razliki tlakov 220 bar, vidimo, da je moment HM-ja s premerom izvrtin . 5,5 mm znašal 735 Nm. Največji izmerjeni moment je bil 899 Nm (premer izvrtine . 6,5 mm), kar pomeni 22-odstotno po­večanje momenta. Najmanjši mo­ment je bil 652 (premer izvrtine . 7,1 mm), kar je več kot 10-odstotno zmanjšanje glede na začetno stanje. Pri vrtilni hitrosti HM-ja 17 min-1 se je izkazalo, da je bil v povprečju naj­večji izmerjeni moment pri premeru izvrtin . 6,3 mm. HIDRAVLIČNI MOTORJI ¦ 5.3 Skupni izkoristek Najpomembnejši rezultat meritev predstavlja graf skupnega izkoristka za različne velikosti izvrtin v izbranih točkah merjenja. Skupni izkoristek je najpomembnejši podatek o delova­nju HM-ja in določa, kako učinkovi­ta je pretvorba hidravlične energije v mehansko delo. Rezultati raziskave vpliva velikosti izvrtin na skupni izkori­stek kažejo na to, da bi s povečanjem premera izvrtin do določene mere na zelo enostaven način izboljšali skupen izkoristek obstoječega HM­-ja. Če se osredotočimo na rezultate skupnega izkoristka HM-ja pri vrtilni hitrosti 15 min-1 (slika 10) vidimo, da so skupni izkoristki HM pri nekoliko večjih izvrtinah (. 5,9 mm, . 6,1 mm, . 6,3 mm, . 6,5 mm) večji od sku­pnega izkoristka pri obstoječi izvrtini . 5,5 mm. Pri zelo velikih izvrtinah (. 6,7 mm, . 6,9 mm, . 7,1 mm) pride do zmanjšanja skupnega izkoristka. V splošnem velja, da se je skupni izkoristek za poljubno izbrano veli­kost izvrtin z večanjem razlike tla­kov povečeval do velikosti izvrtin . 6,3 mm. Podobne ugotovitve velja­jo za izračunane izkoristke pri vrtilni hitrosti 17 min-1 (slika 11). Rezultati skupnega izkoristka pri vrtilni hitro­sti 17 min-1 niso prikazani zaradi omejitve obsega prispevka. ¦ 5.4 Volumetrični izkoristek Ker je volumetrični izkoristek močno povezan z volumetričnimi izgubami, je smiselno upoštevati vse štiri vrste volumetričnih izgub. To so zunanje in notranje izgube ter izgube zaradi stisljivosti in nepopolnega polnjenja. Če analiziramo rezultate HM, ki se je vrtel z vrtilno hitrostjo 15 min-1, vi­dimo, da je bil največji volumetrični izkoristek pri velikosti izvrtin s pre­merom . 6,5 mm (slika 14). Tako kot pri HM-ju z vrtilno hitrostjo 15 min-1 je tudi pri HM-ju z vrtilno hitrostjo 17 min-1 opaziti rahel trend znižanja volumetričnega izkoristka s poveče­vanjem tlačne razlike, kar je skladno s teorijo o volumetričnih izgubah, ki se z večanjem razlike tlakov poveču­jejo. Rezultati volumetričnega izko­ristka pri vrtilni hitrosti 17 min-1 niso prikazani zaradi omejitve obsega prispevka. Kot vidimo z grafa na sliki 12, nekaterih vrednosti nismo mogli izračunati zaradi prevelikega raztro­sa izmerjenih vrednosti in napak, do katerih pride pri računskem postop­ku določevanja iztisnine. ¦ 5.5 Mehansko­hidravlični izkoristek Mehansko-hidravlični izkoristek se je povečeval s povečevanjem razli­ ke tlakov med vstopno in izstopno stranjo HM-ja tako pri vrtilni hitrosti 15 min-1 (slika 13) kot pri 17 min-1. Rezultati mehansko-hidravlične­ga izkoristka pri vrtilni hitrosti 17 min-1 niso prikazani zaradi omejitve obsega prispevka. Iz rezultatov je razvidno, da smo največje mehan­sko-hidravlične izkoristke dobili pri velikostih izvrtin . 6,1 mm in . 6,3 mm. Pri večjih velikostih izvrtin je prišlo do drastičnega zmanjšanja mehansko-hidravličnega izkoristka. ¦ 6 Zaključek V članku je predstavljen vpliv ve­likosti izvrtin v ventilski plošči na skupni izkoristek hidravličnega mo­torja (HM) tipa gerotor. Ugotovljeno je bilo, da velikosti izvrtin vplivajo na delovanje HM-ja. V vseh točkah merjenja smo prepoznali določen trend gibanja vrednosti skupnega izkoristka pri povečevanju premera izvrtin v ventilski plošči. V povpre­čju smo največji izkoristek dobili v primeru velikosti izvrtin . 6,3 mm, kar je za 0,8 mm več kot v začetnem stanju, ko je bila izvrtina velika . 5,5 mm. V primeru velikosti izvrtin . 6,3 mm je bil skupni izkoristek v povprečju večji za 5 % glede na za­četno stanje. Pri analizi volumetrič­nega izkoristka smo ugotovili, da se ta zmanjšuje s povečevanjem tlačne razlike, kar je bilo v skladu s priča­kovanji. Trend mehansko-hidravlič­ nega izkoristka je zelo podoben trendu skupnega izkoristka. Pri po­večevanju izvrtin velikosti . 5,5 mm do . 6,3 mm je prišlo do povečanja mehansko-hidravličnega izkoristka. Ko smo premer izvrtin povečevali od . 6,5 mm do . 7,1 mm je me­hansko-hidravlični izkoristek dra­stično padel. Pri nadaljnjih raziskovalnih aktiv­nostih bomo analizirali tribološke razmere med najpomembnejšimi sestavnimi deli HM-ja. Osredotoči­ li se bomo na tribološke probleme šestih triboloških parov (slika 14). To so rotor-potisna plošča (1), rotor­jev obroč-potisna plošča (2), rotor­-rotorjev obroč (3), rotorjev obroč­-ohišje (4), rotor-ventilska plošča (5), rotorjev obroč-ventilska plošča (6). Viri [1] Michael, P., Burgess, K., Kimball, A. & Wanke, T.: Hydraulic Fluid Efficiency Studies in Low-Speed High-Torque Motors, SAE Tech­nical Paper 2009-01-2848, 2009, 7, doi:10.4271/2009-01-2848. HIDRAVLIČNI MOTORJI [2] Bae, J. H., Lee, H. R. & Kim, C.: Optimal Design of Gerotor with Combined Profiles (Three-Ellipse and Ellipse-Involute-Ellipse) Using Rotation and Translation Algori­thm, Transactions of the Korean Society of Mechanical Engineers A, 2015, 39(2), 169–177. [3] Sang, X., Zhou, X. & Liu X.: Per­formance optimization of an oil ellipse gerotor pump for auto­motive engine, 5th International Conference on Advanced Design and Manufacturing Engineering (ICADME 2015), 1686–1690. [4] Jacazio, G. & De Martin, A.: Influ­ence of rotor profile geometry on the performance of an origi­nal low-pressure gerotor pump. Mechanism and Machine Theo­ry, 2016, 100, 296–312. [5] Dong, X.: Multi-Objective Op­ timization Design of Gerotor Orbit Motors, SAE Technical Paper 2002-01-1350, 2002, doi:10.4271/2002-01-1350. [6] Ding, H., Lu, X. J. & Jiang, B.: A Slika 14. Tribološki pari znotraj hidravličnega motorja CFD model for orbital gerotor motor. IOP Conference Series: [10] Furustig, J., Almqvist, A., Pelca­stre, L., Bates, C. A., Ennemark, men von Verdrängermaschinen.Ölhydraulik und Pneumatik 7, Earth and Environmental Scien- P. & Larsson, R.: A strategy for 1963 (4). ce, 2012, 15(6). wear analysis using numerical [14] Toet, G.: Die Bestimmung des [7] Mishev, A. & Stehle, T.: CFD- and experimental tools, applied theoretischen Hubvolumens -Analyse zur Leistungssteige­ to orbital type hydraulic motors. von hydrostatischen Verdrän­ rung eines Orbit-Motors, Un- Dostopno na: http://pic.sage­ gerpumpen und -motoren aus tersuchung des Einflusses von Rotorzähnezahl und Exzentrizi­ pub.com/content/early/2015/0 6ogled/10/0954406215590168, volumetrischen Messungen,Ölhydraulik und pneumatik 14, tät auf die Performance des Mo- Ogled: 29. 11. 2016. 1970 (5). tors, 2015. [11] Ranganathan, G., Hillson Samuel [15] Standard ISO 8426, Hydraulic [8] Experimental and torque iden- Raj, T. & Mohan Ram, P. V.: Wear fluid power, Positive displace­ tification losses in gerotor and characterisation of small PM ment pumps and motors, De- modelling hydraulic of flow mo­ rotors and oil pump bearings, termination of derived capacity, tors, Power fluid, 1993, 0–5. Tribology International, 2004, 2008. [9] Garcia, J. M.: Surface effects on 37(1), 1–9. [16] Evaluation of measurement data start-up friction and their ap­ [12] Ivantysyn, J. & Ivantysynova M.: – Guide to the expression of un­ plication to compact gerotor Hydrostatic Pumps and Motors, certainty in measurement, JCGM motor design, 2011. Dostopno First English Edition, Akademia 100:2008, GUM 1995 with minor na: http://search.proquest.com/ Books International, 2000. correction, 2008. docview/900865878?account [13] Schlösser, W. M. J. & Hildbrands, id=16468, Ogled: 29. 11. 2016. J. W.: Das theoretische Hubvolu- Influence of the size of holes in the valve plate on volumetric, mechanical-hydraulic and total efficiency of the low speed high torque hydraulic gerotor motor Abstract: The rapid development of hydraulic components have led to several types of hydraulic motors. In this paper, the special type of the low speed high torque hydraulic gerotor motor with the floating outer ring is presented. The most important parts of the hydraulic motor regarding the principle of operation are the inner rotor, the outer ring, the gerotor housing and the valve plate. The main purpose of this scientific paper was to analyse the influence of the size of the holes in the valve plate on the total efficiency of the gerotor. In the case of hole size . 6,3 mm the total efficiency on average was 5% higher in comparison to the initial hole size of . 5,5 mm. Keywords: orbital hydraulic motor, valve plate, hole diameter, total efficiency Seznam uporabljenih simbolov Simbol Enota Pomen j oznaka za indeks k število izmerkov n min-1 vrtilna hitrost p1 bar tlak na vstopni strani hidravličnega motorja p2 bar tlak na izstopni strani hidravličnega motorja M Nm moment m3s-1 Q1 prostorninski pretok na vstopni strani hidravličnega motorja m3 iztisnina hidravličnega motorja qHM mehansko-hidravlični izkoristek hidravličnega motorja .mh, HM skupni izkoristek hidravličnega motorja .s, HM volumetrični izkoristek hidravličnega motorja .v, HM ZAHVALA Avtorji se tako v lastnem imenu kot v imenu Laboratorija za fluidno tehniko zahvaljujemo za finančno in ma­terialno pomoč podjetju KGL, d. o. o., ki nas podpira pri raziskovalnem delu. Stisljivost hidravlienega olja in vpliv zraka Darko LOVREC, Vito TIČ Izvleček: Stisljivost hidravlične tekočine je brez dvoma ena od njenih pomembnejših snovnih lastnosti, saj v veliki meri vpliva na togost hidravličnega pogona. V primerjavi z vodo imajo hidravlična mineralna olja dokaj nizek modul stisljivosti, kar povzroča določene nezaželene pojave pri delovanju hidravličnega sistema, še po­sebej v primerih, ko je zaželena visoka togost pogonov. Razen sprememb obremenitve tekočine s spremembo tlaka in spremembami temperature na stisljivost izredno vplivata delež zraka v obliki zračnih mehurčkov in tudi viskoznost uporabljenega olja. V prispevku sta v uvodu na kratko predstavljena pomen stisljivosti hidravlične tekočine in podano teoretič­no ozadje določanja stisljivosti tekočine ob upoštevanju najpomembnejših vplivih faktorjev. V nadaljevanju prispevka pa so ti vplivi prikazani na osnovi eksperimentalnih rezultatov, pri čemer je dobršen del obravnave problematike namenjen napravi za merjenje stisljivosti in vplivu različnega deleža zraka. Ključne besede: hidravlično olje, stisljivost, meritev stisljivosti, zrak v hidravličnem olju ¦ 1 Stisljivost tekočine in togost hidravličnega sistema Kakor hitro nas pot zanese izven področja obravnave hidravličnega sistema kot idealnega sistema, ki deluje po Pascalovih principih hi­drostatike in predpostavlja uporabo idealne tekočine, je dejanske snov­ne lastnosti hidravlične tekočine vsekakor treba upoštevati. V idealnih sistemih je predpostavlje­na uporaba idealne tekočine, ki nima mase, ni podvržena trenju, ni stislji­va. Ker nima mase, za pospeševanje in zaviranje volumna takšne tekočine ni potrebna nikakršna dodatna ener­gija. Ker ni viskozna, lahko prenaša samo normalne napetosti in nobe­nih strižnih napetosti, zato ni trenja pri pretakanju in s tem povezanih izgub. In ker je nestisljiva, ob povi- Izr. prof. dr. Darko Lovrec, univ. dipl. inž., doc. dr. Vito Tič, univ. dipl. inž., Univerza v Mariboru, Fakulteta za strojništvo šanju tlaka ne spremeni svojega vo­lumna (tudi ne zaradi temperature, ki prav tako povzroča spremembo volumna), zato ni sposobna shrani­ti energije, kot jo lahko npr. vzmet. Takšna idealna tekočina, zaprta v določenem volumnu, je popolno­ma toga, zato tudi ni pojavov, kot so tlačni udari, nihanja, ali neenako­mernosti natančnih gibanj ipd. Veliko nepravilnosti in pojavov, po­vezanih z natančnostjo delovanja hidravličnih aktuatorjev in posledič­no hidravličnega sistema kot celote, je tako običajno v tesni povezavi s stisljivostjo hidravlične tekočine. Na stisljivost pa ima izredno velik vpliv prisotnost zraka. Ta se lahko v napravi pojavi zaradi najrazličnej­ših vzrokov in je v različnih oblikah. Lahko je očem viden, saj se pojavlja v obliki pen ali elementarnih zrač­nih mehurčkov, lahko pa je »nevi­den«, saj je raztopljen v tekočini. Slednjega lahko kasneje opazimo v elementarni obliki, ko se spre­meni obratovalna točka sistema (predvsem lokalne tlačne razmere), kar je tudi v tesni povezavi s samo zasnovo posameznih gradnikov. O možnih vzrokih za pojav zračnih mehurčkov oz. vdoru zraka v hidra­vlični sistem je že bilo kar precej na­pisanega. Najpogostejši so vseka­ kor vdor zraka skozi netesna mesta (t. i. aeracija), napačna zasnova gra­dnikov hidravličnega sistema (npr. rezervoar, cevno omrežje, ventili in ventilski bloki …) ali pa velike, ne­ primerne spremembe obratovalne točke, vezane na zasnovo hidravlič­ne naprave [1]. Pene, ki se pojavljajo na površini tekočine v rezervoarju, pravzaprav niso neposredno nevarne in ne vpli­vajo na stisljivost hidravlične teko­čine. Nevarni so zračni mehurčki, ki so v sami tekočini, kar pripelje do različnih posledic. Tako prisotnost zračnih mehurčkov v napravi v prvi vrsti vpliva na stisljivost oz. togost tekočine, kar ima posledično večji ali manjši vpliv na samo delovanje hidravlične naprave, kot so natanč­nost gibanja aktuatorjev, pojav ni­hanj, prenos signalov, potreba po spremenjeni nastavitvi parametrov regulatorja itd. V okviru tega pri­ spevka se bomo najprej posvetili sami stisljivosti hidravlične tekoči­ne, eni od treh pomembnih snovnih lastnosti hidravlične tekočine, in pa seveda vplivom na njeno spremi­njanje. Kot bomo videli v nadalje­vanju, je stisljivost hidravlične teko­čine zelo odvisna od količine zraka, tudi od vrste hidravlične tekočine in njenih snovnih lastnosti. ¦ 2 Vplivi na stisljivost tekočine Na prvi pogled so vsa tako trdna kot tekoča telesa nestisljiva. Ta gro­ba ocena je zgolj približna, kajti, če jih obremenimo z ustrezno veliko silo (oz. se spremeni temperatu­ra), opazimo, da se njihov volumen spremeni. S tem se je spremenila tudi gostota medija. Medtem ko lahko trdnine mehansko obreme­njujemo v obeh smereh, pa lahko fluide – tekočine in pline, obreme­njujemo samo v eni smeri – tlačimo. Na tlačno napetost se tekočine od­zivajo elastično, podobno trdnini, le da pri slednji v veliko manjši meri. Enako lahko rečemo za primerjavo plinov in tekočine. Če dogajanje oz. obravnavo omejimo samo na teko­čine, potem vemo, da tekočina po prenehanju delovanja tlačne nape­ tosti zavzame prvotno prostornino oz. volumen – pojav je znan kot sti­sljivost tekočine. Stisljivost medija kot njegova realna snovna lastnost je načelno prikazana na sliki 1 [2]. Sprememba volumna tekočine se pojavi tudi s spremembo tempera­ture. Vsaka sprememba tlaka ali/in temperature pripelje do spremem­be volumna (in posledično gostote) z različno intenzivnostjo, odvisno od velikosti spremembe in vrste te­kočine. Obe vrsti sprememb lahko zapišemo v obliki totalnega dife­renciala volumna: ..V . ..V . dV .. . dT .. . dp ..T .p . .p .T (1) oz. izraženo na enoto prostornine: dV 1 ..V . 1 ..V . .. . dT .. . dp V V ..T .p V . .p .T (2) Če se pri nadaljnji obravnavi osre­dotočimo samo na spremembe vo­ HIDRAVLIČNE TEKOČINE Slika 1. Stisljivost medija na splošno (levo) in tekočine v valjasti togi posodi (desno) lumna zaradi obremenitve – tlaka (drugi del enačbe 2), lahko izrazimo koeficient stisljivosti . 1 ..V . ... (3) . V . .p ..T oz. modul stisljivosti kot njegovo recipročno vrednost, ki je analogen modulu elastičnosti trdne snovi: 1 1 . .p . E . .. (4) . . . V ..V . T Pri tem v enačbi (4) predstavlja . [Pa-1] stisljivost tekočine, .p [Pa] spremembo tlaka, .V [ml] spre­membo volumna in V [ml] začetno velikost volumna tekočine. Enačba (3) oz. enačba (4) predsta­vlja hkrati izhodiščno enačbo, na podlagi katere so bili zasnovana naprava za merjenje stisljivosti, iz­merjena stisljivost hidravličnega olja in ugotovljen vpliv viskoznosti in vsebnosti zraka na stisljivost (po­glavje 3). Preoblikovana enačba (2) ob upo­ števanju modula stisljivosti: dV 1 ..V . 1 (5) . .dp .. dp V V ..p ..E T je zelo podobna Hookovemu zako­nu iz mehanike trdnin, ki povezuje napetost . (tlak) z deformacijo . (sprememba volumna) preko Youn­govega modula. Ker je vrednost modula stisljivosti tekočine E odvisna od temperatu­re in od tlaka, je treba upoštevati izotermno spremembo stanja. Za vrednost modula stisljivosti, npr. za področje hidravlične pogonske teh­ nike in najpogosteje uporabljana hidravlična mineralna olja Eolje (brez vključkov zraka – homogena olja) pri običajnih temperaturah in tlakih (25 °C do 50 °C, 100 bar do 200 bar), se lahko dovolj natančno uporabi kar približna, konstantna vrednost, ki znaša okoli Eolje ~ 1,66•109 N/m2 (1660 MPa, ~ 1,66•104 bar). Dejan­ ska vrednost je seveda odvisna od vrste baznega olja, uporabljenih aditivov in, kot bomo videli kasneje, tudi od viskoznosti olja ter seveda količine prisotnega zraka. V primer­javi z modulom elastičnosti za jeklo ~ 2,1•1011 N/m2 pa načeloma Ejeklo velja, da je homogeno mineralno olje veliko bolj elastično oz. stisljivo – kar 130-krat. V hidravličnem sistemu pa teko­čina ni edina komponenta, katere elastičnost je odvisna od obreme­nitve. Bolj ali manj elastično struk­turo imajo namreč vse hidravlične komponente (npr. jeklene oz. še posebej gibke cevi). Zato se je kot zelo praktična izkazala uvedba na­domestnega modula stisljivosti npr. mineralnega olja E'olje, ki ne upo­števa samo olja in elastičnosti cevi, v kateri je olje, temveč tudi v olju prisotne zračne mehurčke. Enačbo (4) lahko z upoštevanjem vseh teh deležev preoblikujemo in zapišemo poenostavljeno: .p .Vcel .. Volje ..Vcev ..Vzrak .V0 V0 ..p oz. E. . olje .V cel pri čemer v enačbi (6) .V cev stavlja spremembo volumna teko­čine v priključenih ceveh, .Vzrak pa spremembo volumna zaradi zračnih vključkov. E. olje (6) (7) pred­ Čeprav obstajajo različne enačbe za preračun nadomestnega mo­dula stisljivosti E'olje, se njegova vrednost najpogosteje določa z eksperimentom, kajti vrednost se spreminja v odvisnosti od stanja sistema, npr. tudi od tega, ali je bil hidravlični sistem dobro ali slabo odzračen. ¦ 3 Naprava za merjenje stisljivosti hidravlične tekočine Stisljivost tekočin lahko v osnovi merimo na dva načina: po spre­ membi tlaka in volumna ob znanem začetnem volumnu tekočine ter hi­trosti zvoka, ki se širi po tekočini. Hitrost zvoka lahko izmerimo na dva načina, in sicer kot spremembo položaja v času ali po frekvenci sto­ječega valovanja, ki se pojavi v obo­jestransko zaprti cevi. V obravnavanem primeru bomo za merjenje stisljivosti uporabili prvi, preprostejši način, pri katerem ni potrebno uporabiti zelo natančnih in predvsem hitrih senzorjev ter ele­ktronike za zajemanje in obdelavo podatkov, dobljeni rezultati pa so za nadaljnjo uporabo dovolj natančni [3], [4]. Tako lahko ugotovimo, da moramo za izračun stisljivosti poznati tri ve­ličine: volumen tekočine, ki jo upo­rabljamo pri meritvi, spremembo volumna in spremembo tlaka. Volu­men spreminjamo s tlačenjem teko­čine z batom. Iz premika in preseka bata lahko izračunamo spremembo volumna tekočine .V (enačba (8), pri tem pa ne smemo zanemariti spremembe volumna, ki nastane zaradi raztezka merilne naprave. Sx . .. . b Vraz . .V (8) VV raz 1000 Vb [ml] zmanjšanje volumna zaradi premika bata V raz [ml] povečanje volumna zaradi raztezka merilne naprave S [mm2] presek bata x [mm] premik bata Spremembo tlaka lahko izmerimo z manometrom, začetni volumen pa izračunamo po masi tekočine, ki smo jo nalili v merilno napravo (9). m .m V0 .b . a (9) V0 [ml] začetni volumen tekočine mb [g] masa tekočine in vseh uporabljenih posod, steklovine, … pred nalivanjem m a [g] masa tekočine in vseh uporabljenih posod, steklovine, … po nalivanju . [g/ml] gostota tekočine Za natančno merjenje stisljivosti te­kočine je torej potrebno poznati tudi natančno vrednost njene gostote. Naprava za merjenje stisljivosti je prikazana na sliki 2 in je zasnova­na univerzalno, tako da lahko hkrati merimo stisljivost na vse tri ome­njene načine. Naprava za merjenje stisljivosti je sestavljena iz hidravličnih cevi ma­teriala E235, velikosti 30 x 5. Notra­nji premer cevi oz. premer bata tako znaša 20 mm. Cevi so povezane s hidravličnimi priključki težke izved­be, velikosti 30S, s progresivnimi obročki. Na obeh koncih cevi je bat. Bat na levi strani (ki ga premika ba­ tnica z oznako PRP) se uporablja za stiskanje tekočine z vrtenjem ba­tnice, na kateri je navoj M16 x 1,5. Glede na število zasukov lahko izra­čunamo volumen, za katerega se je zmanjšala tekočina. Ko se tekočina stisne, se poveča tlak, ki ga odčita­mo na tlačnem senzorju (PG) z digi­talnim prikazovalnikom. Bat na desni strani (P), ki ga premika batnica z oznako PRI, služi za pro­ženje tlačnega udara – za izvedbo ostalih dveh načinov merjenja sti­sljivosti. Za razliko od PRP je PRI samo vodena in nima navoja. Tekočino v merilno napravo nali­jemo tako, da najprej odstranimo tlačni senzor (PG), ki je na sistem povezan z merilnim priključkom. Nato počakamo, da tekočina iz sis­tema izpodrine zrak, in ko je ves zrak odstranjen, lahko tlačni senzor (PG) namestimo nazaj in začnemo meritev. Za merjenje spremembe tlaka je bil zaradi lažjega odčitava­nja uporabljen senzor (PG) WIKA DG-10-S z digitalnim prikazovalni­kom. ¦ 4 Merjenje stisljivosti homogenega hidravličnega mineralnega olja Za merjenje stisljivosti smo upo­rabili hidravlična mineralna olja Hydrolubric (proizvajalca OLMA, d. o. o.). Za merjenje stisljivosti homogenega olja (brez vključkov zraka) smo uporabili olja različnih viskoznostnih razredov ISO VG 22, VG 32, VG 46, VG 68 in VG 100, Slika 2. Univerzalna naprava za merjenje stisljivosti Slika 5. Odvisnost stisljivosti od tlaka za olja različnih viskoznosti [5] Že pri merjenju homogenega olja smo videli, da ima na meritev velik vpliv zrak, ki je raztopljen v olju oz. je ostal ujet v mrtvih volumnih me­rilne naprave, ki je ni mogoče po­polnoma odzračiti. Načeloma gre za majhne % vrednosti (ocenjeno na < 0,5 %). Zato so bile vrednosti za stisljivost pri nizkih tlakih izloče­ne in potek ekstrapoliran. ¦ 5 Vpliv zraka na stisljivost hidravličnega mineralnega olja V hidravličnih napravah z nizki­mi števili prečrpavanja tekočine (število pove, kolikokrat v časovni enoti se vsa tekočina, ki je v rezer­voarju, prečrpa) najdemo deleže neraztopljenega zraka v velikosti od 5 vol. % do 10 vol. % (to še po­sebej velja za mobilno hidravliko). Tako tekočina nima možnosti izlo­čitve zračnih mehurčkov (kot tudi ne trdnih delcev nečistoč in se ohladiti), kar pogosto pripelje tudi do nevarnosti prekomernega pe­njenja olja. Kot je znano, pa imajo ti zračni mehurčki zelo velik vpliv na stisljivost hidravlične tekočine ter s tem na togost in dinamiko celotnega sistema [6]. Če je volumen mešanice hidravlič­ne tekočine in zraka izpostavljen delovanju tlaka, se bo modul sti­ sljivosti spremenil – nadomestni modul stisljivosti za tekočino in zrak . Izhajajoč iz enačbe (6) lahko V .V olje zrak Eoz . . . dVolje dVzrak . (10) dp dp Teoretično izračunane vrednosti in potek spreminjanja nadomestnega modula stisljivosti za primer meša­nice hidravličnega mineralnega olja in zraka, za 0,1 %, 1 % in 10 % vseb­nosti zraka, pri izhodiščni vrednosti modula stisljivosti tekočine Eolje . 1600 MPa, prikazuje slika 6 [6]. Zaradi različnih vplivov, ki se po­javljajo v zvezi z zrakom v tekočini (izločanje zraka iz tekočine in po­novno vezanje zraka s tekočino) in se ne dajo dovolj enostavno zajeti z enačbo, dejanske vrednosti modula stisljivosti odstopajo od izračuna­nih. V primeru natančne obravnave dinamike sistema je vsekakor treba vrednosti modula stisljivosti določi­ti po eksperimentalni poti. Pri tem se takoj pojavi problem, kako zagotoviti oz. dovolj natanč­ no generirati vrednost volumskega deleža zraka, predvsem tisto nižjih vrednosti. Eno od možnosti pred­stavlja posreden način določanja vpliva zraka s hidravličnim valjem in napravo za stalno dovajanje zračnih mehurčkov [7], a je za to potreben dokajšen obseg ustrezne opreme. V obravnavanem primeru smo me­ritve stisljivosti homogenega olja in tudi olja z vsebnostjo zraka izvajali na isti napravi, pri čemer smo se pri meritvi stisljivosti olja z vsebnostjo zraka omejili na olje viskoznosti VG 68 in višji volumski delež (%) priso­tnega zraka. Tako smo olju dodali zrak z razpršilnikom zraka oz. zrač­nim difuzorjem, ki se sicer uporablja pri standardnemu testu penjenja po ASTM D892. V levem delu slike 7 je prikazan zračni difuzor, s katerim smo olje spenili, v desnem delu pa videz spenjenega olja. Temu primeren pa je bil tudi po­tek priprave na meritev stisljivosti. V merilno čašo natočimo približno 100 ml več olja, kot ga potrebujemo za izvedbo meritve, olje stehtamo in ga s pomočjo difuzorja močno spenimo. Napravo za merjenje sti­sljivosti na eni strani podložimo, da zagotovimo izločanje viška zračnih mehurčkov. zapišemo: Slika 6. Modul stisljivosti mešanice mineralnega olja in zraka [6] Pri meritvi stisljivosti tako spenje­nega olja je treba zelo natančno določiti količino olja, ki je za 1 % manjša od celotne količine olja, ki gre v napravo. Ker je masa tekoči­ne natančno poznana od prejšnjih poskusov stisljivosti, smo spenjeno olje v napravo dolivali toliko časa, dokler ni bila razlika v masi enaka pred tem izračunani potrebni masi tekočine. Pomembno pri vsem tem je, da med penjenjem v olje vne­semo več kot 1 volumski odstotek zraka, da lahko med odzračeva­njem neprestano dolivamo olje. S tem zmanjšamo možnost nastanka zračnega žepa pred izvedbo meri­tve. Na koncu postopka polnjenja naprave zatesnimo čep za dolivanje in opravimo meritev. Rezultat meritev, potek stisljivosti homogenega in spenjenega olja z 1-odstotno vsebnostjo zraka v od­visnosti od tlaka prikazuje slika 8. Na osnovi eksperimentalno dolo­ čene spremembe stisljivosti v odvi­snosti od tlaka je moč ugotoviti, da ima prisotnost zraka do tlaka cca. 50 bar zelo velik vpliv na stisljivost, v področjih višjih tlakov, nad 100 bar, pa je razlika v stisljivosti spenjene­ga in čistega olja zgolj 3 %. Izsledki sovpadajo z rezultati, dobljenimi po teoretični poti. ¦ 6 Zaključek Prisotnost zraka v olju ustvarja ne­homogeno tekočino, kar ima ve­lik vpliv na gostoto, viskoznost in predvsem modul elastičnosti olja. Vemo, da je zrak v olju lahko v več oblikah: v obliki majhnih mehurč­kov, v obliki pen ali pa je vezan v molekulah olja, pri čemer so zračni mehurčki najbolj nezaželena oblika zraka v hidravličnih napravah. V prispevku smo se dotaknili pome­na stisljivosti hidravličnih tekočin, pri čemer je nadaljnja obravnava HIDRAVLIČNE TEKOČINE temeljila na običajnih mineralnih hidravličnih oljih različnih viskozno­sti. Spoznanja na podlagi teoretič­ ne obravnave pomena stisljivosti in vplivnih faktorjev so bila preverjena z eksperimenti. Za te namene je bila uporabljena univerzalna, a prepro­sta naprava, ki omogoča merjenje stisljivosti na tri različne načine. V tem prispevku smo za merjenje stisljivosti uporabili metodo dV/ dp – beleženje spremembe tlaka ob spremembi volumna, pri čemer smo vrednosti beležili v obeh sme­ reh sprememb in jih nato obdelali za namene prikaza v diagramu. Me­ritve stisljivosti so bile najprej opra­vljene za različne standardizirane viskoznosti običajnega homogene­ga mineralnega olja, tj. brez vključ­kov zraka, v nadaljevanju obravnave pa je bil v ospredju vpliv prisotnosti različnih odstotnih deležev zračnih mehurčkov v olju. Tako povečana stisljivost hidravlične tekočine se odraža v raznolikih in različno vpliv­nih pojavih pri delovanju hidravlič­nih aktuatorjev in celotne hidravlič­ne naprave. Viri [1] Lovrec, D.: Vzroki za prisotnost zraka v hidravličnem sistemu. Ventil, ISSN 1318-7279, avg. 2016, letnik 22, št. 4, str. 310– 315. [2] Lovrec, D., Tašner, T.: Hidravlične tekočine z višjim modulom sti­ sljivosti in vpliv na delovanje hidravlične naprave. Zbornik prispevkov Mednarodne kon­ference Fluidna tehnika 2011, 15. in 16. september 2011, Kongresni center Habakuk, Maribor, 2011, str. 201–216. [3] Tašner, T.: Napredni koncepti vodenja in nadzora energijsko učinkovitih hidravličnih siste­mov : doktorska disertacija. [Maribor: T. Tašner], 2014. XI, 163 str., ilustr. https://dk.um. si/IzpisGradiva.php?id=46762. [COBISS.SI-ID 277016064]. [4] Kambič, M., Kalb, R., Tašner, T., Lovrec, D.: High Bulk Modu­lus of Ionic Liquid and Ef­ fects on Performance of Hydraulic System. The scien­ tific world journal, ISSN 1537­ diplomsko delo. Maribor: 2014. [7] Gholizadeh, H.: Modeling and 744X, 2014, vol. 2014, art. no. https://dk .um.si/IzpisGradiva. Experimental Evaluation of the 504762, str. 1–10. http://dx.doi. php?id=44644. Effective Bulk Modulus for a org/10.1155/2014/504762, doi: [6] Murrenhoff, H.: Grundlagen der Mixture of Hydraulic Oil and 10.1155/2014/504762. [CO- Fluidtechnik, Teil 1: Hydrau- Air, Ph.D. Thesis, University of BISS.SI-ID 17429014. lik, Umdruck zur Vorlesung, Saskatchewan, 2013. [5] Potočnik, R.: Vpliv zraka na 4. Auflage, 2005, IFAS-RWTH delovanje hidravlične naprave : Aachen. Compressibility of hydraulic oil and impact of entrained air Abstract: The compressibility of hydraulic fluid is without a doubt one of the most important material proper­ties of hydraulic fluid as it largely affects the stiffness of the hydraulic drive. In comparison with water, hydrau­lic mineral oil has relatively low bulk modulus, which causes certain undesirable phenomena in the operation of the hydraulic system, particularly in cases where a drive with high stiffness is desired. Besides changes in the load of fluid through changes in pressure and changes in temperature, the compressibility of hydraulic fluid is also influenced by the proportion of air present in the form of air bubbles, and the viscosity of the fluid used. At the beginning the paper presents a brief overview of the importance of hydraulic fluid's compressibility and gives theoretical background on determining its compressibility in regard to the most important influencing factors. Further on, these effects are shown based on the experimental results, where most part is dedicated to the equipment for measuring the compressibility and the impact of different percent of entrained air. Keywords: hydraulic oil, compressibility, measurement of compressibility, entrained air in hydraulic oil Celjski sejem, 12.­17. september 2017 MOS ­oprema in materiali za obrt in industrijo  · MOS ­gradnja in obnova doma · MOS ­turizem in gostinstvo · MOS ­izdelki široke potrošnje · MOS ­poslovne storitve in poslovne priložnosti v tujini Hitra menjava serij – metoda SMED Žiga JORDAN KOZJAK, Tomaž BERLEC, Janez KUŠAR Izvleček: Če v podjetju sledimo željam kupcev, se zaradi majhnih serij pojavi problem večkratne menjave orodja. Čas menjave orodja oziroma serij lahko zmanjšamo z metodo hitrih menjav serij (SMED), ki ne zahteva velikega finančnega vložka, saj temelji na pretvorbi notranjih operacij (ko stroj stoji) v zunanje (ko se na stroju še izvaja predhodna ali pa že naslednja serija) oziroma na odstranitvi nepotrebnih operacij. Poleg tega se z enostavnimi in poceni ukrepi operacije izboljšajo. V članku je prikazano, kako metodo SMED izvesti na hidra­vlični stiskalnici. Po izvedenih ukrepih je bila analizirana še ekonomska upravičenost sprememb. Ključne besede: vitka proizvodnja, čas menjave orodja, čas nastavljanja stroja, metoda SMED, skrajšanje pri­pravljalnih časov, zmanjševanje stroškov ¦ 1 Uvod Čas priprave delovnega mesta in čas izdelave kosa sta neposredno povezana s časom izdelave serije, ki vpliva na lastno ceno izdelka. Če želimo slediti željam kupcev, moramo izdelati več manjših serij, kar zahteva večkratno menjavo orodja. Pri tem se podaljša čas izdelave večje količine izdelkov, česar pa ne želimo. Metoda hitre me­ njave serij bo predstavljena na primeru iz industrijskega okolja. Problem smo razreševali v podjetju SIP Strojna industrija, d. d., in sicer na hidravlični stiskalnici Litostroj HVO-2-400. Z zmanjšanjem časa priprave bomo namreč dosegli večjo zasedenost stroja, torej več dobička. ¦ 2 Teoretične osnove Čas izdelave serije popišemo z enačbo (1) [1]: ........ = ........ + .... • ........1 (1) ........ - č........ ................................ .... - ........ ........................ [ ....h ........................ ] ........ - č........ ................................ [ ....h ............ ............ ] [ ............ .... - š........................ .................... .... ........................ ........................ ] ........1 - č........ ........ ........ ............ ................ [ ....h ............ ] Skrajšati želimo čas priprave, ki je definiran kot čas, ki preteče od zadnjega izdelanega kosa prejšnje serije do prvega dobro izdelanega kosa naslednje serije [2]. Na voljo je več metod, ki jih navajamo po višini investicije padajoče [1]: -konstruiranje novega stroja, pri čemer smo pozorni na izvedbo orodij, -izboljšava trenutnega stroja in uvedba metode SMED (možnost dosega ts . 3 min), -uporaba metode SMED (možnost dosega ts . 10 min). Metoda SMED je ena izmed metod vitkega menedž­menta, katerega začetnik je japonski inženir Shigeo Shingo [3, 4]. Vitki menedžment postavlja v ospredje človeka – delavca in kupca – ter kakovost izdelkov oz. storitev. ¦ 2.1 Delavnica SMED Delavnico SMED izvajamo po korakih, ki jih navajamo v nadaljevanju. 1. korak: Izbira delovnega mesta Navadno želimo čase menjave orodja zmanjšati tam, kjer se v proizvodnji pojavlja ozko grlo oz. kjer so časi nastavljanja stroja najdaljši. Če to ni razvidno, uporabi­mo analizo ABC (ali razširjeno analizo ABC) [5] oz. opra­vimo analizo logističnih zmožnosti podjetja, če hočemo izvedeti, koliko več naročil bi podjetje zmoglo izvesti glede na obstoječe stanje [6]. 2. korak: Ciljni čas Preden začnemo z delom, si postavimo ciljni čas, ki ga želimo doseči. Navadno postavimo za ciljni čas polovi­co obstoječega [1]. 3. korak: Določitev delovnega tima Žiga Jordan Kozjak, študent II. st., Univerza v Ljubl­jani, Fakulteta za strojništvo; doc. dr. Tomaž Ber­lec, univ. dipl. inž., izr. prof. dr. Janez Kušar, univ. dipl. inž., oba Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Izbira članov tima naj bo premišljena, saj naj bi v njem sodelovali ljudje iz različnih oddelkov podjetja (finance, nabava, priprava materiala, varilnica, montaža, …) [2]. Člani tima dobijo svoje zadolžitve glede na interes oz. po testu z Belbinovim vprašalnikom [10]. 4. korak: Popis obstoječega stanja Popis stanja lahko izvedemo na različne načine: -z beležko, -z opazovalnim listom, -s fotografiranjem, -z videoposnetkom [1]. Zdaj se najpogosteje uporablja zadnja metoda, saj je težko vnaprej določiti čas menjave orodja in nato po­zorno spremljati, beležiti in odčitavati čase trajanja ak­tivnosti. 5. korak: Vizualizacija popisa Popisane aktivnosti moramo predstaviti timu, pri čemer se priporoča zapis aktivnosti na samolepilne listke, ki jih nato nalepimo na tablo, kjer ostanejo med nadaljnjimi koraki [1]. 6. korak: Analiza Korak analize je najpomembnejši in bistven za celoten uspeh. Delimo ga na faze od 0 do 4. Faza 0: Oznaka aktivnosti Listke z napisanimi aktivnostmi »opremimo« s časi tra­janja in označimo z X aktivnosti, ki jim sledijo nadaljnje aktivnosti, ter z E tiste aktivnosti, ki so zadnje. Faza 1: Zunanje in notranje aktivnosti Posamezno aktivnost označimo kot zunanjo ali notra­njo, kar je bistvo metode. Zunanja aktivnost je tista, ki jo lahko izvajamo, kadar stroj še obratuje. Notranja aktivnost je tista, ki jo lahko izvajamo le takrat, kadar je stroj zaustavljen. Popisane aktivnosti proučimo in jih označimo kot zuna­nje ali notranje v okviru tima, saj je potrebna posebna pozornost na karakterizacijo, da kasneje ne nastanejo težave pri razporejanju aktivnosti. Faza 2: Pretvorba notranjih v zunanje aktivnosti Trenutne notranje aktivnosti poskušamo izvesti kot zunanje (med izdelavo prejšnje serije že izvedemo ak­tivnosti za menjavo orodja za naslednjo serijo). Ta faza ima največji vpliv na skrajšanje časa [3, 4]. Potrebna je pazljivost pri razvrščanju aktivnosti, da v praksi ne pride do težav. Faza 3: Izboljšava notranjih in zunanjih aktivnosti V 3. fazi poskušamo rešiti problem menjave orodja s tehničnimi rešitvami. Če jih naštejemo le nekaj: -predgretje orodja (npr. za brizganje polimerov, za tlačni liv), -izogibanje vijačenju (prostega navoja naj bo čim manj – uporaba U-podložke, utorov, vzmetnih sponk), -pozicionirni čepi, -uporaba barv in napisov. Faza 4: Standardizacija Po izvedbi faz 0 do 3 smo določili natančen vrstni red ak­tivnosti in uporabo vseh dodatnih sredstev (viličar, doda­tno orodje, maziva, …), torej smo standardizirali celoten potek menjave orodja. Grafično to prikazujemo na sliki 1. Ta vrstni red je potrebno dosledno upoštevati za dose-go želenega časa menjave. Standardiziramo lahko tudi uporabljeno opremo, da ni­ mamo opravka s posebnimi in standardnimi izvedbami (npr. cevne spojke) [7]. 7. korak: Ponovitev analize Če z dobljenimi rezultati časov menjave nismo zado­voljni, ponovimo korak Analiza. 8. korak: Ponovitev delavnice SMED Če želimo procese nenehno izboljševati, moramo skr­beti za stalno večanje kakovosti, torej razmišljamo v okviru cikla PDCA (po Demingu). V ta namen se pri­poroča tudi ponovitev delavnice SMED na pol leta, da ugotovimo možne izboljšave. ¦ 3 Metodologija raziskave Metodo SMED smo preizkusili v industriji, in sicer na hidravlični stiskalnici Litostroj HVO-2-400 v podjetju SIP Strojna industrija, d. d. Pred časom so namreč stiskalni­ co obnovili in za izbiro parametrov delovnega procesa namestili zaslon na dotik, ki ima v meniju že prednasta­vljene parametre. ¦ 3.1 Popis obstoječega stanja Stanje smo popisali. Del preglednice popisanih aktivno­sti prikazujemo spodaj v Preglednici 1. Preglednica 1. Aktivnosti ob trenutni menjavi orodja Opazovana aktivnost Trajanje aktivnosti [s] Skupni čas menjave [s] Z/N Gre po viličar 12 12 Z Odpelje gotove izdelke 100 112 Z Odvije in spravi spodnji pridrževalec 13 125 N Odvije in spravi zgornji pridrževalec 12 137 N Gre do komandne plošče in dvigne zaščitno mrežo zadaj 8 145 Z Odvije in spravi spodnji zadnji pridrževalec 13 158 N Odvije in spravi zadnji zgornji pridrževalec 12 170 N Umakne stolice 25 195 Z Odstrani orodje 30 225 N ... ... ... ... Gre po viličar 10 1038 Z Do stolic z viličarjem pripelje obdelovance 12 1050 Z Popravljanje postavitve stolic 13 1063 Z Spusti obdelovance na stolice 3 1066 Z Gre po mrežo za izdelke 8 1074 Z Pripelje mrežo za izdelke 10 1084 Z Odpelje viličar in pride na delovno mesto 25 1109 Z Trenutni čas menjave znaša 18 min 29 s. ¦ 3.2 Ločitev notranjih in zunanjih aktivnosti Aktivnosti smo že označili kot zunanje in notranje. V tem koraku bi teoretično morali notranje pretvoriti v zunanje. Tega ne moremo storiti, ker ima naprava (sti­skalnica) za izvedbo delovnega cikla nameščen varno­stni sistem vklopa. Ta delavcu onemogoča, da bi med izdelavo prejšnje serije že izvajal aktivnosti (pripravo) za odstranitev orodja oz. namestitev novega. Poskusimo z naslednjim korakom, torej izboljšavo aktivnosti. ¦ 3.3 Izboljšanje notranjih in zunanjih aktivnosti Ločimo izboljšave pri odstranjevanju orodja in pri na­meščanju novega. Pri odstranjevanju orodja predlagamo sledeče izboljšave: -Ko je proizveden zadnji kos prejšnje serije, naj se dvi­gne zaščitna zavesa (že takoj ob komandni plošči). -Delovni prostor naj bo ves čas osvetljen (nameščena so LED-svetila – majhna poraba). Vklop naj se opravi ob začetku izmene. -Ko delavec konča z odstranjevanjem orodja, naj po­spravi delovno mizo: odstrani ključe, krpe. -Ko delavec odstrani orodje, naj odstrani tudi pripa­dajoča vodila, očisti izvrtine za vodila in jih pospravi na dogovorjeno mesto. -Preden odpelje z delovnega mesta staro orodje, naj gre v pisarno po delovni nalog za naslednjo serijo. Ko namešča novo orodje, predlagamo naslednje izboljšave: -Brisanje orodja naj opravi orodjar (zadolžen v skladi­ šču), ne pa delavec, ki pride po orodje. -Preverjanje pomika nima nobenega smisla. -Spusti naj se le zaščitna mreža zadaj, spredaj mora ostati odprto. -Preverjanje delovanja stroja je nesmiselno, to bomo ugotovili pri izdelavi prvega kosa. -Ko gre z viličarjem po mrežo za izdelke, naj predhodno pripelje do stroja stolice, ne da jih prinaša posebej. Aktivnosti po izboljšavi prikazujemo v Preglednici 2. ¦ 3.4 Vpeljava dodatnega delavca Če želimo proces menjave orodja še skrajšati, uvedemo dodatnega delavca. Pri tem velja opozoriti, da ne gre za zaposlitev novega delavca. V našem primeru smo namreč ugotovili, da lahko pri procesu menjave (teh nekaj minut) priskoči na pomoč kot dodatni delavec vodja oddelka, torej vodja priprave in razreza materiala. Aktivnosti obeh delavcev prikazujemo v Preglednici 3. ¦ 3.5 Ekonomska analiza vpeljave dodatnega delavca Ekonomsko analizo vpeljane metode SMED in dodatne­ga delavca smo izvedli z izračunom lastne cene izdel­ka. Kot smo že navedli, podjetje za pomoč pri menjavi orodja ne zaposli novega delavca, temveč le prerazpo­redi obstoječe (vključi v proces vodjo oddelka). Preglednica 2. Aktivnosti po izboljšavi Opazovana aktivnost Trajanje aktivnosti [s] Skupni čas menjave [s] Z/N Dvigne zaščitno mrežo zadaj 8 8 Z Odvije in spravi spodnji pridrževalec 13 21 N Odvije in spravi zgornji pridrževalec 12 33 N Odvije in spravi spodnji zadnji pridrževalec 13 46 N Odvije in spravi zadnji zgornji pridrževalec 12 58 N Odvije in spravi spodnji zadnji pridrževalec 13 158 N ... ... ... ... Gre po viličar 10 707 Z Do stolic z viličarjem pripelje obdelovance 12 719 Z Spusti obdelovance na stolice 3 722 Z Gre po mrežo za izdelke 8 730 Z Pripelje mrežo za izdelke 10 740 Z Odpelje viličar in pride na delovno mesto 25 765 Z Na orodje namesti testni kos 4 769 N Izvede se delovna operacija za testni kos 14 783 N Čas menjave po izboljšavi znaša 13 min 3 s. Preglednica 3. Aktivnosti ob uvedbi dodatnega delavca Aktivnost Čas [s] Delavec 1 Delavec 2 Trajanje aktivnosti Skupni čas menjave Gre v pisarno po delovni nalog Izdelava prejšnje serije 15 15 Gre po viličar 12 27 Odpelje gotove izdelke Odvije in spravi spodnji pridrževalec 13 77 Odvije in spravi zgornji pridrževalec 12 Gre do komandne p lošče in dvigne zašč. mrežo zadaj 8 Odvije in spravi spodnji zadnji pridrževalec 13 Pelje se v skladišče Odvije in spravi zgornji zadnji pridrževalec 12 177 Odstrani vodila, krpe in ključe z mize 6 Preveri, če so luknje v mizi čiste 20 177 Umakne stolice 25 ... ... ... ... Gre po mrežo za izdelke Na orodje namesti testni kos 4 402 Pripelje mrežo za izdelke Izvede se delovna operacija za testni kos 14 416 Odpelje viličar 10 426 Čas menjave z dodatnim delavcem znaša 6 min 56 s. Izračun neposrednih (direktnih) stroškov izdelave izdel­ ka podaja enačba (2): ........ = ........ + ........ (2) ........ - ................................ ................š........ ................................ [€] ........ - ................š........ ........ ................................ [€] ........ - ................š........ ................................ [€] Kjer je: ........ = ........ • ........ (3) ........ - ................ .................................... [ € ........] ........ - ................ .................................... [........] ........ = . (............ .... + ........1,.... ) • ................ .... ....=1 (4) .... h .... ........ - .................................................... č........ ........ ............................ .... - ........ .................................... [ ........................ ] .... - ........č............................ š........................ ........................................ [ ............ .... .... ................] .... ....1,.... - č........ ........ .... ................ ................ ........ ............................ .... - ........ .................................... [ .... h .... ........] ............ ,.... - ................ ............ ................ ........ ................................ ...................., ............ .... ........ ........................ .... .... - ........................ .................................... - ........ .................................... [€ h] .... - ........................ .................................... Masa kosa in cena materiala sta: ........ = 3823,5 .... = 3,8 ........ (............ ........ .................... .................... 7850 ........ ....3) ........ = 0,670 [ € ........] Zato je strošek materiala: ........ = ........ • ........ = 3,8 • 0,670 = 2,546 € (5) Strošek materiala se zaradi uvedbe metode SMED ne spremeni, spremeni pa se direktni strošek izdelave. Pri trenutnih razmerah (velikost serije, čas izdelave na enoto mere, cena delovnega mesta, čas priprave delov­nega mesta) je strošek izdelave za hidravlično stiskal­ nico HVO: .... ........ .... = 300 .... .................... ........1 = 0,004 ....h .... ........ ............ = 34,16 € h .... h .... ....1 = 0,308 .... .... ............ .... = (........1 = (0,308 ........1 • ............ + 0,004) .... + ........1) 300 (6) ( • 34,16 = 0,172 € Strošek izdelave po uvedbi metode SMED na hidravlični stiskalnici HVO je prikazan v enačbi (7), po uvedbi do­datnega delavca pa v enačbi (8). .... h ........2 = 0,218 ............ .... ........ = (........2 = (0,218 ........2 .... + ........1) • ........ .... 300 + 0,004) • 34,16 = 0,161 € (7) .... h ........3 = 0,116 ............ .... ........ = (........3 = (0,116 ........3 .... + ........1) • ........ .... 300 + 0,004) • 34,16 = 0,150 € (8) Lastne cene izdelka za te tri primere so podane v enač­bah (9), (10) in (11). ........1 = ........ + ........1 = 2,546 € + 0,172 € = 2,718 € (9) ........2 = ........ + ........2 = 2,546 € + 0,161 € = 2,707 € (10) ........3 = ........ + ........3 = 2,546 € + 0,150 € = 2,696 € (11) ¦ 3.5.1 Ekonomska analiza zmanjšanja serije Opazovana serija je obsegala 300 kosov jeklenih plošč. Če zmanjšamo serijo na 40 kosov, lahko izdelujemo več manjših serij. Če upoštevamo spremembo in naredimo ponoven izračun, upoštevajoč enačbe (6–11), zapisuje­mo rezultate v spodnji Preglednici 4. Preglednica 4. Direktni strošek izdelave izdelka glede na čas priprave in velikost serije Obstoječe stanje 1 delavec + SMED 2 delavca + SMED Obstoječa serija cD [€] 2,718 2,707 2,696 Manjša serija cD [€] 2,946 2,869 2,811 Zanima nas tudi, koliko serij več lahko izdelamo na le­tni ravni z vpeljanimi spremembami, vključujoč tudi zmanjšanje velikosti serije. Privzeli smo dvoizmensko delo (7,5 h) v 21 delovnih dneh na mesec pri 11,5 mese­cih v letu. Za primer sedanjih razmer, uvedene metode SMED in dodatnega delavca navajamo število izdelanih serij nser na letni ravni v enačbah (12–14). 2 ............ • ................ 2 • 1811,25 1................ 1 = = = 7740 (12) ................ 1 0,468 ................ 2 ............ • ................ 2 • 1811,25 1................ 2 = = = 9583 (13) ................ 2 0,378 ................ 2 ............ • ................ 2 • 1811,25 1................ 3 = = 13 125 (14) = ................ 3 0,276 ................ ¦ 5 Zaključek Predstavili smo metodo SMED za hitro menjavo serij in izmerili čase aktivnosti pri menjavi orodja na hidravlični stiskal­nici HVO-2-400 v podjetju SIP Strojna industrija, d. d. Z uporabo navedene metode smo poka­zali, kako se s preprostimi pristopi lahko pripomore k zmanjšanju neproduktivne­ga časa v proizvodnji. Ob vključitvi dodatnega delavca pri procesu menjave smo dosegli zmanjša­nje časa menjave orodja za 62,5 % ter ob predpostavki, da celo leto izdeluje­ mo enak izdelek v enaki velikosti serije v dveh izmenah, dosežemo prihranek 726,98 € (na letni ravni). Za dosego takšnih razlik je bilo potreb­no dosledno upoštevati temeljna načela metode in fizične omejitve, ki se ugoto­vijo z opazovanjem procesa v realnosti. Prav tako je to zahtevalo »pametno« razporeditev aktivnosti, da smo časovno balansirali delo obeh delavcev. Prispe­vek je napisan v sodelovanju z industrijo, zato lahko ostalim podjetjem služi kot primer pristopa k problemu in že vse­buje določene rešitve, podkrepljen pa je tudi s številkami. Po izvedeni izboljšavi z metodo SMED predlagamo njeno ponovitev čez pol leta. Če bi želeli še večje zmanjšanje pripravnega časa, bi bila potrebna inve­sticija v izboljšanje stroja oz. nakup no­vega. Prav tako je lahko izboljšava tudi preureditev prostora, pri čemer bi bila skladišče orodij in odvoz gotovih izdel­kov bližje stroju. Viri [1] J. Kušar, T. Berlec, F. Žefran, M. Star­ bek: Reduction of machine setup time. Strojniški vestnik – Journal of Mechanical Engineering 56/2010/12, str. 833–845. [2] P. Guzmán Ferradás, K. Salonitis: Im­ proving changeover time: a tailored SMED approach for welding cells. V: P. F. Cunha (ur.): 46th CIRP Conferen­ce on Manufacturing Systems. Setú­bal, Portugalska, 2013, str. 598–603. [3] Shingo, S.: A Revolution in Manufac­turing: The SMED System. Producti­vity Press, Portland, 1985. [4] Shingo, S.: A Study of the To­ jarstvo 42/2000/(3/4), str. 103– of mechanical engineering yota Production System From 108. 51/2005/6, str. 304–329. an Industrial Engineering Point. [6] Kušar, J., Berlec T., Duhovnik, [7] Perinić, M., Maričić, S., Gržinić, Productivity Press, Portland, J., Grum, J., Starbek, M.: Ugo- E.: Primjena SMED metode kao 1989. tavljanje in izkoriščanje skritih jednog bitnih alata za unapr­ [5] Starbek, M., Petrišič, J., Kušar, J.: logističnih zmožnosti podje­ jeđivanje proizvodnje, Strojar- Extended ABC Analysis. Stro­ tja, Strojniški vestnik-Journal stvo 53/2011/5, str. 399–404. Fast changeover of series – SMED method Abstract: If the company wants to follow the customers' wishes, problem of multiple die change occurs be­cause it means production of smaller series. Die changeover time can be reduced with use of SMED method, which does not require a large financial investment, since it is based on the conversion of internal operations to external operations or the removal of unnecessary operations. We have shown the use of SMED method on the hydraulic press, which has integrated two hand safety control switch. After implemented measures an economic viability was carried out. Keywords: lean manufacturing, time of die changeover, machine setup time, SMED method, setup time im­provement, costs reduction Avtomatizacija in pogoni -PLK sistemi -Omrežja -Operaterski paneli (HMI) -Frekvenčni pretvorniki -Servo sistemi -SCADA -Industrijski roboti Industrijske komponente -Mehanski in polprevodniški releji -Časovni releji -Števci -Programabilni releji -Stikalni napajalniki -Stikala -Temperaturni in procesni regulatorji -Digitalni prikazovalniki -Nivojski regulatorji Senzorika -Senzorji z optičnimi vlakni -Induktivna stikala -Fotoelektrični senzorji -Dajalniki impulzov -Kamerni sistemi in senzorji -RFID sistemi Varnostna tehnika -Varnostne zavese in senzorji -Varnostni moduli -Varnostna stikala -Varnostni releji -LED signalni stolpiči Regulacija diferenene temperature v industriji omogoea velik prihranek Rainer SCHWAN, Gert NAHLER, Rudolf LÄSSLER ¦ 1 Uvod Energijska učinkovitost v proizvo­dnji je ključnega pomena za pri­hodnost, vendar je njena tehnična uresničitev pogosto zahtevna. V proizvodnih podjetjih je danes še vedno veliko procesov, ki so slabo regulirani in v katerih se še skriva­jo možnosti za precejšne prihranke energije. V podjetjih se za optimiziranje stroškov pogosto iščejo prihran­ki pri nabavi materiala, skrajšanju proizvodnih časov in nabavi pro­izvodnih sredstev. Medtem ko se nekateri še vedno osredotočajo na standardne pristope k optimizira­nju, pa to ne pomeni, da so pro­ izvodna sredstva vedno najbolje izkoriščena. To še posebno velja za proizvodnje, kjer je veliko procesov ogrevanja in hlajenja. Ti procesi po­ gosto niso ustrezno nadzorovani in regulirani in vprašanje je, ali so do­volj učinkoviti. Integrirani krmilnik Samson Tip 3222/5724-8 je ena izmed rešitev za optimizacijo stroškov ogreva­nja oziroma hlajenja (slika 1). To je eden zadnjih projektov proizvajalca merilne in regulacijske opreme, ki je bil izveden za regulacijo diferenčne temperature hladilnih valjev v pro­izvodnem procesu. Na osnovi po­ Dipl.-Ing. Rainer Schwan, Dipl.-Ing. Gert Nahler, Dipl.-Ing. Ru­dolf Lässler, vsi SAMSON AG, www.samson.de Prevod z dovoljenjem avtorjev: GIA-S. d. o. o., Grosuplje danih zahtev je nastal nov hibridni proizvod, ki je kombinacija ventila, električnega pogona z integriranim krmilnikom in z vključeno vso sen­zoriko. ¦ 2 Integrirani krmilnik Samson Tip 3222/5724-8 Konstrukcija regulacijske enote Samson Tip 3222/5724-8 je kom­paktna in je že opremljena s po­ vezovalnim kablom ter ustreznimi temperaturnimi senzorji. S tem odpade običajna potreba po vgra­dnji elektrostikalne omarice s kr­milnikom in ožičenjem, saj so vse komponente, vključno s priključ­nimi kabli, že nameščene na samo enoto. Ta enota je sestavljena iz ventila in elektromotornega po­gona z integriranim krmilnikom, je vsestransko uporabna in jo je mo­goče povezati z različnimi ventili za strojegradnjo in industrijsko avto­matizacijo. Možno je tudi enostav­ no izbiranje vnaprej pripravljenih shem za aplikacije hlajenja oziroma ogrevanja. Integriran modul Bluetooth omo­goča preprosto nastavitev in poslu­ževanje same naprave po brezžični povezavi in programski opremi Tro­vis-View. S programom Trovis-View je možno upravljati vse nastavitve naprave glede vrste regulacije, sistemske dokumentacije, zaznavanja in bele­ženja zgodovine zbranih podatkov ter pretvorbe podatkov v obliko .XLS. Edina zahteva je, da ima PC vsaj 2.1 različico Bluetootha. Za prenos podatkov med PC-jem in regulacijsko enoto niso potrebna dodatna orodja. Nadzorna plošča ima nameščene samo najpomembnejše funkcije, ki jih linijski operater potrebuje za normalno obratovanje. S tem je nje­govo delo dodatno olajšano. Poleg prikaza dejanske vrednosti in vno­sa želene vrednosti omogoča tudi nadzor delovanja. Posebne funkcije omogočajo začetno inicializacijo in ročno posluževanje ventila. Ob iz­padu električne energije je možno z ročnim kolesom mehansko nasta­vljati delovni hod ventila. ¦ 3 Primeri uporabe Učinkovita metoda za reguliranje temperature v aplikacijah ogreva­nja/hlajenja je vgradnja regulacij­skih ventilov s pogonom v obstoje­če cevovode ogrevalnega oziroma hladilnega medija. Na električnem pogonu, ki ima že integriran dvo­kanalni krmilnik, je nameščen tudi kontrolni panel s prikazovalnikom, s pomočjo katerega lahko vplivamo na delujoč proces na samem mestu vgradnje. V nadaljevanju so prikazani trije pri­meri regulacije vzdrževanja ustre­zne temperature v industrijskih na­pravah. ¦ 3.1 Regulacija ogrevanja z določitvijo povprečne vrednosti in izklopom pri želeni vrednosti V osnovi deluje naprava samo z enim senzorjem (T1 z rdečo ozna­ko) kot regulator ogrevanja s točno določeno vrednostjo ter vklopom/ izklopom delovanja s tipkama I in O (slika 2). Poleg tega se vklop in izklop naprave/procesa lahko alternativno krmilita od zunaj, po binarnem vho­du (npr. s sistemom SCADA). Želena vrednost se lahko regulira/korigira na samem mestu vgradnje v dolo­čenem prednastavljenem območju s pomočjo gumbov s puščico gor in dol na krmilniku. Če se želi pre­klopiti na način hlajenja namesto ogrevanja, je to mogoče enostavno storiti s spremembo številke izbrane sheme aplikacije na krmilniku. Aplikacijo krmiljenja na fiksno žele­no vrednost lahko dopolnimo z do­datnim senzorjem (T2, modre bar­ve). Krmilnik nato na podlagi obeh senzorjev (T1 in T2) izračuna pov­prečno vrednost. V praksi se lahko takšen primer regulacije uporablja za tekočine v reakcijski posodi z različnimi temperaturnimi sloji. Dve različno dolgi potopni tulki s tipali sta uporabljeni za lokalizacijo dveh meritvenih točk. Krmilnik omogo­ča tudi različne korekcije povpreč­ne vrednosti, npr. z upoštevanjem večkratnikov posamezne meritve, in s tem enakomerne korekcije pov­prečne vrednosti. ¦ 3.2 Regulacija hlajenja z omejevalnikom temperature povratka Primer kaže reguliranje diferenčne temperature med vhodno tempe­raturo (T1) in temperaturo povratka (T2) pri dveh hladilnih valjih. Želena IZ PRAKSE ZA PRAKSO temperaturna diferenca se v krmil­nik vnese kot želena vrednost regu­lacije. Karakteristika regulacije služi kot mehanski obtok (bypass), ki le­-tega nadomesti. Pri povečani zah­tevi po hlajenju se v skladu z nasta­vitvijo v vgrajenem krmilniku odpre regulacijski ventil. Poleg diferenčne temperature prvega regulacijskega kanala se hkrati regulira temperatura povra­tnega voda z nastavljeno omejitvi­jo na minimalno vrednost preko drugega regulacijskega kanala. Tako imamo s pomočjo elektro­ motornega regulacijskega ventila z integriranim krmilnikom zelo kom­paktno rešitev za krmiljenje dveh regulacijskih funkcij. ¦ 3.3 Kaskadna regulacija ogrevanja z omejitvijo želene vrednosti Za kaskadno regulacijo sta na voljo dva kanala, kar pomeni, da eden slu­ži kot glavni, drugi pa kot pomožni regulator (slika 4). Prvi senzor (T1) se uporablja za zajem primarne ve­ličine glavnega regulacijskega kro­ga. Drugi senzor (T2) pa se po drugi strani uporablja za zajem pomožne regulacijske veličine v sledečem re­gulacijskem krogu. Praktičen primer je aplikacija pasterizacije živil. Pri tem je potrebno paziti, da je nasta­vljena regulirna vrednost sledečega regulacijskega kroga omejena, da se izdelki v nobenem primeru ne morejo pregrevati. Funkcija omeje­vanja je integrirana v krmilniku. Za primer na sliki 5 je mogoče regu­lacijo temperature enostavno izbrati iz že vnaprej nastavljenih sistem­skih shem. S prenosom izbora na elektromotorni pogon z vgrajenim procesnim krmilnikom so vnaprej določene nastavitve izbrane in na­stavljene, enota pa je že pripravljena za obratovanje. Po potrebi je mogo­če tudi individualno prilagajanje. ¦ 4 Ekonomski učinek V idealnem primeru bi se morali stroški nakupa običajno povrniti v enem do dveh let. V primerjavi re­guliranega in nenadzorovanega hla­jenja je ocenjeni prihranek znašal 50 odstotkov energije. Slika 3 kaže pri­mer regulacije hladilnih valjev, ki je bil prvotno izveden brez regulacije – zaprto ali odprto stanje. Z vključitvijo regulacije pa so končni testi pokazali, da je možno z reguliranjem prihraniti med 30 do 80 odstotki energije. Slika 4. Kaskadna regulacija za pasterizacijo živil Slika 5. Kaskadna regulacija za regulacijo temperature tekočine v reakcijski posodi Z uporabo komponent podjetja Nadaljnje informacije: Samson je možno v povprečju pri-Gia-S Industrijska oprema d. o. o., hraniti tudi do 60 odstotkov energi-Industrijska cesta 5, 1290 Grosu­je. Tako se sama investicija projekta plje, Slovenija, tel.: 01 7865 300, lahko povrne tudi v enem letu. S faks: 01 7863 568, info@gia.si, tem so izpolnjene tudi želje in cilji www.giaflex.com, www.samson­končnih uporabnikov. -slo.com Mednarodni International 25.-27.01.2017 strokovni sejemTrade Fair za industrijsko for Industrial Celje, Slovenija in profesionalnoand professionalelektroniko electronic www.icm.si, e-mail: intronika@icm.si Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu Organizator: Društvo avtomatikov Slovenije in Univerza v Mariboru, FERI Izvedba konference: Vabljena predavanja, predstavitve člankov, študentska sekcija, podelitev nagrad Tehnološke mreže, razstava pokroviteljev in borza kadrov. Časovni mejniki: Prijava prispevkov (naslov članka in povzetek): 16.1.2017 Prijava razstavljavcev: 1.2.2017 Obvestilo o izboru: 10.2.2017 Oddaja člankov: 1.3.2017 Prijava udeležbe: do začetka konference Cenik konference Kotizacija za udeležence: 200 EUR. Vključuje vstop na predavanja, ogled razstave, večerjo in družabno srečanje na prvem dnevu konference, zbornik referatov in priložene materiale. Za informacije smo vam na voljo: dr. Boris Tovornik, boris.tovornik@guest.um.si, tel. 041 742 327 dr. Nenad Muškinja, nenad.muskinja@um.si, tel. 02 220 7162 ali na http://www.aig.si/ Mednarodni pravni status vodje zrakoplova – 3. del Aleksander ČIČEROV Izvleček: Poskus uzakoniti mednarodnopravni status vodje zrakoplova temelji na dejstvu, da se ta pri opravljanju svojih nalog znajde v različnih pravnih okoljih. Ali je njegov status tudi mednarodnopravno urejen in kakšne so mo­žnosti, da ga bodo ščitili mednarodni predpisi? Vodja zrakoplova ni samo pilot v klasičnem smislu, vse bolj postaja letalski menedžer. Se njegova vloga (pravice in dolžnosti) z modernimi tehnologijami spreminja in če se, ali je še nujen za varno, pravočasno in učinkovito upravljanje z zrakoplovom? Ključne besede: vodja zrakoplova, mednarodni pravni status, Čikaška konvencija, aneksi, de lege lata, de lege ferenda, Tokijska konvencija, osnutek Konvencije o pravnem statusu vodje zrakoplova ICAO (februar 1947) Vodja zrakoplova mora imeti ves čas leta nadzor nad osebami in to­vorom na krovu zrakoplova. Tu so tri kategorije oseb: posadka, potniki in slepi potniki (ang.: clandestine pas­sangers). Po vsebini se naloge vodje zrakoplova glede na te tri kategorije oseb razlikujejo. Glede posadke ima absoluten nadzor, posadka pa mu je dolžna pomagati pri vodenju zrako­plova in vzdrževati red med letom. Vodja zrakoplova nadzoruje tudi potnike in njihovo udobje. Potniki nimajo glede njega nobene poseb­ne dolžnosti, lahko pa mu pomaga­jo, če tako želijo. Slepi potniki nima­jo nobenih pravic. Vodja zrakoplova pa zoper nje lahko uporabi vse po­trebne ukrepe, da zagotovi njihovo nevmešavanje v normalne operativ­ne postopke. Prav tako zagotovi, da se zoper take potnike po pristanku ukrene vse, kar je potrebno. To pa še ni vse. Vodja zrakoplova se med letom lahko znajde v situaciji, ki je zunaj nadzora človeške volje: tu gre za primere rojstva, smrti, poroke ali oporoke pa še kaj bi se našlo. Še v pripravah na oblikovanje osnutka Konvencije o pravnem Mag. Aleksander Čičerov, univ. dipl. prav. UL, Fakulteta za strojništvo – uredništvo revije Ventil statusu vodje zrakoplova je ICAO želela pridobiti soglasje glede meja obsega pravic vodje zrako­plova glede disciplinskih ukrepov. Dejstvo je, da je vodja zrakoplova odgovoren za vodenje in varnost zrakoplova ter za varnost vseh oseb na krovu. To pomeni, da mora po najkrajši poti obvestiti pristoj­ne oblasti o vsaki možni napaki v zrakoplovu, hkrati pa mora dopol­njevati tudi potno knjigo. Mnoge države so menile, da gre za pristoj­nosti, ki naj bi bile urejene v naci­onalni zakonodaji, zato je Pravni odbor ICAO povabil države, da proučijo vprašanje pooblastil v nji­ hovih nacionalnih zakonodajah in posredujejo svoje predloge. Ta po­ izkus sicer ni pripeljal do posebne konvencije glede pristojnosti vod­je zrakoplova, pač pa do sprejema Konvencije o kaznivih dejanjih in nekaterih drugih dejanjih, stor­jenih na krovu zrakoplova (Tokio, 1963). Ta Konvencija se med dru­ gim ukvarja tudi z disciplinskimi ukrepi, ki jih lahko izreka vodja zra­koplova, s pomembnim poudar­kom, da tega ne dela kot sodnik , ker za to ni usposobljen, pač pa kot vodja posadke, ki je odgovoren za vzdrževanje reda med letom vse do trenutka, ko se taka obveznost prenese na pristojne oblasti. Pa si poglejmo, kaj pravi v tej zvezi To­kijska konvencija. III. poglavje Tokijske konvencije se ukvarja s pooblastili vodje zrako­plova. Če ima vodja zrakoplova ra­zlog, da verjame, da bo oseba na krovu zrakoplova storila prekršek ali kaznivo dejanje ali je na tem, da ga stori, lahko v odnosu do te osebe uporabi kateri koli upravičen ukrep, vključno z zaprtjem. Razumljivo je, da morajo ukrepi upoštevati var­nost zrakoplova, oseb in tovora ter red in disciplino na krovu. Tu je po­trebno opozoriti na to, da v primeru ukrepov za pridržanje vodja zrako­plova lahko izkrca oziroma izroči nepokorno ali neposlušno osebo pristojnim oblastem, pri čemer lah­ko uporabi ali pooblasti za pomoč člane posadke, ne pa seveda pre­ostalih potnikov. Države pogodbe­ nice morajo ugoditi zahtevi vodje zrakoplova, ki je sicer registriran v drugi državi pogodbenici, da izkrca osebo, ki je storila prekršek (ang.: infraction), za katerega ima vodja zrakoplova pravico, da ukrepa. Če je vodja zrakoplova prepričan, da je oseba storila kaznivo dejanje (ang.: serious offence), ki se kaznuje po kazenskem zakonu države registra­cije zrakoplova, lahko tako osebo izroči kateri koli državi pogodbeni­ci, kjer pristane. Ob tem predstavi tej državi tudi vse potrebne infor­macije (dokaze). Tokijska konvencija izvzema vodjo zrakoplova, posad­ko, potnike, lastnike in operatorje zrakoplova v odnosu do osebe, ki je bila izročena, odgovornosti za škodo (ang.: prejudice), ki je pri tem nastala. Rekli smo že, da se vodja zrakoplo­va lahko med letom sreča s primeri, ki niso pod njegovo kontrolo. Misli­mo na rojstva, smrti, poroke, oporo­ke, skratka dejanja in extremis. Kako naj vodja zrakoplova reagira v teh primerih? Vodja zrakoplova nima potrebnega pravnega znanja, da bi lahko nasto­pal kot uradni predstavnik države oz. matičnega urada ali notarja. Pa tudi, če bi imel te pristojnosti, se pojavi vprašanje, katero pravo upo­rabiti, če gre za potnika, ki ni drža­vljan države registracije zrakoplova. Imamo težavo. Pravno pravilo nam sicer pomaga odgovoriti na zadre­go: uporabi naj se pravo kraja, kjer se je dejanje zgodilo (lat.: locus re­git actum). Toda še vedno ostaja dejstvo, da vodja zrakoplova nima pooblastil izdati rojstni list, poroč­ni list, mrliški list in podobno. Da bi zadevo še bolj zapletli, je treba ve­deti, da vodja zrakoplova pristaja v državah, ki niso države registracije in se njihovo nacionalno pravo ne ujema v vseh zahtevah za izdajo navedenih dokumentov. Seveda se lahko vprašamo, kaj pa vodja zra­ koplova v takih primerih lahko stori ali mora storiti? Nič prav gotovo ne! Ne da bi se spuščali v podrobnosti, lahko rečemo, da o dogodkih na krovu zrakoplova naredi povzetek in navede priče, ki bi kasneje lahko podpisale pravno pravilno sesta­vljene listine. Ti povzetki, zapiski ali beležke imajo pozneje lahko močno dokazno vrednost. Kaj pa tovor? Razmere letenja se lahko med letom močno spremenijo. Vremenske raz­mere, tehnične pomanjkljivosti to­ vora ali pošte lahko »prisilijo« vodjo zrakoplova, da nevarni tovor in po­što odvrže. Tu pa sta dva problema: kdo bo odločil, da se nekaj odvrže in po katerem pravu? Zadošča posvets posadko? Žal je tudi v tem prime­ru vodja zrakoplova tisti, ki sprejme končno odločitev. Aneks 2 določa, da se iz zrakoplova ne sme nič od­vreči, razen, ko to predpišejo pri­stojne oblasti. To je teoretično sicer mogoče, je pa nepraktično. Včasih pomeni odvreči tovor rešiti človeška življenja! Tudi to bi bil lahko razlog, da bi konvencija natančno določila pravico vodji zrakoplova, da odvrže tovor ali pošto v nujnem primeru. Kaj pa se zgodi med nesrečo ali po njej? V takih primerih govorimo o spre­membi poti (ang.: rerouting). ICAO in aneksi ne govore nič o tem. V primeru tehnične okvare ali slabe­ ga vremena bo vodja zrakoplova vendarle moral oceniti možnost, da spremeni pot. Delno nam pri tem lahko pomagajo odločitve so­dišč. Sodišče je v nekaterih prime­ rih dalo prav vodji zrakoplova pri njegovi odločitvi o spremembi poti (glej primer Ministére Public et Mlle Herbiniére vs. Boularne, RFDA 156 (1957) in Dakar Court v RFDA 164 (1957) ter Dames Ficher e tal. Vs. Sabena v RFDA 411 (1950)). Med letom lahko pride do nesreče ali nezgode (ang.: accident, inci­dent). Vodja zrakoplova mora o tem takoj čim bolj natančno obvestiti operatorja, pri čemer zbere tudi vse dokaze, ki jih je mogoče zbrati. O tem obvesti tudi pristojne službe na letališču, kjer je vzletel oziroma bo pristal. LETALSTVO Konec poleta in zaključek načrta leta Pooblastila vodje zrakoplova zač­ nejo veljati v trenutku priprav na let in veljajo vse do trenutka, ko zrakoplov doseže namembni kraj oziroma ga nadomesti drug vodja zrakoplova. Takrat prenehajo velja­ ti pooblastila tako do posadke kot do potnikov in tovora.1 Vodja zra­koplova je osvobojen vsake osebne odgovornosti za tovor od trenutka, ko carinski organi ali njihovi pred­stavniki prevzamejo tovor. Ob koncu poleta mora vodja zrako­plova zaključiti načrt leta. Poročilo o prihodu bo narejeno osebno ali po radiu čim prej po pristanku (Aneks 2), razen če služba nadzora zračne­ga prometa na letališču pristanka ne predpiše drugače. Pri reševanju in pomoči (omenje­no v Pariški, Madridski in Havanski konvenciji) se opremo na Čikaško konvencijo. 25. člen, ki govori o zra­koplovu v nevarnosti, določa: »Vsa­ka država pogodbenica se obvezuje, da bo v skladu s svojimi možnostmi pomagala zrakoplovom v nevarnosti na svojem ozemlju. Dovolila bo, da 1 Glej podrobno Matte, nav. delo, str. 74. bodo lastniki zrakoplovov ali pristojni organi države, v kateri je zrakoplov registriran, upoštevaje nadzor njenih organov, nudili okoliščinam primerno pomoč. Pri iskanju pogrešanega zra­koplova bo vsaka država pogodbeni­ca sodelovala pri usklajenih ukrepih, ki se občasno priporočijo v skladu s to konvencijo.« Malo moti le dejstvo, da Čikaška konvencija ni jasna (ne določa natančno), kaj je mišljeno z izrazom »ozemlje«. Gre za kopno (terra firma), teritorialno morje ali te­ritorialni zrak (zrak pod suverenostjo posamezne države – op. avtorja). Z vprašanjem pomoči in reševa­njem se je septembra 1934 ukvarja­la tudi CITEJA. Osnutek konvencije, ki se žal ukvarja samo s pomočjo na morju, je bil predložen v podpis kot Konvencija za poenotenje nekaterih pravil za pomoč in reševanje zrako­plova ali z zrakoplovom na morju. Ločimo tri situacije; a) pomoč kateri koli osebi, ki je v nevarnosti, da izgine na morju, vendar v takem obsegu, da to re­sno ne ogrozi zrakoplova, njego­ ve posadke in potnikov oziroma druge osebe; b) če gre za osebo, ki je v nevarno­sti, da izgine, pa je v zrakoplovu oziroma zaradi poškodbe zrako­plova, poveljnik ladje ravna tako kot vodja zrakoplova pod a; c) tretji odstavek 2. člena navedene konvencije pa opredeljuje, kdaj gre za pomoč. Dolžnost nuditi pomoč nastopi samo, če je zra­ koplov ali ladja pripravljena za odhod ali vzlet in je sposobna nuditi ustrezno pomoč. Kaj pa sankcije in zoper koga v pri­meru, ko je zrakoplov dolžan poma­gati in tega ne stori? Kdo je odgo­voren – vodja zrakoplova, operator ali lastnik? Vodja zrakoplova bi se lahko znašel v zelo čudnih razme­rah. Operator mu je prepovedal nu­diti pomoč v stiski drugemu zrako­plovu. Konvencija ni odgovorila na taka vprašanja. Vprašanje nadome­stitve škode tistim, ki so pomagali, ni urejeno. Kot je to običajno, je vprašanje remuneracije (odškodo­vanja) prepuščeno nacionalni zako­nodaji. Ob tem pa ostaja odprtih še veliko vprašanj: delitev odškodnine med operatorjem in posadko, kaj je mišljeno z »osebjem«, katero nacio­nalno pravo bo uporabljeno, kaj se zgodi, če je reševanje na odprtem morju? CITEJA z osnutkom ni uspela in vprašanja še danes niso rešena. S trčenji v zraku se ne ukvarja še nobena konvencija. Osnutek nima posebnih določb, ki bi se nanašale na vodjo zrakoplova. ICAO je vprašanje reševanja in po­moči uvrstil v Aneks 12. Glede vodje zrakoplova ureja dve situaciji: - postopki v zvezi z opazovanjem nesreče, - postopki v primerih, ko vodja zrakoplova prestreže klic ob ne­varnosti prve stopnje (ang.: di­stress call). Če vodja zrakoplova opazi, da je zrakoplov v nevarnosti (prve sto­pnje), bo, razen če tega ne more storiti ali pa bi bilo glede na primer to nerazumno, opazoval zrakoplov v težavah vse do takrat, ko njego­va prisotnost ni več nujna oziroma ni več sposoben ostati v njegovi bližini, določil bo položaj zrako­plova, poročal reševalnemu centru podatke glede identifikacije zrako­plova, položaj, čas opazovanja, šte­vilo oseb, ki jih je opazil, ali osebe zapuščajo zrakoplov, plavajo, v ka­kšni fizični kondiciji so, in ravnal v skladu z navodili koordinacijskega reševalnega centra. Če prvi zrako­ plov oziroma vodja tega zrakoplova ne more vzpostaviti zveze s koordi­nacijskim reševalnim centrom, bo prevzel koordinacijo z vsemi zrako­plovi, ki pridejo na kraj nesreče, ozi­ roma predal vodenje tistemu vodji zrakoplova, ki lahko vzpostavi ko­munikacijo s koordinacijskim cen­trom reševanja (Aneks 12, 5.8.1.1.). V Aneksu 12 je podrobno predpisan postopek, če vodja zrakoplova pre­streže klic ob nevarnosti prve sto­pnje (Aneks 12, 5.9.). V primerjavi z Bruseljsko konvencijo (ki še ne velja) je Aneks 12 upora­bljiv za vse države, ki so podpisale Čikaško konvencijo. Teh pa je 193. Kljub temu se večkrat pojavi vpra­šanje (Matte), ali je zrakoplov sploh sposoben nuditi pomoč drugemu zrakoplovu v nesreči? Pomoč se­ veda ne pomeni samo neposredne pomoči. Zrakoplov ima na kro­vu precej instrumentov, s katerimi lahko sporoči kraj nesreče, pa tudi usposobljeno posadko, ki lahko po­maga z rešilnimi jopiči, napihljivimi splavi, signalnimi raketami in še čim. Poglejmo še ravnanje vodje zra­koplova v primeru, ko je potrebno izpeljati sanitarne ukrepe na krovu zrakoplova. Tu se opiramo na Haa­ško in Washingtonsko konvencijo. Mednarodna sanitarna konvencija za zračno plovbo (ang.: The Inter­national Sanitary Convention, Haag 1933, Washington 1944) določa sa­nitarne ukrepe na krovu zrakoplova. Haaška konvencija zahteva, da vod­ja zrakoplova, ki opravlja mednaro­dni let, pripravi pred pristankom ali med pristankom na pooblaščenem letališču države pristanka zdra­vstveno izjavo (ang.: declaration), ki jo izroči pristojni službi. Od njega se lahko zahteva, da pokaže spriče­vala, ki dokazujejo, kakšni ukrepi so bili izvedeni pred odhodom ali med postanki. Konvencija celo zahteva, da je vodja zrakoplova na razpolago sanitarnim oblastem za vsa vpraša­nja, ki se nanašajo na javno zdravje na krovu zrakoplova. Če pa pristane na letališču, ki nima ustrezne sani­tarne službe, mora o tem obvestiti najbližjo lokalno oblast v primeru, če je zrakoplov okužen (ang.: in­fected) ali je bil na okuženem po­dročju, da bi lahko pristojne obla­ sti izvedle vse potrebne ukrepe po konvenciji. Lahko pa ga preusmerijo na letališče, ki ima ustrezne sanitar­ne službe. Če vodja zrakoplova želi izkrcati obolelo osebo, mora o tem čim prej obvestiti letališče. ¦ 6.3 Pravice in dolžnosti po zasebnem pravu Poleg pravic in dolžnosti po medna­ rodnem letalskem pravu ima vodja zrakoplova še pravice in dolžnosti po zasebnem pravu glede na osebe in tovor. Tokrat gre za odnos vodje zrakoplova do delodajalca, torej za­poslenega do prevoznika. Če je prevoznik oziroma njegov agent storil vse, da bi se izognil škodi, v primeru napake vodje zra­koplova ne odgovarja za tako ško­do.2 Pojavi pa se težava, ker ni jasno, ali se navedeni dokumenti nanašajo tudi na agenta prevoznika, kar vod­ja zrakoplova tudi je. Težava je tudi v tem, da je vodja zrakoplova z vi­dika (neomejene) odgovornosti za škodo bolj ranljiv kot letalska druž­ba. Čeprav mednarodne konvencije poizkušajo doseči rešitev tega vpra­šanja, odgovornost vodje zrakoplo­va ni posebej jasno opredeljena, kar terja ureditev, ki bi jo prinesla kon­vencija o statusu vodje zrakoplova. Vodja zrakoplova tudi ni odgovoren v primeru, če zrakoplov zamuja, ra­zen če zamude ne povzroča njego­vo brezbrižno obnašanje. Odško­ dnino je v takem primeru potrebno zahtevati od letalske družbe. Vodja zrakoplova je tudi zaposlen. Njegov poklic je povezan z mnogi­mi profesionalnimi tveganji. Čeprav se število nesreč zmanjšuje zaradi tehničnih izpopolnitev zrakoplo­vov, je opravljanje poklica še vedno povezano s številnimi posebnimi okoliščinami. Zelo majhno število pilotov konča pogodbo o zaposli­tvi v določenem roku. Veliko se jih odloči zapustiti delo in le 9,7 % jih še pilotira po 39. letu.3 Seveda pa vodja zrakoplova ni samo pilot. Je tudi agent prevoznika. Kot agent je soočen z odločitvami, ki jih spreje­ma daleč od lastnika zrakoplova. Tu se odpirajo številna težka vprašanja: bo vodja zrakoplova nosil stroške nakupa goriva in olja, ki ju je zrako­plov porabil preveč, kdo bo plačal zdravila, zdravnika v primeru nesre­če, ali lahko zaveže letalsko podjetje brez soglasja lastnika in še kaj? Tu gre za vprašanje mandata. Naj bo zapisan ali usten? Seveda operator­ju nič ne preprečuje, da z vodjem zrakoplova dogovorita ali zapišeta vse podrobnosti, v katerih bo vodja zrakoplova moral sprejemati odlo­čitve brez soglasja lastnika ali ope­ratorja. Matte zastopa stališče, da ima vodja zrakoplova tihi pristanek letalskega operatorja, da zmanjša stroške povsod, kjer je mogoče, pri čemer pa bi bilo koristno to zapisati. ¦ 7 Zaključki de lege lata Vodja zrakoplova je najprej pilot, vešč vodenja zrakoplova in sposo­ben odločati v kritičnih trenutkih vo­denja zrakoplova. Odgovoren je za posadko, potnike in tovor, ki ga pre­ važa. Odgovoren je za spoštovanje mednarodnega letalskega prava in seveda nacionalnega prava v drža­vah, kjer pristaja. Njegove odločitve so velikokrat končne in odločajo o varnem letenju. Je pa tudi zaposlen, podaljšana roka lastnika letalske družbe, njegov agent, sklepa civilno­pravne pogodbe, rešuje zapletena vprašanja, ki jih ne more predvideti vnaprej, npr.: sestava oporoke na kro­vu zrakoplova ali celo sklenitev za­kona. Kaj pa v primeru terorističnega napada? CITEJA je 1926. leta začela proučevati njegovo odgovornost in položaj. Pustimo ob strani dejstvo, da se je CITEJA ukvarjala z vprašanji zasebnega prava in je bila zato ne­primerna za kaj takega. Status vod­ je zrakoplova zahteva mednarodno konvencijo. Druga svetovna vojna je prekinila napore, nastajale pa so tudi druge mednarodne konvencije, ki so po drobcih urejale njegov status. S tem se pa ni nič spremenilo. Status vodje zrakoplova je potrebno uredi­ti. Osnutek konvencije je podlaga za tak poizkus. Skupaj z določbami Či­ kaške konvencije bi lahko bil storjen odločen korak naprej. Žal smo spet pri nastanku nove konvencije (tokrat Pekinške), ki le parcialno ureja polo­žaj vodje zrakoplova.4 Se nadaljuje International Legal Status of the Aircraft Commander Abstract: A trial to legalize the international legal status of aircraft commander based on the fact that the aircraft commander performing its duties finds himself in a different legal environment. Is this status inter­nationaly and legaly regulated and what are perspectives for him to be protected by international laws? The aircraft commander is not only a mare pilot,he is becoming more and more a flight manager. Does his role (rights and duties) changes by modern technologies, and if this is the case, is he still indispensable for a safe, timely and effective managing of the airplane? Keywords: aircraft commander, international legal status, The Chicago Convention, anexis, de lege lata, de lege ferenda, The Tokyo Convention, ICAO's draft Convention on the Legal Status of the Aircraft Commander. 2 M. Pavliha in P. Vlačič, Prevozno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, uvrščata med pomembnejše mednarodne letalske (obligacijske) sporazume Varšavsko konvencijo (1929), Konvencijo o priznanju pravic na letalu (1948), Konvencijo o škodi, ki jo tuja letala povzročijo tretjim osebam na zemlji (1952, 1978), Haaški protokol (1955), Guadalajarsko konvencijo (1961), Gvatemalski protokol (1971), Montrealski protokol št. 1, 2, 3, in 4 (1975), Montrealsko konvencijo (1999), Uredbo (ES) št. 2027/97 o odgovornosti letalskih prevoznikov v zvezi z letalskim prevozom potnikov in njihove prtljage, mednaro­dno obligacijsko letalsko pravo. Podrobnosti glej v navedenem delu, str. 180 in naprej. 3 Matte, nav. delo, str. 94 in naprej. 4 Besedilo Mednarodne organizacije civilnega letalstva o pravnem statusu vodje zrakoplova iz leta 1947 je na vpogled v tekstu N. M. Matteja The International Legal Status of the Aircraft Commander, The Carlswell Company Limited, Toronto, Canada, 1975. ABB YuMi®, prvi resnieno sodelujoe dvoroeni robot na svetu YuMi je še en korak v strategiji družbe ABB na višji ravni, s kate­ rim naznanja novo dobo robotskih sodelavcev, ki so sposobni za sku­pinsko delo z ljudmi, medtem ko še vedno zagotavlja varnost ljudi v bližini robota. ABB, vodilna skupina v energeti­ ki in avtomatizaciji je predstavila robota YuMi, prvega dvoročnega robota na svetu, ki je resnično spo­soben sodelovanja z ljudmi. Uvedba robota YuMi je še en ko­rak v strategiji družbe ABB na višji ravni, ki je namenjen pospeševanju trajnostnega ustvarjanja vrednosti. Strategija se osredotoča na tri pred­nostna področja ABB-jeve rasti: do­bičkonosnost, brezpogojna izvedba in poslovno usmerjeno sodelova-primer montaža majhnih delov. bodo znižali skupni stroški dela za nje. Družba je usmerila rast dobičk-Zlasti industrija elektronike beleži 18 odstotkov ali več v državah, kot onosnosti s premikom težišča proti vrtoglav vzpon povpraševanja po so Južna Koreja, Kitajska, ZDA, Ja­hitro rastočim končnim trgom, po-proizvodih, ki presega ponudbo ponska in Nemčija. večanju konkurenčnosti in znižanju kvalificirane delovne sile. Ker kon­tveganja pri poslovnih modelih. vencionalne metode montaže ne Medtem ko je bil YuMi zasnovan zagotavljajo ustrezne kakovosti, posebej za izpolnjevanje prilago­»Nova era robotskih sodelavcev je so proizvajalci prisiljeni strateško in dljivih in okretnih nalog za potrebe tukaj in sestavni del naše strategi-ekonomsko vlagati v nove rešitve. kupcev v proizvodnji elektronike, je na višji ravni,« je dejal generalni pa ima enako vlogo v aplikacijah izvršni direktor pri ABB Ulrich Spi-BCG-jeva raziskava na primer na-montaže majhnih delov. Te lastno­esshofer. »YuMi omogoča realno poveduje, da se bo do leta 2025 z sti so odraz dvojnih robotskih rok, sodelovanje med ljudmi in roboti. uvedbo naprednih robotov v šte-fleksibilnih rok, univerzalnih delov To je rezultat dolgoletnih raziskav vilnih panogah povečala produk-dodajalnega sistema, zasledovanja in razvoja, ki bo spremenil način tivnost do 30 odstotkov in da se lokacij s kamerami, programiranja interakcije med ljudmi in roboti. YuMi je element naše strategije interneta stvari, storitev in ljudi, ki skupaj ustvarjajo avtomatizirano prihodnost.« Leta 1974 je ABB uvedel prvega industrijskega robota na svetu, mi­ kroprocesorsko nadzorovanega in popolnoma električno gnanega, in s tem sprožil sodobno revoluci­jo v robotiki. ABB ima zdaj instali­ranih več kot 250.000 robotov po celem svetu. Z uvedbo YuMi tako ABB znova premika meje v robotski avtomatizaciji, ki v bistvu širi vrste industrijskih procesov, ki so lahko avtomatizirani z roboti. Nekatera proizvodna področja se spreminjajo zelo hitro, kot je na preko vodenja ter modernega in natančnega nadzora gibanja. YuMi lahko zahvaljujoč svoji varni zasnovi deluje v zelo tesnem sode­lovanju z ljudmi. Ima lahko in togo magnezijevo ogrodje, prekrito s plavajočim plastičnim ohišjem, ki je ovito v mehko oblazinjenje za bla­žitev udarcev. YuMi je kompaktne izvedbe, ima človeške dimenzije in človeške gibe, zato se ljudje kot sodelavci robota počutijo varno in udobno – to je lastnost, za katero je YuMi pridobil prestižno obliko­valsko nagrado Red Dot, najboljšo od najboljših. YuMi je sposoben zaznati nepri­čakovan vpliv, kot je trčenje s so­delavcem, in lahko prekine svoje gibanje v milisekundah, gibanje pa se lahko ponovno zažene z eno­stavnim pritiskom na gumb play na nadzorni konzoli. YuMi tudi nima točke ukleščenja, tako da se nič občutljivega ne poškoduje, ko se osi odpirajo in zapirajo. Vse rešitve ABB Robotics so v ce­loti podprte preko ABB Roboticso­ ve svetovne prodajne in podporne mreže v 53 državah in na več kot 100 lokacijah. Za več dodatnih informacij obiščite spletno stran www.abb.com/robo­tics. Vir: www.abb.com Pripravil: Mihael Debevec, UL, Fakulteta za strojništvo Okrov senzorjev za eksplozivna delovna okolja – SRBE Podjetje FESTO predstavlja nov okrov senzorjev – SRBE, ki pomeni cenovno ugodno in zanesljivo teh­nično rešitev, kadar so pri avtoma­tizirano ali ročno vklapljanih pro­cesnih ventilih potrebna optična ali električna zaznavala položaja oziro­ma senzorji v eksplozivni atmosferi. SRBE je po vsem svetu certificiran po ustreznih zaščitnih standardih za eksplozivno okolje. Robustna kon­strukcija v IP67/NEMA4X je ustre­ zna tako za notranjo kot zunanjo vgradnjo. Okrov senzorjev SRBE je primeren za številne primere uporabe, kar pomeni veliko prilagodljivost. Za­radi številnih variant mehanskih, induktivnih ali magnetnih stikal je izredno fleksibilen in zato tako pri­meren za veliko paleto aplikacij. Ima dva kabelska vhoda, zato je mogo­če hkrati priključiti magnetne ven­tile ali druge naprave. Dobro viden kazalnik omogoča enostavno ugo­tovitev stanja tudi z velike razdalje. Zahvaljujoč vgrajenim priključnim mostičnim nosilcem je mogoče okrov senzorja hitro in enostavno prigraditi na zasučni pogon ventilov oziroma loput z dimenzijo luknje po priporočilih VDI/VDE 3845 (slika 2). SRBE se na zasučni pogon ne mon­tira le enostavno in hitro, temveč ga je mogoče tudi enostavno vključiti v pogon, ker se pogonska os nastavi brez dodatnega orodja. Okrov SRBE je certificiran po stan­dardih ATEX, cCSAusin IECEX za uporabo v potencialno eksplozijsko nevarnih okoljih. Instalacija je mo­goča brez varnostnih ovir ali pre­klopnega ojačevalnika NAMUR za potencialno eksplozivna okolja. Robustna konstrukcija ne omogoča samo uporabe v eksplozijsko nevar­nih okoljih, temveč je uporaba var­na tudi v okoljih, kjer je voda oziro­ma acetilen. Nekaj tehničnih podatkov: – okrov: aluminijeva litina, prevle­čena z epoksi prevleko, – kabelske uvodnice: 2 x M20 x1,5 ali 2 x NPT 1/2", – optični prikazovalniki stanja: 3D OPEN – CLOSE (rumen/rdeč), – pritrditev: predmontirani monta­žni mostični nosilci (slika 2), – električni priključki: pritrdilna le­tev, – priključek za magnetni ventil: dva kabelska vhoda za skupno ele­ktrično napajanje senzorskega okrova in magnetnega ventila, – število stikal: 2 oziroma 4 pri me­hanskih stikalih, – vrsta stikal: mehanski, induktivni, reed kontaktniki. Vir: FESTO, d. o. o., Blatnica 8, 1236 Trzin, tel.: 01 530 21 00, faks: 01 530 21 25, e-mail: info_si@festo.com, http://www.festo.com, g. Bogdan Opaškar Dvi.ni nosilec za ekrane – MONITORLIFT Podjetje INOTEH dopolnjuje svoj prodajni program z dvižnim no­silcem za ekrane (MONITORLIFT) proizvajalca BANSBACH. Sistem omogoča spravljanje ekrana v po­hištvo v zelo kratkem času in brez električne energije. S pomočjo sa­ mozapiralne plinske vzmeti se ob rahlem dotiku na zgornji del ekrana ta samodejno pripelje ven (slika 1). Ekran je tako viden samo takrat, ko ga potrebujete. V dvignjenem in odprtem položa­ju je mogoče ekran vrteti za 360°, možen je tudi nagib za 45° (slika 2). S temi nastavitvami se lahko zagotovi optimalen pogled na ekran. Lastnosti: -hod: 400 mm (več na povpraše­vanje), -velikost ekrana: do 24", -pritrditve VESA 100 x 100 ali 75 x 75, -največja masa ekrana: do 6 kg. Več informacij o proizvodih BANS­BACH dobite pri podjetju INOTEH. Vir: INOTEH, d. o. o., K železnici 7, 2345 Bistrica ob Dravi, tel.: +386 (0)2 665 11 34, fax: +386 (0)2 665 20 81, gp@inoteh.si, www.inoteh.si Varnostni krmilnik MOSAIC MOSAIC je nov modularni in pro­gramirljivi varnostni krmilnik podje­tja ReeR za zaščito strojev in naprav (slika 1). Varnostni krmilnik MOSAIC omogoča istočasno kontrolo več varnostnih elementov in izvajanje ukazov za popolno zaščito. Na var­nostni krmilnik MOSAIC lahko pri­klopimo varnostne zavese, izklop v sili, dvoročne vklope, laserske ske­nerje, fotocelice, varnostne zaklepe in ostale varnostne komponente. Krmilnik MOSAIC ima modularno za­snovo, ki omogoča dograditev razši­ritvenih modulov, kar zagotavlja po­ polno prilagodljivost in integracijo v sam varnostni del aplikacije. Na voljo je tudi nov MCT-vmesnik, ki omo­razširitev preko MSC-povezave. Ta rešitev omogoča povezovanje več varnostnih funkcij na različnih strojih v eno proizvodno linijo (slika 2). Programiranje varnostnega krmil­nika MOSAIC poteka s pomočjo programa Mosaic Safety Designer (MSD), ki je dobavljiv z vsakim var­nostnim krmilnikom in omogoča enostavno nastavitev krmilnika v nekaj preprostih korakih (slika 3). Uporaba funkcije »povleci in izpusti« s svojo funkcionalnostjo zelo olajša delo na samem krmilniku, saj ji lahko izberete in nastavite različne funkcije varnosti, ki so prikazane z ustreznim simbolom. Med programiranjem vas že sam program opozori na more­bitne napake in nelogične povezave, kar omogoča visoko stopnjo varno­sti in preprečevanje napak pri pro­gramiranju. Mosaic Safety Designer (MSD) omogoča nastavitev različnih nivojev zaščite z gesli za dostop po­oblaščenih oseb v sam krmilnik, kar pripomore k dodatni varnosti. Za programiranje in nastavitve varnostnega krmilnika MOSAIC se uporablja priloženi USB-kabel. Vse aplikacije, narejene na varnostnem krmilniku, se lahko dodatno shra­njujejo na spominsko kartico MCM, ki omogoča shranjevanje in prenos shranjenega programa na druge varnostne krmilnike MOSAIC. Standardne lastnosti: • stopnja varnosti: SIL 3 PL e, Cat. 4, • brezplačna programska oprema za nastavitev krmilnika (Mosaic Safety Designer), • majhne dimenzije (posamezne dimenzije modulov so 22,5 x 99 x114,5 mm), • možnost 128 vhodov in 16 OS­SD-parov, • možnost priklopa največ 14 raz­ širitvenih modulov na en krmilnik (master unit), • komunikacija med moduli preko hitre MSC-komunikacije (MSC – Mosaic Safety Communication), • enostavna diagnostika preko vgra­ jenih LED-diod ali programa MSD, • odstranljiva spominska kartica za prenos in shranjevanje. Moduli: • enota M1 Master – 8 varnostnih vhodov in 2 ločena programirljiva dvokanalna izhoda »solid state«, • razširitveni modul MI8O2 z 8 var­nostnimi vhodi in 2 OSSD-paroma, • razširitvene enote MI8 in MI16 z 8 in 16 varnostnimi vhodi, • razširitvena enota MI12T8z 12 varnostnimi vhodi, • razširitvene enote MO2 in MO4 z 2 ali 4 OSSD-pari z ločenim EDM in programirljivim statusnim iz­hodom Start/Restart, • relejska enota MR2 in MR4 z 2 ali 4 varnostnimi releji, • razširitvena enota MO-R4 z relej­skim izhodom, • razširitvena enota MB za priklop na najpopularnejše komunikacij­ske protokole: BP-PROFIBUS DP, MBEI-Ethernet IP, MBEC-Ether-CAT, MBEP-Profinet, MBD-De­viceNet, MBC-CANopen MBU (Universal Serial Bus). Več informacij: http://www.ps-log. si/produkti.php?m_skupina=104 Vir: PS, d. o. o., Logatec, Kalce 30b, 1370 Logatec, tel.: 01/750-85-10, e-pošta: ps-log@ps-log.si, internet: www.ps-log.s, g. Andrej Zupančič Nova inovativna erpalka – iSTEP Krmiljene dozirne črpalke Sera so močne, robustne in natančne ter prilagodljive. Za izboljšanje črpalk so pri Seri za njihovo krmiljenje razvili nov koračni motor in ga do­gradili membranski črpalki ter tako dobili nov inteligenten in zanesljiv model serije iSTEP®. Nov pogon je še posebej primeren tam, kjer se zahteva zelo natanč­no in zanesljivo doziranje. Črpalko odlikuje široka možnost nastavitev hitrosti oziroma kapacitete dozira­nja 1 : 1000 in skoraj neomejeno področje uporabe. V kombinaciji z ustrezno mikro­procesorsko-krmilno elektroniko in novim pogonom ima črpalka števil­ne nove funkcije, ki jih je mogoče izbirati s pomočjo snemljivega gra­fičnega prikazovalnika (elektronike) in vrtljivega potisnega gumba, ki omogoča uporabniku, da prilagodi potrebne parametre. Za optično signalizacijo statusa de­lovanja je prigrajen grafični zaslon s spremembo barve. Vir: HENNLICH, d. o. o., Podnart 33, 4244 Podnart, tel.: (0)4 532 06 03 faks: (0)4 532 06 20, internet: www. hennlich.si, istep.sera-web.com/, e­-mail: gros@hennlich.si, ga. Mojca Gros Dvojne osi za velike momente in velike mase bremena – HIWIN Strokovnjaki za pogonsko tehno­logijo podjetja HIWIN so ponudbi linearnih osi dodali nov model, to je dvojna linearna os HD. Os je učin­kovita, zmogljiva in prilagodljiva. Linearna dvojna os HD je sestavlje­na iz dveh osi z jermenskim preno­som moči HM-B, ki sta povezani s sinhronsko gredjo. Kot pri vseh li­ nearnih modulih HIWIN je tudi pri tej osi izbor zelo širok. Izbirati je mogoče različne dolžine in razdalje med osema, ki ju je mogoče naroči­ti po korakih enega milimetra. Jam­stvo za maksimalno prilagodljivost! Potrebujete velike hitrosti? Velike razdalje med osmi? Težav ni. Sinhro­ na gred zagotavlja zanesljiv prenos moči na obe osi. Zaradi dimenzij je gred izjemno odporna na torzijo, kar pomeni, da niso potrebne do­datne ojačitve. Končne dimenzije so tako lahko manjše. Ventilski otok serije ES05 Podjetje AVENTICS razširja ponudbo ventilskih otokov z novo serijo ES05. To je inteligenten, ekonomičen in uporabniku prijazen ventilski blok, ki ga je mogoče sestaviti z enim orod­jem. Serija ES05 omogoča vgradnjo samostojnega ventila ali več ventilov v ventilski otok (slika). Sestava ven­ tilskega otoka še nikoli ni bila tako hitra in enostavna, saj je število kom­ponent minimalno, potencialni kup­ ci pa lahko blok preprosto in hitro sestavijo tudi sami. Zadostuje eno orodje, saj so poenoteni vsi upora­bljeni vijaki. Montaža traja le minuto ali dve (https://www.youtube.com/ watch?v=p8SjZ9yWtZs). Kompaktni sistem je izdelan iz viso­kokvalitetnih polimernih materialov in je razširljiv v koraku po dve ven­tilski mesti do 12 monostabilnih ali bistabilnih ventilov. Ventilske otoke lahko uporabniki konfigurirajo s prostim dostopom na spletni strani podjetja AVENTICS. Visokokakovostne dvojne osi HD Vir: HIWIN GmbH, Brücklesbünd 2, lahko prenesejo velike navore in 7765 Offenburg, Germany, tel.: +49 obremenitve in so še posebej pri-7 81-9 32 78 – 114, faks: + 49 7 81-9 merne kot osnova za sisteme z več 32 78 – 90, E-pošta: christine.matt@ osmi ali aplikacije, pri katerih se hiwin.de, I: www.hiwin.de zahtevajo široke površine ali pa je potrebna dodatna podpora. Krmiljenje ventilov je mogoče izve­sti na več načinov, in sicer individu­alno preko električnih konektorjev (Form C industry), ki so izvedeni v zaščiti IP65, preko serijskega adap­terja (D-Sub), IO-Linka ter fieldbusa AES, ki so izvedeni v zaščitnem ra­zredu IP50. Vir: AVENTICS GmbH, Zastopstvo LA & Co. Inženiring, proizvodnja, trgovina, d. o. o., Limbuška cesta 2, 2341 Limbuš, tel.: 02 429 26 60, GSM: 041 958 347, e-mail: mitja. kozel@la-co.si. Cenovno ugodni industrijski roboti – ROBOLINK Stojan DROBNIČ ¦ 1 Uvod V podjetju za plastične izdelke IGUS® so razvili manipulatorje – ro­bote, ki so sestavljeni iz lahkih pla­stičnih členkov, kovinskih cevi, po­gonskih enot, kablov in prijemal ter jih je mogoče enostavno sestavljati. Od leta 2011 jih podjetje IGUS pro­daja v kit izvedbi z imenom ROBO­LINK [1, 2]. So cenovno ugodni in zahtevajo malo vzdrževanja. Sistem ROBOLINK je mogoče upo­rabiti za gradnjo široke palete ma­nipulatorjev primi-odloži, humano­idnih robotov, robotov za pomoč invalidom in podobno. ¦ 2 Osnovni sestavni deli Sistem ROBOLINK sestavljajo vrtlji­vi, nihajni osnovni in dvoosni členki, ki jih je mogoče sestaviti v tri-, štiri-, pet- in šestosno robotsko roko. Gibanje se od pogonskih enot pre­naša na členke z vrvmi (slika 2). Členki za neposredni pogon s korač­nimi motorji ali brez njih se izdeluje­jo v treh velikostnih razredih (slika 3). Členke in pogonske enote dopol­njujejo še dve- in triprstna prije­mala, senzorji položaja, elementi za pritrditev ter ostali dodatni pribor. Plastične členke je mogoče nastaviti in razširiti tako, da ustrezajo skoraj vsakemu primeru uporabe. Členki različnih dolžin, oblik in velikosti so opremljeni z dodatnimi krmilnimi kabli, pogonska enota ima priklju­ček za pogon in krmiljenje gibanja. Stojan Drobnič, HENNLICH, d. o. o., Podnart Razen prijemal se lahko dogradijo še druga orodja, kljuke, vakuumske skodelice in kamere. Nosilnost robotov je do 3 kg, masa samega robota pa je do 2 kg. Na­tančnost pozicioniranja bremena je ±1 mm. ¦ 3 Primeri ¦ 3.1 ROBOLINK® D – z direktnim pogonom Slika 2. Petosna robotska roka s po­gonskimi enotami Slika 4. ROBOLINK® D – z direktnim Slika 3. Členki za direktni pogon pogonom Direktno gnan zglob s plastičnim polžastim zobnikom, natančnim in funkcionalnim. Plastični zobniki so neposredno povezani s pogonom. Lahko ima do 4 osi. Je lahek, mo­dularen in ne potrebuje mazanja. Visoka natančnost in nosilnost. ¦ 3.2 ROBOLINK® W – z žičnimi vrvicami Zglobi z vrvičnim pogonom, v zglo­bu je združeno vrtenje in obračanje. Ločen pogon z žičnimi vrvicami, ima lahko do 6 osi, lahek, modularen in ne potrebuje mazanja. Primeren za ročno upravljanje, zelo kompakten zaradi dveh prostostnih stopenj – 2 DOF na zglob. ¦ 3.3 ROBOLINK® D dodajanje obdelovancev na stroju za obdelavo Robotsko roko uporabljajo kitajski proizvajalci obdelovalnih strojev. Sestavljena je iz 4-osnih zgibnih rok s štirimi RL-D-zglobi za podvodno uporabo, iz štirih koračnih motorjev IP65, primernih za uporabo v apli­kacijah, kjer se spira s tekočinami, in povezovalnih elementov. Posebne dolžine so izvedene glede na zah­teve kupca. Ta robot s pnevmatskim sesalnim prijemalom prime polovico ohišja mobilnega telefona, izdelane­ga iz aluminija, ki tehta 100 gramov. Natančnost ponavljanja je približno 1 mm, čas cikla je 15 sekund. Robot je v stiku s hladilno tekočino. PODJETJA PREDSTAVLJAJO ¦ 3.4 Podvodni roboti ROBOLINK® Ta potapljaški robot je razvil Habib Nasri na univerzi Leibnitz v Hanno­vru. Doktoriral je na inštitutu IPEG na temo »nadzor gibov«. Robot je sestavljen iz preprostega členka ROBOLINK® z dvema prostostni­ma stopnjama – 2 DOF in ročnega prijemala s štirimi prostostnimi sto­pnjami – 4 DOF. Vsi členki ROBO­LINK® so opremljeni s »podvodnimi senzorji«. Šest koračnih motorjev je nameščenih v centralnem zatesnje­nem aluminijastem ohišju. ¦ 4 Zaključek Plastika uspešno prodira na vsa področja našega življenja – od naj­preprostejših pripomočkov pa do najbolj zapletenih in zmogljivih teh­ničnih izdelkov, kot so roboti. Viri [1] Poročilo o projektu: Robo­link: Modular Assistive Ro­bot Arm https://web.wpi.edu/ Pu b s/ E -p ro je c t / Av a ila b le/ E ­-project-090913-220042/unre­s tri cted/Robol i nkMQP_Hud ­son_Morell_Sept9.pdf (2016). [2] ROBOLINK – katalog http://www.i gus .eu/cont ent-Da t a / w p c k/ p d f / g lo b a l/ DE _ robolink_s.pdf (2016). [3] Dokumentacija podjetja IGUS®. Pomen dimenzioniranja sistemov s stisnjenim zrakom 1. Uvod Vsako načrtovanje sistemov s sti­snjenim zrakom je individualni pro­jekt s procesnimi zahtevami. Ker je proizvodnja stisnjenega zraka draga, lahko pomanjkanje izkušenj pri projektiranju tovrstnih sistemov povzroči znatno povišanje obra­tovalnih stroškov (slika 1). Vsaka najmanjša napaka, kot na primer večji padec tlaka v sistemu, lahko povzroči dodatne stroške in s tem manjšo učinkovitost. Neustreznost izbrane opreme lahko prav tako povzroči napake ali manjšo učinko­vitost ostalih komponent sistema. Posledice so vedno enake: – neustrezna kakovost izstopnega zraka, – neustrezni obratovalni parametri, – neustrezna kakovost končnega proizvoda ali proizvodnega pro­cesa. Na sliki 1 so prikazani stroški obra­tovanja sistema s stisnjenim zra­ kom, ki jih je mogoče z ustreznim načrtovanjem in vzdrževanjem zna­tno znižati, prihrani se lahko tudi do 25 % energije. 2. Vplivne veličine in smernice pri načrtovanju Zasnova nove kompresorske posta­je zahteva natančne informacije o potrebni količini stisnjenega zraka, ki bodo služile kot osnova za dolo­čitev posameznih komponent siste­ma s stisnjenim zrakom. Prvi korak je analiza in določitev potreb vaše­ga sistema. Sistem s stisnjenim zrakom je po­trebno pričeti načrtovati pri porab­nikih stisnjenega zraka, saj ti dolo­čajo vse njegove ključne parametre, kot so: – obratovalni tlak, – obratovalna temperatura, – vsebnost olja v zraku, – vsebnost trdnih delcev v zraku, – vsebnost vode v zraku, – vsebnost bakterij v zraku, – vsebnost vonjav, – pretok stisnjenega zraka, – faktor istočasnosti obratovanja itd. 2.1 Kakovost zraka Različni procesi zahtevajo različno kakovost zraka. Posledica višje ka­kovosti zraka so višji stroški proi­zvodnje zraka, zato je pri načrto­ vanju razvoda stisnjenega zraka smotrno združiti sisteme z enakimi ali podobnimi zahtevami. 2.2 Cevni razvod Distribucijski sistem, cevne zan­ke, akumulacijski sistem in dobava zraka morajo biti podrejeni misel­nosti o čim nižjem tlačnem padcu sistema. Če je distribucijski sistem pravilno zasnovan, bo ta nemo­teno dobavljal zadostno količino stisnjenega zraka ustreznega tlaka na zahtevano lokacijo. Glavni dis­ tribucijski vodi morajo biti bogato dimenzionirani, s čimer so zmanjša­ne možnosti za visoke tlačne padce, omogočajo pa tudi širitve sistema v prihodnosti. 2.3 Filtri za stisnjen zrak Kakovost stisnjenega zraka je od­visna od aplikacije. Standard ISO 8573-1 določa šest razredov ka­kovosti stisnjenega zraka. Z vsa­ ko stopnjo kakovost in s tem tudi stroški proizvodnje stisnjenega zraka naraščajo. Da bi bil sistem stisnjenega zraka stroškovno učin­kovit, mora izpolnjevati zahteve aplikacije, vendar jih ne sme pre­segati. Zato je natančna določitev stopnje filtracije filtrskih vložkov izjemnega pomena. Tabela 1. Področja uporabe stisnjenega zraka in značilnice Tabela 2. Razredi kakovosti stisnjenega zraka po ISO 8573-1 tlaka, pretoka stisnjenega zraka, točke rosišča, temperature vsto­ pnega zraka in temperature zraka okolice. Določitev točke rosišča je prva pomembna naloga. Ne glede na to, kje ste, atmosferski zrak vse­buje nekaj vlage. Ko se zrak ali plin ohladita na točko, ko ne more več zadrževati vlage (nasičenje), bo ta pričela kondenzirati v tekočo vodo. Slika 2. Programska oprema za dimenzioniranje sistema s stisnjenim zrakom To se zgodi pri temperaturi, ki jo imenujemo točka rosišča. Ta točka je merilo, kakšna stopnja sušenja je potrebna. 2.5 Tlačne posode Tlačne posode so rezervoarji, ki so namenjeni shranjevanju stisnjenega zraka. Učinkovito zmanjšujejo niha­nja tlaka sistema in ločujejo kon­denzat iz stisnjenega zraka. Tlačna posoda mora biti ustrezne velikosti, da popolnoma zadosti potrebam shranjevanja stisnjenega zraka. Na splošno tlačna posoda služi sle­dečim funkcijam: – akumulacija shranjene količine zraka, – sekundarni hladilnik, – ustvarja stabilne tlačne pogoje in učinkovito duši nihanja tlaka. 2.6 Obdelava kondenzata Odvajalnik kondenzata je treba iz­brati z ustrezno tlačno stopnjo in kapaciteto odvajanja kondenzata. Priporočamo vgradnjo avtomatskih odvajalnikov kondenzata, ki samo­ dejno odvajajo zbrani kondenzat brez izgub dragocenega stisnje­nega zraka. Ker kondenzat vsebuje tudi nekaj olja in nečistoč, ga po zakonih o varovanju okolja ni dovo­ljeno odvesti v kanalizacijski sistem, temveč ga je potrebno speljati v temu namenjene posode za sepa­racijo olja iz kondenzata – WOS. Velikost separatorja je odvisna od pretoka kondenzata. 2.7 Kompresor Najbolj je učinkovit sistem, ki ne­prestano obratuje pri polni obre­menitvi. Izbrati je treba kompre­sor, ki najbolj ustreza potrebam in obratovalnim parametrom. Številni sistemi stisnjenega zraka so namreč predimenzionirani in so tako vir nepotrebnih prekomernih stroškov energije. Za nižjo porabo energije je smotrneje izbrati en kompresor s frekvenčno regulacijo hitrosti kot pa več manjših kompresorjev. Po­raba energije je tako občutno niž­ja, sistem pa je bolj uravnotežen in zahteva manj vzdrževanja. 3 Programska oprema za dimenzioniranje sistema s stisnjenim zrakom AIRSYS je programsko orodje za dimenzioniranje in načrtovanje sistema s stisnjenim zrakom. Upo­rabnika vodi skozi načrtovanje vseh elementov in pomaga pri določitvi premera cevovoda, velikosti filtrskih ohišij in filtracijske stopnje, pri tem pa določi tlačne padce. Pomaga do­ločiti točke ohlajanja, kjer na podla­gi vhodnih podatkov določi količino kondenzata na posamezni točki in priporoča tehnologijo odvajanja in velikost ločevalnika olje/voda. Gle­ de na vhodne parametre in zahteve po suhosti zraka priporoča model in velikost hladilniškega ali adsorpcij­skega sušilnika. Vse korake podpira pretvornik enot. 4 Sklep V podjetju OMEGA AIR d. o. o. Ljubljana, imajo široko znanje in izkušnje o teh procesih, s katerimi je mogoče znižati stroške siste­mov s stisnjenim zrakom. Učinkovit nadzor nad kakovostjo stisnjene­ga zraka se izplača! Poleg znatnih prednosti proizvodnje se dosežejo tudi zanesljivo obratovanje, nižji stroški obratovanja, višja kakovost končnega proizvoda in manj po­ gosta potreba po servisiranju in vzdrževanju. OMEGA AIR ponuja izjemne rešitve, ki jih potrebujejo uporabniki stisnjenega zraka za fil­tracijo, hlajenje in sušenje stisnje­nega zraka na vseh procesnih po­stajah proizvodnje. www.omega-air.si Dinamieno spremljanje stanja strojne opreme Andrej KOLMANIČ Podjetje Tehna predstavlja opre­mo Rockwell Automation – Al­len Bradley za spremljanje stanja zlasti vrtečih strojev, bolj znano pod angleškim imenom Condition monitoring. V ponudbi je celoten spekter opreme, ki je potreben, da sta mogoča zajem vibracij in obde­lava meritev v realnem času. To so moduli Dynamix 1444 (slika 1), ki se vključijo v integrirano arhitek­turo Logix krmilnikov s pomočjo programskega okolja Studio 5000, senzorji za zajem (brezkontaktni 1442 in kontaktni 1443) (slika 2 in 3), prenosni merilnik 1441 (slika 4) in programska oprema Emonitor CMS za podrobno analizo meritev in napovedovanje odpovedi oziro­ma potrebnega vzdrževanja. V enotnem orodju Studio 5000 je mogoče z vključitvijo modulov Dynamix 1444 po AOP (add on profile) pridobiti z enim korakom v aplikacijo vse potrebno za kon­figuracijo modulov, diagnostiko in seveda za vse vnaprej imenovane spremenljivke. Pomembno je poudariti, da je po­vezava s krmilnikom nujna le na za­četku ob konfiguraciji, kasneje pa moduli Dynamix 1444 delujejo pov­sem neodvisno od krmilnika. Poleg samega zajema in obdelave podat­kov je njihova funkcija tudi zašči­tna, saj lahko preko digitalnih ali relejskih izhodov aktivirajo zaščitne akcije, kot je npr. zaustavitev stroja, dodatnega mazanja ležaja ipd. Glavne značilnosti Dynamix 1444 so: Mag. Andrej Kolmanič, Tehna, d. o. o., Ljubljana -vgrajenih je dvoje ethernet vrat (možnost redundantne povezave DLR), -dinamični vhodi (za vibracije), -hitri vhodi (TTL), -digitalni vhodi/izhodi (progra­ mabilni), -releji SPDT, -integrirano redundantno napaja­ nje, -spominska kartica SD. Robustnost in podpora standar­dom: -delovanje –25 °C do +70 °C, -CE, CSA & UL, -IECex-Zone 2, -cUL- Class 1 Div 2 grupe A, B, C, D, -tiskana vezja so prevlečena z la­ kom -časovna sinhronizacija (IEEE 1588 Ver. 2, CIP Sync). V sistem so vključeni brezkontaktni senzorji družine 1442, ki zaznavajo na osnovi vrtinčnih tokov in imajo možnost merjenja dinamičnih po­mikov od 0,1 do 29 mm (slika 2). Za merjenje vibracij pa se upora­bljajo kontaktni senzorji družine 1443, ki zaznavajo na osnovi merje­nja pospeškov. Za zbiranje, shranjevanje in anali­ziranje podatkov vibracij, zbranih z do štirimi merilnimi vhodi, se upo­ rablja prenosni merilnik Dynamix 2500, ki je zelo zmogljiv, lahek in robusten. Analizo vibracij opravi v realnem času s pomočjo hitre Fou­rirerjeve transformacije FFT. Prido­ bljeni rezultati se lahko uporabijo za planiranje (analiza in napoved) vzdrževanja rotacijskih strojev ozi­roma za poglobljeno analizo, ki jo je mogoče opraviti v programskem paketu Emonitor CMS (Condition monitoring software). Z aktivnim spremljanjem stanja strojne opreme se zagotovi: -zmanjšanje stroškov vzdrževanja in proizvodnje, -povečanje učinkovitosti in zane­ sljivosti strojev, -preprečevanje neplaniranih za­stojev, -minimizacija planiranih vzdrže­valnih izklopov, -zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Področja uporabe: -elektromotorji, generatorji, črpal­ ke, ventilatorji, kompresorji, … -vibracije ležajev, opletanje gredi, -vibracije ohišij električnih strojev, -ostale dinamične spremembe vr­ tečih strojev. Povezave: www.rockwellautomati­on.com, www.tehna.si Vir: Tehna, d. o. o., Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana, tel. +386 1 28 01 775, fax:. +386 1 28 01 760, www. tehna.si Ponujamo rešitve za industrijsko avtomatizacijo: PLC krmiljenje, HMI naprave Mehatronika, večosni servo sistemi Industrijska Ethernet omrežja Komponente za avtomatizacijo Zastopamo podjetja: Rockwell Automation • Allen-Bradley Pentair • Ho.man Molex Panduit Prosoft Technology Kepware info@tehna.si • www.tehna.si Tehnološki park 19 • 1000 Ljubljana 531 Za vas imamo pravo rešitev iz našega programa hitrega vpenjanja orodij - Stäubli QMC Želite tehnologijo, ki je enostavna za uporabo, brez posebnih vmesnikov? Vaša rešitev: MEHANSKI sistem Iščete robustno tehnologijo, ki deluje z vašo avtomatsko zamenjavo orodij? Vaša rešitev: HIDRAVLIČNI sistem Potrebujete fleksibilnost s hitrim in varnim vpenjanjem? Vaša rešitev: MAGNETNI sistem Več informacij o Stäubli-jevih QMC rešitvah na www.quick-mould.change.com 532 Stäubli Systems, s.r.o. - Podružnica Ljubljana Tel.: +386 (0)8 205 01 05 – E-mail: connectors.si@staubli.com LITERATURA – STANDARDI – PRIPOROČILA Nove knjige [1] Bauer, J.: Arbeit – Warum sie uns glücklich oder krank ma­cht? – Delo – zakaj nas dela sreč­ne ali bolne? – Ali obvladujemo delo mi ali ono nas? In kakšen je lahko doprinos dela k dobre­mu in uspešnemu življenju? Na ta vprašanja poskuša odgovoriti zdravnik, nanobiolog in psiho­terapevt Joachim Bauer v knjigi Delo. Pri tem je današnje delo povsem nekaj drugega kot pred petdesetimi leti. Tako njegov po­men kot tudi časovni obseg ima­ta v življenju večine ljudi izjemno vlogo. Vrsta in način, kako na nas vpliva, sta se v samo eni gene­raciji povsem spremenila. Člo­veško delo lahko potrjuje našo ustvarjalnost, predstavlja naše zadovoljstvo, ponos in priznanje socialne povezanosti in je po­memben element naše identite­te. Avtor v knjigi prikaže, kakšne potenciale nam predstavlja delo, sočasno pa tudi poudarja njego­ve zahtevnosti in tudi nevarno­sti. Kako je delo nastalo? Kako je povezano z našimi možgani? Kakšne so zahteve sodobnega sveta dela? Kakšne perspektive nam odpira? Kako je povezano z možgani, depresijami, delovnim izgorevanjem, stresnim srcem? Od industrijskega okolja do so­dobne »kulture kapitalizma«. Delovno življenje, zahtevnosti, osebne zaposlitvene in politične perspektive, pomen izobraževa­nja. To so vprašanja, na katera avtor poskuša odgovoriti. – Zal.: Wilhelm; 2016; ISBN: 978-3-453­60354-7; obseg: 269 strani; cena: 9,99 EUR. Oglaševalci AX Elektronika, d. o. o., Ljubljana CELJSKI SEJEM, d. d., Celje COPA-DATA GmbH, Salzburg, Austria UL, Fakulteta za elektrotehniko – DIR 2017 DOMEL, d. d., Železniki DVS, Ljubljana FESTO, d. o. o., Trzin GIA-S. d. o. o., Grosuplje HYDAC, d. o. o., Maribor ICM, d. o. o., Celje IMI INTERNATIONAL, d. o. o., (P.E.) NORGREN, Lesce INDMEDIA, d. o. o., Beograd, Srbija JAKŠA, d. o. o., Ljubljana MIEL Elektronika, d. o. o., Velenje OLMA, d. o. o., Ljubljana OMEGA AIR, d. o. o., Ljubljana OPL AVTOMATIZACIJA, d. o. o., Trzin PARKER HANNIFIN (podružnica v N. M.), Novo mesto POCLAIN HYDRAULICS, d. o. o., Žiri PPT COMMERCE, d. o. o., Ljubljana PROFIDTP, d. o. o., Škofljica STÄUBLI Systems, s.r.o., Pardubice, CZ STROJNISTVO.COM, Ljubljana SUN Hydraulik, Erkelenz, Nemčija TEHNA, d. o. o., Ljubljana UL, Fakulteta za strojništvo UM, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM, Fakulteta za strojništvo VISTA HIDRAVLIKA, d. o. o., Žiri Založba Pasadena, d. o. o., Ljubljana YASKAWA SLOVENIJA, d. o. o., Ribnica 523, 532, 534 471, 499 477 457 469 456 449 475 518 452, 510 449 511 521 449, 507 449 449, 529 449 449 449, 450 479 468 532 519 461 531 465, 533 511 498 449 491 473 Zanimivosti na spletnih straneh [1] Pozicioniranje z zrakom – lah­ko poveča točnost – http:// hydraulicspneumatics.com/ pneumatic.v al v es/positi o ­ning-air – Prednosti, povezane z elektropnevmatičnim pozi­cioniranjem, vključno z večjo produktivnostjo, boljšo pono­vljivostjo in manjšimi stroški, so številne. Pnevmatične naprave ponujajo inženirjem različne možnosti izbire izvajanja različ­nih nalog. Izkoristite številne in­formacije v prispevku z gornjim naslovom. [2] E-trgovina z inteligentni­mi funkcijami – www.reiff­-tpshop.de – Podjetje Reiff je svojo e-trgovino predelalo in ponovno odprlo. K novim inteli­gentnim funkcijam iskanja sodi samoučeči katalog, s katerim kupec hitro najde večkrat zah­tevani artikel. Tudi CAD-podatki in tehnični podatkovni doku­menti se zdaj lahko neposredno prikličejo. E-trgovina obsega okoli 65 000 od 140 000 pri Re­iffu razpoložljivih izdelkov. Kar neposredno ni dosegljivo, se lahko po želji naroči s pomočjo risbe ali pisnega zahtevnostne­ga profila. Tako se lahko naro­čijo tudi kompletne skupine sestavin, za katere strokovnjak ponudnika pripravi ustrezno ponudbo. [3] E-trgovina predelana – http:// shop.kvt-fastening.de/kvte­shop ali www.kvt-fastening. de – Specialist za spajanje KVT­-Fastening je svojo e-trgovino kompletno predelal. Ustrezna zasnova je prilagojena zahte­vam končnih naprav naročni­ka, kot so PC, laptop, Tablet ali Smart-phone. Ustrezni meniji omogočajo intuitivno »rudar­jenje« po več kot 7 000 artiklih. Izdelčne funkcije so logično na voljo. V posebnem informacij­skem polju lahko naročilo do­datno formatiramo, npr. z la­stnimi računalniškimi kodami, ki omogočajo pomnjenje večkrat naročene skupine izdelkov. 9 INDUSTRIJSKI DFPD je novi devetdeset stopinjski pogon za procesne ventile. Standardizirani vmesniki, tlak delovanja med 2 in 8 bar, opc.sko za temperature med ­50 in +150 °C, kot zasuka do 180° in koroz.sko odporna izvedba so značilnosti eno ali dvostransko delujočega DFPD. Je idealen za pogon krogelnih ventilov, metuljnih ventilov ali drsnih loput za razsute materiale. SI­1236 Trzin Telefon: 01/ 530­21­00 Telefax: 01/ 530­21­25 Hot line: 031/766947 sales_si@festo.com www.festo.si