jibiàja vsak dan ri in praznikov, Issued daily «»cept Sunday3 and Holidays ...................... PROSVETA -N • • I __GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' MNI Uredniški in uprsvnüki praetor! : 2687 South Lawndal« Ava. Office of Publication: 2857 South Lawndale Ava. Telephone, RockweU 4804 »»»»»»»»»»»J LETO-YEAB XXXIV. Cena lista ja $6.00 •t Chic.«o. Illinois. awttor JuMMry M. INI. at th« poat ottic« Sar Um Act oi Coner«« of Maroh I, im. CHICAGO. ILL« ČETRTEK. 10. DECEMBRA (DEC. ion ma Subecrlptlon 86.00 Yearly iTEV.—NUMBER 243 Acceptanoe tea mailing at special rata of postage provided for in section 1102, Act of Oct 8, 1817. euthorised on June 4. 1818. Angleški letalci so spet udarili po italijanskih mestih Rim priznava, da to bombe povzročile ogromno škodo v Turinu. Mussolini odredil evakuacijo civilistov iz mest v južni Italiji.—Zavezniške kolone vrgle nazaj osiščne sile v severni Tuniziji.—Rusi zdrobili jvec nemških garnizij na ozemlju med Rževem in Veliko Luko in uničili 44 letalskih transportov.— Ameriške in avstralske čete zasedle japonsko bazo na Novi Gvineji London. 10. dec.—Angleški letalci so ponovno bombardirali italijanska mesta in industrijska središča, pravi uradno poročilo, ki pa ne omenja tarč bombnih napadov.- Bojna letala so se dvignila z domačih baz, preletela Francijo in Švico in zmetala tovore bomb na italijanska mesta. Očitno je, da hočejo Angleži z bombardiranjem mest potisniti Italijo iz vojne. Turin, industrijsko središče v severni Italiji, je bil tarča bombardiranja v torek zvečer. Angleži so vrgli na tisoče razstre/ lilnih in zažigalnih bomb na me* sto. Mussolini in italijansko vrhovno poveljstvo sta priznala, da so bombe povzročile ogromno škodo v Turinu. Bombe so padale na središče mesta in porušile univerzo ter bolnišnico. Samo eno angleško letalo je bilo izgubljeno v napadu. Angleži so izvršili že šest napadov na Turin v zadnjih petih tednih. Radijsko poročilo iz Moskve pravi, da je Mussolini odredil evakuacijo civilistov iz mest v ' 'južni Italiji,•© tudi taria bombardiranja iz zraka. * - Canberra. Avstralija, 10. dec. -Premier John Curtin je naznanil, da so avstralske in ameriške čete okupirale Gono, japonsko bazo na obali Nove Gvineje. Naznanilo bazira no poročilu iz glavnega stana generala Douglasa MacArthurja, vrhovnega poveljnika zavezniške oborožene sile. Curtin pravi, da zavezniški letalci neprestano bombardirajo japonske pozicije na ozkem pasu ozemlja na obali Nove Gvineje., London, 9. dec.—Zavezniške oklopne kolone so s podporo bojnih letal vrgle nazaj osiščne sile, ki so prebile pozicije pri Tebourbi, severna Tunizija. Srdite bitke ob obrambnem loku med Tu nizom in Bizerto se nadaljujejo. 1'iadno poročilo omenja spopad» v zraku, v katerih sta obe strani utrpeli izgube. Maroška ndiopostaja je naznanila, da so nadaljnji zavezniški padalci «pusti li na tla v ozadju osiščne bojm- čr to, da razbijejo komuni tanjoke zveze. Angleški in ameriški letalci so ponovno bombardirali Kcggio, mesto v južni Ita i'J' Bizerto, Sfax in Souk-el A'1"». Tunizija. ''n"*ila iz Madrida, Španija, P'avijo, da so bile osiščne sile > nazaj z velikimi izguba I sektorju obrežja na zapad-1 asu ozemlja med Buno in Gono v severovzhodnem delu Nove Gvineje, se glasi vest iz glavnega staha generala Douglasa Mac-Arthurja, vrhovnega poveljnika zavezniške oborožene sile. Enote japonske bojne mornarice, ki so skušale izkrcati čete, so bile pognane v beg. itirje prejšnji poskusi japonske mornarice glede izkrcanja čet so se izjalovili. V teh so Japonci izgubili štiri rušilce in dve erižarki. V zadnjih desetih dneh so ameriški in avstralski letalci uničili najmanj 106 bojnih letal. Skupne japonske izgube v petih tednih znašajo skoro tristo letal. Washington. D. C., 9. dec.— Mornarični tajnik Frank Knox je dejal, da so Nemci dobili petnajst francoskih bojnlll ladij in štiri tankerje od enot bojne mornarice, ki so se nahajale v Toulonu, luki ob Sredozemskem morju. V luki se je nahajalo najmanj 75 bojnih ladij, toda razen omenjenih so jih Francozi potopili. ■ Možno je, da bodo Nemci popravili nekatere ladje, ki še štr-le iz vode in niso bile popolnoma uničene. Med temi so tri oklopne ladje. Knox je podal zadevno izjavo na konferenci s časnikarji, ki je sledila objavi poročila, da so se enote francoske bojne mornarice v DaJtarju, glavnem mestu zapadne Afrike, pridružile zaveznikom. M» General De Gaulle pride v Ameriko Status admirala Darlana bo pojasnjen London. 9. dec.—Da bo general Charles de Gaulle, načelnik odbora borbenih Francozov, obiskal Ameriko, je gotova stvar po izjavi britskih uradnih krogov. Možno je, da bo predsednik Roosevelt na konferenci z generalom pojasnil stališče svoje administracije napram admiralu Jeanu Darlana, načelniku civilne uprave v francoski severni Afriki. To bo prvi De Gaullov obisk Amerike. Na njegovi strani so simpatije večine britskega ljudstva in upanje je, da bo njegova misija uspešna. Ljudstvo in časopisi podpirajo stališče generala, ki ga zavzema napram Dar-lanu, ki je skočil v zavezniški tabor v momentu, ko so se pokazala znamenja, da bo osišče poraženo v tej vojni. -De Gaulle in njegovi pristaši so obsodili dogovor, ki ga je sklenil ameriški general Dwight D. Eisenhower, vrhovni poveljnik zavezniške oborožene sile v severni Afriki, z D ar lanom. Izjavili so, da dogovor ni v soglasju z obljubami zayeznikov, da bodo rešili okupirane evropske države izpod ositinega jarma. Odbor borbenih Francozov trdi, da reprezentira večino francoskega naroda, ki stoka pod na-cijsklm jarmom. Voditelji podtalnega gibanja v Franciji zahtevajo zagotovilo od» zaveznikov, da bodo pretrgali zvezo z Darlanom. Situacija bo morda razčiščena, ko pride De Gaulle v Ameriko. Poročilo pravi, da bo general odpotoval iz Londona v Ameriko čez nekaj tednov. Posestvo Clivedenskega krožka poetane ljud-tka lastnina London, 9. dec—Posestvo Cll-vedenskega krožka, članov grupe, ki eo pred izbruhom vojne vodili gibanje za pomirjenje na-cijev in fašistov, bo postalo lastnina britakega ljudstva Vikont Astor. mož v Ameriki rojene Nancy Astor in članice parlamenta, je naznanil, da bo «posestvo izročil ljudstvu kot darilo Židovska delegacija pri Rooseveltu Washington, D. C., 9. dec.— Židovska delegacija je obiskala predsednika Roosevelta in mu predložila detajlirano poročilo o masnem klanju Židov v Evropi. V tem je rečeno, da je bilo že dva milijona Židov umorjenih in nadaljnjim petim milijonom preti uničenje. Rabinec Stephen S. Wise, načelnik dele gacije, je apeliral na Roosevelta, naj ponovno posvsri Hitlerja in njegove pobočnike, da bodo plačali kazen za storjene zločine. Japonska osvojila ogromno bogastvo Chicago,. 9. dec.—Joseph C. Grew, bivši ameriški poslanik v Tokiju, je v svojem govoru na zborovanju Zveze illinoiskih tovarnarjev dejal, da je Japonska dobila ogromno bogastvo z osvojitvijo teritorijev na Pacifiku in da je noč in dan na delu, da kon-solidira pridobitve. Japonski mi litarizem Je postal sila, k« ogrs tm vse svobodne narode. Zavezniki bodo morali napeti vse sile v naporih, da ga uničilo v inte resu svoje lastne varmnti. Ameriške industrije dobe osMne patente Washington, D. C., 9. dec— Predsednik Roosevelt je odobril dalekoeežen licenčni «istem, om dobe ameriške industrije 50.000 osiščnih patentov, ki predstav Ijajo vrednost več milijard dolarjev TI bodo na razpolago velikim In malim podjetjem Nakopičena znanost, ki Jo tvori Jo ti patenti, bo tvorila orožje v borbi proti oslšču v tej vojni. ŠPANUAPOVEZA-NA S FAŠIZMOM, PRAVI FRANCO Svet se morb odločiti za fašizem mli komunizem t KAPITALISTIČNI SI-STEM RAZPADA Madrid« Španija. 9. dec.—Diktator Franciaco Franco je v ev^-jem govoru pred člani ekseku-tlvnega sveta gtranke falangi* stov, edine priznane španske politične stranke, dejal, da mora svet izbirati med fašizmom in komunizmom in namignil, da je Španija na strani fašizma. Liberalizem izginja In kapitalistična ideologija propada. Fašizem je if obsodil liberalizem v smrt. "Po treh letih civilne vojne je Španija stopila na pot, po kater} bo korakala naprej/' je rekel diktator. "Njen pohod se bo nadaljeval, ker od tega zavisi usoda dežele. Narodna enotnost je garancija bodočnosti Španije." Franco je dalje rekel, da njegov režim ni zaprl vrat restav-riranju monarhije, toda restav-riranje mora sloneti na pogojih nadaljevanja narodne revolucije. "Nova doba je nastopila in nasledila liberalno dobo francoske revolucije," je dejal. "Liberalni svet je postal žrtev raka svojih lastnih zablod in potegnil v prepad komercialni imperializem finančnega kapitalizma." Diktator je poudarjal, da revolucije v Italiji, Nemčiji in Španiji so faze istega splošnega rebelnega gibanje civiliziranih mas proti hinavščini in nesposobnosti starih sistemov. Nobene razlike ni v mišljenju mas v Nemčiji in Angliji in med nezadovoljnimi ljudstvi v drugih evropskih državah. Liberalna propaganda lahko pobija to dejstvo, toda utajiti ga ne more. Resnica se lahko prikriva nekaj časa, končno pa mora priti na dan. Ko bo ta vojna končana in se bo pričela demobillzaclja, tedaj bo treba izravnati račune in izpopolniti dane obljube. Svet bo moral izbirati med fašizmom in komunizmom in se odločiti za prvega ali drugega. London. 9. dec,—A n g I e š k i vladni krogi ne pripisujejo nobene važnosti govoru španskega diktatorja. Francov edini namen je bil, opravičiti fašistični režim, da potolaži špansko ljudstvo, čeprav so ga v Berlinu in Rimu pozdravili kot deklaracijo solidarnosti z nemškim nacizmom in italijanskim fašizmom. Italija raztegnila mobilizacijo Delavci ne smejo zapustiti bombardiranih mest Bern, Švica. 9. dec.—Zakon civilne mobilizacije, uveljavljen pred dvema letoma po MuaaolU nijevi vladi, je bil poostren in raztegnjen kot posledica bombardiranja italijanskih meet in industrijskih središč po brltaklh letalcih. Ta postavlja delavce v kategorijo, v kateri so vojaki. Za delavce, ki bi pobegnili iz mest, ki so tarča bombnih napadov, je določena amrtna kasen. V Bern dospelo poročilo pravi, da so italijanski delavci prišli pod mllitariatlčno jurledlkcl-jo. Sleherni, ki bi zapustil industrijsko središče, ki je tarča bomb, bo obaojen v smrt. II Popolo d'Italla, Mussollnijev liat, trdi, da je v 154,000 italijanskih tovarnah upoalenih Štiri mi* lijone delavcev. Val ae bodo morali pokoriti določbam nove odredbe. Kasen za kršitelje je smrt. Odredba velja tudi ta delodajalce. Vlada je odredila evakuacijo žensk, otrok in starih ljudi U Genove, Turina, Milana, Neaplja in drugih mest, ki so tarča bombardiranje is sraka. Do-znava se, da ao avtoritete zaprle vse šole v teh mestih. Voditelji organizacije farmarjev za odpra• vo 40-urnika Chicago, 9. dec.—Voditelji or-ganizacije American Farm Bureau Federation so ns konvenciji, ki se vrši v hotelu Sher-manu, zahtevali odpravo delovnega tedna 40 ur v industrijah in pozvali vlado, naj dovoli prihajanje mehiških delavcev v Ameriko, da IhkIo delali na farmah, kjer primanjkuje delavcev Edward O'Neal, predaednik or ganizacije, Je kritiziral mezdno in delavsko politiko Roosevelto-ve administracije in sistem kontrole cen. Zahteval Je tudi podaljšanje delovnega tedna v in dust r tja h na 54 ur in odpravo plače in pol za čezurno delo. Stavka jeklarskih delavcev v Johnstownu Johnstown. Pa., 9. dec —Okrog 1500 delavcev v šestih depart* mentth Jekleme Bethlehem Hteel Co. je zastavkalo Vodite ljl unije CIO so izjavili, da Je stavka posledica »pora glede tolmačenja Rooseveltove odredbe nanašajoča ee p» ustalitev mezd Kompenija izdeluje Jeklene plošče ts bojne ladje. Vojna stopila v odločilno fazo • Japonski premier napovedal zlomitev britako-amrriake fronte Tokio. 9. dec.—Premier Hldekl ToJo je dejal, da je svetovni konflikt prišel v odločilno fazo in napovedal zdrobite v britsko-ameriške fronte, Istočasno so govorniki na radlopostajah opozarjali Japonsko ljudstvo, da pomanjkanje bojnih ladij In parni-kov ovira japonske vojne napore ln naglašall potrebo konsolidacije domače strukture. Tojo je govoril pred vojaškimi voditelji v uradu vojnega ministra. Med drugim Je dejal, da so uspehi, Izvojevanl v prvem letu vojne na Pacifiku, zagotovili Japonski nepremagljivo stra-teglčno ln ekonomsko posicijo v vzhodni Aziji. "Japonska se bo borila proti Veliki Britaniji in Ameriki, dokler ne kapitulirata," je rekvl Tojo. "BriUka in ameriška flla vodi protinapade, a je gotovo, da bo strta. Japonske je dobila dostop do ogromnih zalog surove- ga materiala in to je garancija, da bo izšla iz te vojne kot zmagovalka. Ona se je trudlls, da odvrne konflikt, a nI uspela, Končno Je izgubila potrpežljivost in udarila po sovražniku z vso silo." rrancoski general napada Darlana Admiral zatajil objavljeno proklamacijo i London. 9. dec.—G e n e r a 1 Georges Catroux, vrhovni poveljnik čet borbenih Francozov v Siriji in Lebanonu, je napadel admirala Jeana Darlana, zaeno pa je apeliral na zaveznike, naj ga izločijo iz vojne strategije. "Spominjam ae najstarejše vojne zgodbe, poučne epizode o lesenem trojskem konju," je rekel general. "Dokler bo Darlan, oseba, ki predstavlja vlšiško kooperacijo s nacljl, na krmilu v francoski severni Afriki, bodo v nevarnosti komunikacijske zveze generala Dwighta D. Eisenhow erja, vrhovnega poveljnika za vezniške oborožene sile. Možnost je, da bo Hitler napadel Gi braltar ln Maroko preko 6pa nlje in s tem potisnil Darlana v zagato, nakar se bo spet obrnil na peti in skočil v oslščni tabor, Darlan je oseba, kateri ne moremo zaupati." General Catroux. ki je organi zlral obrambo v Tuniziji proti Italijanom v Tripoli t unij i ob li bruhu sedanje vojne, je dejal, da mu je teren znan ln ve, kak šne potežkoče bo moral premagati general Elsenhower, Mol nost, da bodo gerllcl, ki slmpa* tlslrajo s osiščem, razbili tunele železnice, ki spaja alžirske base i zavezniškimi pozicijami v Tu» niiijl, nI izključena. Sila, ki bo vršila sabotašo V prilog oslšču v severni Afriki, Je pripravljena Ako bodo zavesnlkl dali brco Darlanu, bo to resuKtralo enotnosti prebivalcev francoskega Imperija ln dalo novo upanje francoskemu ljudstvu. V London dospela vest pravi, da je admiral Darlan v privatnem razgovoru zatajil proklama cijo, ki je bila izdana na maroški radlopostajl zadnjo sredo v njegovem Imenu s ifcjavo, da je on postal načelnik francoske dr Žave in francoskega imperija. Proklamacija je bila potem objavljena fUdl v časopisju. Dar lan je dejal, da je bila izdana brez njegove vednosti in dovoljenja. Pričakuje se, da bo ad miral javno preklical proklsma cijo. Kompanija mora podpisati pogodbo Washington, D. C,, 9 dec,— Vojno-delavskl odbor Je že dru gtč formalno odredil, da mora Montgomery Ward & Co., katere glavni stan Je v Chicago, pod pisati pogodbo z unijo CIO. Od redba je bila Izdana po vihar nem zaslišanju preti odborom, ki Je obdolžil kompanijo, da sta llšče, ki ga je zavzela v kontro verzi, škoduje Industrijam ln si stemu privatnih podjetij. Kom pauija je zahtevala izločitev klavzule iz pogodbe glede zapr te delavnice. Kubanski predsednik v Washingtonu Washington, D. C , 9. dec.-* Kubanski predsednik Kulgerulo Hat ista je dospel v Washington, kjer so ga sprejeli In pozdravili predsednik Rooaevelt, člani kabineta in vojaški voditelji. Po sprejemnih ceremonijah na letališču, kamor Je priletel I; MU mija, Fla ., ae je odpeljal v Belo hišo. Pozneje Je bil gost na banketu, ki je bil prirejen nJemu v počast. Kanada odpusti rudarje iz armade Vancouver, Kanada, 9 dec— Vojaške avtoritete so naznanile, da bo več tleoč rudarjev odpu ščenfh iz armade, ker sj Je poja vilo pomanjkanje premoga Ru dar ji se bodo vrnili na delo i premogovnike WELLES UDARIL PO ZAGOVORNIKIH IZOLACIJE Mednarodna kooperacija bo zagotovila mir SEBIČNI INTERESI NA DELU Mount Vernon. N. T- 9, dec, — Državni podtajnki Sumner Welles je oplazil zagovornike izolacije ln opozoril ameriško ljudstvo na mahinaclje sebičnih interesov, ki bi, če dobe oblaat, vodili ameriško politiko v mejah izolacijo v pričakovanju, da bodo oni želi koristi od take politike. - — — . ; t * • "Spet slišimo glaaove onih, ki obsojajo vse oblike praktične mednarodne kooperacije," je dejal. "To vprašanje ao potisnili v ospredje v upanju, da jim bo omogočilo kovanje političnega kapitala. Mednarodna kooperacija je potrebna, ker bo safoto-vlla trajni mir ln omogočila podvig demokracije in civilliaclje po vsem svetu." Welles je dalje rekel, "da je cedinjenje ln tovarištvo svobodnih ljudstev vitalnega pomena v vojnem ln mirnem času. Ko bo ta vojna dobljena, bo treba postaviti pogoje sa varnost ln xa-ščlto sveta, da se katastrofa ne ponovi. Žrtve, ki jih sahteva ta vojna, ne smejo biti šaman. Stro-ftki ameriške udeleibe v tem konfliktu se očltujejo še v naraščanju narodnega dolga, katerega bodo morali plačati ameri-šljlrdrfteeljahi." •• DrŠavnl podtajnik je rekel, da te vojne ne bi tylo, če bi se bila Amerika pred dvajaetlml leti pridružila drugim svobodnim narodom v naporih za ustanovitev mednarodnega reda, ki bi vsdr-fteval mir. Tak red bi onemogočil pogoje, ls katerih ae je razvila sedanja totalna vojna. Hitler se izmuznil iz ruske pasti Bern, Švica, 9 dec,—Rusi bi bili v svojem naglem prodira nju na stalingrajski fronti ujeli Hitlerja, ako se ne bi bil v zad nJem mpmentu izmuznil iz pasti se glase poročils i« zanesljivih osiščnlh virov. Diktator je obi skal nemške čete na tej fronti kii so jih Kusi nspadli v začetku ofenzive Hitler je pobegnil M neke hiše dve uri prej, preden so Jo Husl zasedli. Trije šodniki v St. Louisu obtoieni Ht, I/Ml is. Mo, 9 dec—Trije sodniki v okraju Ht Louis so bili obtoženi po okrsjnl veleporoti poneverbe $30,000 iz šolskegi sklada, ki so gs kontrolirali. Ob-toženci so Clifford Cornell, Ifen ry I* Mueller in llenry W, J Roti. Nov naborni urad ustanovljen General Hershey imenovan za direktorja Washington. D. C« 9. det' -*-Paul V McNuU, načelnik komisije za mobilizacijo človeške sile, Je naznanil ustanovitev novega nabornega urada pod vodatvom generala Lewlaa B. HersheyJa. Hershey je bil načelnik federalne naborne uprave do zadnje eo-bote, ko Je ta prišla pod juris-dlknjo McNuttove komisije* v smislu odredbe predsednika Roosevelta, M< Nutt je dejal, da bo sedanji sistem funkcioniral brez nadaljnjih 1/prememb. Izvršni direktor komisije za mobilizacijo človeške sile je Arthur Fleming. V Washingtonu krožijo govorice, da bo Hershey imenovan za pomožnega direktorja komlaije, reševanje pr<»blemov, povezanih s nabornih uradom, pa bo poverjeno generalu Franku McSher-ryju. Predsednik Koročila Je, da so Američani lam-pion ali prvak v—praznem govoričenju ali babjem klepetanju, s katerim prekašamo celo natega sovražnika. Da bomo na jasnem. Avtor poročila ne pravi, da Američani posekamo doktorja Kljukca jz Berlina, Rima in Tokija v lažeh, iz kat«rih Je namenoma sestavljOna propaganda roparskego osliča. Ne! V lažnjivi propagandi so totalltarci in njihovi pomagači ne-prekosljivi mojstri, kar jih do danes pozna zgodovina Človeštva in upojmo, da pri tem tudi ostariejo za vso bodočnost—da se nihče na svetu nikdar več ne pogrezne tako nizko, kakor so se totalitar-ski barbari v prvi polovici dvajsetega stoletja. , Kar ima poročevalec v mislih, Je to, da Američani hitro nasedejo vsaki bedasti govorici in potem to govorico razširjajo od ust do ust brez pomisleka, kaj delijo in koliko s tem škodijo splošno-sti. V mirnem času je prazno govoričenje seveda manj škodljivo kot je danes, ko mora biti vsak trezen in resen človek zelo previden, kaj in pred kom izblckne kakšno reč. Razume se, da gornja ugotovitev ne zadene vsakogar med nami, to je resnih in razumnih Američanov, tukaj rojenih ali priseljenih, ki vsako stvar dvakrat ali trikrat premislijo, predno jo povedo. Amerike bi sploh ne bilo, če bi bili vsi tukaj klepetulje! Ugotoviti je torej treba, da bolezen klepetanja, praznega govoričenja, se drži največ neresnih, naivnih in ignorantnlh ljudi, ki nc znajo ločiti možnosti od nemožnosti in vzamejo brez pomisleka vsako absurdnost za čisto upnico. Ljudi te vrste imamo v Ameriki na milijone—in baš ti ljudje so največja cokla demokraciji in najboljša paša za šarlatane, rake-tirje in izkoriščevalce vsake vrste. Omenjeni washingtonski poročevalec je zbral sedanje ameriške govorice, ki so danes bolj sli manj škodljive vojnemu naporu in jih je porazdelil v pet glavnih kategorij, ki so sledeče: V prvo kategorijo spadajo opravljanja oseb in krogov, ki so na čelu sedanjega vojnega napora Združenih držav. To so ljudje, ki z naslado požirajo ^Mitično in socialno propagando iz reakcionar nih listov in jo potem razširjajo po pivskih beznicah, delavnicah in drugod. Semkaj spadajo politični predsodki napram Roosevel-tu, Wallaceju in drugim naprednim in radikalnim demokratom. Teh opravljivcev je največ med vsemi ameriškimi klepetuljami in njihovo klepetanje je danes najbolj nevarno, ker izpodkopava zaupanje v odgovorne može na Čelu vojnega programa. Na primer, kdor verjame, da je sedanja ameriška vlada nesposobna in neza ncsljIva—kako more verjeti v zmago Amerike? VrttHrs Slovenskih Sokolic Cloroland. — Članice društva Slovenske Sokolice 442 SNPJ vabijo vse Clevelandčatte na plesno zabavo, ki se vrši v soboto zvečer, 12. decembra v Slovenskem narodnem domu" na St. Clairu. Kakor druga leta bomo tudi letos poskrbele, da bodo naši obiskovalci postreženi čim bolje. V kuhinji se bodo sukale naše članice-kuharice in je vsakdo lahko brez skrbi, da mu ne bo treba biti lačen, žejo si bo pa tudi lahko pogapil, ker je že vse preskrbljeno. Za one, ki se ra-zavrtijo, bo pa skrbdla Vad-nalova godba, ki bo igrala take poskočnice, da se bodo vrtele še stare mamice. Na toj naši zabavi bo oddano lepo ročno delo, katero je napravila sestra FrančeŠkin. Kdor je že videl kakšno njeno ročno delo, potem ve, da je prvovrstno. V Slovenske Sokolice vas torej vabijo, da nas obiščete in napolnite dvorano. Mogoče se bo kdo obregnil nad nami* češ, za-Icaj je treba veselice v teh časih. Da, ravno v teh časih je potrebno, da se malo poveselimo in za nekaj ur pozabimo gorje, ki je zadelo naše brate in sestre v stari domovini. Tukaj nam ni-kdo ne krati pravice, zapeti slovensko pesem ali zavrteti se po nam priljubljenih melodijah. Torej uživajmo veselje, dokler imamo priliko. Na svidenje v soboto zvečer na naši veselici. (Prišlo prepozno za sredno izdajo—ured.) \ Julia ZerovnUc, tajnica. Druga kategorija uključuje govorice, ki imajo značaj vznemirjenosti in bojazni. Semkaj spadajo trditve, da je na primer An glija zanič in vsa vojna visi na Ameriki ¡—angleški uspehi na bojiščih se omalovuzlijejo ali ignorirsjo in angleški porazi, kofikor jih je res bilo, se povečavajo do absurdnosti. Angleški vojskovodje so nesposobni, toliko bolj prefrigani pa so angleški diplo^ matje! To daje vtis, da bo morala Amerika sama zmagati, mir pa bo narekovala Anglija. (Klepetulje med ameriškimi Slovenci pra vljo, da Je Anglija že produlu primorske Slovence Italijanom!) Klepetulje tretje kategorije imajo opraviti s pretiranimi "novi rami" o vojni, ki*so prikrojene po željsh teh ali onih fantastov. Tem " novičarjem" *je vse optimistično; ameriške in zavezniške rmage so povečane. Nemei in "Japal" padajo kot muhe in vojn« Mbo končana vsak čas." Malo optimizma Je dobro, toda vse, kar Je preveč. Je škodljivo vojnem» naporu. Cemu trošiti denar za voj-nohranilne bonde in se drugače truditi, če pride zmaga "vsak čas"? Četrta kategorija uključuje ljudi, ki gledajo na vojno s šaljive strani in raznašajo grobe anekdote o odgovornih osebah in navadnih vojakih v naivni veri. da so resnične. Do neke meje Je tudi šala potrebna, ampak ne, kadar šala postane vulgarna in surova. Odgovorni možje in nsšt bojevniki morajo imeti rešpekt pri ljudski maai, ne pa veljati za pajace ali klovne. V peti ali zadnji kategoriji |w vidimo klepetulje praznovernega značaja, ki besedičijo fantastična prerokovanja na račun zmage in pripisujejo uspehe vojne črznatumlm vplivom. Ti ljudje verujejo v čudeže, ki lahko pridejo na bojišču ali kjer koli, ampak čudež rad uide. ako človek ne "apira" čeznaturne sile po starih predpisih. Nič novega nt, da se to raznafca in celo vsiljuje na organiziran način To škodi vojnemu naporu v toliko, da se oni, ki to verjamejo, nanašajo na čeznaturno pomoč in pri tem zanemarjajo svoje dolžnosti Za vae to križ-kražno klepetanje so odgovorni Američani sami. Iz Berlins ali Hima to ne prihaja V Washingtonu pravijo, da je jako malo ljudi v Ameriki, ki bi se zanimali in pt«luša!i nscifaši-stično propagando Iz Nemčije ali od drugod Ameriški rekord v klepetanju so si akuhali Američani aami. Kar moremo reči še, Je le to: Ne verujte klepetuljam' Ce misli-te, da Je klepetulja vredna tesnega mlgovora, odgovorite Ji z vprašanjem: Kako to veš? — — Vabilo na koncert Jugoslavije Johna tovrn, Pa. — Poročano je že bilo, da priredi ženski pevski zbor Jugoslavija koncert v soboto zvečer, 12. decembra, točno ob 8. url v Slovenskem delavskem domu na Moxhamu. Na programu ne bodo samo pevske točke, marveč tudi akrobacije In umetni ples. Blrkova dvojčka lz Conemaugha bosta pokazala svojo izurjenost v telovadbi In akrobaciji, Edmund in Virginia Korbar ter Irene Martinčiš pa v petju In umetnem plesu. Po koncertu bo igrala za ples dobro znana godba Antona Ku-koviča lz Irwina, ki bo nekaj novega za nas, kajti bo prvič igrala tukaj. Na tem koncertu se vam nudi veliko zabave in raz vodrila in upamo, da napolnite dvorano, kar pevski zbor tudi zasluži. Vstopnina je samo 50c, za otroke od 6. do 14. leta starosti lOc. Torej na svidenje na koncertu Jugoslavije. pomeekala. Ko je vojna trajala že eno leto In je nemška vlada začek kttcctt tudi starejše letnike v armad" so ljudje začeli postajati bolj žalostni, kajti zaslutili so, da vojne ne bo hitro konec kot *> prej mislili. Vlada je začela deliti živež na odmerke. Bilo je lota 1910, ko sva se z mojim možem odpeljala v Avstrijo. Kmalu potem so tudi njega poklicali k vojakom, kjer se ga je lotila tista proletarska bolezen. Poslali so ga v bolnišnico v Celje. Ker sem stanovala pri moževi sestri blizu Celja, sem ga vsak dan obiskala. Ko so zdravniki videli, da ni pomoči, so ga ¡Kislali iz bolnišnice na ddm njegove sestre, kjer je živel še tri tedne. Po molevi smrti sem šla v mojo rojstno Isro Prevorje, kjer sem živela pri moji krstni botri tri leta. Tudi njej je mož umrl. Pri njej se mi je bolj slabo godilo. Ona je bila stara 60 let in zelo varčna pri vsaki stvari. Ko je slfuhala igance, jih je polila z orehovim kropom. Država je pošiljala vojake po hišah, da so pregledovali, koliko so kmetje pridelali koruze, pšenice, krompirja in sploh vsega Kmetom so pustili le njih odmerke, drugo pa vse vzeli. Kmetje so žito skrivali po hostah, da jim niso vsega pobrali. Tudi živino so vso pobrali, le večjim kmetom so pustili po eno kravo in enega vola, da so lahko za Silo delali. Na karte je bila tudi moka, špeh, petrolej in sladkor, obleke pa ni bilo mogoče dobiti in čevlje smo nosili z lesenimi podplati. . Spominjam se, kako zelo smo bili veseli, ko je bilo vojne konec. Km4lu potem sem pisala •mojim stattem v Ameriko, da bi bila tudi jaz rada v tej svobodni deželi. Seveda sem bila kmalu uslišana. Da se ta dopis preveč ne zavleče, bom za danes končala, pa drugič kaj več. \Anna Orobin. 52. « areata Glavach. Tudi nekaj vojnih spominov Broughtoa, Pa.—Rada čltam Prosveto, posebno pa še spomine iz mladih let. Tudi jaz se spominjam, kako je bilo v zad nji svetovni vojni, kajti bila sem v Nemčiji (Osterfeldu), ko sta Nemčija in Avstrija napovedali vojno Rusiji in Franciji. Takrat so ljudje govorili, da vojna nc more dolgo trajati, ker ima Nemčija preveč izurjeno armado, ki bo te dve drttvi kar raj iz tega se da lahko sklepati, da smo vzgojili čvrste in zdrave sinove. Upajmo, da se bodo ti naši sinovi borili do «mage, da ranagamo te nesramne nacifa-šiste in japonske divjake. * ' Bédaj pa 9* malo o mojem prijatelju Franku Finku iz Hermi-nieja. Ko smo imeli 21. novembra veselico v Braddocku, sem ga z veseljem vprašal, kako se »čuti sedaj, ko dela in sem dostavil, da upam, da dobro. "Ja, hudiča, sem že odslovljen," mi odgovori. Vprašam ga, kako je prišlo do tega. Pojasni mi, da se tisti magnatje niso sporazumeli z vlado in da so zajurli tovarno. Rad bi bil še kaj več govoril s Frankom, toda sem bil ¡jfeveč zaposlen pri tiketih. V Naša vesehca je prav dobro izpadla, ker so nam pomagali zunanji ljudje, namreč iz Exporta, White Valley j a, Greens->urga, McKeesporta, Rentona, Verone, Harwicka, Etne, Center-ja, Universala, Westmorelanda, Manorja in še sam ne vem od kod, kajti si nisem mogel vseh zapomniti. 'Torej .vsem skupaj lepa hvala za udeležbo naše veselice, ob priliki pa vam povrnemo drage volje. Martin Hudale, 300. Je Imel res sahvalnl dan Wllmerdlng, Pa.—Naj zopet nekoliko poročam v Prosveti. Ljudje se na splošno vesele zahvalnega dneva. Letošnji Thanksgiving day je bil zame v resnici zahvalni dan, prav tako za mojo Ženo in hčere. Tega dneva smo se veselili, ker nas je po šestih mesecih zopet obiskal moj zvesti sin Edward, ki se nahaja v armadi Že od lanskega oktobra in je nastanjen v Jacksonville Florida. Moj mladi sergeant ali narednik ima veliko povedati, kaj vse je že doživel v vojni, ne ve pa kaj ga še čaka. Kot razvidlm se naši mladeniči dobro obna šajo pri vojakih, namreč napredujejo. Jaz imam dva sina pr vojakih in oba sta že častnika —narednika. Enako saržo je dosegel tudi sin mojega brata Jožeta iz Braddocka. Dne 28. novembra sem v družbi mojega "flrarja" in dveh hčera obiskal mojega svaka Johna 2itnlka v Broughtonu. Dam sem slišal novico» da njegov ain Hen ry že avanairal za drugega poročnika (second lieutenant). To-f ■ * Pokojnemu bratu v spomin Fairport Harber. Ö.—Dhe 27. novembra sem prejel brzojavno sporočilo, da je naglo umrl moj edini živeli brat JoKh Švigelj. Podal sem se v Lloydell, Pa., da se zadnjikrat poslovim od njega in se udeležim pogreba. Tam sem izvedel, kako tragične smrti je umrl. Pökojni brat je bil strasten loVec. Tako se je podal na zahvalni dan na lov. Ko se je vračal domov, se je pla zil skozi žičnato ograjo, pri tem pa se je sprožila puška in strel mu je šel skozi prsa. Tako je zaključil svoje'življenje kot vojak na bojnih poljanah. Pokojni je bil doma iz vasi Dobec pri Cerknici, star «6 let. V Ameriki je živel 42 let in delal je večinoma po pennsylvan skih premogorovlh. Zapušča ža lujočo ženo Agato, tri hčere— Mary Vidrih, Hanno Brown Lloydellu in Agnes Zahtila Clevelandu—in tri sinove: Johna v Lloydellu, Franka v Clevelandu, mlajši sin Louis pa je prt vojakih v North CaroHni. Bil je član dveh podpornih društev: St. 60 SNPJ in št. 35 ABZ, Čl jih je bil tudi ustanovni član in mnogoletni odbornik. Pokdjni brat je bil zelo pri ljubljen v naselbini, kar so pričali številni venci in velika udeležba pri pogrebu, dasi je bilo izredno slabo vreme. In on je bil res dober človek, ki je ime odprte roke in odprto srce za trpečega človeka. Zato so se njegovi številni prijatelji solznih oči poslavljali od njega, ko je ležal na mrtvaškem odru. Počivaj v miru, dragi brat, ameriški zemlji, katero ai pomagal bogateti s svojim trdim delom in katera je nazadnje popila tvojo zadnjo kapljo krvi! ft Louis Švigal 355. streho". Nihče od teh gospodov pa ne pove, kako je bil jugoslovanski kmet in delavec izkoriščan tudi po svojih lastnih rojakih, dokler so imeli—"skupno streho". To je vse res, kar se piše v Prosveti o zatiranju slovenskega ljudstva. Ampak to so zunanji zatiralci, dočim se nič ne govori o notranjih ali domačih zatiralcih, kot na primer čitamo v knjigi "Native's Return". Pa tudi v drugih knjigah ali spisih smo čitali gorostasne stvari, vse na škodo delovnega ljudstva. In to ni še vse. Ako bodo veliki možje pri sklepanju miru delali meje po načinu kot predvidevajo slovenski gospodje predstavniki, potem je odprta pot—Rusom . „. Ni treba doktorskega naslova zato, da lahko vnaprej vemo, da z mejami—starimi ali novimi— Nekoliko rasnloe Belllngham. Wash.—Tb pišem dan pred otvoritvijo Slovenske ga narodnega kongresa. Sleher ni od nas čitateljev Prosvete je radoveden, kakšen bo zaklju ček in>še bolj, kakšen bo odmev Zanimivo je tudi izvajanje dr Čoka, predsednika Jugoslovan skega odbora iz Italije. Tudi on piše za "pravične" meje in za Slika Valè so blH ranjeni na afriški fronti združenje Slovencev "pod eno ness je business, denar je de- nar ... Ampak Hitler je pa mojster ali "kampeljc"! On je plačal za vagon jugoslovanske pšenice s—pisalnim strojem! ... "Lepa naša domovina ..In čigava pa je prav za prav njena lepa in bogata zemlja—ne pustinje? Hm, kmet je ima malo, vec jo lastujejo gospodje, pa bili po-svetni ali duhovni... Yes, italijanski gospodje uce svoje ljudstvo sovražiti ves svet, posebno pa Slovence. To je res. Prav tako delajo tudi nekateri učitelji in učiteljice tukaj Ameriki—mržnjo do nas "tuj-cev". Te nesnage je povsod, tudi na Slovenskem in v Jugoslaviji. In dokler bodo namišljene meje med narodi—pravih mej ni—toliko časa bo trenje, toliko časa bo vojna Slišim po radiu, da ta vojna ni taka kot so bile prejšnje, ta z mejami—avarrnu an uuvum—, — —~ . .. * * : • ne bo rešitve za Slovence, niti Je » kolonije, za tr^> » ""P* _ ... vin I mt i r, AflTO 11H 1 'J M QOI II IX. vojaki potiskajo za koga drugega. Saj smo imeli meje, pa so kljub temu trgovali "sovražniki" Italijani, kakor tudi s prijateljskimi Angleži in Francozi. In kdo je pri tej trgovini zaslužil največ: gospodje ali delavec? Zakaj niso jugoslovanski gospodje takrat rekli: "Mi ne maramo izvažati naših dobrin v Italijo, dokler nam Musso ne da garancije, da bo & primorskimi Slovenci in Hrvati ravnal enako kot z drugimi državljani italijanske narodnosti— da bo spoštoval njih jezik in kulturo. Ko bo dokazal to, potem bomo šele trgovali z njim— ne prej!" Za Slovence kot tudi za vse druge evropske narode je rešitev v odpravi mej—v ustanovitvi skupne federacije, ki naj sloni na pravičnem socialnem redu. Nikjer ni garancije za slovenskega kmeta in delavca dru* gače kot v skupnosti. Čudno, kako se nas navadno ljudstvo hipnotizira! Namesto da bi nam pokazali resnico in pravo pot do kruha, nas pa zavajajo z mržnjo do Italijanov, katere naš narod itak sovraži, dasi ne ve, od kod izvira vse to. Saj so bili vendar angleški in francoski "državniki", ki so prodali Slovence, Hrvate in tudi del tirolskih Nemcev Italijanom, kakor so več let pozneje prodali Čehoslovakijo Hitlerju. In tako gre to sovraš-, tvo in ponižanje naprej, kajti gospodje in drugi nacionalisti pridno ščujejo narod proti narodu. Kitajci so pred tisoč leti z visokim zidom obdali svoje cesarstvo, toda zdaj vedo, da tisto ogromno delo ni rešilo kitajskega imperija. Prav tako so tudi zdaj narodnostne meje stvar preteklosti. "Naša zemlja . . . Naša država . . ." Le zakaj nas je toliko tisoč v Združenih drŽavah, Kanadi in Južni Ameriki, ko smo vendar imeli svojo deželo, svoje kraje, svojo domovino! Gospodje pravijo, ako se zdaj ne strnemo skupaj, da bomo izgubili tudi naš jezik in kulturo, poleg Izgube naše lepe rojstne domovine. Yes, moja domovina je bila prodana, zato sem šel v Ameriko—in tisoče drugih. A kar se tiče jezika, naših pesmi in naše molitve, vse to pa naši rojaki v tej deželi kar sami opuščajo, ne da bi jim kdo branil ali. silil in ga "bijejo po angleško". Pravijo, da je "kranjsko" težko poslušati . . . Yes, slovenski kmet Je zredil lepe. debele vole in so šli—kam? V Italije, brate, v Italijo! Bu* rialistična osvajanja. Naši gospodje mislijo, da se bo tudi dc lej vojni delilo in cepilo, tod upam, da se motijo. Tb je svetovna revolucija, ki bo zlomili okove tudi zasužnjenih in kolo nijalnih narodov, torej tudi Slo venije. Teh reči si jaz ne izmiš ljam. To je lahko slišal vsakdo kdor je hotel. Pa tudi piše s veliko o novem svetovnem ga spodarstvu po zmagj. Name Anglije in Amerike je—ali I moral biti!—priti v soglasje Sovjeti in dati prostost vsem n rodom po vsem svetu. Bajke! boste rekli. Ne, niso bajke. D tega mora priti, ali bo pa zop< novo svetovno klanje. To je volucija, kar lahko vidi vsakd ako hoče. Zato pa je bojazen, i bo Slovencem kdo kaj vzel, br podlage in se s tem le moti na ljudstvo . . . 1 Kar se Italijanov tiče, je res, kot piše dr. Čok. Ampak je bil skupaj š politiki in "šo nimi" Italijani več kot s prepr stim italijanskim narodom. P leg tega pa so tudi Italijani, naravnost sovražijo — Italijar Na primer Tirolci južne Italij ne, severozahodni Italijani (P» monteži) so bolj zase in sc brigajo ne za te ne za drugej* sebno pa oni Italijani, ki gr«1 v inozemstvo, da si služijo krti kot so na primer Furlani, ki po slovenski deželi zldsriU. ljudje ne sovražijo nas. Ne* sem bil priča prepiru dveh it lijanov. Prvi je bil za Ha 0f drugi—bil je Furlan-je bil Slovence in je na ^ "Slovenca povzdignem v vi»vf Italijana nikoli ..To je bilo Trstu pred 40 leti. ~ George Gornik. Seja društva 291 Bmitfcfteld. Pa. - PoZ" vse člane druitva 291 SNPJ se gotovo udeleže letne m nedeljo, 13 decembra da si lin)o odbornike za lete m (Prišlo prepozno za sredno dajo—ured) . 1 Jo—phina Mote tajn*> SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA tedaj, svoje publlk.c».jr posabno lisi Pro^« tarpotrafeno agitacijo ** društev in fclanst" * » ** 9ando svojih ■o « peopeg«*« pormih organizacij. gaafelctJ. I«u « glasilo. Toref J, in naznanila V***] erganisacij i» ae m pošiljajo Ust« Vesti z jugoslovanske fronte poročila. Jugoslovanskega informacijskega centra in drugtii virov Železniška ubotal« m Hm krajevnih okolščina poskusili napad zoper varnost članov državnih oboroženih pil, udeležujoč se v krdelu podjetja, ki je povzročilo «mrt maršalu Venerju ter napad na postajo Verdu. Prvi in tretji obtoženec sta ob-dolžena še; D zločina po Čl. 110-575 št. 5, 576-577 št 3. kazenskega zakonika, ker sta 15. marca 1942 v Landolu skupno po preudarku ubila Šepiča Valentina in izko-ristivši časovne in krajevne okolščine onemogočala zasebno obrambo. Iz teh razlogov sodišče na temelju člena 483. kazenskega postopka proglaša: 1. Trkmana Ivana in Leskov-ca Jožefa za kriva zločinov prevratne družbe članstva v oboroženem krdelu ip uboja po členu 575. kazenskega zakonika ter ju zaradi čina pod f) obsodi na dosmrtno ječo s trajnim odvzemom častnih funkcij, z zakonitim preklicem in na vse zakonite posledice; 2. Habjana Franca za krivega soudeležbe v prevratni družbi in oboroženem krdelu ter zaradi posesti orožja in ga obsodi na dosmrtno ječo s trajnim odvzemom pravice do vršitve javnih poslov, z zakonitim preklicem in z vsemi zakonitimi posledicami. 3. Suhadolnika Ivana, Kogoja Ivana in Kržišnika Emila za krive soudeležbe pri prevratni družbi in v oboroženem krdelu ter jih obsoja na dosmrtno ječo s trajnim odvzetem pravice do javnih služb, z zakonitim preklicem in z vsemi zakonitimi posledicami. Razen tega so vsi trije obsojeni na povrnitev stroškov razprave in preiskovalnega zapora. Trkman Ivan, Leskovic Josip in Habjan Franc so zaradi pomanjkanja dokazov oproščeni zločinov prevratne propagande ter poskusa napada proti članom oboroženih sil. Suhadolnik Ivan ln Kogoj Ivan sta oproščena obtožbe zločina prevratne propagande Iti posesti orožja zaradi pomanjkanja dokazov, poskušenega napada na člane oborožene sile pa» ker nista izvršila omenjenega čina. Kažišnik Emil je oproščen zločina prevratne propagande ter nedovoljene posesti orožja, kst-kor tudi poskusa napada na člane oboroženih sil zaradi pomanjkanja dokazov. Sodišče odreja, da se pričujoča sodba v izvlečku po enkrat objavi v Piccolu in v Jutru. Ljubljana, 21. avg. 1942-X. V...— ŠE EN PROTEST CERKVENE. GA DOSTOJANSTVENIKA PROTI LAŠKIM GROZODEJSTVOM ftkof Josip Srebrenlc pila pepelu London, 27. novembrs.—Informacijska služba jugoslovanske vlade v Londonu je razglasila naslednje: Josip Srebrenič, katoliški škof na otoku Krku, ki se nahaja v Dalmaciji, zasedeni od Italijanov, je poslal 14. junija naslednje pismo Luigi Maglioneju, taj ninku v Vatikanu, v katerem protestira proti grozodejstvom Italijanov napram civilnemu hr vaškemu prebivalstvu Dalmacije in Primorja. "Z vso skromnostjo opozarjam Vašo Eminenco na naslednja zlo-dela, ki so zadnja dva me*< < < vzgled postopanja itslijanskih vojaških in civilnih oblasti na-prsm hrvaškemu prebivalstvu provinc Reka in Kupa, katere so bile lani priključene Italiji. Takoj po zasedbi teh okrajev aprilu leta 1941 so laške oblasti intemirsle vse one osebe, ki so veljale za nevarne ali nezanes Ijive. To se je zgodilo brez predhodne sodne preiskave ali obravnave. »Ena izmed posledic tegs postopanja je bila. da se je ljudstvo začelo skrivsti v gozdovih, želeč se tako izogniti aretaciji. Ker pa so se oni, ki so pobegnili ,v gozdove, često maščevali nad zaaledovalci, ako ao bili to Italijanski vojaki ali meščani, to Washington, 21. nov. (ONA). Nemško vrhovno poveljstvo na ¿alkanu je izjavilo, da se je železniška sabotaža na Hrvaškem ^o razpasla, da resno ograža položaj. N^nško poveljstvo je £lenilo ustanoviti posebno komisijo, ki bo morala Skrbeti ža rešitev tega problema. Po londonski radiopostaji BSC bo imela nova komisija poobla-itilo, da vpokliče Hrvata na prisilno straženje ali delo na želez niskih progah. V ... — Vojna beda Magyar Nsmsei od 4. oktobra objavlja naslednjo vest iz Zagreba: "Hrvaška vlada je izvršila popis sirot, katerih starši so poginili ali izginili v teku bojev v Bosni. Našteli so 20,000 sirot, ka-j terih starši so izginili brez sle-du. Hrvaška vlada bo skrbela za vzdrževanje teh otrok, ki bodo razdeljeni med različne kra^ j je hrvaškega ozemlja. Oskrbovati jih bodo morale posamezne [ občine. V Osjek bo prišlo 3000 sirot, v Varaždin in Karlovec po 1000. Rdeči križ in druge humanitarne ustanove pof kujejo v cilju, da tudi druge občine vzamejo pod streho vsaka svoj del teh sirot. * V ... — Položaj na Hrvaškem London, 22. nov. (ONA).—Jugoslovanska vlada v izgnanstvu trdi danes na podlagi najnovej-iih poročil, da je hrvaški narod tako razočaran nad hrvaškim marionetnim režimom Paveliča, da kar v skupinah od sto in več edhaja v gore in gozdove, kjer k pridružuje gerilcem. Paveličeva zaslomba v ljud-«tvu je glasom teh poročil tako propadla, da zdaj njegovi pri-Jtaši ne štejejo več nego 10 od-> itotkov prebivalstva. Afriška kampanja in neprestano iz Italije prihajajoča poročila o nemirih so globoko pretresla hrvaški »*rod, ki zdaj spoznava, da ideji osišča o Neodvisni HrvaŠki ne mači nič drugega nego zasuž-»jenje hrvaškega naroda. V...-Vaaftl ls domovine Izvleček iz ljubljanskega časopisa Jutro štev. 193 z dne 25. avgusta 1942 Vojaško sodišče vrhovnega poveljstva oboroženih sil "Slove-iua-Dalmazia", odsek Ljubljana, je izreklo naslednjo sodbo v kazenski stvari proti: 1. Trkmanu Ivanu, sinu Ivana in Ivane Koto. rojenemu v Podkraju 28. julij« 1910; 2. Habjanu Francu, ne-Janega očeta in matere Habjan «rije, rojenemu v Hotederšici 1® avgusta 1915; 3. Leskovcu Jo-«¡pu sinu Jakobs in pok. Ivane W't. rojenemu v Logatcu 13. jnuarja 1915; 4. Suhadolniku ,vanu, sinu Ivana in pok. Ivane "'ar, rojenemu v Dolu pri Bo-!°v"'u 4. aprila 1911; 5. Kogoju ^anu, sinu Matije in Frančiške J^tita, rojenemu v Logatcu 18. jebruaiju 1915; 6. Kržišniku Emi-«»in Antona in Emilije Rener, ^Jn.rnu v Ljubljani 5. julija '1 Vsi obtoženci se nahajajo tfcp'-ru. Obtoženi so: a) 'ločina po čl. 4. dučejeve z dne 3. X. 1941, ker so Poki'r,/ju Logatca in Rakeka v ^ločenem razdobju 1942, tudi * P'"i mesecem marcem sode-pri družbi, naperjeni za P^lm preobrat političnih, dr- ■vnj, inH t/,v, Angleški vojaki v akcUi v nekem kraj« Libije. gospodarskih ustanov tut Al Hü! fcv 1' zločina po čl. 5. iste nared-v zgoraj omenjen ■ >< in krajevnih okolšči-propagando za nasil '"t političnih, gospodar-s'»aalnih ureditev v dr • m »o obtoženi razen tega: čl. 16. omenjene na red v» v zgoraj omenjenih snah sodelovali pri oboro-kr(i*lu z namenom izvr-> ločin« proti varnosti dr- W , t»-., sklenile laške oblasti z najstrožji jimi kaznimi prepovedati in onemogočiti odhod v gozdove. Namesto da bi poiskali zločince v gozdovih in jih kaznovali na podlagi obstoječih zakonov, pa bilo vojaških zakonov, so začeli preganjati nedolžne državljane in se krvavo maščevati nad ženami, otroci, starci in starkami ter včasih celo nad živino in nad hišami. Navajam najnovejše vzglede: Dne 6. junija 1942 je italijanska «četa obkolila nekatere vasi v okrožju Kastava blizu Reke, internirala mnogo ljudi ter zažgala in porušila njihove domove: 1. V Sv. Mateju je bil interniran skupaj s svojo sinaho in štirimi otroci 65-letni Fran jo Mladenič. Dva otroka sta bila dvojčka, komaj pet mesecev stara. Imovina te rodbine je bila zažgana. 2. V vasi Srasena so bili internirani 74-letni Andrija M&r-celja, njegova, žena Marija in njegova hčer Marija, njihova hiša je bila oropana. «V isti vasi je bila upepeljena hiša neke rodbine, ki je bila odsotna. Nadalje sta bile internirani v Sarseni 50-letna Jelena Sarse in njena 22-letna hčer Marija, njuna hiša je bila porušena. 3. Ana Gmaz, 69rletna starka, je bila deportirana skupaj s svojo sinaho Marijo in 12-letnim vnukom Antejem. Njihovo hišo so oropali. 4. V Blazici so ulovili Ljubico Srok in njenega moža Franja, starega 46 let ter ju ustrelili, njihovo hišo pa porušili. V isti vasi so deportirali flfi-letnega Josipa Mladeniča in njegovo ženo, njih sina Marjana pa so ustrelili. 5. V Jurasa so internirali 75-letnega Antona Marcelja, njegovo 62-letno ženo Marijo in štiri njihove vnuke, od katerih je najmlajši komaj tri leta star, najstarejši pa 12. Njihovo hišo so razrušili. 6. V Brnasu so internirali 96-letnega Matija Sirola, njegovega sina Franja, njegovo sinaho Zoro in štiri vnuke, od katerih ima najmlajši komaj sedem mesecev. Njihovo hišo so rszrušili. 7. Iz Sroka so deportirali 71 letno Marijo Sirolo, njeno sinsho in enega otroka. Hišo so zažga 11. V isti vasi so porušili hišo neke odsotne rodbine. Dve drugi osebi iz Sroka, 71-letnega moža in njegovo 62-letno Ženo, deportirali, hišo pa porušili. 8. V Marcel ju so porušili h^ šo neke odsotne rodbine. 9. V Globici so porušili eno hišo. 10. Istega dne, 6. julija, so porušili v Kastavu 10 hiš in ustrelili 12 oseb. V bližini Bistrice pri Reki so bili ustreljeni trije karablnijer-ski častniki. Namesto da bi poiskali zločince^ so poslali italijanske čete, ki so Zasedle te kraje na binkoštni praznik, dne 4. junija. Porušeno je bilo 6 vasi in ustreljenih j« bilo 80 oaeb, vse ostale pa so deportirali. Vse te Šrtve ao padle saradl zločina. ki Je Ml povzročen od nesnanih ljudi. Iz vasi Čavlje so "hostarji" odvedli v gozd dva italijanska učitelja. Dne 12. junija ae je naenkrat pojavila italijanska če* ta, porušila petfhiš in ustrelila pet mož, izmed katerih je imel eden komaj 16 let. V vasi Jeleftje so dne 10. junija porušili 20 hiš, 20 s srečka-" njem določenih mož pa ustrelili. Vae le šrtve ao bile uatreljene, oropane ali deportirane bres obravnave in bres preiskave. Mnoge krutosti in hudobije so bile zagrešene le radi tega, ker je bil kak&en sorodnik pobegnil v gozdove. ' \ Take strahote delajo Italijan« ske vojaške in efvilne oblasti vsak dan. Hrvaško prebivalstvo ne najde pri italijanski oblasti nobene • podpore in nobenega usmiljenja. Da, res je, da so tudi nemški nacisti krivi takih zločinov, toda oni pri tem javno ispovedujejo poganske in materialistične ideje, dočim sta oba, italijanska armada in italijanski narod, verno udana katoliški veri. Italijansko armado spremljajo povsod številni katoliški duhovni in voja-škrkaplani. Ta silno važna okoliščina prepričuje nesrečni hrvaški narod, da katoličanstvo, ki dovoljuje takšne brutalnosti, nimf niti volje, niti zadosti moči, da bi jih preprečilo ali obsodilo. Slične misli begajo hrvaški narod in odpirajo možnosti agl-tatorjem, tako da na žalost Hrvati čedalje bolj izgubljajo zaupanje v katoliški) cerkev in uda-nost Svetemu Očetu, med tem ko so na drugi strani izročeni dejstvu, da jih komunizem va bi z odprtimi rokami in da v njem vidijo edino silo, ki jih v gozdovih zaščiti pred Italijani. Pametno bi bilo, upoštevati to in celo bistveno za Vatikan, da bi kar najslovesnejše obsodil nečloveško in nemoralno postopanje, ubijanje talccv zaradi činov katerih niso zagrešili fh vse po- iobne grozne metode maščevanja nad nedolžnimi ljudmi v vseh onih slučajih, kjer je nemogoče ujejti prave krivce." IZ ČASOPISJA Hrvaški delavci v Namčijl Svenska Dagbladed. Stockholm, poroča dne 30. septembra, da se nahaja zdaj po poročilih nemških Časopisov več ko 200,-000 hrvaških delavcev v Nemčiji. Približno polovica je prispela v prvi polovici 1942, 85,000 pa že v teku 1941. Deuiache Zeitung in Kroatien je poročala še v mesecu juniju, da je bil skleftjen med Nemčijo ln hrvaškim poslanstvom v Berlinu dogovor glede ravnanja s hrvaškimi poljedelskimi delavci v Nemčiji. Sklenjeno je bilo tudi, da bodo hrvaški delavci obiskovali posebne tečaje, v katerih jih bodo podučevali v nemškem načinu dela, List Neva Hrvatska javlja dne 27. septembra, da je preki sod v Zagrebu zaradi komunističnega delovanja obsodil na sn^rt pet oseb, med njimi tudi dekle 16 let. • Večina bolgarskih časopisov je poročala pred kratkim, da je bolgarski minister prometa uradno objavil, da bodo morali potniki, ki bi hoteli Iz Bolgarske v Italijo, prenočiti v Belgradu, ker je promet na progi Belgrad-Zagreb ponoči ukinjen. Hrvatski Narod o b j a v 1 j a v svoji številki od 20. septembra govor ustaškega krvnika Muse na nekem sestanku v Širokem Bregu. Dejal je med drugim: "Nikdo ni Verjel, da btf ta peklenska propaganda prlipela tudi v naše kraje . . . Uporniške tolpe napadajo vlake ln nedolt-ne popotnike, podirajo mostove in trde, da so prijatelji hrvaškega naroda. Saboterjl so prepričani, da bodo mogli nadaljevati svoje zločine bres kazni. Amerika sklenila nov dogovor Večja pomoč zavezniškim državam Washingion. D. C.. 9. dee,— Amerika je sklenila nov dogovor s Veliko Britanijo in drugimi zavezniškimi drftavami na podlagi posojUno-najemninskega zakona. Ta določa med drugim večjo ameriško pomoč tem drža« vam v prihodnjem letu, da se bodo lahko uspešno borile proti osiščnim silam. Sklenitev dogovora je naznanil Oliver Lyttelton, brttski minister za produkcijo, ki je dospel v Washington. On je imel že več rssgovorov s predsednikom Kooseveltom ln drugimi visokimi uradniki. Lyttelton je dejal, ds bo večja ameriška pomoč zaveznikom zagotovila poraz oslščnlh sil v prihodnjem letu. Nov dogovor garantira dosta-vltve ameriškega orožja Angliji, Rusiji in drugim zaveznikom v večjem obsegu. Amerika lahko da te garancije, ker je povedala produkcijo vojnega materiala vseh vrst. Lyttelton je objavil naznanilo o sklenitvi dogovora po konferenci z Kooseviltom v Beli hiši. fié!, * Ii "oaledlca spora zaradi JurladlkcIJe med unijami CIO in ADF. mm. PROSVITA DOLGA ROKA S. M. OARDENHIRE (Se nadaljuje.) Skočil je pokonci in je poskušal z rokami vzdigniti težko, rumeno telo. Čeprav pa je bila velika njegova moč, vendar ae mu to ni posrečilo. Tigrovka ga je vznemirjeno udarjala z repom ter se ga branila s tacami, pri čemur pa je kremplje skrila. "Vstani!" Hotel jo je prijeti za ušesa, dočim je tigrovka v mogočnih skokih skakala iz enega kota kletke v drugega. In z bliskajočimi očmi, ki so se svetili od divjega hrepenenja ln igreželjnosti, se je vrgla na hrbet, se prevrgla ter mahala a tacami po zraku. Nato je zopet skočila pokonci; potem se je plazila po trebuhu, položivši glavo med sprednji taci, pri čemer se je njeno telo nalahno raztezalo ter so se maroge po njenem telesu močnejše svetlikale. Zopet in zopet je udaril Tommaso p6 njej, ona pa se je valjala ter se hotela igrati kakor mlada mačka. Končno se je signor Tommkso izmučen naslonil na mrežo; znoj mu je v debelih kapljah tekel po obrazu. Zadovoljno se je smehljal priznanju, ki ga je dobival od vseh strani. "Oho, kaj pa naj to pomeni?" je rekel ter se obrnil. 'Ti mrmraš, ljubica moja? Mirna bodi, če ne, dobiš z bičem!" ' Kakor žoga se je privalila tigrovka k njegovim nogam, z raskavim jezikom mu je lizaU stegni ter raztrgala pri tem svileni triko. "Lezi!" Je zavpil krotilec ter jezno skupaj stisnil luknjo na hlačah, "Lezi!" Prgd roko, s katero jo je hotel udariti in pred Jeznimi očmi se je tigrovka v resnici u-maknila nazaj ter zlezla v kot. En hip Je stal nad njo ter jo sunil z nogo. Potem je stopil zopet k mreži, dočim je žival mirno in ubogljivo ležala za njim. "Ali ste videli?" Je zaklical proti nam. Njegova prsa so se vzdigovala vsled težkega dihanja, toda njegov obraz se je svetil od zma-goslavja. "Kje je Demmy: Pojdi aem, mala. Te bom že ubranil zveri." Brez strahu je priskakljala miss Demorist. Moč tega krotilca je bila v resnici brezmejna. "No, kaj sem ti rekel? Ali ni lahko ponosna na me? In vendar me vsak dan muči s svojo neumno ljubosumnostjo. Pridi bližje, dekle, vzamem te k sebi v kletko." "Prav gotovo bi to izvršil," je rekel Hender-son. "O ne, to bo pa menda raje opustil," je rekla jahalka. Kar naenkrat se je Conners obrnil. "Hitro! Ali nimate pištole!'? je zaklical a tako oatrim glasom, da ae je Henderson, ki je stal zraven njegs, od strahu zganil. Ne da bi mogel govoriti ter ae ganiti, kakor kip, sem gledsl prizor, ki je nato aledil. Signor Tommaso je namreč prijel dekleta za roko ter potegnil roko skozi mrežo. Ko je zagledal belo roko pred aeboj, jo je omamljen od razburjenosti poljubil. Tedaj pa — kletka ae je streala vsled premočnega napada. Z divjim rjovenjem « je tigrovka napadla krotilca, ki se je zgrudil vsled premoči rumene mase. In nato se je zagrizla s svojimi dolgimi zobmi v mišičaati tilnik. Slišalo ae je, kako so pokale kosti vsled vgrizov groznih čeljusti. Dekle se je zgrudilo nszaj in cirkus jc odmeval od groznega vpitja, kateremu je odgovarjalo rjovenje tigrovke. Nisem mogel zatisnitl oči, temveč sem videl, ksko se Je v psr trenotkih pod neusmiljenimi zobmi In kremplji izpremenil močni mož v par raztrganih mesnih koscev, ki so še vedno utri' pali. i Cirkuški ljudje ne pridejo tako lahko iz ravnotežja. Četudi so ženske kričaje zbežale, so se vendar moški borili na vse kriplje. Suvali so z železnimi drogi skozi mrežo in Henderson je izstrelil vse strele svoje pištole. Končno so vendar usmrtili cesarico, toda od mr. Finna Williamaa, ki je imel vse svoje življenje "srečo" pri ženskah, so morali zbrati posamezne dele njegovega raztrganega trupla. Komaj sem mogel še pokonci stati. Naslonil sem sî z groznimi občutki pri vhodu v šupo, ko je mimo prišla mrs. Williams na potu v svoje stanovanje, kamor je že prej šel žalostni iz-prevod. , ~ "Nihče me naj ne obžaluje," je rekla nekomu, ki je smatral za potrebno, povedati ji par tola» žilnih besed. "Vedno sem vedela, da bo enkrat naletel na nepravo. Zdaj ga ima lahko Demorist, če hoče." ČETRTO POGLAVJE Slučaj Maitland. Naravno je bilo, da sem bil v prostih urah rad v Le Droit Connersovem ateljeju. S svojimi preprogami, naslonjači in otomanami je bil brezdvomno prijaznejše bivališče nego moji prazni, dolgočasni trgovski prostori. Že davno sem bil prepričan, da je s svojim umetniškim delovanjem edinole zadoščal svojemu nagnjenju. Vsled svojih bogatih sredstev ni bil prisiljen delati. Ni bil ravno len, vendar pa je bil sanjač; časih, če se je prav posebno in-teresiral za kako sliko, je bil celo nenavadno priden in marljiv. Mnogokrat je razmišljeval, zakaj se ni oženil. Domačnost, ki je ustvarila mojo srečo, bi ga oprostila Iz onega poslopja, v katerem je često-krat napol omamljen sanjal. Brezdvomno je častil ženo, in njegova lastna osebnost, o kateri sem že govoril, ga je prav lahko napravila za ljubimca žensk. Končno pa sem uvidel, da je bila njegova molčečnost, ki je označevala vse njegovo bitje, ravnotako zelo v zvezi z njegovim odporom proti kupčijskemu poklicu in z njegovo ljubeznijo do dela, ki je je mogel izvrševati sam in ne da bi prišel v stisk z ljudmi, kakor z njegovim nagnenjem, spoznavati življenje v vseh družabnih slojih. Čeprav sva bila tako zelo prijatelja, vendar se mi ni posrečilo, zvabiti ga v svoje stanovanje. In vendar se je zdelo, da je natančno poznal človeško naravo, naj si bo moško ali žensko. Njegovo postopanje v tej smeri Je tvorilo en del one tajinstve-nosti, ki ga Je obdajala. Mislil sem, da ga je do tega privedlo razočaranje v ljubezni, tragedija srca, ki ga je užalostila ter napravila za samotarja. In vsled tega si nisem upal, čeprav sva še tako zaupno občevala, nikdar omeniti te točke. v Bil je grd dan, nevihta in dež sta ves dan neprenehoma divjala, tako da me ni prav nič veselilo, še ta večer odpeljati se čez zaliv domov. Razentega me je Conners prosil, naj o-stanem čez noč pri njem. In prav vesel sem bil tega povabila, da sem imel vsaj izgovor, zakaj nisem šel domov. Brzojavil sem torej Jennie, da ostanem v mMtu. Ko sva povečerjala v neki sosednji restavraciji, v kateri je Conners navadno jedel, sva sedela v njegovi prijazni sobi ter s pravim užitkom kadila fine smotkc. Atelje je prav posebno učinkoval na človeka pri električni luči, v kateri niso bile barve več tako žive in v kateri je bilo vse bolj harmonično nego pri dnevni svetlobi. (Dalje prihodnjič.) Guido Zernatti, ki je bil nekdaj eden prvakov fašističnih "Hein-wehrov" Walter von Schu-j schnigg, bratranec in politični pomagač zadnjega avstrijskega kanclerja ter Kurt von Schuach-nigg, ki je bil tudi vedno znan, da ni ravno demokratično navdahnjen. Med njimi najdemo Članice Ameriške šenske pomožne organizacije režejo xa vržene nogavice, ki bodo spremenjene v vojni material. poda avstrijskim skupinam, so oblaščeni krogi odgovorili, ne, ker drug^ skupine niso napravile nobenih prošenj. Toda Ferdinand Czernin, chairman avstrijske akcije, je izjavil, da Je njegova skupina prosila za takšno edinico ves čas od Pearl Harbor j a sem. War Department se je, predno je to ukrenil, posvetoval s State Departmentom in dobil odgovor, da je prvotni namen, nabrati bataljon brezstrankarskih ciljev. Neki uradnik je razložil, da je bil Oton | pat prvi na licu mesta n da si je tako prisvojil ves pro-ekt. Trde tudi, da je Oton denial, da je bil načrt oznanjen dne 19. novembra v čast njegovemu rojstnemu dnevu, ki je bil 20. novembra, ko je na pojedini v New Yorku Oton prečital svo-im gostom pismo tajnika Stim-sona. Videti je torej, da je Oton skušal ustvariti mnenje, da je predstavnik vseh Avstrijcev v nej deželi. Drugi uradnik je pripomnil, da je Otonov status uradno takšen kot ga je opisal tajnik Hull, da pa uživa v primeri z drugimi Avstrijci posebne socialne ugodnosti v Washingtonu, kakor tudi njegova rrifeti, bivša cesarica Napori Otona Habsburškega Mxr¿&r o/Üñ^T -j- avstrijska legija z Otonom na čelu kmalu dobila neuradno priznanje uradnega Waahingtona. Ga. Kirchway povdarja, da bo to izzvalo veliko nezadovoljnost med vladami v izgnanstvu, posebno pa pri Čehoslovakih, Jugoslovanih in Poljakih. Dočim so simpatije do Tibor Eckharda, madžarskega reakcio-jiarja in bivšega terorista, pomenile le žalitev demokratičnih čustev naših prijateljev v vzhodni Evropi, bodo posledice naše pomočil avstrijskemu nadvojvodi mnogo težje. Nobena stvar ne bo mogla nikdar pregovoriti držav, ki so. nekdaj trpele pod habsburškim jarmom, da prijazno prenašajo Otonovo stremljenje za vodstvom. Njegovi načrt} federalne Srednje Evrope sp tudi zelo sumljivi. Preeiolake ambicije . New York, 24. novembra (New York Post). — Znameniti publicist in radiokomen tator Johannes Steel je posvetil svoj članek v New York Postu Otohovemu spletkarjenju: ; Johannes Steel v svojem član ku najprej oriše prezgodovino kTje v "preteklem poletju te zadeve t. j preživela "week-end" v hiši tajska z dne 10. novembra ter predsednika v Hyde Parku. nadaljuje: « u a —__» ™> Opombe vredno je, da je voj Otonov "aide de camp grof naslovil predsednika Edmund Czernin, bratranec Fer- J * - ' ^T n Ho I vojaškega komiteja ne kot "Dr dinanda Czernina, je iz avil da- J « Habsburg», temveč kot nes, da avstrijski pokret od ka of A ia „* terega se je kakor trdi Ferdi- tajnik nand Czernin, odcepila skupina I £ ft Jnagloiom "Austrian Action," ni monarhistična skupina, obenem Otonu ni sovražna. Iz javil je, da U skupina, kakor tudi nadvojvoda sam, nima nobenih določnih ciljev za ustroj bodoče avstrijske države. Habsburške nade Freda Kirchway, glavna u- 'ria^na' podpirati legitimističnih ambi 1 cij in stremljenj Otona Habsburškega za avstro-ogrskim prestolom. Dejstvo pa je, da "Herr von Habsburg" zdaj uporablja to pismo vprid dobro znanim tež njam. Videti je torej, da zdaj, ko rednica uglednega ameriškega smo najprej začasno priznali časopisa The Nation, je obja- jDarlana za civilnega upravitelja vila o zadevi Habsburžanov že dne 24. oktobra članek, iz katere prinašamo naslednji izvleček: Ga. Kirchway napada ameriško diplomacijo, o kateri trdi, da je mešanica francoske Severne Afrike, za čenjamo priznavati Habsburža-rm za eventualnega vladarja o-svobojene Avstrije. Težko nam bo, zares težko, prepričati za w n„vvll _____sužnjene evropske narode, da tradicionalizma*,' )c namen take politike in njen, (Nadaljevanje.) 8POR MED AVSTRIJCI Prvaki protlmonarhistlčne skupina so proti Stimeonovemu načrtu New York. 2V novembra. (Izvirno poročilo New York Time-au). — Prvaki protimonurhiatič-ne "Austrian Action" irjuvljujo danes, da demokratični Avstrij ci ne bodo podpirali fm manj«» bataljonu v armadi Zetiinj^nih držav, dokler bo organizacija v rokah čisto monarhlstičnc aku pine, ki ai Je nadela ime "Voja Akl komite /a osvoboditev Avstrije" in katero Je Henry L. Sttmaon, vojni tajnik prtpoznal za zbirališče moštva Temu komiteju načeljuje nadvojvoda O ton Hahaburški, pretendent ns svstro-ogrski preatol. Ta zadeva je važna za odno-šaje Amerik«* t. vsemi naslednji-šktmi državami srednje Evrope in njihovih sosedov — to je mnenje avstrijskih in amerikanakih opazovalcev. Habsburška hiša e nekdaj vladala v teh državah n Oton se š« ni odpovedal svojim uspiracijam do avstrijske crone in krone preminulega uvstro-ogrxkega cesarstva. V ponedeljek Je izjavil državni tajnik Hull, da Živi Oton v tej deželi v svojstvu begunca. Stimmmovo pismo t dne 10. novembra |mi je naslovljeno Otonu "of Austria", načelniku vojaške-km komiteje, in omenja, da je U department "priznal vojaški komite za osvoboditev Avstrije' Vojni tajnik je dodal, da bo podpora komiteja pri nabiranju prostovoljcev m avstrijski ba< taljon dejansko pomagala k u apehu te edlnlee in da Je prepri čan, da bodo državljani Zedlnjenih držav avstrijskega potom stvs zgrabili to priliko, da pomagajo našim skupnim ciljem Zahvaljuje se Otonu za njegov takojšnji dogovor na povabilo War Departmenta. Druge evstrtjake skupine deli danes, si razlagajo nekateri ako, da je War Department predlagal Otonu, naj nabere moštvo za avstrijski bataljon, da pa je opustil nasloviti isti poziv tudi demokratičnim avstrijskim skupinam. Na vprašanje, ali so bila slič- pisma poslana tudi drugim ' osebnosti trde, previdnosti in pedanterije. Od-«U rekonstrukcija povojne E-nošaji z Vlchyjem so najboljši vrope na demokratični bazi. dokaz za to. Habsburška proklamacija Otona Hababurškega navaja zelo značilna. Na prvem mestu kot primer propagiranja sum-'je podpisan — in seveda popol-Ijivih "svobodnjaških" prvakov, noma odcfcljen od navadnih Trdi, da ima nadvojvoda čeda-' Zemljanov — "Otto of Austria." lje več uspehov v Waahingtonu| Med drugimi podpisanimi in da nekatere dobro obveščene nahajajo poleg nekaterih nežna svobodna nih ljudi tudi Hott in Schueller, To pismo, o katerem smo izve-1 Mlada kitajska vejaka v akciji na fronti. ^ČETRTEK, 10, DFrrvj tudi aktivnega oficirja I Taylorja in na zadnjem nadvojvodo Félix "oí AusJ (Ddje prihodnjič.) Vrnite vate stekle! mleka Se ena pot kooperacije konw» ranja, kateri vsaka gospodinja U pomaga je, da vrne vst stekle, od mleka prodajalni kjer ga T pila, ali pa dovaievalta mlelu Naše družine dobe mleko rajoč se na to. kako nastane po™ kanje drugih jedil. Ampak avJ razbito ali stran vrženo stekle« se mora narediti drugo. Ne iT vzame to čas in važen materij sedanji vojni potrebi, pač pa ¿ va to tudi človeško delavno silo večjo transportad j o. Zapomnite «i, ako hočete gati vaši deželi v teh izrednih b pazite, da bo mleko prihajalo re< na trg; nesite vaše steklenice mli nazaj prodajalcu ali pa jih vašemu dovaževalcu.^^H Ad Prosimo, da vriote vse prazne STEKLENICE MLEKA Zelo važno je, da čim hitreje mogoče vrnete vse prazne steklenice mleka, ki jih imate doma, vašemu prevaževalcu ali pa prodajalni, kje* ste kupili mleko. Pomagajte, da se ves potrebni materi-jal, ki se rabi za izdelovanje steklenic za mleko, povrne čim preje v industrijo. Pomagajte olajšati že tako preobložen železnični prpmet. Vrnite v$e prazne êteklemce mleha tedaj! TISKARNA S.N.P.J. ■ sprejema v tiškarako obrt spadajoča dela Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd slovenakem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku ln drugih...... VODSTVO TISKARNE APELIRA HA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI tIBKARMI .... Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne .... Cene smerne. unUske delo prve mis Pišite po Informacije na naslov: SNPJ PRINTERY 2657 59 8. Lawndale Avenue - - Chicago, Illto* TEL. ROCKWELL 4104 naroČite si dnevnik prosveio Po sklepu IS. redne konvencije se lahke naroči aa list P*""1*^ prišteje eden, dva. tri. štiri ali pot članov is epe drušlna k tri naročnini. List Prosveta stane sa vse enake, sa člene ail nešlana saJj» » eno letno neročnino. Ker pa člani «e plačajo pelesesmeniu tlJoa tednik. se jim to prišteje k naročnini. TeteJ sedaj «I "T da Je lisi predrag sa člane SNPJ. Ust Piesveta Js »ašt UstniM » gotovo )• v vsaki družini nekdo, ki M red «tal Ust vsak