Št. 9. Y Gorici, due 27. novembra 1919. Letnlt II. Izhaja v Gorici vsak četrtek opoludne. Velja do konca leta L. 2. Posamezna števiCce se dobivajo v raznih go- riških trafikah in trgo- vinah po 15 stot. 60RISKA STRA2A Nairfnira raj se pošilja ra L'praxnistvo .Gori- ike fciiaie' v Gorici, ul;ca Veil mini 9, dopin pa ra urtčiuštvo ravno- tam. Cgksi se račuoaio v žiriri tnfga stolptfa 1 nm \iid0sti7a enkrat L0 st., 2a \tihm po dogcxoru. ftckopiri ie i>** vračajo. . Dajte nam sol! V javni seji deželnega zbora goriškega od 20. avgusta 1870. je stavil takratni deželni poslanec dr. Lavrič in tovariši, dr. Zigon, \ Cerne, K. Polaj, dr. Abranu J. Faganelj, M. Doljak in I. Pagliaruzzi ob- širno interpelacijo na vlado glede otvoritve sloven- skih sol in glede uredbe skwenskega uradovanja v javne urade. V sledečem prinašamo le nekaj odlom- kov iz te interpelacije, ki se nanašajo v prvi vrsti na šolsko vprašanje, dasi je tudi zadeva uradnega jezi- ka v današnjih dneh vsaj tako važna kot pred pet- desetimi leti. Interpelacija je izvajala: »Mnogoteri govgri, go- vorjeni v državnem zboru, interpelacije, stavljene v dežeinih zborih. v katerih sedijo slovenski poslanci, tudi sklepi teh zborov in raznih političnih drustev, konečno soglasni sklepi na ljudskih shodih. na kate- rih se je zbralo že nad 100.000 Slovencev vseh sta- noy dokazujejo do čistega, kako živo hrepeni nas slovenski narod po tern, da se vendar enkrat vpelje slovenski jezik v uradnije Slovencem predpostaylje- ne, in da se začnejo po vseh šolah. nižjih in višjin, predavati vsi predmeti v materinem slovenskem je- ziku. In gotovo pravične so te želje ter po vsem opravičene so te terjatve, ti sklepi; kajti, če pogleda- mo po vsem svetu, ne vidimo nobenega naroda du- ševno napredovati, če so njegovemu jeziku zaprte uradnije in učilnice. V učilnicah, zlasti v vseučiliščih, se nabere vse, kar so vzvišeni duhovi izmislili in iz- nasli, in potem prehaja to po raznih potih* gotovo tu- di po uradnijah, v javno življenje. Tako postane na- rod ornikan in koristen član človeštva. Narodne take zavode zahteva tudi prava svoboda, cast in dosto- janstvo naroda. Ce pa gospodari nenaroden jezik v uradnijah in šolah,. suženj je tak narod tujemu jeziku, on ostane reven in je zaničevan od vseh. Pa vse te interpelacije, ti sklepi, te terjatve, vse dokazovanje in celo dotične postave niso do zdaj po- magale skoro nič ali prav malo nam Slovencem.« (Interpelanti slikajo v sledečem odstavku kričeče je- zikovne razmere pri uradih na Slovenskem. ki bijejo v obraz vsaki poštenosti, pravilnosti uradovanja in tudi — kar je največji Skandal — tudi temeljnim dr- žavnim in drugim zakonom. Potem vsklikajo: »Ravno tako, če ne še slabše, se nam godi v šolah!«) Dober vspeh v poduku v vseh učilnicah terja« da učitelj temeljito zna materni jezik svojih učencev, in da si posebno v višjih šolah zaupajo učitelji in učen- ci in se tako podpirajo pri težki nalogi. To zaupanje, ta zdatna podpora, kako ste pa mogoči, če so učitelji tujci in ne razumejo učencev v njih materinem jezi- ku. Na Slovenskem, posebno pa na Ocriškem, imamo takih učiteljev dovolj,- zato ni te vzajemnosti v naših šolah. One so y nekakem cziru prave mnčilnice naši mladini, ker se mora ona na podlagi slabo znane nemščine učiti latinščine in grščine in vseh drugih znanstev. Kdor ni sam skušal. ne ve. kako težavno je vsako napredovanje pri takih razmerah* vsled ka- terih prevladuje pri pouku tuj jezik. To je pedagogi- čna blaznost, ki se ne nahaja nikjer po daljnem sve- tu. In vendar ne neha nesrečni ta zistem kljub vsem prošnjam, in ne neha, čeravno ni zanj nobenega iz- Kovcra. Drugim narodcm. so sole najdražji biser, ki ga ne clajo iz rok; naše sole pa niso naše. naša mladina se v njih najmanj nauči narodnega jezika, marveč se v njih potujčuie. Tako ravnanje v naših javnih zavcdih mora žaliti naš narod. in zares je razžaljen do dna srca po vsi pravici, tern več, ker mora tolikoi plače- vati za take napačnosti. Pri vsem tern pa terja vla- da od naroda, ki je v svojih interesih oškodevan in v svoii časti razžaljen, navdušenje in žrtve vsaike vr- ste. reci, ki se ne dajo prisiliti, in to terja, prednoi se ic z razza'.jenim narodom spravila.« Po pedcsetih letih. Tako so govorili nasi prvoboritelji pred pedese- tind leti! Koliko prebridkih resnic je tukaj navedenih, ki jih bivša avstrijska vlada ni hctela slišati. Koliko vstrajnega, doslednega in mučnega dela je bilo tre- ba, da smo si izsilili od stare avstrijske birokracije vsaj nekaj pravic na šolskem polju. In kako smo danes preskrbljeni mi goriški Slo- venci v tern pogledu? Le poglejte oni znameniti, od nikogar podpisani, z velikanskimi črkami natisnjeni, na goriške Skwence naslovljeni razglas, ki je bil de- cembra lanskega leta nabit po vseh slovenskih kra- jih zasedenega ozemlja ~ tudi v Qorici. — Kaj nam ie vse obetal, in kako krasna zagotovilai nam je da- jal% ravnoi kar se tiče razvoja slovenskega solstvä na Qoriskem. In sedaj, po enem letu zasedenja tega na- sesra ozemlja, kaj imamo mi goriški Slovenci? Ni- mamo ne občinskih starešinstev, ne krajnih in ne okrajnih šclskih svetov in tudi ne 4eželnega zbora in sploh nobene zakonito izvoljene korporacije, kjer bi se naši zastopniki lahko javno oglasili za ljudske pra- vice. Pač, nekaj imamo! Deželni šolski svet v Trstu, toda, kaj nam pomore, ko pa tarn1 nimamo svojih lju- di, ki bi zastopali nase interese! Zato pa kličemoi gospodom, katerim je danes da- na oblast nad nami: »Dajte nam nazaj nase sole, ka- tere smo si tekom 50 let priborili* in katere so torej naše; dajte nam ljudske, nadaljevalne, obrtne, str