AMERIŠKA AMERICAN IN SPIRIT FOREJCN • " IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, 0., TUESDAY MORNING, JUNE 10, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. ojaštvo je včeraj zasedlo tovarno za letala *vka pri North American Aviation Corp. je zlomlje- CIO je razglasila stavko na. Delavci so se vrnili nazaj na delo in tovar- v Aluminum Co. tukaj na obratuje skoro s polno paro. Piketne straže so se umaknile pred bajoneti. Los Angeles, 9. junija. — Tri tisoč vojakov ameriške arma. Kasajenimi bajoneti in s strojnicami je danes zasedlo tovar-izdelujejo letala za ameriško vlado in za Anglijo, North ttcan Aviation Corp. v Inglewood, Cal. Vojaštvo je s tem ''0 ukaz predsednika Roosevelta. ^kaj ur zatem, ko je vojaštvo tovarno, j'e. vodstvo na-da se je z delom zopet Za dnevni šiht se je pri-1,10 skoro 2,000 delavcev in novi se priglašajo. °Jaštvo je stopilo v akcijo 1 ko so začele frčati plinske P med policijo in piketno S ki je štela do 1,000 de-P1 šest oseb so odpeljali v *1ico iz boja, ki je nastal ' Piketi in delavci, ki so ho-tovarno na delo. Piketi so ^ovoljno umikali pred voja-,amo eden se ni hotel uma-' 'i ta je dobil ubodljaj z ba-Unijski uradniki trdila bila pozneje še dva ra- njena z bajonetom. Takoj zatem, ko je vojaštvo zasedlo tovarno, je podpolkovnik Branshaw naznanil, da je tovar. na odprta za delo in to pod vladno kontrolo. Izdal je oklic na stavkarje, naj se vrnejo na delo, zagotovljajoč jim popolno varnost pri delu, gredoč na delo in z dela in tudi na njih domovih. Mnogo delavcev se je vsulo v tovarno, a piketne straže so se umaknile nekoliko od tovarne in tam zopet zavzele obhod. Vojaštvo se je zelo vzorno obnašalo in ni skušalo dražiti stavkarjev s kakim surovim postopanjem. °osevelt zadovoljen z izidom h, . ashington, 9. jun. — Predsedniku Rooseveltu so sporočili, ftftvka pri North American Aviation Corp. v Inglewood, Cal. Ma. Sporočilo je prišlo od podpolkovnika Bijanshaw, ki je ;a®tvom zasedel tovarno. Podpolkovnik je naznanil, da bo to-* v torek že obratovala s polno paro na vladnih naročilih, ki $200,000,000.-- ^eveltov osebni tajnik Ear-rekel, da je bil predsednik ^dovoljen, ko je zvedel te 3 iz Kalifornije. redpolls je sporočil na vojni od-| da se je vojaštvo vzorno j, taktno obnašalo pri oku-' tovarne. I tednikov tajnik je tudi iz-' ^a se bodo pogajanja med 1:1 in tovarno nadaljevala, L,_ Stavkarji bodo morali v armado ^shington, 9. jun. — Generalni brigadir Hershey, direktor )Ve2no vojaško vežbo, je poslal brzojave na vse naborne ko-'fcpo deželi ter jim naročil, naj vpokličejo v armado vse one /^ance, ki so bili oproščeni vojaščine radi važnega dela pri i^ni industriji, pa so s tem delom prenehali. To povelje je I,'J10 ukazu predsedniku Wilsona v prvi svetovni vojni, ki je i; na delo, ali pa v armado! b'ncip, po katereni deluje ---~ vojaška služba je, da se ^delavca pri delu, kjer lah-1 največjo poslugo za vla-.Se glasi brzojavka direk-^ersheya. "Državljan, ki °Proščen vojaške službe ,^'a pri narodni obrambi, e Pričakovati, da bo še nadležen te ugodnosti, ako I 4 z delom, radi katerega koščen." It - Molitvi in pogrebu društva sv. Ane, št, :v'n članice podružnice št. so prošene, da pridejo ^ osmih k skupni molitvi v°jno sestro Mary Prija-) ^eletov pogrebni zavod, i St. Clair Ave. Jutri ob Je pa udeležite njenega Vežbalni krožek št. i, naj ji izkaže zadnjo Graduacija ^ 2- junija bo graduiral iz ^Central višje šole Joseph jj > sin Mrs. Rose Ivančič iz ' 207. St. čestitamo! čeprav je vojaštvo zasedlo tovarno, ker s to akcijo delavci niso zigubili pravice do kolektivnega pogajanja. Toda Roosevelt je ukazal zasesti tovarno z vojaštvom, ako stavkarji ne bodo hoteli na delo, ker delo v tej tovarni, ki gradi letala za armado, ne sme obstati pod nobenim pogojem, tako je važno za narodno obrambo. Včeraj popoldne je CIO ujiija pričela stavko v ogromni tovarni Aluminum Co. of America v Newburgh Heights. Stavko je razglasila unija v času, ko se vr-še v Washingtonu pogajanja med vodstvom tovarne in zastopniki unije. Okrog 7,000 delavcev je prizadetih. Takoj po razglasitvi stavke se je pojavilo vprašanje, če bo tudi tukaj posegla vmes vlada in prevzela tovarno, kot je to storila v tovarni letal v Inglewood, Kalifornija. Tukajšna tovarna dela skoro izključno na naročilih za obrambeni program, na delih za letala in letalske motorje. Tovarna se nahaja na 2210 Harvard Ave. in piketne straže so včeraj zagozdile cestni promet skoro eno miljo okrog tovarne. Piketiranje se vrši v redu in nobenih izgredov ni bilo poročanih včeraj. Delavci so dobili 10c pribolj-ška na uro pri mezdi, toda unija zahteva nadaljne 4 in pol centa in minimalno plačo 75c na uro, ki je sedaj 72c. Eden izmed organizatorjev unije je Alex Balint, katerega je Diesov preiskovalni odbor osumil komunistične aktivnosti in mu je radi tega naselniška oblast zadržala izdajo državljanskega papirja decembra meseca. Unijski voditelji so zadnji teden obljubili, da ne bodo razglasili stavke, dokler se vrše pogajanja pri vladnem posredovalnem odboru med unijo in tovarno, toda besede niso držali češ, da tovarna nalašč zavlačuje pogajanja. Je res žalostno Prosveta jamra, ker slovenski jezik nima izrazov za dosti angleških besed, kaj bi, saj jih tudi angleški nima za nekatere slovenske besede. Kako bi, na p.-imer, Anglež prestavil "svinjka"? Kjer ni besed za direktno predstavo, si pomagamo s tem, da opišemo pomen. Ampak smrtni greh se pa dela nad slovenskim jezikom, kadar zapiše slovenski list, kot je oni dan Prosveta z velikimi črkami: "Jugoslavija invadiraiui!" Turke skrbi, kako bodo zavarovali hareme J e r i\ zalem. — Muslimanske oblasti skrbi, kako bodo skrbele za varnost žensk, ki se nahajajo v haremih, v slučaju zračnih napadov. Te ženske so, kot znano, vedno zaprte in jih ne sme videti noben moški, razen soproga. Zato je zdaj vprašanje, ali naj gredo te ženske v javna zaklonišča tekom zračnih napadov, kjer bedo izpostavljene 0čem drugih moških. Nekateri svetujejo, naj bi za te ženske zgradili posebne oddelke v podzemskih skrivališčih. Ko so vprašali vojnega tajnika Stimsona, če so delavci, ki so šli na delo v tovarno, ki je pod vojaško oblastjo, zdaj vladni delavci, je rekel, da je to vprašanje justičnega oddelka. Tudi na vprašanje, če so delničarji v North American Aviation Corp. še lastniki tovarne, ali je zdaj vlada, ni hotel odgovoriti. Dejal je samo, da bodo to že zvedeli ob času. Poroka Mr. in Mrs. Frank Strumbly iz Bishop Rd. South Euclid naznanjata, da se bo 14. junija poročila v cerkvi sv. Kristine ob desetih njiju hčerka Genevieve z Mr. Lawrence Calta iz 3838 E. 50. St. Čestitke in mnogo sreče v novem stanu. Ekspresna vožnja odobrena Sinoči je mestna zbornica odobrila ekspresno vožnjo z avtobusi od 185. ceste in Lake Shore Blvd. do mesta. Vožnja bo za en kraj 15 centov. Pred log je bil vložil councilman Anton Vehovec. KAM NEKI BO ŠLA DEDIŠČINA? Rochester, N. Y.—V tem mestu je še v avgustu, 1939 umrl Albert Ruppert, rodom iz Nemčije. Zapustil je premoženje v vrednosti $9,000, toda nobene oporoke in nobenih sorodnikov tukaj. Med njegovimi listinami so oblasti našle, da ima še živečo mater v Hamburgu na Nemškem, a v Tokyu na Japonskem ženo in sina. V Ameriko je prišel leta 1936. Sodnija mora odločiti, ali bo šla dedščina materi ali ženi ranjkega. Nov grob V pondeljek zjttti.J jo :na- gloma umrl John Fortuna, star 48 let, stanujoč na 1295 E. 167. St. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Antonijo, rojeno Grdanc in pet otrok: John, Frank, Josephine, Stanley, William in več drugih sorodnikov. Rojen je bil v Marinči vasi pri Žužemberku, kjer zapušča mater, eno sestro in več drugih sorodnikov. Tukaj je bival 32 let ter je bil zaposlen pri NYC železnici skozi 30 let, kjer je bil tudi član Boiler Makers Union. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 8:45 iz pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi, 458 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzete in na pokopališče Kalvarijo. Naj počiva v miru, preostalim sožalje. Važna seja Ob 7:30 nocoj se vrši seja Slovenske ga demokratskega kluba v Euclidu. Seja je v navadnih prostorih na Recher Ave. Lorain bo videl lepe slike v nedeljo večer V nedeljo večer 15. junija, kmalu potem, ko se bo zmračilo, bo v fari sv. Cirila in Metoda oredstava premikajočih slik. Ta, predstava se vrši pod pokroviteljstvom društva Najsv. Imena mlajših. Predstava se bo vršila v dvorani pod cerkvijo, če bi bilo pa vroče, bo zunaj na vrtu. Slike bodo večinoma v barvah in zelo zanimive. Nekaj slik bo iz sedanje vojne, nekaj pa tudi iz stare domovine. Toda pokazane bodo vse druge slike, kot so bile zadnjič, tako nam sporoča Mr. Anton Grdina, ki bo kazal slike. Rojaki iz vsaga Loraina in okolice so prijazno vabljeni, da pridejo v nedeljo večer na to zanimivo predstavo. Nemška armada bi šla rada preko Rusije proti Perziji, trdi poročilo Ankara, Turčija. — Diplomatski viri poročajo, da so se vzdignile nemške čete v Romuniji in se bližajo ruski meji. To pa iz namena, da bi Hitler izsilil od Rusije dovoljenje, da sme poslati svojo armado preko južne Rusije v Perzijo, odkoder bi potem udarila od strani n^ Angleže v Iraqu in Siriji in odkoder bi ogrožala tudi Indijo. Turčija tudi vsak čas pričakuje zahteve iz Berlina, da bi smele nemške čete preko turškega ozemlja v Malo Azijo. Nemške čete že zavzemajo pozicije nasproti ruske Moldavije, trdijo poročila. Jugoslovanska vlada protestira proti razcep-Ijenju slovenskega naroda Washington, D. C. — Jugoslovanski poslanik dr. Kon-štantin Fotič je vložil pri državnem tajniku Cordell Hullu sledeči protest: "Vlade nemškega rajha in kraljevine Italije so proglasile po vojaški zasedbi Jugoslavije aneksijo Slovenije in to deloma po Nemčiji, a deloma po Italiji. Ta surov čin razcep-ljenja slovenskega naroda nasprotuje vsem jetniškim principom, ker na zemlji, katero sta zasedli Nemčija in Italija, živi kompaktno naseljen najčistejši slovenski element. Isto-tako jfe ta aneksija brez vsake zakonite podlage, ker vojaška zasedba po veljavnih principih narodnosti ne menja za časa trajanja vojne zakoniti status zasedenega ozemlja. Kraljevska jugoslovanska vlada, v kateri se kot sestavni del nahajajo edini zastopniki slovenskega naroda, protestira proti temu postopanju Nemčije in Italije, ki s tem stremita uničiti slovenski narod ter razcepiti nacionalno posest Jugoslavije." iž« SE NE IZMIČE VOJAŠČINI Walnut Ridge, Ark.—Pravijo, da se danes fantje ženijo največ zato, da bi se izognili vojaščini. To je pa odločno zanikal W. J. Smith, ki se je oni dan poročil tukaj z vdovo Mrs. Frances Ward. Ženin je namreč star 80 let. TO BI BILA PA ŽE LEPA RIHTA Nashville, Tenn. — Truk od 102. polka je bil do vrha napolnjen z jajci, ko se je zvrnil v graben. Vojaki niso skušali pobrati razbite jajčne vsebine, ampak so se ročno izkopali iz nje. Bili so zelo veseli, da so bia jajca vsaj sveža. Cleveland že pripravlja civilno obrambo Clevelandski župan Blythin je bil imenovan načelnikom za civilno obrambo, ki bo organizirana za mesto in okolico ter je šel takoj na delo, da pripravi mesto za vse slučajnosti, ki jih more prinesti vojna nad mesto. Najprej se je včeraj posvetoval z varnostnim direktorjem Nessom, ki bo sodeloval pri vseh aktivnostih civilne obrambe in katerega policija bo dobila vrhovno oblast v mestu, kadar in če pride sila. Varnostni direktor Ness bo dobil naročilo, naj ognjegasni oddelek razdeli mesto v okraje, kjer bodo vršili civilno obrambo prostovoljni gasilski oddelki. Dalje je župan pozval oblasti vseh predmestij, da sodelujejo in da pridejo na sestanek, na kate^ rem se bo razdelilo delo civilnim obrambam za ves okraj župan bo v bližnji bodočnosti izbral posvetovalne odbore iz vseh struj stanov v okraju, ki bodo načelovali raznim prostovoljnim civilnim grupam. V soboto se je vršil v Colum-busu sestanek državnih in mestnih uradnikov iz vse države Ohio. Navzo^ je bil newyorški župan La Guardia, ki je načelnik civilne obrambe za vse Zed. države. La Guardia je povedal zbranim uradnikom, da zahteva silna hitrost moderne vojne, da pripravijo tudi mesta svoje obrambe. Zlasti postajajo nervozna obrežna mesta, ker bi bila ta najprej izpostavljena zračnim napadom. župan pravi, da bi se Cleve-landu ne bilo treba bati takih napadov, toda do Clevelanda potrebuje bojno letalo od morja samo dve uri. če bi prišel sovražnik v bližino ameriškega obrežja, bi gotovo skušal uničiti tudi veliko industrijo v Clevelan-du. Tudi industrijsko mesto Na tisoče ubitih v razstrelbi stare trdnjave v Jugoslaviji Rim, 9. jun. — Italijanska časnikarska agencija Štefani poroča, da je bilo več tisoč oseb ubitih in ranjenih, ko je zletela v zrak zaloga smodnika in mu-nicije v stari trdnjavi Smedere-vo v bližini Belgrada. Razstrelba je uničila ogromno zalogo municije in popolnoma razdejala zidovje trdnjave, trdi poročilo. Vzrok razstrelbe še ni znan oziroma oblasti ga ne povedo. Smederevo je važno trgovsko mestece ob Donavi in ima okrog 10,500 prebivalcev. Madjarsko časopisje poroča, da je bilo ubitih najmanj 5,000 oseb. Kajzer je določil pred 40 leti način pogreba Doorn, 9. junija- — Danes so pokopali tukaj bivšega nemškega cesarja Viljema II. z vojaškimi častmi in po čisto preprostih obredih, ki jih je sam določil še pred 40 leti. Truplo je bilo položeno v grobnico v kapelici gradu Doorn. Navzoči so bili samo ožji sorodniki, uradni zastopniki Hitlerja in armade. Pittsburgh bi bilo skoro gotovo deležno takega obiska. Toda največja nevarnost za Cleveland je ta, da bi sabota-žarji hoteli zažgati mesto. Tu-jezemski agenti bi skušali storiti vse, da bi ovirali obrambeno industrijo in njih prvo delo bi bilo zažgati razne tovarne in druga važna poslopja. Zato je pa potrebno, da se organizira civilno obrambo, ki bo pazila v svojih okrajih, da se ne poškoduje važne lastnine. župan Blythin je tudi povedal, da bo posvečala odslej policija posebno pažnjo delovanju raznih prekucijskih grup, kot so komunisti, časi postajajo vedno bolj resni in vse se pripravlja za slučaj sile. Boljše je, da je narod pripravljen, kot bi pa izgubil glavo v splošni zmešnjavi, ako bi prišlo kaj nepričakovanega nad nas, je rekel župan. Smrtna kosa V pondeljek zjutraj je umrla Uršula Blatnik, stara 65 let, stanujoča na 1594 Hopkins Ave. v Lakewoodu. Rojena je bila v Zafari pri Žužemberku, rojena Urbančič. Po prvem možu se je pisala Starek. Tukaj zapušča soproga Michaela in dva sina: Michaela in Josepha, po prvem možu pa Adolfa in Antona Starek, Rose Blatnik, Mary Fornoss, Ludwig in Ana Starek ter 12 vnukov. V Cleve-landu zapušča tudi sestro Mrs. Elizabeth Sirk, v starem kraju pa sestro Jožef o Urbančič in, brata Mihaela. Pogreb pokojne se bo vršil v petek ob devetih v cerkev sv. Cirila in Metoda, 12608 Madison Ave. iz pogrebnega zavoda na 12705 Madison Ave. Bila je članica društva sv. Vida, št. 25. Naj počiva v miru. OTROCI, SPAT! Mena, Ark.—Zupan Don D. Clement je ukazal policiji, da strogo izvaja mestno postavo, ki določa, otroci do 15 leta ne smejo biti na ulici po devetih zvečer poleti in po osmih ob času šole. POLICIJA IščE POSTAVO ZA SODBO Sacramento, Cal.—Policija v tem mestu je aretirala nekega biciklista, ki je bil tako pijan, da ni mogel sedeti na kolesu. Toda mesto nima nobene postave, 'bi nalagala kazen pijanim biciklistom. NAJNOVEJŠEVESTI WASHINGTON; 9. jun.—Vlada je dobila sporočilo, da je bil v južnem Atlantiku potopljen ameriški parnik Robin Moor, ki je imel 38 mož posadke in osem potnikov. Baje je parnik torpedirala nemška podmornica še 21. maja. Enajst brodolomcev je pobral brazilski parnik Osorio. KAIRA, 10. jun. — Angleške mehanizirane čete so bile danes zjutraj že pred vrati mest Beirut in Damask v Siriji, ki sta glavni mesti te francoske kolonije. V južni Siriji so vjeli ali pobili 185 nemških parašutarjev, ki so bili napravili že nekaj škode na javnih napravah. Iz Ankara, Turčija, se poroča, da so dobili nemški avijatičarji povelje iz Berlina, da se naj takoj umaknejo iz Sirije. WASHINGTON, 9. jun. —Poslanska zbornica je odobrila 10 bilijonov dolarjev za nova letala, toda s pripombo, da se od tega denarja ne plača nobeni osebi, firmi ali kor-poraciji, ki bi najmanj 10 dni zadrževala produkcijo potem, ko je narodni posredovalni odbor podal razsodbo. Dalje je zbornica odglasova-la, da se iz tega denarja ne plača nobeni osebi, ki bi pike-tirala ali branila drugim osebam delati na obrambenih delih. Predlog je bil poslan v senatno zbornico v odobritev. -o- Francija plačuje bilijone za nemško armado Vichy, Francija. — Francija mora plačevati za vzdrževanje nemške armade, ki je zasedla Francijo, ogromno vsoto 400 milijonov frankov na dan. Francija mora imeti v banki vedno dovolj denarja za to. V ta sklad je dela francoska vlada dozdaj že 108 bilijonov frankov. Zadušnica V sredo ob 6:30 se bo brala sv. maša v cerkvi sv. Vida za pokojnim William Svigel v spomin prve obletnice njegove smrti. Sorodniki in znanci so vabljeni. -o-- Dodatno poročilo Poroča se nam, da se je udeležil slavnosti nove maše v nedeljo pri Sv. Kristini tudi vežbalni krožek podružnice št. 41 SŽZ. Chicago. — Dne 4. t. m. je v Pullmanu umrl Frank Avbel, star 83 let in rojen v Blagovici pri Kamniku na Gorenjskem. V Ameriki je bil 47 let in tu zapušča sina in hčer. DOMOVINA 0. 135 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 1117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio Published dally except Sundays and Holidays BESEDA IZ NARODA . m m m m mm m m m m .............. NAROČNINA: /la Ameriko ln Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C Za Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po poŠti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year «J. S. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year. $3.00 for 6 months European subscription. $7.00 per year Single copies, 3o Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 135 Tues., June 10, 1941 Nemci so imeli že davno načrt zasesti Zed. države Malokdaj so se odnošaji med dvema državama spremenili od prijateljskih na sovražne ali vsaj nasprotne tako naglo, kot so se med Zed. državami iri med Nemčijo. Še pred letom 1870 se je govorilo, da so bile ameriške politične smernice z oziroma na bojno mornarico skoro enake kot nemške. Toda tri desetletja pozneje, leta 1899 je ameriški admiral Dewey prerokoval, da bo prva vojna, v katero bodo šle Zed. države, proti Nemčiji. To se je tudi zgodilo 18 let pozneje. Proti koncu zadnjega stoletja so nemški militaristi javno razpravljali o načrtu, da se vkoraka v mlado, toda silno naglo napredujočo Ameriko. Vzrok temu je bila želja Nemcev po novih kolonijah. Ko se je nemški rajh zbudil z željo po kolonijah, je bilo že precej pozno, ker skoro vse so bile že pobrane. Ko so Nemci pregledavali zemljevid za novimi kolonijami, so videli, da sta na razpolago še dva lepa plena. Eden teh je bil ostanek od nekdanjega španskega kraljestva: Filipini, Kuba in Porto Rico. Drugi pa bi bila slabo zavarovana Latinska Amerika. Toda Nemci so videli, da morajo v obeh slučajih zadeti na ameriške interese. Zed. države so postale pozorne na te nemške težnje. Prvi nesporazum med Nemčijo in Ameriko je prišel radi Zapadne Indije. Nemčija je hotela kupiti od Španije Porto Rico. Takoj je izjavil uradni Washington oster protest. Nemci so skušali potolažiti Amerikance in so izjavili, da je njih princip proti vsakim kolonijam onstran morja. Toda kljub temu zagotovilu, so šli Nemci dalje z načrtom in so leta 1871 hoteli kupiti od Holandije otok Curacao ob venezuelski obali. Tako bi dobili Nemci prvo oporišče ob ameriški obali. Toda kupčija ni bila izvršena. Potem so se Nemci obrnili na Dansko za otok Char-lottte Amelie. Ko je ameriški senat zvedel o tem, je sam ponudil denar za to posest. Nemci so nahujskali danski parlament, da je zavrnil ponudbo Amerikancev. Potem so Nemci dvakrat poskušali zasesti Haiti. Prvič je bilo ob času, ko so haitske oblasti zaprle nekega nemške-. ga državljana, ki je napadel nekega domačina. Drugič je pa bilo, ko so haitske oblasti zasegle nemško ladjo Marko-mannia, ki je vozila orožje vstašem na Haiti. iKo so oblasti zasegle nemško ladjo, je nenadoma priplula nemška križar-ka Panther in je potopila haitsko ladjo, ki je bila zaplenila Markomannio. Nemci bi bili takrat zasedli Haiti, ako bi ne bile na straži Zed. države, ki so to preprečile. Še bolj je pa bil resen slučaj z Venezuelo leta 1902. Bankrotna republika v Južni Ameriki je dolgovala mnogo denarja bankirjem v Berlinu, da je obratovala svojo železnico. Druga dva upnika sta bili Anglija in Italija. Nemci so že govorili, da bodo zasedli Venezuelo. Takrat je pa stopil na noge predsednik Theodore Roosevelt. Povedal je nemškemu poslaniku Hollebenu v Washingtonu, da Zed. države ne bodo dovolile, da bi se začele nemške kolonije približevati Panamskemu prekopu. Brez odloga je poslal nekaj bojnih ladij v venezuelske vode. Nemški kajzer je rekel, da je Roosevelt izzivalec za vojno. Toda Nemci pa le niso zasedli Venezuele. Tudi v Tihem oceanu je prišlo do nesporazuma med Zed. državami in Nemčijo. Malo je manjkalo, da ni prišlo med obema državama do vojne leta 1889 radi otokov Samoa, ki leže v južnem Pacifiku, ob morski cesti med Avstralijo in San Franciscom. Že leta 1872 je napravil ameriški mornariški poveljnik Meade pogodbo s poglavarjem na otoku Tu-tuila, da sme rabiti pristanišče Pago Pago. Tnkoj sta postali nevošljivi Nemčija in Anglija. Nemci so vprizorili med domačini vstajo, postavili na prestol svoje privržence in jih krili z bojnimi ladjami v ondotnih vodah" Ameriškim mornarjem to ni bilo prav nič povšeč. Nekoč je nemška križarka Adler sklenila, da bo začela ob-streljavati neko vas ob obrežju. Toda ko je priplula v bližino, je našla tam že ameriško križarko Adams, ki je imela svoje topove zelo značilno obrnjene proti nemški križarki. Nemci so se naglo obrnili in odpluli. Vse je izgledalo, da ne bo šlo brez vojne za otočje Samoa. V pristanišču Apia, kjer so ležale nemške, angleške in ameriške ladje, so bili mornarji pripravljeni, da se udarijo na gib prsta. Tedaj je pa posegla vmes narava in spravila vse tri sovražnike k pameti. V pristaniščcje prihrumel tornado, ki je razbil vse bojne ladje. Rešila se je edino angleška bojna ladja Calliope, ki se ji je posrečilo odpluti na odprto morje. Potem se je spor poravnal pri zeleni mizi. Anglija je"umaknila zahteve, Zed. države so dobile Tutuilo, Nemčija pa ostalo. Špansko-ameriška vojna je bila drugi vzrok,za spor med Ameriko in Nemčijo. Kajzer je ves razljučen gledal, kako so Zed. države zasedle Kubo, Porto Rico in Filipine. Imel je namreč vročo željo, da to sam dobi od razpadlega španskega kraljestva., Nemčija je javno simpatizirala s Španijo. Nemška mornarica je neprestano ovirala ameriško blokado Manile. To je vjezilo ameriškega poveljnika Deweya, ki je poslal nemškemu poveljniku Diedrichsu pošto, da ima nemška mornarica prav lahko bitko na rokah, če to želi. Diedrichs je nato vprašal za pomoč angleškega poveljnika, ki je imel tam nekaj ladij. Toda ta je odgovoril, da bo držal z Amerikanci. Nemci so se umaknili. Nemci so vedno smatrali, da Zed. države nimajo dovolj Malo zahvale Ker se do sedaj še nobena izmed sopotnic ni nič oglasila v zahvalo naši dobri vodnici ob priliki izleta v Washington, naši urednici Zarje Mrs. Albini Novak, zato se bom pa sedaj jaz v imenu vseh zahvalila. Torej Mrs. Albina Novak, prav najlepša Ti hvala za vso prijazno požrtvovalnost in trud, ki si ga imela z nami, da smo se vse tako udobno vozile. Prepričana sem, da boljše vodnice bi ne mogle dobiti v celem Cle-velandu. Prav nič ni čudno, da nas povsod zavidajo, ker se le v Clevelandu lahko ponašamo ž njo. Kakor sem že rekla, boljše vodnice bi ne mogle dobiti in kar je pa največ vredno, pa je to, da nam je vsako mesto, skozi katero smo se peljale tudi lepo opisala in nam pripovedovala razne zanimivosti o istem. Tja grede smo-se bile tudi ustavile, ker je bila ravno nedelja in smo šle v škofijsko cerkev k maši. Dalje nam je bila preskrbela, da smo v glavnem mestu dobile človeka, ki nas je vozil okrog po mestu in nam razkazal vse zanimivosti in spomenike zadnjih ameriških vojska. Seveda je tisti človek govoril angleško, a naša dobra vodnica Albina pa nam je vse prestavila na slovensko, da je lahko vsaka izmed izletnic vse prav dobro razumela. V Washingtonu pa nam je preskrbela tudi zelo udobno prenočišče in rečem vam, da to ni bilo v kakšnem zakotnem hotelu, kajti imele smo vse lepe in isnažne sobe. Enako pa je preskrbela tudi za prehrano, da nalm ni bilo treba stradati in tudi žeje nismo trpele. Vsaka se je lahko pokrepčala po svoji mili volji. Rečem vam, da je lahko vsaki žal, ki ni bila z nami na tem izletu, jaz sem jim pa hvaležna, ker drugače bi pa zame ne bilo prostora. Torej še enkrat najlepša hvala naši dobri vodnici in če dočakam prihodnjega leta in če bo zopet kakšen tak izlet, da se jaz že sedaj priglasim, da ne bo zopet kakšne pomote. Pozdrav, Lojzka čebular. -o- Zadružni čas je sedaj Čas — najdragocenejši zaklad delavca — zgodovinsko vedno vodi in čuka navzdol! Plezati moramo, da ostanemo, kjer smo; hiteti, ako hočemo malo priti naprej in navzgor; in danes moramo hiteti tako, kot da bi nas podili sami peklenščki — kar se faktično dogaja. Nazivajmo te peklenščke kar hočemo — beda — brezposelnost — vojna — so že na obzorju in se mrzlično pri bližujejo — in prizadeti bomo vsi! Ljudem dobre volje, ki iščejo izhoda, zadružništvo nudi nenasilno sredstvo, da se izogne tem grozotam, katere vsakdo izmed nas je deloma pomagal ustvariti. Namenoma ali nevede vsa naša podpora je šla ekonomskemu ustroju kateri grmadi profite iz pomanjkanja, meče čedalje večje trume iz dela — in prižene vse te skrbi v mednarodno vojno. Zadružništvo, katero zalaga ljudi s potrebščinami po brezpro-fitni ceni, ne more nikogar izkoriščati. Vse kar je zadružništvo zgradilo v zadnjih sto letih, vse druge panoge in izražanja demokracije so v smrtni nevarnosti uničenja. In vse to zato, ker nismo zadosti hiteli! Zato, ker smo podpirali — in večina še vedno podpira — tisto ekonomijo in sistem, kateri skrbi za vojni ogenj. Ako res verujemo v blagostanje za slehernega človeka, moramo danes napreči vse sile v program, ki nam reši demokracijo in to s tem, da sezidamo mi sami demokratičen "business." Zidajmo jačje zadruge, močnejše "wholesales," podjarmiti moramo vire surovin! Denar, naš denar, katerega smo do danes pustili, da ga drugi rabijo v naše izkoriščanje, ta denar se mora iztekati v vse panoge Zadružne trgovine; naučiti se moramo delovati zase in storiti zase vse ono, kar smo pustili, da drugi store za nas, kar je lepo prineslo neizogibne profite mali peščici — nam pa mizerijo! Danes ne zadostuje, da se Zadruge stalno razširjajo; danes morajo zidati, energično in hitro — dokler je še čas in svetlo! Direktorij Slovenske zadruge je pripravljen sodelovati z vsako organizirano skupino v ta namen. Za Prosvetni odbor zadruge: Joseph A. Siskovich, tajnik. —--o- Ložanje se priporočajo Sezona piknikov je tukaj. Od vseh strani se že vidi vabila na piknike, ki jih prirejajo' razna društva ali skupine. Dohodki nekaterih teh piknikov gredo v dobrodelne name in zopet drugi pa prirejajo piknike samo v zabavo. Vedno pa je tako, da če se hoče imeti na pikniku uspeh, se mora ljudem tudi o pravem času povedat^ kdaj in kje se isti vrši. Tudi Ložanje ne maramo biti med zadnjimi, zato pa vam že danes sporočam, da se bo vršil piknik Samostojnega podpornega društva Ložaka dolina v nedeljo 29. junija in sicer na dobro pozhanih Debevčevih farmah v Madison, Ohio. Torej to naj vam velja, kot v prednaznanilo, da si lahko že sedaj zapišete na svoj koledar in rezervirajte si peto nedeljo v mesecu juniju za naše Ložane. Niso mi ravno povedali kaj in koliko bodo pripravili, ampak rekli pa šo, da lačen in žejen ne bo noben, ker bodo za prigrizek gotovo pripravljene ložke "ta-ške" in še kaj drugega, kar se bo lahko pošteno zalilo z hladnim ječmenovcem. Pa tudi za zabavo bo dobro preskrbljeno in seveda godci bodo tudi, ker brez godbe ni veselja in se bomo lahko po mili volji zavrteli v senci košatih dreves. Sicer pa boste še kaj več slišali o tem prihodnje dni, ko vam bo še podrobnejše poroča no o tem pikniku. Za danes naj velja samo toliko, da boste vedeli, da Ložanje vabimo vse naše bližnje rojake iz ložke in cerkniške doline, kakor tudi Bločane, ker bo gotovo tudi kaj kupčije in bo mogoče treba kakšnega posredovalca (mešetarja) in v tem poslu pa so Bločanje izvrstni. Torej če se vsi zberemo v nedeljo 29. junija pri Debevcu v Madison, Ohio lahkp rečem, da bo tako veselje kot ga še ni bilo zlepo. Ker ima društvo Ložka dolina tudi svoj pevski zbor, je gotovo, da tudi petja ne bo manjkalo in če se vam bo videlo, da jih ne bo dovolj samo Ložanov, boste lahko vsi drugi pomagali, da se bo naša slovenska pesem razlegala preko ameriških hribčkov in dolin če se že doma v rojstni domovini ne sme več. Veselimo se svobode, ki jo uživamo v naši novi domovini — svobodnih Ze-dinjenih državah. Torej ne pozabite, da se piknik društva Ložka dolina vrši v nedeljo 29. junija. Vse druge podrobnosti, kakor za prevoz in drugo, pa bo še pozneje in pravočasno poročano. Za sedaj naj vam velja samo toliko, da ne boste za dotično nedeljo obljubili kam drugam. Ložan. -o- Nezgoda v gledališču velike armade, da bi mogle braniti deželo in da bi bila invazija čisto lahka. Računali so, da če razbijejo ali zasedejo mesta New York, Boston in Filadelfijo, da bo vsa dežela pa-ralizirana in se bo morala vdati. Nemški vojaški atašej Paschwitz je še leta 1901 dobil naročilo iz Berlina, naj preišče ameriško obrežje in poroča, kje bi bilo najpriročneje pristani nemškim četam. Atašej se je dvakrat peljal vzdolž vse obale in potem poročal v Berlin, ca bi bil najbolj prikladen rt Code, odkoder bi se lahko napadlo New York in Boston. Nemci še niso požrli slin, ki se jim cedijo po bogati Ameriki in nemški generalni štab ima pripravljen natančen načrt za. napad, dasi hiti Hitler zatrjevati, da si Nemčija ne želi ameriških posestev. Seveda, za enkrat je grozdje še veliko prekislo. Nekega odličnega večera je sedel nič manj odlični davčni eksekuti^r Ivan Dimitrič černja-kov na sedežu v drugi vrsti in je gledal skozi svoje kukalo "Zvonove korneviljske." Gledal je nizdol in se je počutil kakor petelin na gnoju. Toda nenadoma — v povestih se večkrat pripeti kaj "nenadoma" in pisatelji imajo prav, življenje je zvrhano do-mislekov! — a nenadoma se mu je obraz namrgodil, pridržal je sapo . . ., dal je kukalo proč z oči, sklonil se je in . . . hačiiii! Kihnil je, kakor vidite. Kihanja ne moreš nikomur in nikjer prepovedati. Kihajo kmetje in tudi policijski upravniki in včasih celo tajni svetniki. Vsi kihajo. černjakov se torej ni prav nič vzburil zato. Obrisal se je z robcem, in kot človek, ki ve, kaj se spodobi, se je tudi ozrl okrog sebe, ali ni mogoče s svojim kihanjem koga motil. In že je bil tu vzrok, ki se je človek zaradi njega lahko vznemiril. Videl je, da se je stari gospod, ki je sedel pred njim v prvi vrsti, z rokavico skrbno obrisal plešasto glavo in vrset in je nekaj' zamrmral. V tem starcu pa je ičernjakov spoznal civilnega generala v prometni upravi, Brisšalova. "Kihnil sem vanj," je pomislil Černjakov. "Saj on prav za prav ni moj predstojnik, vendar mi je sitno. Oprostiti se mu bom moral." černjakov je malo pokašljal in je generalu zašepetal na uho: "Oprostite, ekscelenca, poškropil sem vas . . . nehote sem . . ." "Nič, nič . . ." "Za božjo voljo, oprostite mi! Jaz sem vendar ... saj nisem hotel!" "Oh, prosim, sedite no! Poslušajte dalje!" Černjakov se je ves zmedel; bedasto se je režal in se je spet ozrl na oder. Gledal je navzdol, a prav nič več mu ni bilo dobro. V odmoru je pristopil k Brisšalo-vu. Nekoliko je šel vštric njega in je zamrmral, komaj skrivajoč svojo plahost: "Kihnil sem v vas, ekscelenca, oprostite mi! . . . Saj nisem . . ., saj ne, da bi bil mogoče . . ." "Oh, je že dobro! Že zdavnaj sem pozabil, vi mi pa spet govoričite o tem!" je dejal general in je nejevoljno potegnil spodnjo ustnico na znotraj. "Pozabil!" je pomislil Černjakov, "pa se mu kar zloba bliska iz oči!" Nezaupljivo je pogledoval generala. "Pa kratko in malo noče nič govoriti o tem. Pojasniti mu bom moral, da zares in na noben način nisem hotel! Da se je to zgodilo po prirodnem zakonu; sicer si bo še mislil, da sem ga hotel opljuvati! Zdaj si mogoče tega še ne misli, a kasneje si bo mislil." Doma je Černjakov povedal svoji ženi, kakšno traparijo da je napravil. Kakor se mu je dozdevalo, se je ona premalo zmenila za ta dogodek. Najprej se je pač malce ustrašila, a ko je zvedela, da Brisšalov ni njegov predstojnik, se je pomirila. "Pa le pojdi tja in se mu opraviči," je rekla, "sicer si bo mislil, da se ne znaš dostojno vesti med ljudmi." "Saj, saj! Pa saj sem se mu oprostil, a on je bil tako čuden, nobene pametne ni zinil. In pa, saj tudi časa ni bilo za daljši razgovor." Drugi dan se je černjakov oblekel v novo uniformo, obril se je in je odšel k Brisšalovu, da bi mu to zadevo razložil. Ko je vstopil v generalovo predsobo, je zagledal ondi mnogo prosilcev, in celo generala samega, ki je že poslušal prošnje. Potem, ko je že več prosilcev vprašal to in ono, je obrnil svoj pogled na čarnjakova. "Včeraj v Arkadi j i, če se ekscelenca spominjajo," je začel eksekutor, "jaz sem kihnil in zdajci sem vas zmočil . . . oprostite . . ." "Kakšna traparija, Bog pomagaj !" General se je okrenil k drugemu prosilcu: "Kaj želite vi?" "Noče govoriti o tem," je pomislil černjakov in je preble-del. "To se torej pravi, da se jezi. Nak, to ne more ostati kar tako . . . Razložil mu bom . . ." Ko se je general nehal pogovarjati s poslednjim prosilcem in je spet hotel oditi v notranje prostore, je stopil černjakov za njim in je rekel tiho in brez sape: "Ekscelenca! če se drznem nadlegovati vašo ekscelenco, tedaj samo zato . . . lahko bi dejal — ker se kesam ... Ni bilo nalašč, kakor že sami vedo!" Generalov obraz se je skrem-žil kakor za jok in dvignil je roko: "Pa se res precej upate, dragi moj!" je rekel, ko je izginil skozi druga vrata. "Misli, da se norčujem?" je preudaril černjakov; "Bog mi je priča, da se ne! General, pa tega ne razume! če je stvar taka, se ne bom nič več oproščal temu ošabnežu. Vrag naj ga vzame! Pismo mu bom pisal, a k njemu ne bom nič več šel Bog mi je priča, da ne!" Tako je Černjakov mislil, ko je šel domov. Pisma generalu ni napisal. Preudarjal je sem in tja, pa mu ni nič pametnega stopilo v glavo. Torej je moral drug dan iti tja, da mu osebno vse pojasni. "Včeraj sem vašo ekscelenco nadlegoval," je zajecljal, ko ga je general vprašujoče pogledal, "pa ne, kakor da bi se norčeval, kot ste se izvolili izraziti. Jaz sem se le oprostil, ker sem vas pri kihanju poškropil ... a jaz se niti od daleč nisem mislil norčevati. Ali bi smel biti tako nesramen, da bi se norčeval? Če bi se ljudje norčevali, potem nima to niti najmanjšega pomena, in spoštovanje do oseb ... bi izginilo . . ." "Ven!" je general ves modri-čast in zaripel v obraz trepetaje zakričal. "Kaj?" je černjakov šepetaje vprašal in se je od strahu kar pogrezal v zemljo. "Ven!" je general še enkrat zavpil in udaril z nogo ob tla. člernjakovu se je v telesu nekaj pretrgalo. Ničesar ni videl, ničesar slišal, odmikal se je k vratom, odšel na cesto in se.opo-tekaje vračal domov. Podzavestno je prišel do hiše. Ne da bi slekel uniformo, se je zleknil na divan in je . . . umrl. (Rusko: A. Čehov.) Konzervirana kri O svojih praktični hizkusc ^ na polju krvne transfuzije Je dni napisal zanimivo razpr' univerzitetni profesor iz sinkija, dr. Brofeldet. Pri* si je v »zadnji sovjetsko^111 vojni mnogo zaslug z zdrav njem številnih ranjencev, Prl mer je dosegel velike in Pr netljive uspehe vprav s trans zijo krvi. V svoji razpravi piše ta z vniški strokovnjak, da je številnih primerih za časa sko-sovjetske vojne treba 'zV transfuzijo krvi nujno karv jaških zasilnih bolnišnic8'1 bojiščem samim. Pri tem Je' segel v veliki meri tudi nove sijajne tehnike, ki se začelo posluževati švedsko P stovoljsko zdravniško zast°P na finskem bojišču. Švedi našli — pravi prof. Brofe^ nov postopek za konzerv^ ^ krvi, namenjene transfuzti1, so zbrali in konzervirali v najstih laboratorijih v r krajih Finske. Kri je rana v posodah, ki sd na ^ ben način neprodušno Švedski zdravniki, ki s°, tudi prihiteli na pomoč F' ■ so v velikih množinah ra konzervirano kri v razne . ške bolnišnice v zaledju v Omenjeni ugledni fins^1 . vnik med drugim tudi Pra j je zlasti treba poudariti " ^ da za finske ranjence nl3° . li svoje krvi samo Finci* P . tudi mnogi Švedi. Da.lje,ls minja, da je za časa fin® jj jetske vojne imel pribl^'10^ primerov, pri katerih Je nujno izvesti transfuzij0 * ^ vseh primerih pa je v oslabelim ranjencem koIlZ no kri. Pri tem se je zalo, da konzervirana ki-1 vi prof. Brofeldet — ni P^ t manj lahko uspešna in z ^ priporočljiva, kot pa tis ^ ] je morda pravkar da1"0^] krvodajalec. V večini je ta finski zdravnik Prl ziji tudi imel uspeh in Je . ^ šil na stotine finskih ral1j -o---" p Ruska petrolejska in Neke vrste presenec^ vzbudil članek, ki ga Je '^v; davnim napisal za ^jicoi "Pravdo' sovjetski liudStrjj kar imate povedati kot jj15. Vas ne potrebujejo več. v J vas še zadržuje?" j. °d odtod v Texas gre po /etri zapadu. Potovanje bo j°rno in tudi nevarno. Ali i,? vzdržale ženske in otro- t Seveda si morate naj-'0 r°dpočiti od napora in trp-[>Jil v rudniku. ^tovanje ne bo tako hudo, .0l- se bojite! Počasi bomo Sli.'' <5°nj nimamo!" i,j°skrbel vam jih bom." s^1 hrana za toliko ljudi ?" ekaj dobimo spotoma. In , vozov z živili je na potu iz I zasegel sem jih. Ne bo-w Sladovali,!" 5i Se to se seveda sliši zelo poveden pa sem, kaj pore-i. \ poglavitni točki. In ti-je denar in spet de- "O ^ ' tisto je najmanjša skrb! $ je najmanjša briga!" L^dar še nisem tako malo-in ravnodušno govoril o i^em vprašanju in prav k0 mi je delo, da sem vsaj I at v življenju lahko nasto-\ vl°gi bogataša. oči so se začudene obr-fiiene in govornik je za-vvzkljknil: Zmanjša briga —? Za Morebiti že, za nas pa ne. tujega kakor vi mi ne mo-Najemati. Nič nimamo pa v danes potrebovali denar." ^hes — ? čemu?" * °> pravili ste o petih vo- zovih živil —. Živila moramo vendar kupiti, nihče nam jih ne bo dal zastonj!" "O, dam vam jih zastonj!" "Res —? Potem je seveda stvar drugačna! In pravili ste, da bomo jezdili in da nam bodete poskrbeli konje. Konj pa ne dobimo tako poceni kakor živila —." "Seveda ne. Ampak izposodili si jih bomo. Naši rdeči prijatelji nam jih bodo radi dali za majhno odškodnino, za malenkostna darila." "Je že vse lepo in prav,! Ampak kdo pa bo plačal odškodnino — ? In kdo bo kupil darila?" "Jaz." "Preklicana reč —! Glej glej —! Kar na mah ste bogat človek —! Ko pa ste prišli na ladjo, ste bili večji revež ko mi —." "Samo delal sem se takega. Sicer pa je človek lahko bogat, čeprav nima denarja. Bogastva je več vrst. - Pa da nadaljujemo! če imate pomisleke?" "O, največji pomislek še pride. Svetovali ste, da bi se naselili v Texasu —. Za naselbino pa potrebujemo denar. Saj moramo zemljo vendar plačati!" "Vsekakor. Dal vam bom denar." Osupel me je gledal. "Ste mar tajni Rothschild?" "Danes izjemoma." "Hm —!" me je gledal. "Potem seveda —. Drugih pomislekov pa res nimamo. Dobro,! Pa pojdemo z vami. Posodili nam bodete denar, da si kupimo zemljo bomo delali, točno plačevali obresti in vam sčasoma pač tudi lahko vrnili glavnico." "Obresti —? Glavnico —? Na napačni poti ste! Obresti ne ;maram, o glavnici pa že prav nič nočem slišati." Gledal je mene, gledal po vrsti tovariše, gledal spet mene in neverno vprašal: "Ampak — ali sem prav slišal?" "Najbrž." "To vendar ni mogoče —! Podarili bi nam enostavno denar —?" "Da! Podarim vam ga in ne zahtevam nobenega povračila." "Ali ste res tako bogati?" "Revež sem, ničesar nimam. Slučaj pa je nanesel, da lahko razdelim med vas krog trideset tisoč dolarjev." "Trideset tisoč dolarjev —! Sveta nebesa —! Toliko denarja —! Odkod pa ste ga dobili kar takole črez noč —?" "To vam že še povem. Prej pa vas moram še nekaj vprašati. Ko ste šli z doma, je imel vsak izmed vas nekaj premoženja, kajne?" "Da. Eden kočo, vrt in nekaj polja, drugi pa vsaj pohištvo in kar spada h gospodinjstvu, posteljo, obleko, perilo itd." "Vse to ste prodali, ko so vas vabili iz domovine. Koliko ste dobili?" "Skoraj nič. Kupci so vedeli, da odhajamo in da ne moremo ničesar vzeti s seboj, zato so nudili čisto malo. In tisto, kar smo dobili za svojo revščino, tisto smo zapravili spotoma." "Izgubili ste torej ne samo domovino, ampak tudi vse imetje. S sleparskimi obljubami so vas zvabili v deželo in vas spravili v rudnik mesto k poljskemu delu, za katerega so vas najeli. In v rudniku bi bili morali brezplačno delati, gladovali bi, zboleli bi in v nekaj mesecih bi bili pomrli kakor uboga živina. Povejte, ali vam je pomagano, če vtaknejo Meltona in Wellerja za nekaj let v luknjo —? Ali vam bo taka obsodba vrnila izgubljeno domovino in izgubljeno imetje?" "Seveda ne.!" (Dalje prihodnjič) Volneni klobčiči Moj prijatelj Albreht, ki si je s svojim delom pridobil čudovit sloves, mi je nekoč pripovedoval o treh svojih doživljajih, ki so se mu pripetili med ljudmi, ki se niso med seboj prav nič poznali in ki so bili njemu samemu tuji. Kot dober poznavatelj umetnin je bil poslan na neko veliko posestvo, katerega gospodar je podedoval po svojem stricu dobro ohranjeno zbirko slik in jo hotel prodati. Albreht, ki je poleg drugega študiral umetnostno zgodovino, je pisal kratko oceno vseh slik. Med tem delom je vzbudilo njegovo pozornost dvoje damskih portretov z istim imenom in oba dovršena po istem slikarju. Bili sta sestri, toda pravo nasprotje. Prva s čudovito nežnim obrazkom pod visoko rokokojsko pričesko. Druga pa je skušala omiliti vtis svojega grdega, obraza z razkošnim okrasjem okoli vratu in na prsih po modi iz leta 1750. čudovito je bilo to, je pripovedoval Albreht, da je grša držala med prsti žogo in tolkač, ona epša je imela okoli vratu obešen križec, v roki pa je stiskala čudno velik klobčič rjave volne. Vse to mu niti na misel ni prišlo, ko je naslednje leto doživel zopet nekaj. Bil je povabljen k nekemu bogatemu posestniku na lov. Albreht je bil že tam, ko se je najavil neki visoki uradnik kot gost. Seveda se je Albreht umaknil iz svoje sobe, ki je bila najlepša v vsej hiši, in jo vrnil gospodinji na razpolago. Oba, mož in žena, sta se mu na vse načine zahvaljevala za to, vendar sta se pri tem tako čudno spogledovala, da je nekoliko začuden vprašal: "Kaj ne bi lah-<0 prenočil v kateri izmed sob v pritličju. Saj sem vojak, zato sem vajen trde postelje in majhnega umivalnika," je še šaljivo pristavil. "Tega se ne boj. Toda ker vem, da nisi plašljivec, bom upošteval tvojo.idobro -voljo. Samo, da je tam v naši sobi, ki je še prosta, nekakšen strah, da jaz . . . da mi .. ." "Toda, prosim vas," je živahno vzkliknil Albreht, "po nečemer ne hrepenim bolj, kot da bi enkrat na lastne oči videl in slišal na lastna ušesa pravi strah! To rej, prosim vas celo, da smem prebiti noč v tisti sobi." Nekoliko olajšani, pa vendar nekoliko obotavljaje sta mu gostitelja izpolnila prošnjo. Visoki gost je znal kramljati, zato se je Albreht šele pozno po noči odpravil v svojo sobo. že ko je prižgal luč, ga je ovirala nekakšna mehka stvar, ki se je v neenakomernih skokih priko-talila k njemu. Albreht je od-skočil, da je ušel neprijetnemu dotiku,. Potem je znova stopil preko praga in obrnil stikalo, da se je obenem zasvetilo v luči pod stropom in v luči na nočni omarici. Ne, v ostalem ni bilo v sobi prav nič posebnega. "Tem bolje," si je mislil Albreht. Sklenil je še isto noč priti vsej stvari do dna. Vseeno mu ni bilo prijetno v duši ,ko se je umival in potem odgrinjal zavese na vseh treh oknih, ki jih je zjutraj domače dekle skrbno zagrnilo, da ga je prijetno zajel nočni hlad. Postavil je čevlje pred vrata in skrbno razobesil obleko preko stola. Ves ta čas pa se je nekaj mehkega in neverjetno majhnega valilo po podnicah. "žoga je," je v prvem hipu pomislil, toda že naslednji trenutek mu je bilo jasno, da je nekaj drugega. Njegova naslednja misel je bila, da teka sem in tja kaka miška, toda tudi šum njenih stopinj bi drugače dojemalo njegovo lovsko uho. "Ne," je pomislil," dozdeva se, kot da bi nekdo metal po tleh ovoj blaga, ovit v trdo kepo. Toda že, v naslednjem hipu je v drugem kotu sobe zašelestel papir. Celo uro je poslušal ta šum, ko je naenkrat vse utihnilo. In rhir, ki je zavladal, je učinkoval nanj hujše kot ves prejšnji dirandaj. Ležal je še kako uro buden v postelji in si zapisoval točno vse. Po kratkem nemirnem spanju se je nenadoma prebudil. Toda pripisoval je svojim živcem dosti več, kot so mogli prenesti — že misel sama, da bo moral prebiti naslednjo noč tudi v isti sobi, mu je bila neznosna. Ni vzdržal več v sobi. "Za nas je velika nesreča," je rekla potem gospodinja, "da nam takšno nočno strašilo odganja prijatelje. Ko je moj mož kupil posestvo od prejšnjega lastnika, nismo mfo tem še nič vedeli. Ko smo prišli temu na sled, smo hoteli kupčijo razdreti. Toda prejšnji lastnik je v tem času umrl, in mi smo morali ostati tu." Tretji doživljaj pa se je dogodil daleč proč od prejšnjih dveh. Albreht je bil na počitku pri svojem prijatelju. Oba sta bila nekoč pri njegovem sosedu v go-steh. Jedli so in pili. Potem pa so, pogreznjeni v globoke naslanjače pred kaminom, ob smod-kah prekramljali ostanek večera. Dva gospoda, ki sta sedela na nekakšni vogalni otomani tik ostale družbe, sta govorila o starih družinskih dogodkih, in Albrecht je ujel naslednji pogovor : "Prvič sem pred kratkim zvedel nekaj posebnega o nekem predniku moje matere. Bil je general in imel je dve hčeri. Ena izmed obeh je bila čudovito lepa, druga pa baje zelo grda — sliki se žal nista ohranili, ker je stari oče moje matere prodal kot starino poln voz družinskih slik Najbrž od jeze in žalosti, ker ni mogel ohraniti otrokom starega družinskega posestva. Na generalov dvor je tedaj prišel neki švedski častnik in se zagledal v njegovo lepo hčerko in jo zasnubil. Gospodar pa ni hotel svoje hčerke oddati kar tako brez nadaljnjega nekomu, ki ga ni poznal, da bi jo odpeljal v tujo deželo in ki se je zagledal vanjo celo še na prvi pogled! Vendar .mu j.ei dovolii samo pod Zgornja slika je bila posneta ob priliki linijskih volitev v Fordovi tovarni. Teh volitev se je udeležilo krog 83,000 delavcev. Volitve so se vršile, da so delavci sami odločili, če hočejo biti zastopani po linijskih zastopnikih in katera unija naj jih zastopa. CIO uni. ja je zmagala. Ob priliki "Kitajskega tedna" v New Yorku se je vršila tudi velika pa) a-d