Kdo ne pozna Jožeta Ka-čarja iz Zaloga, klenega moža, ki bo te dni slavil svojo 80-let-nico in je bil takoj po osvobo-ditvi prvi politični človek nekdanje občine Polje ter nato vseskozi delaven v vseh poli-tičnih organizacijah.
Rodil se je 4. februarja 1897 v Sp. Kašlju v delavsko-kmečki družini, kjerjebilo 7 otrok. Očeje bil delavec v Papirnici Vevče in z eno plačo je težko preživljal dru-žino. Tako so bili otroci prisiljeni zelo zgodaj se zaposliti, Jože pa je do petnajstega leta svoje starosti ludi sluiil. S petnujstiini leti — ie pred prvo svetavno vojno — se je zaposlil v kemični tovarni v Mostah, nato pa bil leta 1915 mobiliziran in poslan kot vojak v Oršavo v Rusijo. Leta 1917 so zaradi nastopa ruske revo-lucije m zaradi napada Italije na Avstro-Ogrsko vse slovanske regimente poslali na italijansko fronto in takojeJože Kačar pristal v 8. češkem Tegimentu v Tirolih na Mo>u< Grappu, Vojne )e bil ze :di;i'(uj sit in ob neki priliki je dezertiral ter pobegnil domov. Tu ga je srečal vaščan iz istega regi-mpnta in ga pregovoril, da se je vrnil. V Tirolah je dočakal tudi :lom   Avstro-Ogrske   monarhije.
Ob dogodkih na Koroškem in bojih :a našo severno mejo je bil ponovio mobiliziran in iz Boro-relj ter okolice Vrbskega jezera se je rrnil domov šele ai*gusta leta 1920.
Po vojaških dogodivščinah prve srvtorne vojne se je zaposlil naj-prej na starem delovnem mestu v Kemični tovarni kot priučeni mizar, nato pa v tovarni kleja in • končno v Kolinski tovarni.
V dvajsetih letih je dežela i-rela v političnih. bojih in iskanju nečesa novega in bolj-šcga. V Zalogu so bili središče ttga dclavci naželeznici, sajse )>• s postavitvijo ranžirne po-siaje zaposlilo veliko Ijudi, preilrtem pregnanih primor-^kih Slovencev iz Italije; bili so politično zelo osveščeni in rcrulucionarno nastrojeni. Tndi ideje ruske revolucije so prodirale mednje. Da bi oblast zajezila revolucionarni val, ki ae je šrrilpo vsej Jngostaviji*-^
je proglasila zakon o varnosti države —• Obznano. Tedaj je družbeno življenje zamrlo, kasneje pa se je preneslo v društvene sekcije, kot npr. v tamburaški zbor, ki ga je usta-novil učitelj v Zalogu Anton Drašček, nato v čitalnico in dramdtsko sekcijo, ki je izšla iz nje. Anton Drašček je bil sokolaš in je Založane priklju-čil Sokolu v Polju, karje imelo velike pozitivne posledice. Tedaj se je namreč začela tudi v Sokolu polarizacija sil, predvsem v odboru, v katerem so bili socialno dobro stoječi uradniki Papirnice Vevče.
Na pobudo socialdemokrat-ske stranke je bila leta 1927 ustanovljena Svoboda Zalog. Vodstvo Svobode je bilo njiho-vo, sajje bila KP prepovedana. Z gospodarsko krizo 1929-30
pa so začele komunistične ideje vdirati tudi v to društvo in ga kljub šestojanuarski diktaturi do pričetka II. sve-tovne vojne popolnoma osvoji-le. Na zaloškem področju je imel nemalo zaslug za to Jože Mazovec.
Na podlagi take orientacije delavstva v Zalogu in društva so oblasti že leta 1933 pričele z aretacijami. Med prvimi je bil aretiran tudi Joie Kačar. Po •meseci* dni in^p&l je bil *zpu&-
cen, nato pa konec istega leta ponovno  mesec  dni  zaprt.
Druga aretadja je imela za posledico, da ga Kolinska tovarna ni smela več sprejeti na delo. Takoje ostal brez dela vse do odhoda v partizane maja 1942. Aretacije v letih 1933-34 so povzročile, da se je število članov društva znižalo na 12 članov, ravno toliko, da ga oblasti niso mogle prepove-dati. Med temi dvanajstimi je bil tudi Jože Kačar, predsednik tega društva od leta 1929 do 1934. Kasneje se je društvo opomoglo in je štelo okoli 100
članov — vse do celjskega zbora Svobod leta 1936, ko so oblasti prepovedale delovanje teh društev.
Leta 1937 je bil Jože Kačar med ustanovitelji in podpi-sniki pravil za ustanovitev novega delavskega društva Vzajemnost. To društvo je bilo tudi zelo aktivno v svojem delovanju, saj so vse sekcije društva, posebno pa dramat-ska, vedno gostovale, organi-zirale izlete ali prirejale pre-davanja. Posebno dobro so sodelovali s Svobodo iz Zad-vora, saj je bila ta na visoki umetniški ravni, vodstvo in usmeritev pa je bilo izključno komunistično. Seveda pa so tudi Zadvorčani gostovali v Zalogu.
Tik pred razpadom stare Jugoslavije je bil Joče Kačar na orožnih vajah v Ivanjici v Srbiji, kar je bila le pretveza za internacijo v tem kraju. Faši-stični napad na Jugoslavijo pa je doživel kot stražar v Ke-mični tovarni. Po razpadu stare jugoslovanske vojske so Zaiog aaaedli *Italijani •—• z-
močnimi oddelki, saj je bila na zaloškem mostu demarkacij-ska meja med Italijo in Nemči-jo-
Nekako maja leta 1941 je Polde Maček pozval Jožeta Kačarja, k sebi na dom v Polje, kjer je na sestanku razložil priprave na oborožen boj, obvestil navzoče, da je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, kaj to pomeni, njen namen in delo v tem času. Po ustanovi-tvi terenskega odbora OFje bil Kačar zadolžen za zbiranje pomoči borcem, ki so že bili v
JOŽE KAČAR - 80-LETNIK
Kašeljskih hribih, Molniku in Pugledu, proti koncu leta 1941 pa je bil imenovan za povelj-nika Narodne zaščite vasi Zalog, Zadobrova, Sneberje in Šmartno.
Rana na želodcu ga je prisi-lila, da je iskal pomoči v Ijub-Ijanski bolnršnici. V tem času so ga že iskali Italijani in pravočasno bratovo obvestilo o tem ga je rešilo aretacije. Bolan se je skrival nekaj dni pri znancih v Ljubljani, dokler mu ni Nande Sešek dal legiti-macije na ime Franc Vavpotič, s katero je v Hrušici prestopil žično mejo okoli Ljubljane. V Zadvoru se je ustavil pri zaupniku OF trgovcu Mihi Jančarju, ta pa ga je poslal h kasnejšemu politkomisarju podoficirske šole pri GŠ NOV in podpolkovniku Nacetu Ferfili, ki gaje peljal v Sadinjo vas do Rudolfa Muzge. Se istega dne je bil v šolskem taborišču II. grupe odredov pri Ludviku Smrekarju in drugih. Zaradi bolečin v želodcu ga je Štefan Pavšič za nekaj dni ' odpeljal v Podmolnikrk Laear-
ju, kjer ga je obiskoval in zdravil dr. Gregorčič. Ob vrni-tvi je ostal nekaj dni v taboriš-ču, nakar je bil poslan na Kočevsko v vas Stari breg, kjer je bil IO OF Slovenije.
Tu je ob prebiranju razne politične literature spoznaval politične in socialne spre-membe, ki jih je prinašal boj proti okupatorju in domačim izdajalcem ter smotre OF. Boris Kidrič in Ivan Maček sta mu dajala gradivo za politič-nega delavca, za kar so ga iloločili v IOOF Slorenije.
Tik pred italijansko ofen-
zivoje dobil od Borisa Kidriča legitimacijo ter napotke za delo kot politični delavec. Skupno z dr. Dermastjo in spremljevalci je odšel v vas Trebelno pri Novem mestu na okrožni odbor OF. Kasneje je bil premeščen na podokrožje Trebnje—Sv. Križ (sedaj Gabrovka), Šmarjeta—Škoc-jan nato pa v Dolenjske To-plice kot sekretar OF in KP za okraj Novo mesto. Tu je doča-kal osvoboditev kot kapetan Jugoslovanske Ijudske arma-de.
Med tem pa se je žc obliko-i-ala tudi nova Ijudska oblast in ko so se leta 1943 že kazali obrisi svobode, je bil v okraju Bela cerkev pri Otočcu izvo-Ijen za delegata v zbor odpo-slancev slovenskega naroda v Kočevju. Tam je doživel potr-dilo tistega trenutka, za kate-rega se je zavzemal in boril vse si'oje dni. Kočevski zbor je bil putrdilo želja in boja borcev ter pridobitev NOB. Za dolgo-letnega borca za delavske pravice je bil ta zbor prav gotovo veliko zadoščenje  in
priznanje za njegovo dolgo-letno odrekanje in preganja-nje.
Fo vojni je opravljal razne politične funkcije, ena najpo-membnejših za nas pa je bila, da je bil prvi predsednik četrt-nega NOO Polje ali po današ-nje predsednik občine. Isto funkcijo je opravljal tudi po volitvah leta 1945 — vse do leta 1947, koje bil poklican na mestni Ijudski odbor ter po-novno prestavljen v IORLO Polje vse do upokojitve leta 1952.
Jože Kačar je živ primer delavca-proletarca, ki je od rnladosti pa vse do odhoda i-partizane občutil ponižanje človeka na najnižji družbeni lestvici. Veliko let je preživel kot vojak v obrambi tistega, kar mu ni dajalo zavetja in varnosti. Stara Jugoslavija ga je zaradi naprednih idej zapi-rala, mu odrekla delo in ga neprestano nadzirala. Preka-Ijenega v zatajevanju in trd-nega v svoji ideji ga okupacija ni presenetila. Njegovo mesto je bilo določeno in trdno vsi-dran v Ijudstvu je sprejel bol preizkušenj tako za narod kot tudi zanj. Štiriletni boj je delavca-proletarca privedel v najvišji Ijudski organ med vojno.
Tudi po vojni in upokojitvi se delu ni odrekel in je do-stojno opravljal dela, ki sta mu jih nalagala narod in čas. Dostojno je zaključil svoje delo in zato je Jože Kačar pri-Ijubljen in nam vsem drag občan. V vseh njegovih preiz-knšnjah mu je stala hrabro ob strani tudi njegova življenjska družica in prenašala tegobe predvojnih dni pa tudi vesele trenutke osvoboditve.
Ob njegovem 80. rojstnem dnevu rnu njegovi kolegi, pri-jatelji in soborci kličejo še na mnoga in zdrava leta! Čestit-kam se pridružuje tudi ured-ništvo Naše skupnosti.
EDO SVETEK