SPREHOD PO JUGOSLOVANSKIH IN TUJIH REVIJAH
Dvojna številka beograjske Književnosti (11-12) prinaša prispevek o Pesniških mostovih ob petindvajsetletnici Ful-brightovega programa v Jugoslaviji. To je izbor pesmi dela pesnikov, ki so se
220
udeležili književniške izmenjave preko Komisije za prosvetne zveze med Jugoslavijo in Združenimi državami Amerike. Pesniki so predstavljeni s po eno pesmijo in med njimi so tudi Tomaž Šalamun, Charles Simic, Ivan V. Lalič in Neda Miranda Blaževič. Več prispevkov se ukvarja z delom Vatroslava Jagiča, ki
221
Sprehod po jugoslovanskih in tujih revijah
ga med drugim postavljajo ob bok z Ni-kolo Teslo. Za zgled je ponatisnjena razprava Vatroslava Jagiča v zvezi z Dosite-jem Obradovičem, o katerem sicer piše tudi Vladeta Jerotič. Kdo je Vatroslav Jagič, komentira Zorica Jevremovič. Staniša Vojinovič predstavlja neobjavljena pisma tega hrvaškega filologa in kulturnega delavca osebnostim iz Srbije. Radmila Marinkovič piše o starejši književnosti in dveh mladih znanstvenikih (Vatroslavu Jagiču in Stojanu Novakovi-ču). Vatroslav Jagič v svojem času je naslov prispevka Zorana Konstantinovi-ča. Vladimir Anic pa piše o Vatroslavu Jagiču in delih o književnem jeziku. O Jagičevem razumevanju renesančnih in baročnih književnih pojavov v Dalmaciji je napisala sestavek Zlata Bojovič. Tatjana Subotič Golubovič osvetljuje Ja-gičevo delo pri objavljanju starih besedil. Prispevek Vatroslava Jagiča k preučevanju rokopisne dediščine bosanskega izvora komentira Dragoljub Dragojlovič. Snežana Samardžija piše o ustnem slovstvu, kot ga je raziskoval Vatroslav Jagič. O Jagičevi knjižnici pišeta Nevenka Durič in Andelka Milojkovic.
Šesta številka novosadskega Letopisa Matice srpske prinaša več sestavkov v spomin Danilu Kisu. Spominjajo se ga Judita Salgo, Aleksandar Tišma, Laszlo Vegel, Katalin Ladik, Miroslav Egerič, Vojislav Despotov in Slavko Matkovič. Ob stoletnici smrti Jakova Ignjatoviča pojasnjuje Živojin Boškov, kdaj in zakaj je Jakov Ignjatovič zapustil uredništvo Letopisa Matice srpske, Milana Mrazo-vič pa piše o njegovem delu pri tem časopisu. Stojan Vujičič je napisal Besedo o tragičnosti obrboja; s to sintagmo je označil Jakova Ignjatoviča Milan Kaša-
nin, Vujičič pa jo razširja še na svoja spoznanja o Ignjatovičevi osebnosti.
V številki 21, zadnji lanski, prinaša čedajski list Dom prispevek o vtisih in komentarjih na vladni zakon v Videmski pokrajini {Od grenkobe v Kanalski dolini do olajšanja in pričakovanja v drugih slovenskih dolinah, pripravil Ezio Gosg-nach). Za zboljšanje zaščitnega zakona se v svojem sestavku zavzemajo tudi slovenske organizacije Videmske pokrajine. A. Qualizza je ugodno ocenil celovečerni koncert pevskega zbora Primorec - Tabor v Špetru Slovenov, ki je nastopil tudi z nekaj ljudskimi pesmimi iz nadi-ških dolin in iz Rezije.
Druga številka letošnjega čedajskega lista Dom prinaša med drugim daljše poročilo o jubilejnem srečanju med prebivalci Beneške Slovenije in severnimi Primorci ali, kot piše v časopisu, med Benečani in Onejci. Srečanje je bilo v Kobaridu in sicer že dvajseto po vrsti, med kulturne in upravne delavce ter predstavnike Cerkve iz Videmske pokrajine ter tolminske občine pa so povabili tudi Cirila Zlobca, ki je bil častni gost. Božo Zuanella poroča o zbirki goriške Mohorjeve družbe za letošnje leto. Nekaj duhovnikov je podpisanih pod odprto pismo kardinalu Rogerju Etchegara-yu, katerega seznanjajo z obtožbami v zvezi s svojim doslednim evangeljskim delovanjem; ti duhovniki so namreč v svojem okolju s strani nekaterih naleteli na negodovanje, ker v svojem dušnem pastirstvu ne pozabljajo na slovensko skupnost v Benečiji in na upoštevanje slovenskega jezika, četudi pri tem pristajajo na naporno delo v skromnih in siromašnih pogojih.