Vprašanja in odgovori. K Iriiiajsicinu vprašanju iz vlanskega letnika nain piše g. ravnatelj Ivan Lapajne: Sedanji in bivši trgi na Kranjskein. Ze v dveh številkah poprašuje ,Učiteljski Tovariš" po kranjskih trgih, pa ne z zaželenim uspehom. Ker mi je jako po volji, da se je to za kranjske učitelje, ki poučujemo domoznanstvo, jako važno zemljepisno in zgodovinsko vprašanje sprožilo, zato naj jaz poskusim nekoliko pripomoči, da bi se to vprašanje rešilo. Pečal sem se namreč že s tem vprašanjem, ko sem sestavljal za Krajčevo tiskarno v Novem Mestu spis »Kranjski trgi", katerega utegne ona morebiti prilično tudi na svetlo spraviti. Res, v čudnem položaji smo kranjski učitelji (pa jednako se morebiti godi tudi v drugih deželah). Od otrok terjamo v šoli, da nam povedo število in imena kranjskih trgov, a če bi nas učitelje kdo isto vprašal, ne bi niu mogli dati dovolj natančnega odgovora. V šolskih knjigah niso nikjer vsi kranjski trgi imenovani, kar imamo pa pomožnih knjig, te pa niso v tej točki jedini, kakor ste g. urednik že v ,Tovarišu" omenili. Pogledal sem v več pomožnih knjig, ki govore o raznib krajih na Kranjskem, n. pr. v Valvazorja, Dimitza, v obširen imenik krajev na Kranjskem, v Baurov zemljevid kranjski itd. Iz teh se da posneti, da so na Kranjskem sledeči trgi: 1. Tržič (največji trg), 2. Postojina, 3. Vipava, 4. Mokronog, 5. Radeče, 6. Žužemberk, 7. Ribnica, 8. Litija, 9. Senožeče, 10. Vrhnika, 11. Planma, 12. Sodražica, 13. Motnik, 14. Vače, 15. Bela Peč, 16. Turjak, 17. Cerknica. Trgom smemo prištevati tudi 18. Železnike, 19. Kropo, 20. Mengeš in 21. Stari Trg pri Poljanah. Železnike in Kropa sta bila že stara obrtna kraja in sta gotovo imela tržne pravice; Mengeš je pa dobil ime trg, kolikor se spoininjain, še le pred kacimi 24 leti. 0 Starem Trgu pii Poljanah sem bil dobil pa lani sam staro listino, iz katere sem posnel, da so Poljane same iinele tržne pravice že od celjskih grofov in pozneje tudi od raznih avstrijskih vladarjev. Zgodovina nam pripoveduje še o drugih krajih, ki so nekdaj trgi bili. Valvazor imenuje Logatec trg, Vinico v Belokrajini, Svibno pri Radečah (dandanes le podrt grad). 0 trgu Gutenworth pa dandanes niti več imena slovenskega ne vemo, niti tega ne, kje je stal. Valvazor pravi, da je bil na mestu sedanje vasi Hrovaški brod pod Rako ob Krki nad Kostanjevico; a verjetnejše je, da je ta trg, ki se v 13. stoletji pogostoma imenuje, stal v fari škoeijanski na mestu sedanje Dobrovške vasi, zato se ta fara irnenuje Škocijan pri Dobravi (St. Kanzian bei Gutemvert). Da se število trgov ne da tako lahko določiti, izvira od tod, ker v imeni ,trg" ni dandanes nikakoršna materijalna ali moralična vrednost združena. Nekdaj so pa mesta in trgi uživali razne večje pravice pred vasmi. Te so bile graščakom podložne, dočim so se mesta navadno sama volila svojega sodnika (župana) in svetovalce, ki so vladali meščane (purgarje). Tudi nekateri trgi so imeli te pravice, zlasti če so jim podeljene bile nd deželnega kneza. Vender so imeli trgi menda le pravieo do sejmov in trgov, morebiti pa še teh ne. Če so imeli trgi kaj pravic od deželnih knezov, je to že nekaj veljalo. Ce so jim pa le domači grofje in graščaki kakšne pravice dajali, ni bilo to velikega pomena. Zato se taki trgi niso kaj čislali in nihče ni na tn gledal, če se je dotičnemu kraju dajal pridevek ,trg" ali ne. Zato so bila n. pr. pri vpeljavi ustave pri dlrektnih volitvah odlikovani le jdeželno-knežja mesta in trgi". Vfiasih so bili taki trgi in so še dandanes kaj neznatni; ves trg je obsegal razven gradii morda še nekaj čez 10—20 hiš. Sicer so se pa tudi večje vasi imenovali trgi, n. pr. Št. Vid pri Vipavi. Trebnje so se utegnili tudi trg iraenovati, kajti druga vas tik farne vasi v Trebnjem zove se dandanes še ,Trg". Jednakega izvira je BStari Trg* pri Loži.*) 0 tem predraetu, ki bi kranjske učitelje jako zanimal, naj bi se naprosil kak domači zgodovinar, na primer g. prof. Rutar, da bi napisal večjo in temeljitejšo razpravo. I. L. Na podlagi došlih nam podatkov torej končno rešinio to vprašanje s tem, da smatramo za trge na Kranjskem in sicer po številu prebivalcev na podlagi ljudskega štetja od leta 1880.: 1. Tržič (1797 prebivalcev), _. Postojina (1621), 3. Cerknica (1477), 4. Planina (1197), 5. Železniki (1156), 6. Kropa (1110), Vipava (1108), 8. Senožeče (1101), 9. Ribnica (1003), 10. Žužemberk (956), 11. Mengeš (877), 12. Vrhnika (763), 13. Sodršica (732), 14. Radeče (691), 15. Mokronog (653), 16. Jesenice (558), 17. Bela Peč (490), 18. Litija (455), 19. Vače (296), 20. Motnik (293), 21. Turjak (218) in 22. Stari Trg (Dolenjsko, 184). Prvo vprašanje. Kateri je najprimernejši in najboljši slovenski izraz za ,,Stundenplan?" (G. J. L.) Odgovor. Kakor nam znano, rabijo se za ,Stundenplan" razni izrazi, ki pa ali ne izražajo popolnoma pojma .Stundenplan" ali pa so preobširni. .Učni red" znači bolj ,,Lehrgang", ,Urni red", ,Urnik" je okoren izraz, .Razredba učnih ur' je predolg, ,Vsporednik" neurnljiv. Pojem bi se moral izraziti popolnoma umljivo v jedni sami besedi. Tako besedo je pa teško dobiti. Ker več glav več zna in je stvar za nas zanimiva, ne moremo tega vprašanja sami odgovoriti, temveč prosimo veščake in tovariše, naj o tej stvari premišljujejo in nam naznanijo, kateri izraz bi jim najbolje ugajal. Gim več izjav, tem bolje. Nasvetovane izraze potem priobčimo, in je tako mogoče, da si izberemo pravega. *) V preteklem stoletji je bil baje došel jedenkrat poziv na kraje, naj se oglasijo tisti, kateri imajo tržne pravice Več trgov 8e menda ni oglasilo; zato 80 izgubili te nidejalne" pravice. Pis.