HatoliMk cerkven list. Danica izhaja 1.. 1«». in 20. dne vsa.iga mesca na celi poli, in velja po pošli /.a eelo leto 3 gld.. za pol It ia 1 nl.l. ti« ki * likamo« ■prejeioana na leio 2 eld. 6« kr. in na pol leta 1 gld. 30 kr., ako uni dnevi zadenejo v nedeljo ali praznik . izid,- D««i -lat. poprej Tef'i\j XVII. V lijuhljani tO. svečana 1S04. 5. Il&VlIi po Kozjim usmiljenji in po milosti papeževi »kol ljubljanski, vsilit vernim ljubljanske škofije zveličanje in blnjiuslov v Gospodu! Bog se je včlovečil, de hi človek mogel sveto živeti in se tako z Bogam skleniti. To jedro ima keršanska vera v srhi. Odkar se po svetu oznanuje vera, de je bil Sin Božji rojen iz Marije Device, de je terpel in umeri, in tretji dan otl smerti vstal, se povsod razodeva nje Božja moč v življenji tistih, kteri besedo Božjo slišijo in v sercu ohranijo. Vsim, kteri verujejo v ime včlovečeniga Sum Božjiga, je dana oblast Božjim otrokam biti. To ohhst pa razodevajo s tem, de greh premagujejo, življenje z dobrimi deli posvečujejo in z veseljem pričakujejo Božjih obljub, tako de jih še smerti ui več groza. Gospod Jezus je rekel svojim vernim, de st* jim ni treba bati, akoravno jih je majhno kerdelo, ker je nebeskimu Očetu dopadlo, njim dali nebi sko kraljestvo. To kerdelo je bilo časi \ecji č.isi manjši, kakor so ljudje radi aii neradi sprejemali včlovečeniga Sinu Božjiga. Jezus zmiram iu povsod prosi, de Iii ga sprejeli, ter vsaciga prelepo nagovarja: .,Sin, daj mi svoje serce,iti mu obeta v« eno življenji, če se mu vdii. Vira v križaniga Jezusa je vselej spreobrnila tiste ljudi, kteri so jo sprejeli s ponižnim sereem. To spreobemjenje je bilo perve keršanske čase oeitnisi, ker se je novo keršansko življenje silno ločilo otl poprejšnjiga ajdovskiga življenja. Sveti Pav» I piše kristjanam, ki so se spreobernili iz nejeverstva, in jih spominja, kaj so bili nekdaj, ko so živeli po željah spačeniga svetli i ko so bili v svoji nejeveri nar ostud-nišiin pregreham vdani, ler jim poslednjič pravi: „Taki ste sicer nekteri bili, ali oprani ste, posvečeni sle v imenu Gospoda našiga Jezusa Kristusa in v Iluliu našiga B«ga.u Cerkveni učeniki, kteri so bili v nejeverstvu, se v svojih spisih večkrat opirajo na lastne skušnje. Tako pripoveduje sv. Ciprijan, skof in marternik, svoje čudoviiiio sprobernjenjc v pisnm do prijatla: ..Vedi to, kar ktlo čuti, preden se nauči, in česar ne nabere po dolgim premišljevanji, ampak kar dobi v trerutku liitre gnade. Ko sim bil v tenu in slepoti, in ko s« me valovi tega sveta sem ter tje gonili, ki nisim znal pota, po kterim je treba v življenji hoditi, ki sim bil še deleč od resnice in luči: ta cas se mi je po mojih tadanjih mislili zelo težko iu terdo /del . sir mi jc milost llo/.ja obetala k inojimu zveličanju. de more človek prerojen bili. sleči to, kar je ImI peprej, in nov clovrk biti po duhu in sercu, desiravno sr mu telesna natora m spremenila. Ilekel sim: Kako bi bilo mogoče l;iki s p r c o b e r n j e n j e , de bi se na enkrat odpravilo, kar je bilo toliko časa vkorcninjcno? Kakor sini bil v poprejšnjim življenji zaplet, n v mnogih /motali, klerih se nisim mogel rešiti, tako vim sp prepustil pregreham, ki so v meni tičale, in ker bolj-siga nisi iii več pričakoval, sim hil /.e zadovoljili s hudim, ki je bilo v meni, kakor de hi i>il« hudo za me potrebno. Ko sim bil pa v kopeli prerojenja oci-sen madežev poprejšnjiga življenja, ko je bilti serce nedolžno, lepo, cisto,' / hiej.....I zgorej razsvetljeno. ko sim bil sprejel nebeškiga llulia. ko sini bil kakor nov človek prerojen, mi je bilo kakor po čudežu gotovo, kar mi je bilo poprej negotovo: odperto mi je bilo, kar mi je bilo poprej zaperlo: sveti« mi je bil«, kjer sini poprej le tem« Vidil; lalik« mi je hil«, kar mi je bil« poprej težko: mogoče mi je bil«, kar se mi je poprej nemogoče zdelo, tak« de sim m«gel spoznati, kako situ poprej, i/ mesa rojen, grehu ped-verzen živel — t« je bil« pu/.criieljsk« življenje; >.iv-Ijenje, kter« sim zdaj začel, je bil« začet« življenje iz Boga, življenje, kler« j - sv. ti litih navdihoval. II o/Je je, Božje, pravim, je vse. kar zdnj premoremo; iz njega imamo življenje ::i ni »e." Kakor se i/, tega spoznanja sv. Ctpriana jasno vidi velik razloček med njegovim življenjem pred spre-obernitvijo in med življenjem po spre«iiernilv i, ravuo lak ra/.i«cek je hil s;i|o|i perve k rsun-ke ease med ajdovskim in kersaiiskim /.iv Ijenjem. Kteri koli s« hotli kristjani imenovani liiti, s« tudi živeli po ker-šauski veri, če ne, s« bili paliuj.it i/, družb - pravovernih kristjanov; kteri koli pa bili ajdje, *« živeli v ajdovski razuzdanosti, in ker je Ini« njih veliko število, so se lahko izgovarjali s tem, de drugi tudi tak« žive. Po pravici govori tedaj Origcn: ..Kersan-ske občine ali srenje s« v primeri /. ajdovskimi občinami, med kterimi žive, kakor luči a a svetu.** Keršanska vera hoče in dela zmiram svet«, pobožno življenje, ki se p« svoji lepoti in vrednosti «d posvetniga življenja ravno tako i«či, ka\«r beli dan o ii ecnie noči. Keršanska vera se /utiram pn-maguje svet, ki :ias mika in v.ihi, ki skusa in nam /.uga. ki na> zasmehuje in preganja: m.«c kersv»s\r vere se ni«slabela, še ni op-šala. Pozneje pa, ko s i si ljudje v čast šteli, de s« bili kristjani imenovani, ui bilo »ce t«lieiga razločka med kersaiiskim in nekersanskim življenjem, ker jc bilo število tist h, ki su >e kristjane imenovali, veliko večji, kakor tistih, ki avel od judov pravi, de jiia je aaureč pri braaji stare zaveze čez oči zagrinjalo potegnjeno, tako de ne umejo, kako vse prerokovanje stariga zakona na Kristusi* meri, in kako se je v Kristusa dopolnilo in po-terdilo, kar so Mojzes in preroki gavarili. Kdor se pa k Gospodu spreoberne, njena se vsame zagrinjalo spred obličja, de z odgernjenim obličjem gleda veličastvo Gospodovo in z milostjo Gospodoviga Duha znotrej prerojen, razsvetljen, ogret in pokrepčan ravno to podobo Gospodovo nad seboj v svojim življenji kaze. Kristus ostane vekomej edinorojeni Sin Boga Oeeta. svetloba njegove časti in podoba njegoviga bitja, po kterim je storjeno vse, kar je v nebesih in na zemlji, kar je vidniga in nevidniga, v kterim telesno prebiva \sa polnost Hožjiga bitja, kteri, ko je bil v Božji podobi, je zavolj nas sam sebe v nič storil in podobo hlapčevsko na se vzel, kteri, ko nas je bil grehov očistil, sedi na desnici častitljiviga sedeža v nebesih, de se v imenu Jezusovim pripoguje vsako koleno teh, ki so v nebesih, na zemlji iii pod zemljo, in de vsaki jezik spričuje, de je Gospod Jezus Kristus v časti Boga Očeta. Resnico le tisti zametu je, kteri jene pozna; tudi keršanski veri le tisti nasprotvajo, kteri so tako lah-komisljcni. de zanemarjajo, kar jim je treba k srečnimi! življenju, aii kteri so tako prevzetni, de nočejo svoje slabe pameti podvreči neskončni in večni resnici in modrosti, ali kteri so v grehih tako zakopani, de se boje zerkala, v kterim bi mogli svojo lastno ger-dobijc gledati in pogubljati. To se ljudem pač ne more v rast šteti, de skorej za vse posvetne dela in opravila bolj marajo, kakor za nauk, čemu de so na zemlji, kaj dc je prava in stanovitna sreča človekova, kako dc jim jc treba življenje obravnavati, de bi bili lepa, živa podoba Božja. Ljudje se v dušnih zadevah večji del tega terdo derže, kar so v otročjih letih slikali, kar se jim je po dolgi navadi priljubilo, kar pri drugih zlasti veljavnih ljudeh in pri ljudstvu sploh vidijo. Ljudje veči del nočejo globokeje premišljevati, ali sklepov delati, ki se le s težavami spolnuje-jo, ali si stami voliti, v kterim bi ne mogli samoprid-nosti ii. mehkiižnosti streči. Mnogi bi sicer radi s Kri-stusam sedeli na desnici nebeškiga Očeta, pa nočejo pili kelha. ki ga je on pil na zemlji; mnogi mnogi hi radi z Jezusam imeli častiti hod v Jeruzalem in hi radi slišali veselo vpitje: llosana sinu Oavidovimu! nočejo pa z Jezusam kriza nesli na Kal\arijo in z njim na križu umreti: in vender Jezus naravnost pravi: ...\ku hoče kdo za menoj priti, naj zataji sam sebe, naj vzame svoj križ in naj hodi za menoj," Skozi terpljenje v ovcseljcnje, je kratek pregovor praviga Jezusoviga neenea. Ce zemlje ne obdeluješ, ti rodi le pusto travo, ternje in osat: ee jo pa v potu svojiga obraza preorješ, povlečeš, obseješ, ti bo dala zdra-viga kruha in sladkiga vina: ravno tako sc moraš tudi ti krotiti, bojevati in vojskovati, ako hočeš kdej iz Jezusovih ii«t vesele besede slišati: „Pridite, ohla-o«darj»'ni mojiga Očeta, posedite kraljestvo, ktero vam je pripravljeno od začetka sveta.** Prav dobro je treba premisliti,kar pravi sv. apostelj Pavel: „Ako samo v tem življenji v Kristusa upamo, smo nar ne-srečnisi med vsimi ljudmi. Zakaj? Ker vse čase velja, kar je rekel Jezus učencam, preden je sel v terpljenje in -mirt: ,,\a svetu boste bridkosti imeli.4* Vsaki pravi učence Jezusov ima bridkost na tem svetu, in sicer bridkost od znotraj, ker sc bojuje zoper grešno poželenje, ker vidi toliko pohujšanja in neumnosti na svetu, ker se mu smilijo nesrečni bratje: bridkost ima pa tudi od zunaj, ker imajo hudobneži to le po stavo: „Zatirajmo uboziga pravičniga; naša moč bodi pas tava pravici; zakaj kar je alabiga, ni za nič. Gaatnio tedaj pravičniga, ker nam nič ne koristi, ia je našim delam nasproti, io nam grehe zoper postavo očita, in nas razglaša zavolj grehov našiga obnašanja. Težak nam je, že gledati ga; sakaj njegovo življenje je različno od drugih, in njegove pota so vse drngačne. Z zasramovanjem in peeanjem ga poskusimo, de vidimo njegovo vdanost in skusimo njegovo poterpežijivost." Kako hudobneži to pnst.i-vo spolnujejo, pravične za tirajo in preganjajo, priča skušnja vsih časov, ki nas pa tudi uči', kako resnične so besede, ki jih je pisal sv. Pavel svojimu pre-Ijubimu učencu Timoteju: „Vsi, kteri hočejo pobožno živeti v Kristusu Jezusu, bodo preganjanje terpeli." Kdo bi tajil, de hi ljudje radi že na tem svetu srečni bili? Tode če zapoved Božjih ne spnlnujejo, ni med njimi ne reda, ne varnosti, ne zvestobe, ne mini, torej tudi ne prave sreče. Kdo bi tudi tajil, de je spol-novanje Božjih zapoved s težavami, s premagovanjem in zatajevanjem sklenjeno, de pravični ne delajo samo v potu svojiga obraza, ampak prav velikrat v solzah sejejo dobro seme, med tem, ko hudobneži zaniče-vaje Božj« postavo govore: „\aš čas je kakor me-mogredoča senca, in po našim koncu ni vernitve. Zatorej pridite, in vživajmo pričujoče dobrote, in hitro rabimo stvari še v mladosti, \apolnujmo se z dragim vinam. in naj nam ne odide časov cvet. Ven-čajmo se s cvetlicami, dokler nezvenejo; povsod pu-šajmo za seboj znamnja veselja: ker to je naš delež, in to naš odloček." Ko bi tedaj pravični upanje imel samo za poze-meljsko življenje, ko bi s poslednjim zdihljejem za vselej nehalo vsako življenje, vera in ljubezen, ko bi dalje nar veči pravica v tem življenji stala na veri v Jezusa Kristusa: ali bi ne bili nesreeniši memo vsih ljudi, ko bi samo v tem življenji v Kristusa upali? Sloveč cerkveni učenik je zavolj tega rekel vernim imenitniga mesta: „Skušnje sedaujiga življenja nas uče, de se naše življenje ne more končati s- kratkim življenjem na tem svetu. Pravičen Bog hi ne mogel pripustiti, de bi tukaj terpeli toliko skušnjav, tako hude poskušnje, tako grenko terpljenje, tako strašne nevarnosti, ko bi ne bili večji darovi podeljeni v plačilo za zvesto bojevanje. Kjer se vojskovanje veleva, kjer se zmaga zapoveduje, tam mora tudi zasluženi venec biti. Ako smo dolžni v potrebi tuje premoženje čislati, v bridkosti voljno terpeti, v preganjanji zopernika ne preklinjati, v skušnjavi svoje telo v čisti zderžnosti ohraniti, tudi v nevarnosti za življenje zvesti biti Božjim zapovedim: nam mora še drugo, popolniši življenje pripravljeno biti, ki nas z veselim upanjem tolaži, poterjuje in spodbuja, in nam ohranuje stanovitno vero v Boga. Kakor sv. Pavlu mora tudi nam mogoče biti govoriti: ,,Dobro sim se vojskoval, tek dokončal, vero ohranil. Zdaj mi jc prihranjena krona pravice, ktero mi ho dal Gospod, pravični sodnik, tisti dan; pa ne le meni, ampak tudi tistim, kteri ljubijo njegov prihod." (Konce nasi.) ifiirifam. (Ces ki m pisal Vacsl. S tu le. p n s I -i ve n i I Dež e I a n o v. ) (IHIje.) Groza je obšla Mirijam na le besede; zakrije si oči. Flavijan jc zadel na rano, ki je že dolgo kervavela v čistem in blagem sercu navdušene Izraclkc. V Jeruzalemu je gospodarila brezbožna dcrlial. Janez z Giškalc je bil pa njen načeluik. Deihal *e je vselila ua svetem kraji * tempeijnu in z v nebo vpijočimi nesramnostmi »kriuiila Gospodovo svetišče. Grozovito*!, samosilje, mor iw rop so bili prederzuikom vedno na strani, kjerkoli so prilcazali se v nesrečnem mestu. Nihče ui bil svest si pred njimi ne poštenja, ne življenja. Krivi preroki so podžigali strast in sovraštvo zoper Rimljaue z uaj veči silo, v brezdoo za seboj so potegnili nepremišljeno mladost. Ceni die, tem ocit-niše se je vailoval uesrauiui Janez Giškala za Mesija. Nihče mu ni branil, nihče se mu ni smel ustavljati, edini veliki duhoven, ujec Mirijamin, mu je bil še na poti. Na tisoče se mu jih je uklanjalo, ua tisoče jih je verovalo njegovim lažnjivim besedam. Obetal jiiu je pomoč iz neba, pa zaslepljeno niso videli stermega prepada pred seboj. — Tudi Mirijam je pričakovala pomoči iz neba, al Janez z Giškale h svojimi roparji se je bil že davnej zameril njeni goreči in blagi duši. Navdušena Izraelka je čutila, da nesramni gerdun ui vreden, da bi se imenoval izraelskega sina in da ne more biti Mesija ou, ki spodkopuje vero, skrani Hvetišče in topa. Ceni bolj je zmagovala moč zvitega pri-lizujeuca in nesramnega vojvoda v Jeruzalemu, tem bolj je izginjala ludi nji iz serea vsa nada, da pomore Gospod, da se usmili Jeruzalema. Pa Flavijanove besede sn ji kar na enkrat raztergale zagrinjalo, za kterega si je zakrivala grozno bodočnost, ali bolje, vzrok strašne bodočnsti. „Oh. čutim!" ibtila sc jc uboga. „Ti imaš prav, Fla-vijan! — Našimi so nas pogubili, — naši so oskrunili svetišče. našimi so krivi kletve, kise iz neba vsiplje ua nas. Govoril si resnico, verli, verni Flavijan. — Moj ujec je šel z Giškalom v tabor k Titu. Ako ne pi epi osi Tita ako ga ue gane, da bi prizanese! ostankom Izraclovim. gorje nam! — l'a kaj bi bilo. da zmaga ua zadnje ta nc-sramnež ? liopar bi hujše v ladal na v'iouu, kakor Herod sam !" Zaupaj v Gospoda, Mirijam!" tolaži jo tisočnik. „ou je dober, on rešuje duše smerti. Njegova miloserčnosi ti odpre oči iu prižge luč življenja. — Njegova pravica jc blizo!" — ,,Kaj nc upam v njegovo miloseičiiost f" djala je vsa poterta. Gospod je moje pribežališče. On moj rešitelj! Gospod je moja na.la. ... Kaj pa jc to? — Kak radosten klik se razlega <••! vrat' lla. mir! mir' prinese moj ujec nam. Hvalo tebi. Gospod! Sion zopet terdno stoji, — na tvojem domu zopet bodemo žgali Tebi dan!" Pa ies se je razglašal mir po jeruzalemskih ulicah. Izstradano ljudstvo ;e vriskalo veselja, ker zvezda daljšega življenja se mu je prikazala, sej vlačilo je po ulicah kakor senca in veci del naroda je že pomeri. Tudi Mirijam je oživela. — Flavijan se poslavljuje z navdušeno Izra-elku , icksi: ..Z llogom, Miiijam! — Ako bode mir, ui ti treba moje pomoči. Tvoj ujet se verne. Poroči mu. da sem bil tukaj, da sem hotel «e o pravem času tebe in njega iztergati muci ti iz žrela Zdaj pa zopet grem po tej podzemeljski poti nazaj v naš tabor. \ko bode mir, vidimo se v kratkem. llog Te varuj!" — III. lllagoiuili carjev it Tit je želel, da bi ki i nehala tako grozno prelivati *e; želel je, Ia bi bil vdani Jeruzalem zopet biser rimskemu eaistvu. Gotovo je bilo tako, kakor beli dan, da se judje ne bodejo mogli vec dolgo braniti ker kuga in glad v zapcitem mestu sla se bojevala za Rimljane in pomagala -pod kopa v ali -ioti-ko terdnjavo. >e na jeruzalemski teidujavi -anu so tam pa lam /e dvigali se i i luski stolpi. Se dal,e luaniii >e. to je bilo na judovski silam 11 s i o nemogoče. lit je videl, da /o pet pade tisuč in ti*uc ljudi, ak » bode primotaii meslo - silo jemati, pa tega lavno mu ui dalo njegovo blagočutno serce. - -Dovolil je to, kai je tiijal veliki duhoven, ki je obetal, da se mesto poda, iu naznanil je pogodbe s »voje strani Iz zmagovavčevih ust so bile te pogodbe pač mirne. Klcazar je bil z njimi čisto zadovoljen, l.e Janez z Giškale, poveljnik vojskini, ta se je izgovarjal, da morajo privoliti tadi stotniki in visi v vojski. Izprosil si jc porairje /a tri dni iu obljubil, da hoče ludi ovoje lovarše pregovorili, da uai se mesto poda. Tudi to je bilo prav Titu, ki ni mislil, da nesramnež kuje nove uaklepe — Zločin se je vernil v Jeruzalem; veliki duhoven pa je ostal v rimskem taborji za poroka. Ko je prišel junaški tisočuik Flavijan po skrivni poti iz duhoviiovega doma na staro pokopališče pred jeruzalemsko terdujave, zavil jo je nevtegoma v tabor k carjeviča. Zvedel je. kaj se je sklenilo zastran pomirja, iu da bi sr mesto podalo. Ilistroumni tribun je poznal slavohlepucža. pa začel je sumiti skrivne naklepe. Razodel je to tudi t ar jeviču Vedel je gotovo, kako hrepeni strastni lak me«-, da bi se znebil velikega duhovna, da bi sam vladal v Jeruzalemu. Pa glej! šlo mu je posreči Fleazar je bil v rimskem taborji. Jauez Giškala pa je postal neodgov« ini gospod, viši poveljnik ostankom narodnim, ki jih jt čakala grozna smert med lastnim zidov jem. Cud bi bil, ua uc Iu bil poskusil pohlepnež vsaj za nekoliko dni izdati sc z*. Mesija! — Pa kdo neki je bil Flavijan, ki se jt? tako junaško vedel, ki je tako bistroumno zapazil skrivni naklep jeruzalemskih takiuecev iii njihovega načelnika. - - Flavijan je bil mo/., kterega osoda je bila res čudna. Ni bil Rimljan po kervi in po rodu: njegova domovina je bila ua se ve rji in razprostirala se je po širocih lavuiuah za Karpati, kjei po njivah iu logih, po polji iu po goj/.dih prepeva svoje pesmi iu meri se s slavci narod, ki ljubi gotlbo in petje bolj ko vse drugo veselje. V sredi lega naroda se je preti štiridesetimi leti rodil zadnji tiihun v carski vojski. Cttdnc zelje >o gnale mladcuča do domovine /.a gmami ua jugu. Pa komaj je bil za goiami. že je bil nesrečen. Surovi razbojniki so ga vjeli in prodali ga suznjega solunskim kup ceni. Pa gospodova roka ga jc vodila iu prišel je k dobremu gospodarju, ki se je čez cas preselil v Rim. Tu je '.asvetila njegovi liisi nebeška luc. Plemeniti Solunčau j« poslal aposteljnov učenec, iu dal se keistiii Pa prej kol sf je po-kristjani! on, že je bil njegov ljubljeni sti/.cui kriotjau. Resda, ravno Flavijan, ou je ut i! celo svojega gospoda poznati .-veli evangelij iz Pav lovih ust. Zato mu jc oi! |dt meniti spreobernjciiec tudi jako hvaležen; gospodai it.-iuzabiiik sta bila pti Kristovi veri odslej brata. Flavijan jr •'.! pn»>t iu ostal jc pri hiši za sina. Tako so se mu odpcrlc viala k službam v rimski vojaki. Dobrotnik pa je umeri. Flavijan je bil kmali stotnik in šel je v jutrovo dežel«, na judovsko, v svete kraje, ki jih je pre*v etila nepret eiijcua Odieseuisova kri. Stanovanje mu jc bilo odkazauo v Jeruzalemu l.abk« si mi«li vsak. kako drag mu je bil vert Getscmaiiski. Gol-gata. Gospodov grob iu vsi kraji, kjer je zapustil Odrešenik večne spominke svoje ljubezni in -vojib imenitnih .'ude/cv. ( ll.tlj«« n i«!".« > Offiffl po Stomixkfin hi iSopini. ll Ljubljane. Post -e je približal Kdo ga bo v rt .In opravljal, bo veselo \lelui • obhajal •» Veliki noči. Del 1 • • danskega posta j«' •/. preo»is|jevanju Kiisio-ovega :*ipi|euju izv iru j» ča le-nična j.okoi • i'i »p;a^.t z H-»goiu D '.. I.nkic k 'eimi nanieuu veliko priponi »rejo. Vaj imenuiciim /. znano ,,kul\arijo," hi tibsega 111 emisije; ailje Je/UsoVtgu • I-pljenj i v petnajst kii/evib potih; (•etzcuiani iu (iolsioto s pi emis||»jv aiijein .1 /'!'i\"g i 'erpl nja po b|j/.-ni k.r •■». iz llmeiiliu ; Kl i/.cv pot za «lu*e \ \icali i -e pr <• i- beijn ; Kl*ižc\ pot P'i lomavricijev (pri hitm/arji) • več diu/.ih dobiih bukev, ki opominjajo na ter; Ijeiii« Spodovo iu budijo spok illie občutke. \ CČlki IIICM'« . ni uči vsak ile bukve, ktere v tej obliki ue samo njim, ki sem ih o slovesni novi maši s po\zdignjeuim ser-rem spremljal k altarju. temuč vsem. ki sem jim kdaj nu poti v bo/je svetinstvo učenik bil. v ljubijoči spomin prijazno podam, pa Udi vsem duhovnim bratom po Slovenskem v znamnje hralovskc vzajemnosti spoštljivo izročim. Ce kdo kako dobi o zerno v njih najde, naj to zerno pod njegovimi spretnimi rokami moč bogate rodovitnosti v podbudo ker-šanskega duha dobiva. Ne, kdor sadi, je kaj, ne kdor priliva, temuč kteri rast daje, Bog. Njemu bodi čast in hvala vekomaj. V Ljubljani v god sv. Janeza Zlatousta 18154. Pisavec. Za predgovorom uasledva I. Devet u o v o m a š n i h pridig (u. pr. v Bohinju, v Ljubljani, v Teržiču, pod Meho-vim, na Breznici, v Kranjski gori...) II. Postnih pridig dve versti. (Zuauo je še zdaj, s kolikim veseljem in v velicih množicah so ljudje že pred veliko leti eno versto teh pridig poslušali pri sv. Petru v Ljubljani.) III. Pridige o raznih priložnostih, namreč: o tridnevnici ss. Pacifika iu Janeza Jožefa 1840, — o tridnevnici japauskih spričevavccv 1863 v Ljubljani ; — o predpepeluični tridnevnici v Teržiču 1859 in 1860; — božični dan v stolni cerkvi, Belo nedeljo 1862 v Ternovem, — o posvečevanji nove cerkve v Laščah 1860, v Horjulu IS62; — o po-slo vije vanj i od stare cerkve v stari Loki 1860. Ker med vsimi govori ni nobene Marijine pridige, je pridjaua v nekak nadomestek povest o Marijinem zaručitnem perstanu. Tako se je leto 1864 začelo z zalim delom Hloveimkega slovstva, iu zanesljivo upanje imamo, da bo še kej dobrega nusledvalo, preden ne ostali enajsteri mesci iztečejo v nezmerno morje večnosti, ako Bog du srečo in odverne kake hude viharje in prekucije. Iz Ljubljane, —a— Kakor luni, so tudi letos v Alojz niči imeli živo breso t. j. napravili so debeli četertek domače pa vender očitno gledišče. Igrali so lani ..Zvvci Freunde und eiu Kock" (po Kotzebue priuaredil P. Gol. Murel) po nemški, in po slovenski „Nikolaj Zri nj s k i" (po Komerji poslovenil Fr. M ), letos pa „Ki so beins" ali ,,d e r m i ss v e r g n ii g t e Ho I zli ac ker" postavil K. Ueickuin) iu „Skriti biser" (spisal N. Wiseman, poleg nemškega poslovenil Fr. M.). Vmes se je obakrut pelo zdaj po nemški zdaj po slovenski, iu letos nu umetuo napravljenem odru celo umetno gudlo. llvala gre domačim učencem, ker ho nekteri se res izverstuo ponašali; slava pa tudi če-stitemu vodstvu, ktero z združenimi močili budi, in vlada umetne iu iz mnogoterih vzrokov zmožni mladini prav koristne vaje! Iz ljubljane. r. O s t varjenj i. Resnica jc le ena iu si nama nasprolvati ne more. Ker vemo, da je v sv. pismu večna resnica, vemo ludi, da si sama nasprotvati ne more, iu da se pravu vednost v svojih naukih vseskozi strinjali mora s tem, kar nam Božja resnica v hv. pismu pripoveduje. Posebno imeniten jc nauk od st varjenja. U njem se jc ze veliko in mnogo ugibalo iu pisarilo. In uovi, celo slavni učenjaki so jeli iz zemlje same, iz njenega kauinja, zelja iu živalstva dokazovati, da zemlja i mora biti stara sto iu stokrat sto let, ker v tako kratkem času, kakor nam ga sveto pismu pove, se njeni kamui > nikakor niso mogli razrediti, njene zeliša ue razrasti, njene živali ne razploditi itd. — Temu nasprot pravijo keršan-1 h ki razlaga vci sv. pisma, du besede dan (joui) ni treba jemati za navadni dan, pred četertim dnevom žc celo ne; dan pomeni torej nedoločno časno dobo, poincni lahko sto in stokrat sto let. Po tem takem ni nauki svete 1 iu svetne vede niso navskriž. » To je sicer res, iu nihče nc more tajiti; vender sc meni zdi, da tega ni treba. Sej nam sveto pismo samo pove, da se stvarjenje ui godilo po navadnih zemeljskih postavah, po pravilih, po kterih se sedaj spreminja zemlja, klcre sedaj i kolikor že poznamo. Bog jc s t varil, in sicer v začetku jc v stvari I nebo iu zemljo (I. Mojz. I. 1). Zemlje pa ni i prepustil koj gotovi natvori. Slvaril jc Gospod tudi posamezne dui; duh Božji sc je sprostiral nad vodami, nad i zemeljskimi pcrviuami, da bi iz njih vse naredil iu pripravil • zemljo človeku v stauovališe. Torej sc bere v I. Mojz. buk. 1, i 3.: In Bog je rekel: Bodi svetlubu ! In bila je svetloba. 6. Tudi je Bog rekel: Bodi terdiua (nebes) v sredi voda in loči vode od voda! . . In zgodilo se jc tako. 9. Bog pa je rekel: Zbcro naj ac vode ...In naj se prikaže suho. In zgodilo »e je (ako. II. In je rekel: Zemlja naj požene travo ... in zgodilo .se je tako. II. llog pa je rekel: Naj bodo luči na terdiui neba ... in zgodilo se je tako. 20. Tudi je Bog rekel: Naj rodč vode živo laz-nino ... 24. Tudi je llog rekel: Zemlja naj rodi žive stvari ... in zgodilo sc je tako. 26. In jc rekel: Naredimo človeka po svoji podobi ... 27. Iti Bog je v s t v ar i I človeka po svoji podobi. Kakor si ne morem misliti, du je Bog človekovo telo polagoma narejul od uda do uda, tako mi tudi ni treba misliti, da je kumnjc ali zelišč alt živalstvo rastlo polagoma od pike do pike, od ličja do ličja, od mrežice do mrežice i. t. d. po postavali, po kterih se vse to vsled Božje vravnave danes godi. Ne s men pozabiti, daje Bog stvari I, z besedo, z voljo svoje vsemogočnosti. In kakor se je na Gospodovo besedo voda koj spremenila v vino, kakor je hromotui >c koj poravnal, bolni, ko bi trenil, ozdravel, mertvi nugloma vstal, vihar koj potihnil i. t. d,, tako je tudi svetloba, in nebes, in suha zemlja, iu žival, iu človek, — vse jc koj postalo ali sc zgodilo u a besedo Gospod iij o. Smem si torej dan (jom, god) v pervem poglavji sv. pisma misliti dalji, pa tudi kraji, pa tudi ravno tako dolg, kakor je sedaj, llog jc si varil vseh šest dui, sedmi dan še Ic jc jenjal stvariti. I. Mojz. 2, 3. Du sc tedaj lazlagati vse tako na ravnost, kakur nam sveto pismo pripoveduje. Kdor to taji, taji Božjo vsegamogoč-nost sploh, taji Božje neposredno djanje pri s t varjenji posebej, ktero nam veudar sveto pismo tako očitno »pričuje. Taki taji tudi čudesa sploh, iu s takim potlej o svetem pismu govoriti ni , sej so čudesa po besedi Gospodovi le zu tiste, kteri verovati hočejo. — Ker jc ravno te dni v duhovskih molitvah na versti berilo iz I. Mojzesovih bukev, in ker si Danica unkrat tudi o stvarjenji govorila, sem ti hotel pri tej priliki razodeti o tej reči svoje misli, dasiravno si ne predeznein terditi, da so prave ali celo gotove. — Iz Ljubljane. Nismo mislili več omeniti določene pravde zavolj spisa v „Zgod. Danici" (S Križne gore, 7. mal. serp. Hravnopravnost ver); na živo prigovarjanje mnogoterih veljavnih gospodov pa naj priobčimo šc tiste tehtne in logične razloge, ki so slavno višji sodnijo nagnili ovreči perve sodnije sklep, ktera je bila od pravde odstopila zavolj pomanjkanja dokazov, nc pa zatoženca nc/.adolžcuega izrekla, kakor zdaj poslednja določba. Ta dokument versko svobodo in tolcrancijo prav jasno določuje, pa tudi značaju avstrijauskega sodnijstva častno spričevaujc daje. Taki-lc jc: 3 &tunbt bed oerc in t en CberlaiibedgericMcd. <Č? litgtn nun ho Muci) Pen cbor^cridjtlicben ivfcbluf; petn i i. '»Mu^urt 18«3 berperflerufenen i£rfyt*bungfn unb .Mur Narunaen per ime Ca? 01erlanCe?aenct)r ran C ficb nun beireaen, unrer ?lbanPeritn:i Pe? errtnd)rerlid)en <£rfenntntf;e? eem i.£e ^ember I8«3 Pen '.HblatTum^befcblufl ^u faffen unP bei)runti>lifd)en Wlauben?belenntnnTe femit aucb de^en jene Cer aug?buri|tfd)en nn^ brlretifcben Mird;e ^ertcbter fet. lann letnem .vpeifel unterlte^en, Paft Per sl>erfaiTer iene? 3hnlei? cen s?mit feiner HiSerte peritanC, femit uvnn tn fr.efen Sorten etne *l>er|Vcttuthi eCer J>erabiPurPuiuna etner Avircfre Ite.u, aucb feine ?lbiid)t Carauf (teritbret mar, nvtl nnnunj unbTIbtitbr veit emanCer unrerfdjteCen iperPen muiTen. £te (^rfinnunii ma^ aue> Cettt all^emetiten iVnebmen, au? fcem tfbaralter eine? O.Venftfcen abaeleiter iperPen; Ste ?lbjtcbt •raiebt ud) au? Cer uberlearen trfimtlliaen ein^elnen OanCluna. M untcrlie^t teinem 3tpetfel, Paf; Ca? augJburtpfc&e unt> Pa$ fjelrettfc^e 0lauben?bflen-unt|; ju Cen tn Oederretd) qe fefclicfc anerfannten Atrc^en tjefceren unC »je^en fie Ca? trn 303 (9. brcnete »Bergen bejan.aen uvrPen tenne. Č* tann letnem 3'oetfel unterliejjen, Cap alle tn Oeder retefc gefe$lt$ anerfannten fteli^ienen einen aletcfcen .1nfprucb auf gf|f&li$tn aber au$ etne ^Ictcbe ^oerbtnPltcfrfeit ijeijenuber onPeren ttcnfrfftcntn baben, Caf; femit mi tiH\ieUen $allc Pa* ^er^el;en nacfr 3n;t 2t. aur j.un lUJeife pen %Vrerertanten unc Matbelilen be^anaen icirC unc pen fetnen iViptle^ten cCer ^erretforen etner Mircfre Cie 'Vete letn tann. v£$ lann letnem %wtiitl unterlie^en, Paf; bet ivantieer tunvj Cer Jra^e, ob Cer Sbatbefl.inC Ce? sl»eraehen* tud) .•»«3 2t.(3. m trjenC etnem ^eitun^?aritlel ln\ae, Cer 2t.;nc Ce? ^erfaiTer? unc Cte ienCen^ Ce^ slMatre? ^ar md>r in Cie iya9l4)ale ralle, Caf; lene? ^oerjeben e'.vn fo aur p.mi finem 'Prteder, tvte ren etnem Vaten, in etnem hrd)iid>en iMartc, ivie tn etnem pclinfc^eit cCer belletrtrtiKbett be^anaen tperCen tcune. »Iber i»enn man aud) Cie lat^It^e ^eliaicn auf Ca? ^Jtpeau leCer gefe(ju^ anerfannten Mi: dve, Cen larheli|\ben "prteder auf Ca? 0»t?eau Ce? etnf.idjeu ^ raat?bura»r?, Ca? ?arl)olit"d)e Mirdjenblatt auf Ca? Weau ieCer .Tinina fe^t. ItejU in Cent beandanCeten »Irtilel Cer ^Zgodnja Danica4* Cer •ibatbertanc Ce« ^enKb^n? cer ^eletCtaun t etner ^eletvlid* m .rlanncen Mird?e nic^t. Tem ^crtlaute unC Cem *ufammenhaiue nad) crmfr lener .Hrtilel nur fel^enCe lleber^eu^uiM att? : Nilielt^icn Cte icahre, red)te, retne ehrnlu? le^re, ieCe Carcn abteetdvnCe *Kdi^icn femit t'a:fd), ttnr.-cbt, ttnrein fet. >U tn Cer ,\retheit feine* ^il len? befennt, pen fetner ?>ieiiaien uttc r.Mi anCern .^eliaienen Cenlr unc Cenlen muf;, ipenn er aur °oernunfrmai:ialeir letne* £enlen? unc auf 3ittltd)lett fetne? Svilen? ?ln|Vru^ macbt vf? ipurce allen Oele^en Cer Ve^tl ipiCerfpred)en , teenn ieiiianc feine ^elt^ten rur Cte icahre, ecbte retne Vibridu?!ebre unC iene ^Kelt^ten, icelc^e enpa? an>er? lehrr, aud) »ur Cie ipabre, ecljre, retne e>ridu?lebre ertlarie £af; Cie 2d)ranlen Cer Ve^il in Cem beandanCeten Sei tunq?arttfel beacbtet murCen, teipeifen Cie ^crte! haiTen unc perfel^en Cie ^»'idjtlatbeltlen nid)r, fenCern mir iieben ue." %ii>enn in lenem ?lrttlel nicbt? ltear, al? um? Cie i-afi? etne? jeCen latbeltfdjen eCer alatbelifcben ^lauben?Pelennrnii";e* btlCet, fe t»l e? ^eivif; Cer qermade aber aud) nethipenCijde (MraC pen :Xeh^ien?freibeit uberbaupt, pen fetner ^eltaien ca? ctTentlid) ^u belennen, iva? Cte ^ernun»t ;tt alauben. c.;? ? it ren^efefc šu ipellen befieblr. "i^enn 3emanC fetne »Veliaien »ur ipabr, ecbr, rein unc ein anPere? r^eltai Miibelenntntf: fur falteb, unred)t, unrein erliari, fe utebt er Cacurct) C.v^ ietjtere -Iv fenntntf;, feine Vfebren, t^ebroiucbe unc OLinridvitn^en nicbt perfpptten unc herab^unuitCiaen. Tiefer Vehren, t^ebraud)«-unc einrid)tunqen ipirc ia n i ct? r einmal erie>.bnr. *lber in Cem llrtbeile, Cai? eine ^eliaten nidn Cie icahre, « d)te, reine lihrt du?lebre fet, lie.tt aud) letne OeralMiuirC tuna unC xl%erfpetiund Cer ">ieliipen felbd, fond muisten Piefe »cb:n in Cem 4*edanCe •ttebrerer cbrtdltdvn Menfeifienen n.'>en oin-inCer lieaen, Cenn ca? i d Ceci) leatfd) un^Uiubar, Cai; nid)t jeCe Cte uubre vihri lu?lebre entbalten lenne, unc Cie aletdK ".Mcbtunt rur jeCen Alauben laf;t perau?|*e(jen, Caf; ieCer :\Venfcb iene rKeli ;i?n rur Cie ipabre balt, ^u Cer er ud) befennt. 3n Pen etnfad) ernden Sorten Ce-v beandanCeten '?lrtilel5 ieqt ttberbaupt a.ir tein 2pert, alfe aucb leine *l>erfpcttun4 :raen& etner .^ircbe. Xer bleile ^ocneurf eine? 3rrtb"'ri tetne -čerabivurbujuni), rccnn bab«i bie dicNi$tm fcer Ueber jeuaunj nitfei angeijrijfen ivirb. 2Benn o«?n afat{joli|'c(>cn aicntn ©leic&,)uUi9fr< čelbrt--llanti^eit mdji aur\}eben unb in emanber ceri"$mel,en i»oUen. 3n allen 3irei^n bes men|"d?lid>en £Bi|Tcn anberer 2eite befarr.rtt, aetatelt, rcnecrten, chne *Uer|rcuunj unb -Oerab ivurtMum). 415^rum mu« biete in ben emudjen iL* črten lic .jen, baf;, ivenr. eine .^elnjicn »ur uuljr, bie anbere fur falf$ erflart! m : icfer Ofrtlaruu*}, fentern in ter ^crNrun^, baf; 3cm..n: feine bicf; Milice llebericuguna, ivelcfee er feiner dic--lijjicn man fcaben mun, nidjt crrcntlid? au?|Vre(&en barr, murte 3ntPifrani unb ?iurtybun,} ietor auntrlidjen crrentlicfcen .^eliaicnfreiheit lu»j*n. nu? in tom beanrtanbeten >virt. in uilen taibclifcfcen un? atat&elifdjen 2 cfculen q*Ieb:t, inrc in allen t.Hl>e:n'ctjcn unb ataiOclif^n td)cn •■čudiizn rertljeitm, unrt ccn Fjtbclifd?cii unb ufatljcli--\d)riTten unb efrer.ilidvn .^Keten feinen Unterfd?u\\ c-3 lann (cmit ber 3n&ali eine? .>euun4*ariife!5 nitbt rtrafcar fcin, uvnn er al* Jtfe rtantibet: einoJ ^udje?, einer 2d>riTt. cmer eireni.idjen ^ct* nidji drafbar ut. ^cnn bcr J^tff^ulbijju* Mi 3nt)alt \ciui 3fituna*artiUl$ m cincr prodat flefa^t t)čnu, fo autrbc il;n bi»*;|>a:b nvfcl tcin ^ur .^odjcnfc^aft l;.'.cttt, b[!>.)Uuna, aVei mit Cic .'lu^ebunj bet 'X»Maun?freil>en. Vfe^tcre ivurte aber tbatfa^licb au^eljcben, TOenn bem i4eK-nner ir.ien? einer .»et"ev-Ud> aneitannten .-Xeli-aicn cert^ten lourfe onentiid) ^u cetennen, bau er teme ^e ijicn rur fie tfal>re, ie?e anbere tur falfd? fcalic. 7lu? einem tcldjen ^erbete, uu3 einer fci(^en .Mur>e;um^ Cc? »reien crfent ic^en :Xeliaicn?>etenntnnTe3 irur:. nic^t :\\;i^:cn>fnebe, lenberit ii ivurten barau? ein °oermit*d)en unf %i;erutivimmen aller '^runbfa^e, reliaicter 3n(tniir:r^ehen. ^au Pie ;x'mVco i rti 3n:ere»Te :er mcraurdjen, pralen unb naatlidjen C r ::::::, fc 1 d> e ^ 1 r hi nen m d) t n d r e L' en, 1 rt k l b rt r e r rt a n b! 1 d?. -i. cn baritin idju^en unb rcitevn fte bse -"'H\imcn?rreil>eit unt ort.;t:en jebem Marhelrtcn un? jetem ^itathclrten crt\nr.nt> •it un? T rintieeilcn ,11 betennen, ta'"; er »Vlite ^e Ii.iici: »u iv :ti uuhre, lebe ant ere »ur .»ha.te, > :»*; 1: ba? ertar.nr. "alfrbe rerir er»e, »Te, rera.fdjeue, re. 'C. :e, taoei ui e: : . i u Uirer»*d»ieb bor ->»e: :.itcn K:::en .V..r.'".r :n l\:oe unt « ef ' »cnreri! :Mc liele. 'AVehr h ar au:b *.r 1; X. < .•'".•bil. t:.i Il- 1:1 b.n: ear.rt :t ^ cmm. nidu »;l.ar r. ir hat b^rr.: SeUaicn roiiVctt. r rirae^eicurn a . a ha. len ( • t •«.»»• ': r • • irt t" 11 •; ,;:!Min. rerin . : . . r * 1 »i.. 1 r 1* cn . v r. ,k;ei:.1 ! n * nv-en .V : - : • t: .*.. t ♦>.::!t.an , n:.^ ^ v 1 a ur.? 1 ••: s z c. r c. . : ur.: n:<1> :.:i .;. ii .4 .i ."c be' $ 2 r. t\ c. ;.mi i;.un.;tvn :.. .'i. amm.i*.ii».u« in ,\:.t «2 t.:.: :m .:vni»Te3 cdjen loerten O rt »i .rtrirrt-nC.ia;, : :t ::m ;eanrtanbeteti .'IrtiK fein l()aibertanb einer rtrafbaren (hanbluni) lie^t, nuet) fein Ujatbertanb einer Uebertretun^ be? "prep^efe^e? n.id) S unb 2H. ccrlieijt. r a j am 11-1«»1. ,"vur bie ric^tnie ?lbfd;rift: ajioviut m. p. Precastiiemu gospodu dopisniku ..Zgod. Danice" v listu 3. t. I. is Zaliukovja. Vi pišete: .,Ali kar „r a » 11 i 11 h t v ukk zadeva, moram reči, da mi noče in ne more čisto d opasti." Vprašani Vas samo, gospod presojevavec: kako zamorete govoriti o delu, ki ga niste ne vidili, ne brali, ker leži še vedno tu pri meni v Zagrebu v mizniri mize, na kteri Vam to Io pišem. Opomniti Vas pa vendar inoram, da ste prenagljeno brali, da jc moj spis v lanskem ,,Glasniku*' „0 čarovnih zeliščih" pisan le za poskušnju. Naj Vam zagotovim. da ni v nika-koršui zvezi z .,rastlinstvom ki ga mislim izdati, lla bote pa še bolj mirni. Vam hočem nekaj dati za poskušnio iz svojega rastlinstva: ..Velika kopriva (grosse oder \Vald - Brennnessel, trtica urens) ima plazečo koreniko. kviško stoječe. otem napravi boleč spuščuj. Mali zeleni čašni cveti so dvodomni iu stopijo v pas-hnili, visečih latili. Plodovi so prav majhni, cerui orehki. Kraj potov, v ploteh, na pustih krajih in po gojzdih zraste mnogokrat čuda velika. povsod pogo«toma. Cvete od junija do septembra.** In enaka jc cela knjiga. Ni druzega v nji, kakor. 297 rastlin je popisanih. **). V Zagrebu 3. februar u I MU. Ivan T u š c k , protesor vise realke. Iz neke fare na Slovenskem. 1 M. K- t.) V svarilni izgled vsim zaničevuvccm Božjih namestnikov naj podam resnično dogodbo, ki se je pred nekaj časom pri nas zgodila. Neki odslužen vojak je navadno pri vsaki priliki zaničeval rad duhovne ali pa še celo preklinjal. Ko so pu duhovni pastir pri neki priložnosti osebo iz njegove naj bližnje zlalite zavoljo njenih napak nekaj karali, se je revše pre-derzuilo jih strašno preklinjati zavoljo tega pravičnega posvarjeuja iu opominovauju. Pa Bog sam se za svoje služabnike poteguje. — Kmalo po tem se mu jc začelo po glavi bloditi. Ves zbegan sam ni vedel, kam bi se bii del in vedno je prilike iskal, se umoriti, l.e prekmalo je k temu tudi res dobil priložnost. Neko noč je čul, du ni se v vasi kaka nesreča ue prigodila, in proti julru zleze na neke svisli, iu ondi se tu zbegani malopiidnež ustreli. Zadnje njegove besede so bile. kaUt*>' mi je pravil neki človek, ki ga jc sam slišal: ..l.ovi ga: lovi ga! lovi ga!" — „llcrži ga! deržigu! derži ga!" — l.ejte, preklinjcvavci in zuničevavci Božjih namestnikov, prežalostni konec (a<-ega reveža! Bog zaničevavce duhovnov navadno kaznuje z o-slepljenjem umu. tcrdovratuost jo; iu naglo neprevideno smertjo. zakaj Jezus sam je lekel: .,Kdor va> posluša, mene posluša; kd«»r pa vas zaničuje, tudi mene zaničuje." Strašno. «e/. vse strašno je pasti v roke živega Boga; zap »mili"* dobro vsi zaničev avci Božjih namcsMiikov' — / B-tgom ! •") 1».. tem 1 ■tij.i>nilu. ki n*« ;>i.»v vc-cli. n.i i«ilii»*ivi»" isiin 0.1—1: * i nt lii'4\ceiu |na\ z i \ o (iri|>oročiijt'iuo in |n i|iui ociiuo . tntli radi iiariurila n i „ra>tlin>l» '"" :» \ .»!«'\u" (_/vez-*k |io 70—sli kr.) s|>r<>j>Mii4iiio . uko jih kilo lioce iia-u rročiti. Ha b; jih !e obilno bilo. Zanesljivo je ravno ini-li na« vt-rli dopisnik i/, /abakovj t, ktere£ii »čitnu kitic. «la ne iše dru/epa lazuu blagra ?luvcurkega narodu Vr. Is Kamnika pripoveduje dopis, kako so častitljivi misijonar gosp. Pire ondi, v svojem domačem kraju, večkrat pridigali; 3. predpepelnično nedeljo je bilo v glavni cerkvi darovanje (ofer) za njih inisijom. Obširniši popis prihodnjič. Z Gojiti a, 2. sveč. A. Č. Tudi jaz opazujem h svojega hriba, kako se godi z družbo za podporo bolnih in vpokojeuih duhovnov. Res je svet gospod Jeričev nar bolji. Po tem svetu pridenem tukaj 50 goldinarjev a. v. z vnši-lom, da bi drugi šc več dali. Tpam , da butc po ti poti kmalo ne mujlino zalogo skupej dobili. Z (■orcilttkcKH. Rojakom »Slovencem prošnja i u nasvet! — Ni ga omikanega naroda na sveti, ki bis ponosom sc nc oziral na slavne može svoje. Časti in spoštuje jih v življenji, pa tudi po smerti jih ne pozabi. Če pa Slovenec tudi vsled svoje slabe sreče ne slovi po sveti ko omikanec, velja vendar na daljavo okrog kot dober kristjan, in kristjana uči vera: da ljubezen Hega čez meje groba. Da se nam pa, bratje Slovenci! ne bo očitalo, da sino uterzli, neotesani, nehvaležni, opomnim vas ene reči, ki nam nc sme biti majhna, iu tudi ni majhna. — Čas neprestano naprej derči, dnevi zginjujejo nam spred oči ko senca. Tudi leto velikokrat hitreje mine, kakor marsikdo želi. Tako preteklo je v naglici tudi že nekoliko mescev, kar zakrila je — res veliko prezgodnja mogila — unicrle ostanke slavnega našega g. Gregorija Rihar-ja, iu groba njegovega nc zaznamuje dozdaj šc nikakoršen spominek. Ta reč naj se pač nikar preveč ne zastara! — Pokojni sloveči Vodnik je sicer res pel: „Dovolj je spomin*. Me pesmi pojo." al on je živci takrat; zdaj jc in mora diugač biti Slovenski narod napredoval jc (udi v ti reči; zakaj ako se oziramo ludi po uaj priprostejših pukopuliših naše zemlje, vidimo, da ljubezen in spoštovanje kiuča pogosto inogile ljubih svojcev s prav ličnimi, pogoslu celo s krasnimi spomini. Le pomislimo pa, ko bi prišel čez leto iu dau kak sloveč Slovan v Ljubljano iu bi rekel kakemu narodnemu veljaku: Gospod! pospremite me ua grob Riharjev; pa bi ga (a kmalo ue vedel peljati kam, al bi ne bil celi narod poleni graje vi edin? — Rajni Rihar bil je naše gore list, slavcu mož, aloveč kompoziter, ljubljenec naroda; —narodova dolžnost je toraj, da njega ne pozabi, — narod sam naj zaznamova, kje počiva pervi skladatelj njegov. Od ue-premožnih sorodnikov rajnega Riharja kaj tacega zahtevati, hi ne bilo lepo in ludi ne pravično. — Med spominkom in spominkom vendar ui delati tukaj razločka; dosti i«;, da se napravi. Tudi za nizko ceno se včasih kaj ličnega dobi. Toraj uaj sc razglasi z le-temi versticani najprej prošnja: Darujte, prepoštovani nekdanji učenci in tudi spoštovavci uepozabljivega Riharja vsaki po svoji moči kak majhen donesek v ta namen. Obrok za darove naj bo postavljen do Velike noči tega leta. Kdor bo rod dal. mu ta časne bo prekratek, pusteža bi pa tudi leta in leta zastonj čakali. Gotovo bo slavno vreduištvo „Zg Danice" rado sprejemalo darove in ker upam, da sc v ti reči nc motim, priložim koj sam inali donesek v ta namen. Da se pa vendar vreduištvo preveč z opravili ne preobloži, naj sc vstanovi v Ljubljani izmed iskrenih rodoljubov odbor, iu la naj koj po veliki noči naroči spominek po svoji dobri previdnosti iu po primeri nabranih doneskov. — Zdaj pa še nasvet. Večjidcl jc bilo le Ljubljančanom dano, pospremiti ranjega gosp. Riharja na zadnji poti k grobu; mersikak njegov nekdanji učenec, marsikak spoštovavec njegov bil bi sc morebiti tudi serčno rad vde-ležil, ali zvedel je žalostno novico o smerti še le tedaj, ko je rauji že pokojno počival v čemi zemlji. Naj toruj poskerbi slavni odbor, da bo spominek zgotovljen ravno o obletnici *) Serčno rado, io ponudilo jih kode za U čas v hranilnico, kakor darove xa duhovsko matico Vr. Riharjevi (da se to prav lahko zgodi, ni dvombe. ker ima Ljubljana umetne kamnoseke, ki si bodo v čast šteli, delo prevzeti in do določnega časa ga zgotoviti.) Daljej naj se določi za obletnico kak dan sred tedna, da duhovniki in učeniki tudi v daljavi ne bodo ovirani, vdeležiti se je. Kak četertek bi bil naj bolj pripraven za to, ker sc tak dan človek naj laže odterga od doma. Ob določeni uri naj bi bila potem slovesna černa maša pri sv. Krištofu. in po taisti sprevod od cerkve k grobu, kjer nuj bi sc k sklepu spominek odkril ter se kaj zapelo. Če se to izpelje, bomo spolnili s tem le svojo sveto dolžnost, narod slovenski pa bo smel reči. da poslavil je svojega perve g a skladatelia. kakor se mu je spodobilo. — l pam iu terdno se zanesem, da vabilo moje iia«lo bo mnogo blagih sere, ki bodo djansko spričale, da ljubezen in spoštovanje njihovo do ranjega učenika sega tudi čez meje groba. Naj se zgodi! — Rodoljub Podratitovski. Ii Maribora, 31. prosenca. Po zgledu mnogih drugih škofij želijo tudi naš milostljivi knez in škof vtemelili zalogo v pomoč za doslužeue iu onemogle duhovne, in so z razglasom 17. grud. pr. I. duhovništvii k pristopu v to družbo povabili. Nar manj 200 duhovnov sc mora podpisati, da sc družba kakor VMtanovljeiia spozna in svoje delo začne. Mera za doneske so določeni dohodki, kteri sc pri kaplanih brez razločka na 200 gold. prerajtaj«. Od dohodkov do HOO gold sc plačuje po 1 gold. od sto, od dohodkov, kolikor la znesek presegajo, pa pol gold. od sto. -- Za pravilo naj bi služilo, da noben družban v sili ob enem nad 100 gold. nc prejme. — Vodstvo družbino bo naslednje: Družbaui vsake dekanije si izvoli o dva nanicstovav ca ali zastopnika, ki z dekanom vied prošnje potrebnih družhanov preiskujejo in presojujejo. Dekani s temi zastopniki vred izvolijo izmed družhanov, ki ali v Mariboru ah v okolici žive, šest poročnikov, kteri s škofovskim nadzornikom vred ravnateljstvo cele družbe oskerbujejo. — Zaupamo, da lo osnovo bodo vsi duhovni z veseljem sprejeli. Prodaja lanskih ,,Drobtinic" sc prav dobro odseda : od I >oo iztisov je že v leni mescu nad HOO prodanih. Posneti natis življenjepisa A. M. Slomšeka pa je /c ves pošel, tako da se bode mogel te dni drugi natis začeli, ki bo gotovo še pred veliko nočjo doveršen, da se bo zamogel namen doseči, ga o sklepu šolskega leta učencem kakor dostojno darilo podajati. Zakaj Ic z obilnim razširjanjem življenjepisa se da blaži v ni spomin Slomšckov in njegov duh med narodom neiimerljiv ohra niti, brez tega se le prezgodaj pozabijo zasluge iu rednosti tudi uaj veljavniših mož. Da bo pa mogoče knjižico, ki |o bo tudi kinčal kip pokojnega kneza, za šolske darila kupovali, se ji bo v zaupanji, da bo našel tudi drugi natis obilno prijatlov, tudi v prihodnje enako nizka cena ohranila, akoravno bojo stroški veliko veči. Pri pisatelji bo veljala tu kr. v ličnem vezku, po knjigarnah, se ve da, nekoliko ve«. Naj priličnijc bi tedaj bilo, ako bi se več duhovnov ene okolice pri pisatelji oglasilo. Z Cioriškeg«. 14. pros. n—. (Kanec.) Se en glas o Iii ha rje vi h napevih. Kar 2. list Zg. Danice svetva zastrau „Riharjcvih napevov," lo gotovo ž njim vred želi vsak slovensk rodo - in bogoljub — namreč to, de bi si vse l c neprecenljive n a p e v c kupila vsaka cerkev, ktera že ima orgije in organista S tem bi bil vsaki cerkveni občini za vse prihodnje čase pridobljen zaklad za naj lepši iu zares cerkveno (keršansko) pelje, in s tein najlaže odpravljeno tisto nespodobno in spodtikliivo ..igranje" in vek a nje posvetnih vi ž, s kterimi neumni in posvetujaški orglavci orgle in lložjo hišo >kilinijo. Se ve: pa, de s samim kupljcnjeiu Riharjevih napevov še ni dosežen ta dvojni namen; treba je, da dušni pastirji tudi skerbno čujejo nad tem. de se orglavei vestno derže le v pravem cerkvenem duhu zloženih napevov. kakoršui so vtii Kiharjcvi brez izločka, ter de teh nalaš zato kupljenih ue spodrivajo samovoljno h svojimi posvctnjaškiini dud-larijami. Potem se ne morejo izgovarjati h tem, de „igrajo le, kar že znajo," in de so njih zaslužki premajhni za na-ku pije nje Kiharjevih napevov, ako jih jim oskcibi eerkvcno oskerbništvo. Tode oskerbništvo jih kupi le za eerkev, to je, za rabo pri Božji službi, ne pa šolmaštru v last. da bi jih, n. pr. pri prestavi v drugo službo sabo jemal za svoje. Naj bi se /.a eerkev kupljeni napevi hranili v farovzi, vendar pa šolmaštru, /.a cigar rabo so namenjeni, izmed teh vselej v>e tisto prepustilo, kar si sam želi iu izbere; samo da se vselej vse izposojeno proti zapiše v zapisnik izposojenih ku|ig in inuzikalij. in tako vpisano ostane, dokler se nazaj ne odrajta in lavno tako spet za drugo novo zameni. Taki pogosti zapisi so častilno »pričevanje za šolmaštra. de pridno bere in se muzike vadi; pa tudi eastilno spričevanje za duhovniško knjižnico, de mu rada postreže in brez tros-kov pripomore k veči popolnosti v šilski uebi iu cerkveni muziki. Šolmašter iz te knjižnice dobiva zastonj vse pripomočke k napredovanju v tem svojem dvojnem poklici, knjigarna pa si s takim posiljevanjem zavaiuje svoje knjige iu iii n/.i kalij i vsega poškodovanja iz ncmariio-ii. i:: si jih tako ohrani ue le zu kaj tednov ali mescev , temuč ua leta iu stoletja. Tako se tudi izver.-tni lliharjcvi napevi lahko pridobe in v ujih Inani reli zaklad nuj lepših in zares cerkvenih pesem in uapcvo\ /.a v sc prihodnje čase. K'eia cerkev na Slov eiis»» viii \-a j izmed tistih, ki ze imajo orgle iu orga-uista hila bi tako uboga iu siromaška ue ua denarji, tc-inue im skerbi iu vnetji za lložjo ea-i, de bi -i ne oskerbela iu marljivo nc hranila tega zaklada za cerkveno petje ' .lest pa vprašam sc dalje: .le li mogoče »kladavcu teh toliko cenjenih napevov laze ceneje iu narav neje napraviti e a s li v n i spominek, kakor s tem. da -i v-aka taka cerkev kopi njegove sloveče napeve. ter hrani >e za prihodnje rodove ? Slovenski narod pa po leni tako lahkem i.i ceneni spominku ne časli le samo moj-ira. ki mu enak di>/daj -e ni živel med sinovi, temuč ea-ii tudi sebe. spri-čevaje tako djaiisko. de ima razum iu vkiis /.a umetnij-kc dela. pa de ve in hoče tudi dostojno ceniti uiojstia rojaka. Mulo vkusa /a uiiiLtioist in sploh še malo omike bi ra/.odc-valo o-kr'ibni-tvo. ki bi svoji ctikvi ne pre-kerbelo spominka ki mu je poglavitni namen /.j v>elej veuder le — čast Božja po dii-iOjiitm čcikvenem petji!— kaj ko bi ludi slovenske -kofij-tv a priporočile tako častiven spominek v tako blag namen? — li- li Gorice. T. svee. — 1». t. ui. su iz Bcuedek po železnici piipvljali truplo lanjcc l.judovite Marije Terezije. 1'aruiske vojvmlinjc. ter so ga med zvonjeiijem po vsem mesiu spremili v fianctskansko ceikev na Kostanjevico. ker ?..» T. •>!• » prevzv. *ikši šk.f v pri» o imenitne gospode opravili -lovesiio et i no maso iu molitve. tel je bilo truplu v ra*o vlož*uo. (Ilbsiiiii-i prihod., kei nam je dopis /.e pozno pn-el v roke. 1 Teržaška družim za podpora bolnih iu obnemoglih duhoviei\ ima že '.Mi dru/nikov . pa jih bo se vce pridobila. I>1 ugi pot kaj o njeni vravnavi. Z Ihiimjn slisiino od slav. .Marijine družbe, da v kratkem se dva nova ma-nika iz icda -v. Frančiška poda-ta v misijon v sicdnjo AiViko. in da v llartuuiu je v«e zdravo in delavno. Na Dunaji. .'>. svečana. k Vse se giblje po svetu, uiislrau aiiaiiškcga morja je vojska, ua Poljskem vo^-ka. proti - JV..JU sii se podali vojaki in že germijo ka-iio:.e. tedaj tudi pi i Uuucvviiku jc vojska, Čudne homatije s« :a/.pivtajo j /.-mlji. mnogo vozlov jc treba razvezati, po mar-ikterein udulujo z mečem, ali bo pa tako delo v slu.o. kdo »t ? TotJj puhtimo politiko, ki ni na- posel: pri-ja;-1 Pu-t st nam jc zopet oglasil, poreden in muhast je kot po navadi, teko pa mu že zadnji dnevi, popetajuio se nekoliko ž njim! Po podobi znan mi jc ta junak samo iz pratike, iu ker ga sicer šc nikjer nisim vidil osebno, moram verjeti, da jc „dobro zadet;4* značaj njegov pa jc tako splošno zuau, da ga ni treba popisovati. Ve sc tudi, da mu je bitje enako nekdanjemu Bahu, in dasi nimamo njegovega rodoslovja, vendar morebiti ni napačno terdili, da jc i/ Bahove hiše. Častijo ga po širokem, vterjene šege sc ne opuste iz lepa, ali češčenje mu je dvojno. Bodi si kdor koli. svečenik uli posvetnjak, poštenih iu neškodljivih veselit nc zavida človeštvu. Ali kakor jc spačena omika zašla v raznem oziru, tako posebuo v nekterih pustnih veselicah. V tem tudi dunajsko mesto ni zaostalo, nekteri mu zastran tega v novejem času že celo večo slavo dajajo. kakor l.ou-tlouu iu Parizu. Se ve da slavu taka z žalostju serca polni pravim človekoljubom, iu posebno v tcui času velja: bcatus illo. qui procul ucgoliis urbani*! Kes jc, da zanjke zapeljivosti so nastavljene povsod, toda prilike so različne in po ok iluosti so popolnoma skrito pasli. Več kakor vse drugo pa dela dan danes slaba iu pomaukljiva odreja, ha si nekteri starši veliko prizadevljejo, tla bi prav izgojili svoje otroke, vendar prepogosto bolj merijo na um kot na serce Ali kuj pomaga tudi naj histreji duh brez blagega serca, bi cz lepe iu pazue vesti? Ilrcz tega sc ne da hoditi po pravi poti. Prcrudo se tudi godi. da sc mladusti ne daje pravega okusa za lepo in dobro, od tod izhaja, da čedalje bolj -e pogreza v vsakdanje bedarije. Nar bolj obžalovanja vredna pa jc mladina, ki nc dobiva uikakoršuc odreje, in v zlasti, ako potem zaide med ostudne druliali, zgubljeni so taki. ker nimajo orožju, tla bi se branili. Iz Amerike piše g. misijonar Miroslav Chmcliček v .,lllas" : Življenje v Ameriki sedanjo dobo je laka zbroz-gaua mešanica, da je podobno babilonskemu stolpu. Pred vsim drugim je želeti, naj bi jenjala strašna deržavIjauska vojska, ktera tako velikansko nesrečo vali na našo sicer odobrotcuo Ameriko. Ukrajina Illinois, izmed najlepših in uaj rodovitnišib v tem deiu zemlje, ne ve uič o vojski, hvala Hogii! vojni rohovž jc proti jugu. \ravnc razmere v Vasiugtoii-ii, našem glavnem narodnem sedežu, morajo po naznanilih časnikov res prestudue* bili. Iludodelniki. dobičkarji iu klateži, ... uesramništvu brez števila iu z vsili siraui - so s* to mesto za sedež izvolili. Iz bližnjega št. I.ujza se tudi ne sliši uič prida; tatvine in ropi sc berejo v vsakem nnvicarskciii listu: ... z naj giobokcjšini užaljciijeni zavolj ljuške razuzdanosti ga iz roke denem. V duljucm Misisipu se gnjetejo razbojniki, ki kar na trume napadaju in ropajo ladije. kadar prikerne ktera k bregu. Strah pretresa bravej. ki bere požiganja, ki su sc počenjale nedavno nu ladijab ua Misisipu; Ijuško življenje nima tukaj nikakoršne cene: rvsemogočni dolar- tu vse velja! — Naše katoliško življenje in njegov razcvit sc v ničimur ue kerči ; tukaj imamo pupulnu svobodo. So pa tudi tu preinuogotere verske ločine iu stranke; la/. si ni postavila uc enega, ampak na tisoč hramov. Metodisti skačejo iu plešejo v svojih ,,inceting-liovscs-4 (zbirališnicah i; anabaptisti keršujejo svoje verce v zamerznjenih rekah; uiormoni samopašijo v svojem iiinogo-bahstvu. V nekem mestu illiiioiskcm sem pred nekaj časom slišal metudistiško ženo pridigati. - žlobudrala je nekaj o kerstu z ognjem iu vedla sc kakor s hudobo obsedena. Me-todisti imajo svoje shode in telovadbe vselej zvečer, enkrat na leto pa po iu I I dni pod milim nebom. Mi katoličani živimo z vsimi v miru. ... Sprcobračanja h katoliški veri su v Ameriki pogostoina; nedavno je pristopil protestanšk pastor. . . . Nas amerikanske duhovne plačujejo občine; cerkveni stoli ali klopi sc vsako leto oddajejo, dohodki so za duhovne in cerkvene potrebe. Mnogi plačujejo za sedež po tiO gold. na leto; mnogi imajo X, I ure hoditi ali jezditi ilu cerkve. ... Povsod napravljamo katoliške šole, ker nov zarod želimo zrediti, z mladostjo se mora pričetek k boljšemu storiti. . .. Vaši učenjaki, ki hočejo šolo od cerkve odtergati. naj se tu zgledujejo, da šola je hčerka cerkvina. — JiiO je kqj norega po širokem sretu ? Tako dolgo ho mir vterdovali, tla ho je res nekaj vojske skuhalo. „Dixerunt: Pa.x; et non crat pav." Ker Danija s Prusijo iu Avstrijo ni mogla v komolce priti, je 30. pros. pruski vikši general Wrangel danskega vojskovodja Meza-ta zarotil, du uaj se umakue iz Šlesvika; uni pa je djal, da nc gre, ker irnu od svoje vlade nasprotno povelje. Po tem takem so v začetku tega mesca avstrijanske iu pruske vojne mejo prcntopilc ter šle čez reko Kidcr v Šlcsvik in kmali so ie jeli kresati z Danci. Avstrijanci so hili dozdaj srečni in >o 3. t. m. pod generalom Gondrccourt-om sovražniku z napadom vzeli vlerjcni kraj Konigsberg pri Oherselku, premagali sloviti Daneuirk, vzeli Gottorf, Fahrdorf iu preganjajo sovražnika proti Flensburgu, skorej sredi Šles\vika. Dobili so v oblast <50 topov; zpubili pa tudi precej vojakov. Tudi Prusi na desni strani poslednji čas dobro napredujejo. Danci so zapustili mesto Šlesvik. Pomniti je, da Danija vsa skupaj h svojimi otoki in nasclstvi vred iiua na 2934Q] miljah nekaj čez poltrctji milijon prebivavcev. Vojne sedanji čas ima dobrih 70.000 mož, in 113 vojnih hrodarstev in topnih čolnev s 1120 topovi. Kako da se Danija upa ponkušati z dvema velikanoma pri tacih močeh, jc čudno, ako ne pričakuje od kodar si Imdi pomoči. Anglija se jc nicer že grozila, če kdo Danccin kej žulega stori; ali zdaj jc pa vendar znuti, da se boji v ogenj seči, ker se ue mara opeči. Puriški dopisnik v ..Armonii" hoče vediti, da si v teh okolišinah zopet Napoleon III roke mane. Anglija, češ, du je na razpotji: uli pusti potolči Danijo po Nemcih, in potem zgubi vso veljavo pred Napoleonom, brez kterega si uc upa pomagati Danii, ki ji je morja in gore obetala; ali pa hc vdeleži vojske zoper Germanijo: in Napoleon lil si berke više med dvema prcpiravcenia. Ktera koli teh muči bi bila tepenu, bi bilo Napoleonu prav, ker obe da niste goreči prijatlici dru-zemu uapolconstvu. Ko bi se pa obojna vojska dobro ugre-la, sumijo še celo, da bi Napoleon bil kec priti k Renu iu proti Relgii pogledat. Ni torej čudo, da je angleška kraljica 4. t. m. v prestoluein govoru razodela lordom, kako močno jo skerbi sedanji stau po Fvropi. Pa tudi Napoleonov ..Constitucionel" meni, da začetek bitev na Kitleri u-tegno velike in nevarne nasledke imeti, ako se pomisli na ponos in serčnost dansko. Pariški dopisnik pravi, da res zamorejo strašne iu neprevidene reči vstati, — ali enako lahko jo Prusija in Avstrija v kratkem obravnate z Danijo. — Zmešnjave pa o sedanji dobi ho toliko veči, ker mnoge vlade še med seboj niso edine; v londonskem ininisterstvu jc potrčs iu žugu sc prekuc, ker eui so za pomoč Dancem, drugi zoper njo; ravno tako se govori o Berlinu, da kralj iu minister llismark nista enih misel zastran Danskega. — Francija jc neki naznanila zaveznici Italii, da bi utegnila 100.000 mož pomožne vojske od nje iskati, ako do kake vojske pride. .Ic mar to zgoli nugujuiije ? V Milanu laški prckucuhi natihoma zmiraj rijejo; -- sardinska vlada s strahom čuje nad tem gibanjem. - Z l»raslnv*kega okroga učitelji, na Tenkem, ho v 25 seji gosp. zbornice po kardiualu švarcenbergti dali prošnjo zper ločitev šole od cerkve, iu zbornica jc predlog sprejela, da naj se prošnja zroči deržavnemu ininisterstvu. Ti gg. učitelji modro previdijo. kaj jc njim samim, šolam in mludosli v prid. — Zoper več tolovajskih prošenj jc zbornica na kardin. Ravšerjcv svet prestopila k dnevnemu redu, ,,kei ni vzroka, da bi se telovajstvo ko zavezua tvarina v vedla v vse deržavne učiliša." V Manilii bodo letošnje Šmurnicc sklenjene s posebno slovesnostjo. Posvečena bo zadnji dau majnika ondotna že skoraj dodelana velikanska nova cerkev Marije D., imenovane V ar h i n je. Čez 25 sumih vikših škofov in škofov je že obljubilo . da pridejo. Kardinal Villecourt z mnogimi napo- litanskimi škofi iu prelati iu osebani papeževega dvora pride iz Rima. Mornarji burke Meiiko no pred nekimi tedui pn Marii Devici mornarski ( Notre dame des Floto) v Sainte-Adresse u ueko storjeno obljubo očitno iu slovesno spolnih, ki so jo bili storili 2. grudua v hudein viharji. Vsi mornarji ■o šli iz mesta Havre-a v procesii; eden izmed njib je procesijo peljal s prižgano svečo. Ko so prišli k obnožja bregu, na kterem Htoji cerkvica, so vsi oudi odložili svojo obutev, svoje vratnice, in so gologlavi iu bosi dalje šli. iiomači dohoveu jim je opravil v svetišu zahvalno maso in .~azve-aelil jih je s primernim govorom. - Na morji, pravijo, se človek uči moliti. Pa* marsikoga bi bilo treba tje poslati — V St. Jngo v amerikanski deržavi t'hili se jc neki pripetila strašna ncircča. V neki cerkvi, napolnjeni z verniki. zlasti mladostjo, je v praznik čistega spočetja Marije Device vstal ogenj in v hudi zmešnjavi in sitni giiječi jc menda blizo 1700 ljudi strašen konec storilo. Vrata so sc s podertimi ljudmi tako zagnjetle. kc ko je vse ven tišalo. da ni nihče več naprej mogel, in ker se je leseni strop vderl, je bila nesreča v uc dolgem času dokončana. — Tudi to je nekako znamnje sedanjih časov. Kdo ve. kaki drugi veči nesreči je previdnost Božja iztergala te nesrečne, ki so tukaj, bi djali, kakor mučcnci svoje življenje sklenili w Neki laški časnik jc to nesrečo naznanovaje duhovstvo preklinjal iu gcrdil ! Naj bi rovamki časnikar prrvdaril. da duhovstvo je pri taki reči tako nedolžuo, kakor so župani po mestih, ako jim kolera na tavžeutc ljudi pomori, ali kakor kapitan na morji, če mu vihar pogoltne barko z ljudstvom. temu nasproti pa ne maru ravno uni časnik z Garibaldom. Mncitiom iti. vedoma, nalaš in i/, hudobnega namena vsak dan ogenj vžiga, ki je požeil že tavžeule iu tavžente nedolžnih Italijuiiov. Lesniki, Jabelko in lesnika. Akoravno Rcnanova ucverska knjiga ni mogla v Rim in je ondi le po imenu znana, sc vendar v svetem mestu obhajajo tridncvnice v popravo brezčastja .k. ga ic ta ostudni nejevernik raztrosil. ..Ti si Kristus. Sin živega Boga!" je rekel Peter. Gospod mu je pa zu plavilo zavolj tega spoznanja djal: ..Ti si Peter, ua to skalo b o iii z i ti a I svojo cerkev, in peklenske vrata je ne bodo zmagale." (Mat. 10. IG. 18.) To plačilo, ki se že čez osemnajst sto let tako natanko spoluuie. je dosti terden dokaz za Božjo osebo .Sinu človekovega ko bi tudi na tisoče iu mirijade drugih uokazov ne bilo. Častitljiv je ta cvungelij, ki se bere v god .Stola sv. Petra l'o vsem Laškem se vsled Renutiovcgu prekluiovonja z nezmerno navdušenostjo vnema ljubezen do Jezusa. K>> je v Vičeuci umlan dušni pastir v cerkvi sv. Štefana zaklical z veliko gorečnostjo: „Ti s i K r i h t u s, 8 i n živega Boga.u ho poslušavci, povzdignjeni z ljubeznijo in živo vero vsi* z enim glasom ponovili te besede sv. Petru, ki ostanejo enkrat za vselej nar bolj živo versko pričevanje zoper bo-gomorivce. (Fco delle Alpi retiche.) V frantoski po-stavodajni zbornici je cuu uaj slutuiših osebnost opoini govornik Tliiers. „Giornale di Giuevra" pravi : ,.G. Tnicrs prihaja brez naj manjši priprave: nima nc naj manjših pomožnih knjig pod pazho. nc koscu popirja v rokah \ko bi ue bilo klasiškega kozarcu vode pred njim. nc mislilo bi se, da namerju spregovoriti iu posluša\ce skoz d\<* uri nase nepremakljivo vpertc ohraniti, uc du bi sc dul oslrušiti pre-sekovanjetn. nc tla bi le trenutek ču»u zgubil nit. ki gu vodi skoz tolike ovinke njegovega dokazovanja. V poslednji seji so nekteri glcdavci na dveh razločnih odrih i tribunah ) nalaš opazovali. kakošcu vtisljej dela slavni govornik. Tu jc bilo viditi princa Napoleona, od več zelenega, z zbeganim obrazom iu znati jc bilo. kakor bi s silo svojo uepoterpež-Ijivost zagrizoval; — tarn je bil general ( hangarniti. brez vse tiste pobitosti, ki mu je lastna, iu je nasledval Thiers-a z naj prijaznišim očesom, sem ter tje tudi z gibanjem, tudi njegov glas ne je mešal med pohvale, ki so se razlegale iz nekih zbirališnih klopi. — Nobena beseda se dre-vi in davi hujši ue terpinči, kakor beseda „prostost" ali ..svoboda." Tat. pijanec, razuzdanec, kakor poštenjak — vsak ima drugačno mero in vatel za svobodo. Zakaj? Zato, ker nar veči del nc dajejo tej besedi pravega zavmena. Morebiti še nihče ni tc besede tako pojasnil, kakor vikši skof v Ver-čeli v svojem letošnjem postnem pastirskem listu. „Prosta volja,4' pravi višji pastir, ..ta zmožnost, ki čutimo dajo imamo v sebi. delati dobro ali pa liudo, je moč, pa ne pravica; tako n. pr. ima človek telesno moč ropati ali lagati, nima pa k temu pravice. In ako ta zmožnost ni pravica, ta zmožnost tudi \ pomenu naših nasprotnikov ni prost o a t; in zavoljo tega Cerkev z njstrostjo svojih naredb prav po pameti omejuje to osodno zmožnost, ktera bi zamogla s svojo slepo in hudobno samovoljnostjo zaliti naj svetejši Božje in človeške pravice; nc omejuje pa ,.prostosti" ali natortie in božje pravicc, ki jo imajo ljudje zato od Boga, da bi spoznali resnico, skazovali čednosti, sami sebe boljšali, kakor njih natoia veleva, ktera od njih nc iše iu ne tirja druzega. kakoi to." To mi zares zlata vredne besede. — Zavoljo li.-tega ..Narrenabend - a" precej šumi po mestu. To-1 i jc bilo. kakor se ..l.aib. Ztg." hvali, čudnih reči vidili, ii. pr.: ...Mchieic Soline hav ids, \\clche \Viirstel verkaufen umi Aboiiiicnteii aui dit AVicnerkirchenzeitung sammeln; das I Ilir. tla«. Paulu* (!) dem Malchus abgehauen; den Floli, din dit- kaiserin Kugenia ilircm Geinal in Bezug anl die inmiMhc Fragc hiiiters Olir geselzl" itd. Govoii sc pa po mestu še o raznih, nc preveč snažnih rečeh, ki so „Plaude-reicn" pia\ sioiilc. »la |ili niso zapisale, ako resnične. Slovstvo. Havnokar je v zalogi Giontiuitovi v l.jub-Ijani na svitlo piišel pervi z\e/.ck novih bukev, imenovanih ..Dušna lirana /a katoliške deržine ali keršanski nauk m življenje svetnikov z več kol 700 podobami." Te bukve ic po sloveč cm I.. Mehlerju slovensko spisal gosp. And. Za mej i e in izhajale bodo v zvezkih po 5—t> pol, zvezek p.» 30 kr. To nepričakovano, vsemu Slovstvu silo koristno. pa tudi posebno mikavno delo obsega vsakdanjo duhovno hrano za \>ako keršansko hišo. Keršanski nauk je namreč razdeljen v berila z a vse dni v letu, vsak nauk je razdrobljen v prašauja in odgovore, posamni odgovori so razlagani in poia.-novani s podobami, zgledi, povestmi iz sv. pisma, življenja svetnikov iu drugih dogodb; tudi je pri-djano življenje tistega svetnika, kise ravno tisti dan obhaja, /. vpletenim naukom, ki >e jc v berilu razlagal in s primerno molitvijo. To hi res bukve nalaš prav za deržine iu serčno nas veseli. daje kaj tacega prišlo na svito, kar — naravnost povemo — >nn' že davno želeli, da bi Slovenci imeli. Za oličeno sloveušino in versko pravnost nam porok gosp. pisavec. Iloiiuier da home raje, r vet o ž i v c t i i n zveličano u m r c t i. ( Il.i Ije. f Akoravno ima ..Danica" obilno lepe druge tvarine, hvala Hogii in dobrim prijatlom ! bi vendar ne bilo prav, ko bi "C vaje čisto opu-tilc. ker du*a jc tega redkega živeža po?»ebn« potrebna. Pa naj kdo reče, dc ui res! IMali sni.« ».iii pri molitvi Tretji način molitve jc moliti v picnchljcjili ali pav/ah. kakor *•<» navadne v mu/.iki. To jc nami n lak... «1m- listna ali besedna molitev \eekrat s kratkim po.-lank<»n prcicr^a in nc teče zmiraj dalje. Moli se papo Icm načinu zato. dc se dobre misli in čutila, ki med molitvijo prihajajo. Im.Ij poživljajo, ali de ~e molitev bolj ugnie Pri taki molitvi -e besedam molitve ludi dostikrat kaj pridene, ali predene, sc besede zdaljšajo itd. Tako n pr. se utegne moliti Gospodova molitev s takimile besedami: Oče naš! O pač zares Oče, in pa naš Oče; ker vse, ki tc ljubijo, kakor otročiče zopet nasproti ljubiš! ... Kteri si v nebesih, in čigar velikost, mogočnost in častitljivost nebesa oznanujejo!... Posvečeno bodi tvoje ime!; ker ti sam si svet... Pridi k nam tvoje kralestvo! Oh, daj de v tvoje kraljestvo pridem, iu te tamkej na vse večne čase gledam, ljubim iu vživam! Zgodi se tvoja volja, kakor v nebesih tako na zemlji! Oh, dodeli mi moč. de bom mogel res tvojo voljo spolnovati na zemlji, kakor ti v nebesih hočeš in velevaš! ... ha j nam danes naš vsakdanji kruh!... Kruha, o nebeški Oče, prosim, ne sladkarstva, — tega kar je ireba, iu ne po čemur hlepi poželjivost; našega, ne tujega kruha; vsakdanjega prosim, ne preobilnosti. de boni spet jutri in vsak dan k tebi molil!... lil odpusti nam naše dolge, oh toliko grehov, toliko zasluženih šib! Kakor tudi mi odpušamo svojim dolžnikom — vsim. prav vsim brez razločka, i/, ljubezni do tebe, in prav zares, prav iz serca, tako in vsem razžalnikom prav dobro vošim!.. In u as nc pelji v skušnjavo, ker smo tako slabe iu nc stanovitne stvari!... Temuč reši nas hudega, reši nas greha, ki je zares le sam pravo hudo, in vir vsega hudega!... Amen! Zgodi se, zgodi se! — Kaj ko bi ti poskusil vsak dan eu očenaš tako ali enako obmoliti ? Ne mara bi potlej še druge molitve oprav Ijal bolj goreče, s čutilom in z nekim dušnim mazilom, iu ne tako tlačansko, nejevoljno in suho. Tako se duša navadi na tisto, kar je rečeno! „Vedno molite!" namreč na bogoljubne zdihljejc, na stanovitno povzdigovanje duha k Bo£u, ua vedno zedinjenje z Bogom. Častitljivi Janez Behrmans je od mladih let molitev prav posebno ljubil, nič mu ui bilo ljubši, kakor z Bogom sc pečati v svojih mislih. Zavolj tega je pa zmiraj nekako posebno prijazno Boga zraven sebe čutil in nebeško veselje je prešinjevalo vse njegovo bitje. Odtod je izviralo, de je z veselo serčnostjo vse prelepe čednosti razodeval iu spoznaval. v keršanski popolnomasti vedno i astel, pa svojo angelsko lepo dušo in telo neomadežauo obranil. Časi so nevarni, poskusi (udi ti bolj moliti, keršanski mladeneč____ali kdor si bodi! (Dalje nasl.) Dnhovnhe spremembe. V goriški nadškolii. Cmeri je č. g. S g o ni k Jan., kurat v Ščerbinici. K. I. P.! V ljubljanski skolii. G. k r. Pevec, fajm. na Ker-ki, jc umeri 1. t. m. K. I. P.! Kcrška fara je toraj 5. t. m razpisana. V teržaški »kolii. Cmerla sta: G. T o m. Pretnar, lokalist v pokoju, in gosp. Jož. II u kič, kaplan v Opatii. II. I. P.! V lavantinski skolii. Za korarja pri stolni cerkvi sta imenovana preč. gg.: Martin Stranjšak, farmešter v Zaverči ( kteri je pa zavolj bolehnosti zopet resigniral). in Frančišk Kcšman, farmešter v Pišecah. — Prestavljena sta gg. kaplana: Jožef S ker t a v Vitanje, Ma-lija Zang v Za vec. Dobrotni darovi. Za duhovsko matico: ..I.e prid n o priliva j m o ženo fo v emu zerncu!" S temi besedami je došla sreč-kovavna obligacija za 100 gold.. ki nese po f» gold. na leto, in zamore prinesti tudi več tisoč gold.. ako bi srečko zadela. -- G. Anton Čer ne. fajm. na Gojzdu 50 gold. — Za gosp. misijonarja Pirca. ti. J. P. 5 gold. Za II i ha rje v spominek. G.Jože Levičnik 2. gold. — g. J. St. 1 gold.; I.. J. 1 gold.