Ameriška Domovina
'f*nm m w ■ e/a m— ho iwi ^
NO. 250
Brata Field verjetno vlečeta Združene države za nos
Vse kaže, da zakonca Field nočeta iz Madžarske, kjer verjetno sploh nista bila zaprta, temveč rdeča agenta.
AMCRICAN IN SPIRIT FORCIGN IN VANGUAG6 ONLY
SLOV6NIAN
MORNING NCWSPAPGR
CLEVELAND 3, O., WEDNESDAY MORNING, DECEMBER 29, 0954
ŠTEV. LIV —VOL. LTV
PREDSEDNIK ZADOVOLJEN Z RAZVOJEM
Politiha in ekonomija Jugoslavije v slabi luči
DUNAJ. — Odgovorni zapad-ni viri so mnenja, da sta Noel Field in njegova žena Herta delovala za madžarski zunanji u-rad že dolgo preje, kot je madžarska vlada naznanila njuno oprostitev.
Isti viri so mnenja, da sta bila Field, bivši uradnik državnega departmenta, in njegova žena morda že vseh pet let, ko bi morala biti po javnih izjavah v madžarskih zaporih, komunistična' agenta.
Naj je zadeva že kakršna koli, toliko je ugotovljeno, da nista pokazala nikoli nobenega znaka želje, da bi zapustila O-grsko, ko so ameriški diplomati govorili z njima po njuni “osvoboditvi”.
Ameriški poslanik in njegov tajnik sta obiskala Fielda in njegovo ženo dne 18. novembra ter jima ponudila vso! možno pomoč Združenih držav, vključno avtomobil, ki bi ju odpeljal iz Madlžarske, toda zakonca sta ponudbo odklonila.
Ko so ameriški diplomati pre tekli mesec videli Fielda, je ta samega sebe označeval za “progresivca”. Dejal je, da sicer nima še nobenih definitivnih načrtov da pa želi “nadaljevati svoje delo tam, kjer je bil prekinjen.”
Zakonca Field živita v neki vili na zapadnem bregu Donave v Budimpešti.
Poučeni krogi naglašajo, da ni bilo nikoli nobenega dokaza, da sta bila zakonca Field zaprta, odkar sta izginila za železno zaveso.	.
Slovenska pisarna
•116 G1*m Are^ Cleveland« O Telefoni EX 1-9717
Vaja:	Vaja za veseloigro
Glavni dobitek bo danes zvečer ob pol osmih v Slovenski pisarni. — Režiser.;
Knjige:	Koledar Svobodne
Slovenije je ena najlepših knjig, kar nam jih je dala letos emigracija. Sezite po knjigi, iz katere boste dolgo lahko zajemali. Koledar stane $3.25, po pošti $3.50.
------O------
Legalnost razporoke v Argentini
BUENOS AIRES. — Preds. Juan Peron je podpisal zakon, s katerim je sedaj prvič v zgodovini te pretežno katoliške države legalizirana ločitev zakona. Predlog sta z veliko večino odobrili obe zbornici parlamenta. Iz tega je razvidna širina razkola med administracijo in katoliškimi voditelji v deželi.
CLOUDY
Danes naletavanje snega, ponoči deloma oblačno in mrzlo.
Eisenhower je zadovoljen z razvojem stvari v franc, parlamentu, — toda glasovanje o najvažnejšem vprašanju šele pride.
PARIZ. — Francoski parlament je v ponedeljek zvečer o-dobril z 289 glasovi proti 251 vstop Zapadne Nemčije v NATO, s čemer je dal zaupnico ministr. predsedniku Mendes -France-u.
Toda parlament je nato prisili premierja, da bo moral vprašati za novo glasovanje glede zaupnice v svojem prizadevanju, da izvojuje indorsiranje cele serije dogovorov in sporazu mov, ki jih je dosegel v zvezi z oborožitvijo Zapadne Nem čije. Ponovno glasovanje glede zaupnice se bo vršilo danes. — Kakor stvari sedaj stoje, visi vprašanje, če bo Nemčija sprejeta kot oboroženi partner Za-pada v borbi proti komunizmu, še vedno v zraku.
AUGUSTA, Ga. — Predsednik Eisenhower je v ponedeljek izrazil svoje zadovoljstvo nad odlokom francoskega parlamenta, ki je odobril vstop Nemčije v NATO.
Predsednikov tajnik Hagerty je dejal časnikarjem, da ne bo dal predsednik nobene formalne izjave, dokler ne bodo končana v francoskem parlamentu vsa glasovanja, če se sprejme na novo oborožena Nemčija kot polnovredni partnr v Atlantsko obrambo.
če bo francoski parlament odklonil odobritev nemške oborožitve, bo smatral predsednik to za enega najtežjih udarcev svobodnemu svetu in njegovemu prizadevanju za ustavitev komunizma. V tem slučaju bo Mr. Eisenhower priletel nemudoma nazaj v Washington, kjer bo uvedel serijo posvetovanj o svetovni situaciji.
-----o------
Poslovanje pošt. uradov
CLEVELAND. — Poštar Jos. Frantz je naznanil, da se bo gl. poštni urad zaradi novoletnega dne zaprl v petek ob 8. zvečer.
Podružnični poštni uradi pa se bodo zaprli v petek ob 4. popoldne.
Dalje je poštar naznanil, da je bila letošnja božična pošta največja, kr jih pomnijo v Cie velandu, in najhitreje razneše-na in oddana naslovnikom. Dne 20. decembra je bilo na clevelandskem poštnem uradu 8 milijonov pisem in kart. Povpreč-no.na dan pa je bilo en milijon pisem in kart.
Preds. Eisenhower in podpreds. Nixon bosla spet kandidata
Kaj bo rekel k tej nameri senator Knowland iz Kalifornije, je še odprto vpra sanje.
Novi grobovi
Matthew Sore
Po deset let trajajoči bolezni ■je preminul v bolnišnici v Cam-oridge, Ohio, Matthew Sore st. star 73 let. Bil je vdovec. Soproga Agnes, roj. Ponikvar je umrla leta 1934. Tukaj zapušča 3 sinove, Matthew ml., Frank, Jack, hčeri Mrs. Antonia Ka-jander, stanujoča na 15814 Arcade Ave., pri kateri je živel, predno je zbolel, Mrs. Jean Hof-fer, 7 vnukov ter nečaka John Sore na Lucknow Ave. in neča-ta Matthew v Greensburg, Pa. V Južni Ameriki zapušča sina Josepha in 10 vnukov. Rojen je bil v Slavini, fara Slavina pri Postojni. Tukaj je bival 50 let ter je bil po poklicu zidar. Pogreb bo v petek zjutraj ob 8:15 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. v cerkev Marije Vnebovzetje ob 9. uri in nato na sv. Pavla pokopališče.
WASHINGTON. — Iz Wash-ingtona poročajo, da sta preds. Eisenhower in podpredsednik Nixon sklenila, da bosta leta 1956 zopet kandidata za ponovni termin.
To sporočilo je dal v javnost nek republikanski voditelj, ki uživa polno zaupanje predsednika in administracije.
Kakor stvari doslej stoje,-je visoka komanda administracije po vsej priliki leta 1956 obvezana delovati za Eisenhowerja in Nixona. Predsednik Eisenhower pričakuje v prihodnji kampanji iskreno in polno podporo tudi od strani senatorja Know-anda, voditelja republikancev v senatu.
Sen. Knowland se je nedavno izognil odgovoru na vprašanje, če želi, da bi bil leta 1956 Eisenhower zopet nominiran za predsedniškega kandidata stranke. Kakor znano, je Knowland nasproten daljnovzhodni politiki administracije, in glasoval je tudi proti cenzuriranju senatorja McCarthyja.
Župan se je vrnil iz (olumbusa praznih rok in brez denarja
Tja je šel, da bi dobil pomoč za kritje primanjkljaja skladu za mestni “relif”
CLEVELAND. — župan Ce-lebrezze je šel v ponedeljek Columbus prosit za denarna sredstva, s katermi bi se pokri lo primanjkljaj za clevelandski javni “relif”, kateri deficit znaša $700,000, toda vrnil se je praznih rok.
Glavno breme relifa ali pomoči potrebnim ljudem odpade na Cleveland, je rekel župan, mr zaradi začasnih odpustov delavstva v predmestjih morajo prebivalci Clevelanda, ki so tam zaposleni, tu zaprositi za relif ali pomoč.
“Jaz želim, da bi država prevzela v svoje področje to pomoč v kateri sklad naj bi plačevala 75 odstotkov, ne samo 50, kakor sedaj, dočim mora ostalih 50 pri-spevavati mesto”, je rekel župan.
V Columbusu so mu rekli, da država ne more prispevati denarja nekaterim kritičnim krajem, ker potem bi se ostali kraji pritoževali.
Cincinnati, ki je manjše mesto od Clevelanda, ima prav tako veik tozadevni deficit, namreč $600,000. Mesto Toledo ima tudi svoje tozadevne težave.
Delavci Chrysler Corp. so pustili delo
DETROIT. — Neavtorizirana stavka 42 stružilcev kovine v Mack tovarni Chryslerjeve korporacije, se je razšrila na delavstvo nočnega šifta, kjer je pustilo delo 17,000 delavcev.
Kenneth Morris, predsednik locala 212 CIO United- Auto Workers unije je izjavil, da stav ka ni avtorizirana.
Letalec ubit
St. REMY, Francija. — Tukaj se je ubil 20-letni pilot Bertrand Dauvin, ki je strmoglavil s svojim jadralnim letalom, s katerim je bil v zraku 40 ur, na zemljo. (Jadralno letalo je leta-o brez stroja ter izrablja leta-ez za kroženje v zraku zračne toke, slično kakor ptice galebi).
Zahteva po višji plači ameriškim vojakom
WASHINGTON. — Senator Mansfield, demokrat iz Montane, je predlagal, da bi se plača ameriškim vojakom zvišala za 25 odstotkov, da bi se lažje spravilo skupaj oboroženo silo — 3,000,000 poklicnih vojakov.
“Tak korak,” je rekel senator, “bi odpravil potrebo uzakonitve programa za obvezno in spošno vojaško vežbanje.”
NA JN0VEJŠE VESTI
ZDRUŽEN NARODI, N. Y. — Dag Hammarskjold, glavni tajnik Združenih narodov, je snoči izjavil, da bo odletel v četrtek v Peiping, kjer si bo prizadeval izposlovati svobodo enajstim ameriškim letalcem.
HACKENSACKK, N. J. - Ray White, politični in delavski voditelj v Floridi, in njegov brat Steely White, sta dva izmed desetih mož, ki so bili obtoženi v zvezi z zaroto za umor Paula Halla, tajnika in blagajnika AFL Seafarers’ International Union.
CLEVELAND. — Thomas A. Burke, bivši clevelandski župan in pozneje zvezni senator, je na vprfašanje časnikarjev, če bo leta 1956 zopet kandidiral za zvezni senat, odgovoril, da ne, ker njegova žena tega ne želi.
NEW DELHI, Indija. — Jugoslovanski predsednik Tito je šel včeraj “na lov” na tigre, katterih je šest “ustrelil,” toda ne s puško, katere sploh ni vzel s seboj, temveč s filmsko kamero.
Podpredsednik Kardelj je javno ožigosal dva bivša visoka oblastnika Jugoslavije in intimna prija tel ja predsednika Tita. - Tarči njegovega srdi tega izbruha sta bila Djilas in Dedijer. - Te vr sle kritika ne dela Jugoslaviji časti v širokem svetu.
Razne drobne norice iz Clevelanda in te okolice
Iz bolnišnice—
Mrs. Mary Šporar, 18305 La Salle Rd., se je vrnila iz St. Alexis bolnišnice in se zahvaljuje vsem za obiske, cvetlice in pozdrave. Je še vedno pod zdravniško oskrbo.
Druga važna razprava v skupščini se je tikala ža lostnega stanja jugoslovanske ekonomije in njenih dolgov v inozemstvu. - Poročal je glavni jugoslovanski ekonom« ki se je ob tej priliki javno zahvalil za pomoč Ameriki, Britaniji in Franciji.
Alex Singleton, poročevalec tiskovne agencije Associatec Press, poroča iz Jugoslavije sledeče:
SARAJEVO, 27. decembra.—
Edvard Kardelj, podpredsednik Jugoslavije, je ozmerjal svoja dva bivša kolega v jugoslov. komunistični vladi z “grdima kle-vetnežema” ter dostavil, da bi “jima moral vsak pošten človek pljuniti v obraz.”
Kardelj, ki je v odsotnosti predsednika Tita, kateri se mudi na obisku v Indiji, poslujoči šef jugoslovanske vlade, je ozmerjal bivšega jugoslov. podpredsednika Milovana Djilasa in Vladmira Dedijera, ki je bil 'itov intimni prijatelj in njegov živlienjepisec.
Kardeli je oplazil po njiju v svojem govoru na drugem kongresu Komunistične zveze v Borni in Hercegovini.
^aoad na žene oblastnikov
Djilas je bil odstavljen s svojega položaja pred enajstimi meseci, ko je v javnem tisku napadel žene nekaterih svojih souradnikov in tovarišev, ki da so vihale svoje nosove nad ženo nekega generala, bivšo igralko.
Dedijera pa je poklicala na odgovor Centralna kontrolna jugoslov. komun, partija dne 17. decembra; obtožila ga je nezvestobe partiji. Obtožba Dedijera je bila posledica njegove (Dedijerove) obrambe Milovana Djilasa.
Dedijer je še vedno član jugoslovanskega parlamenta. Njegova usoda še ni bila določena, vendar kakor kažejo vsi znaki, je tudi on na potu v pozabo navzlic svojim tesnim stikom s predsednikom Titom in kljub svojemu rekordu partizanskega borca v drugi svetovni vojni.
Kardelj, ki je eden izmed štirih naj višjih oblastnikov Jugoslavije, se je posluževal močnih besed v svojem kritiziranju Dedijera.
Porazne izjave
Jugoslavija, ki je dolžna v inozemstvu okoli 400 milijonov dolarjev, je predlagala posvet narodov - upnikov, ki bi pomagali postaviti jugoslov. gospodarstvo na noge na osnovi sprotnega odplačevanja dolgov.
Ta predlog je predložil Svetozar Vukmanovič - Tempo, podpredsednik, ki ima v svojem območju ekonomske zadeve dežele, v svojem govoru pred skupščino ali parlamentom, ki razpravlja zdaj o proračunu v vso-$781,366,000 ter o socialno ekonomskem načrtu za 1. 1955.
Vukmanovič - Tempo je priporočil sklicanje konference narodov - upnikov, ki naj najde “znosno poravnavo, katera bo razbremenila ekonomski razvoj naše dežele” s tem, da bo sedanje kratkoročne dolgove spremenila v dolgoročne. Med upniki Jugoslavije so Združene države, Britanija, Francija, Nemči ja in Izrael.
Tri slabe žetve
Vukmanovič - Tempo je pripisal sedanje slabo ekonomsko stanje Jugoslavije slabemu vremenu, ki je imelo za posledico tri slabe žetve v zadnjih štirih etih.
Kot nadaljnje činitelje tega stanja je navedel koncentracijo industrializacije na škodo kme-tijstva, visoke stroške vzdrževanja narodne obrambe ter zvišanje cen na tujih tržiščih vsemu neobhodno potrebnemu uvozu.
Na drugi strani pa se je industrijska proizvodnja zvišala za 15 odstotkov nad proizvodnjo zadnjega leta in za 27 odstotkov nad proizvodnjo leta 1952; za 1. 1955 so izdelani načrti zvišanja proizvodnje za 13 odstotkov. Jugoslovanski uvoz se je 1. 954 zvišal za 9 odstotkov nad izvozom leta poprej.
Javna zahvala
Nato je izrazil zahvalo Jugoslavije Združenim državam, — Vel. Britaniji in Francijo, za pomoč, ki so jo dale Jugoslaviji. Rekel je, da je ta pomoč znaša la $478,000,000 v razdobju med
Amerikanci manj kade
NEW YORK. — Amerikanci so pokadili leta 1954 za 4.6 odstotkov manj cigaret kakor leta 1953. Temu dejstvu so pripisali svarila proti kajenju ki baje pospešuje raka.
Kardelj je izjavil na partij-,	.	, - . -----------
ski konferenci, da sta se Djilas p6** 1951 do 1954, toda je pri-in Dedijer “stavila na uslugo in pomnil, da se je moralo mno-
grvSsTm\p“-	"eni?u“r;“ReS »acsinč
y a e’ 1 Je i spo ^ s^a podajala izjave o svo- nomski razvoj dežele. Dejal je,
jih tovariših, ki pomenijo “grde klevete naše demokracije” ter pripomnil:
“Politikom tega tipa, ki ponujajo svojo službo inozemstvu celo tedaj, ko jih nihče ne vpraša po njej, bo pljunil vsak pošten človek v obraz, to zlasti o-nim, ki so obrnili hrbet revoluciji, katero so nekdaj predstavljali.”
Jugoslavija potrebuje pomoč glede svojih dolgov
Drugo poročilo, nanašajoče se na jugoslovansko gospodarstvo, je poslal Alex Singleton iz Beograda in se glosi:
BEOGRAD, 27. decembra. —»
znan za krivega, da je Ptennsylvania Turnpike ustrelil dva voznika trnkov, ko sta spala na svojih vozilih, je bil obsojen v smrt na električnem stolu.
PARIZ. — Danes je odločilni dan za Francijo, ki mora odločiti, če bo odobrila pakt za zopetno oborožitev Zapadne Nemčije. Izgledi za premierja Mendes-France-a, ki želi odobritev teh sporazumov, so ugodni.
------o----■—
Če se zgodi nesreča, vam ne more nihče pomagati, če se niste držali prometnih predpisov.
da so Združene države same dale nad 40 milijonov dolarjev.
“Mi ne prosimo za darila, — temveč samo za priložnost, da se izpremeni naše dolgove v dolgoročne (odplačljive tekom daljše dobe)”, je dejal. “To bi bilo tako v interesu naših upnikov kakor Jugoslavije same.” ---------------o----—
Ohijski letalec ubit
EAST ST. LOUIS, 111. — R. C. Wade, 21 let stari ameriški letalec iz Ada, O., se je tukaj ubil, ko se je njegov avto na mokri cesti zaletel v neki traktor in se razbiL
Zaroka—
Mrs. Sophie Kosmerl Genovese naznanja zaroko svoje hčere Laverne Genovese z Donal-dom Longo s 1664 Lyndhurst Rd. Čestitamo!
Asesment—-
Tajnica Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo pobirala jutri, v četrtek, med 6. in
7.	uro asesment v sobi št. 4 šole sv. Vida.
Nov odbor—
Podružnica št. 47 SŽZ ima za leto 1955 sledeči odbor: duhovni vodja msgr. J. J. Oman, predsednica Terezija Bizjak, podpredsednica Agnes Rus, tajnica in zapisnikarica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave., Garfield Hts., O., Dl 1-8515, blagajničarka Antonija Dolinar; nadzornice Ivanka Bizjak^ Agnes Rus in Anna Krasevic, zastavonoša Iva Ožbolt, zastopnice za SND na 80. St., Louise Zidanic, Antonia Dolinar in Jennie Pugely. Seje so vsak drugi mesec na drugo soboto v mesecu ob 7:30 v SDD na Vineyard Ave. Prva seja bo
8.	januarja.
Nov odbor—
Društvo Naš dom ima za leto 1955 sledeči odbor: predsednik Paul Bizjak, podpredsednik Stanley Pervanje, tajnica Jennie Pugely, 10724 Plymouth Ave, Garfield Hts., O. Dl 1-8515 blagajničarka Antonia Dolinar, zapisnikarica Terezija Pistotniki; Nadz. F. Žiberna, Stanley Pervanje in Terezija Bizjak, — zastavonoči Paul Bizjak in Stan Pervanje, zastopnika za SND na 80. St., Paul Bizjak in Stanley Pervanje, za SDD na Prince Ave., Frank Stemberger. Vsi slovenski zdravniki. — Seje so vsako tretjo soboto v mesecu ob 7:30 zvečer na 8601 Vineyard Ave.
K molitvi—
Članice Dr. Sv. Ana št. 4 SDZ, naj pridejo molit v četrtek zvečer ob 8 uri v Grdinov pogrebni zavod za pok. Frances Košir, v petek zjutraj pa na pogreb.
Molitev—
Materinski klub pri fari sv. Vida ima molitev v sredo zvečer ob 7:30 za umrlim John Blatnikom v Želetovem pogrebnem zavodu na St. Clair Ave. Dospel iz Colorade—
Rev. Bonaventura Bandi je dospel iz Canon City, Colorado, da praznuje novoletni praznik med svojci in da odpelje svoje starše oziroma svojo mater takoj po novem letu s seboj v Colorado, na bolj zveže in zdravo podnebje, ker upa da bo ugajalo njenemu zdravju.
Zadušnica—
V petek ob devetih zjutraj bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pokojno Agnes Schmuck, katero bo daroval Rev. Bonaventura Bandi, nečak pokojne, ki je pravkar prišel iz Colorado. Sorodniki in prijatelji vabljeni. Pogrfcb Frances Košir—
Pogreb pokojne Frances Košir, ki ga oskrbuje Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St., bo v petek zjutraj ob 9:30 v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče.	j
Ameriška Domovima
» vm > ■/ I(%i— »•< > v» ■
«117 St Clair Ave.
HJEnderson 1-0628
Cleveland £, Oblo
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and the first week In July General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for S months.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 8 months.
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 250 Wed., Dec. 29, 1954
Na pragu duhovnega preokreta
Dokler ni krščanskih nazorov o vrednosti človekove osebnosti nihče napadal, ni čutil nihče tudi posebne potrebe, da bi jih branil in se za nje zavzemal. Komunistični napad na nje in njegovo poveličevanje^ skupnosti na škodo človekovih osebnih svoboščin je dalo vsem onim, ki so se odrekli krščanstva in njegovih naukov, misliti.
Šli so vase in se začeli poglabljati v evangelijski nauk. V njem so odkrili bogastva, na katera so bili pozabili.
Komunizem je tako na svoj način, če že ne sprožil, pa vsaj pospešil duhovni preokret, ki mora po Toynbeejevem mnenju nujno zajeti ves zahodni svet.

Mnenja in ves&i
IZ ŽELEZNEGA OKROŽJA
Ije našemu narodu rodilo tisti božji sad, ki ga nam tujci kradejo in uničujejo že tisočletja — namreč: NARODOVO SVOBODO!
Naj nam Novo leto prinese v tem oziru novega zanimanja in vso potrebno dobro voljo, za naše veliko narodno delo, za pravo in pošteno svobodo našega slovenskega naroda!
Bog živi vse Slovence!
Zahvala in voščilo
Piše Andrej ček
1 ♦♦♦♦ ♦
Duluth, Minn. — V “Amer! ški Domovini’ ’z dne 22. novembra t. 1. je objavil Edi G., iz St. Louisa, Mo. zanimiv članek “Narod naš ne sme umreti!” Ni dvoma, da se z njegovim mnenjem strinja vsak pravi zavedni Slovenec, pa naj bo že v ta-
“The New York Times Magazine” je prinesel 26. decembra zanimiv članek znanega britanskega zgodovinarja
“ei'svXbee ° Prihaiai°£em dUh°Vnem
Slavni zgodovinar pravi, da čuti svobodni svet! potrebo po duhovni prebuditvi na eni strani zaradi tega, ker je človeški duh vedno sprejemljiv za novo, na drugi pa zaradi tega, ker se je racionalistični svet, ki je vse duhovno odklanjal in se opiral samo na znanost, preživel.
Zahodni svet je še vedno vodnik človeštva in prav ta je
Vsak pač želi po svoje domovi-ini in narodu dobro, dasi ni vsako mnenje in vsalk načrt najboljši.
V enem odstavku člankar zahvaljuje vse, “ki podirajo” zamisel za “Slovensko narodno
spoznal, da samo znanost in tostranstvo^ ki ju je smatral za obrambo„ P ičan
d / i 1	O	O X r	X O	X 7 /"\ /"'i	1 I S' O	'7 O /"'t	X ('"S	4" 1 O /—\ /-> I Z-V 4- X	v n .-4	A z-* 4-1
sem sko-
ro, da člankar je zapisal, ali pa vsaj mislil zapisati “ki podpirajo” našo zamisel o obrambni
edina svoja vodnika zadnjega četrt tisočletja, ne zadoščata več, da nista zadovoljiva vodnika za čas, v katerega prav kar prihajamo.
“Če hočemo ohraniti življenje, moramo biti priprav-Izvezi.^Najbrže mu je tiskarski Ijem na preusmeritev našega duha, na prerod naše dušev- gkrat looteanil četrto črko v be-nosti V taki meri, kot jO je začelo doživljati človeštvo ob Led^p” iz^esede in brez te čr-kraju 17. Stoletja.	|ke se pa bere “ki podirajo.” Tis-
Omenjena duhovna revolucija predstavlja ključ za ra-ikarski škrat je navihan in mno-zumevajije sedanjosti ker je imela odločilen vpliv na du- gokrat muhast. Rad tudi korek-liovno življenje Zsliods. vse do n^jnovejse dobe. \^se od itorjo premoti, ds ne vidiio pri konca 1/. stoletja je zahodni človek osredotočil vso svojo lobilci dela tsJkih. pogreškov, ra pozornost in up na prirodne znanost1} ter na izkoriščanje di katerih bi se včasi, kar prav njenih odkritij. Obrnil je veri in vsemu nadzemskemu hr- da vnela. Naj mi bo*prizaneše-bet in iskal rešitve vseh vprašanj v prirodnih znanostih, [no pri teh hudih mislih. vero je hotel nadomestiti z znanostjo, pri tem ipa ustvaril Zamisel za tako narodno or. vejiko duhovno praznino, ki jo m mogel napolniti ves na- ganilZacij0 je Dvigniti čut predek moderne tehnike, človek je namreč bil in je ostal in zanjmanje za ^ak0 delo je nac po svoji naravi telesno-duhovno bitje.	Ivse potrebno. Razmere in potre-
Toynbee pravi, da spoznanje in obvladanje naravnih j^g same kriče do neba in kliče-sil, ki jih je dosegla zahodna znanosti, nista samo čudo teh- j0 k prebujanju vsakega Slo-nike, ampak sta v resnici proizvod moralnih kreposti Zaho- Lenca in Slovenko, pa naj biva-da. Brez njih bi bil takšen napredek nemogoč. Te moralne j0 kjer koli. Gre res za obstoj kreposti, ki jih je Zahod vzel iz krščanske morale, so: pre- naroda in kri ni voda. Zato krik danost resnici, poštenost v znanstvenem delu in debati, razmer in potreb vžiga in bo osebna svoboda in nedotakljivost ter morda nad vsem tem vžigal!
spoštovanje in^strpnost do nasprotnika.	Le nekaj me straši. Zamišlje-
^ Ker je naša znanost v icsnici otrok moralnih kreposti | ni program za enkrat je preve-krščanstva, mora sedaj sama prinesti nove moralne vred-j lik. Po mojem, če bi dosegli le note,^če noče, da bodo njeni silni tehnični uspehi napravili desetino tistega, kar je zamiš-človeškemu rodu nenaden konec. Ogromne pridobitve na ijenega, bi bil velikanski uspeh, polju tehnike sicer niso napravile človeka ne slabšega ne Odkod moja bojazen? boljšega, toda moč, ki so mu jo dale, v roke, je takšna, da Delavcev za tak načrt je pre-utegnejo biti posledice njegove zlobe ali napake usodne. malo. Kdo bo vse izvajal, kdo Danes, ko ima človeštvo v rokah silna uničujoča orožja, delal? V domovini bi, ko bi bile ki lahko v nekaj urah uničijo cele kontinente, so poštenost, druge razmere, a v senci vešal samoobvladanje, strpnost, modrost in predvsem ljubezen in pušk in v komunističnem vz-postale za ohranitev življenja neohodno potrebne. Člove-ldušju, kaj takega ni mogoče. Vse ško življenje se more ohraniti le, če nam uspe ustvariti člo-1pričakovati le od imigracije,, je veka z veliko večjim smislom za poštenost, resnico, pravico, nekaj, kar je preveč. Od imi-z veliko večjo ljubeznijo do bližnjega in s primernim čutom gracije moremo pričakovati le za odgovornost.	moralno podporo in pa da go-
Tu je znani britanski učenjak poudaril isto, kar je pred vorimo svetu, kar bi rad narod nekaj tedni dejal načelnik Ameriškega odbora za atomsko d°ma povedal, pa ne more, do-energijo gen. Strauss, ko je naglasil, da se današnji svet ma ne radi komunistične dik-mora preroditi in se vrniti k načelom morale ali pa bo sam tature, na Koroškem, v Italiji in sebe uničil.	na Madžarskem, ker mu naši
Rešitev potrebe po duhovnem preokretu bi bila lahka, stoletni zatiralci mašijo usta-pravi Toynbee, če bi za duhovno življenje veljalo gospodar- Naša imigraciia bi bila le ne-sko pravilo povpraševanja in ponudbe, toda duhovni svet kak obvestilni urad> ki naj bi ima svoje posebne zakone. Veter veje, kjer hoče in du- govoril svobodnemu svetu na hovne obnove, duhovnega preokreta človeške družbe ni vsa usta ° Pravičnib zahtevah mogoče ustvariti preko noči.	ha obstanete našega naroda. Pa
vPotem, ko- sta racionalizem in materializem zametala še za.to ni Preved delavcev in ter zatirala vse duhovno, ne moreta tega enostavno prikli- se b°iim’ da bi iib imeli dovolj, c a ti znova v življenje. Protiverskega duha, ki sta ga ta dva ' Zakai? zasejala v zahodne narode, ni mogoče pregnati preko noči in ga nadomestiti z živo vero, brez katere, izgleda, sedanjemu rodu ni obstanka.
Duhovni preporod prihaja, čutiti ga je tostran in ono stran oceana, onostran morda celo bolj. Njegovo širjenje, prodiranje, v širino in globino zahteva svoj čas, ni ga mo-
Stvarno je treba gledati na vse in hladno računati. Tako
največ računati, izginja. Lega v grobove. V tu rojenih Slovencih se sicer pretaka slovenska kri in je nekaj redlkih zelo odličnih posameznikov, a število je pičlo. Da je tako, je greh tudi na ramah Domovine iz onih časov, ko bi se bilo lahko nekaj storilo tudi za izseljence, pa se ni. Ne rad in z bolečim srcem to- omenjam-. Za drobtine smo izseljenci ostali nekak zapuščeni zelnik. Zdaj pa pričakujemo, da bo ta zelnik rodoviten za naše stvari, kalko-r polja ob Nilu, ko jih Nil napoji s svojo močo, To naj se ne smatra za nikakšno le-kcijo, le fakti so. Zakaj jih omenjam? Zato, ker mnogi bodo -pričakovali, če se bo s kako akcijo pričelo, da bomo marši-rali od uspeha do uspeha, kateor kaki zmagoslavni -kralj Matjaži. Ampak srečavali se bomo le razočaranji. Zato ni napačno, če poznamo in vemo- malo za razloge v naprej.
Za obupavati pa ni! Junaško in pametno je računati v naprej na možnost neuspehov in za raz-lqge istih, ter biti pripravljeni ubrati -druga pota in po istih nadaljevati z delom. Zato pa je treba pri začetku previdnosti ter začenjati samo s tistim, kar je v danih razmerah izpeljivo in dosegljivo. Boljši je vrabec v roki, nego golob na strehi.. Gradov v -oblakih ne smemo zidati, bolje je zidati kajžice na zemlji.
Prva potreba je pametni in preudaren posvet. In če je količkaj zanimanja in razumevanja izbrati začasni ustanovni odbor in ta naj začne s proučevanjem kaj je mogoče v obstoječih razmerah napraviti, kaj je izpeljivo, in kaj ni. Ko, bo tako nekaj določenega izpeljivega programa, pa začeti z intenzivnim organiziranjem javnega mnenja in z gradnjo organizacije same, katere cilj naj bo zastaviti vse sile in moči, da rešimo narod smrti!
Širom Amerike zadnje tedne važejo zanimiv film “Slaves of Babylon” (Sužnji Babilona). Film je zanimiv in kaže silovito moralno zavest Izraelcev. Ko sem gledal pretepanje in more-nje Izraelcev, so mi stopale pred oči trume slovenskih ljudi, ki so jih lovili po slovenski zemlji na-ziji in fašisti in odvajali v suž-nost in smrt. Potem še lastni bratje doma zaslepljeni po komunizmu so morili lastne brate in sestre, po ukazih Ikomunisti-čnih diktatorjev. Naš narod je šel in gre čez še hujšo šolo trpljenja, kakor je bila babilonska sužnost. In delati za rešitev našega naroda iz te sužnosti, je
G. Anton Grdina v obleki viteza sv. Gregorija Velikega
Cleveland, O. — Ob koncu leta se mi ;zdi prav, da se vsem ponovno zahvalim za častitke, ki sem jih prejel za svojo 80-let-nico, ob spominski proslavi 10-letnice plinske eksplozije, kot tudi za častitke ob priliki imenovanja vitezom sv. Gregorija Velikega.
Prenekatero pohvalo in počastitev sem letos doživel. Naj Bog povrne vsem njihovo dobro voljo, jaz pa jih bom ohranil v hvaležnem spominu.
Vse življenje me je vodila misel, da sem dolžan storiti za, splošnost in narod, kar morem Nikdar nisem pri tem računa na kalko zahvalo ali hvaležnost - ta pripada Večnemu, ki vodi vsa naša pota.
Naj ob kraju želim vsem Božji blagoslov in vso srečo v novem letu!
Anton Grdina.
Posvetitev cerkve v Toroeftu
Cleveland, O. — Lep dan je
ja! Povprečni slovenski imigrant, ga nima preveč. Za slo-
goče pospešiti z nobenimi političnimi ali gospodarskimi ImdlWnarje ^ Jem> vsaj pripomočki. Po Toynbeejevem mnenju bi mu vsak tak pri- Lake ne’/a bl mogh od^lh res pomoček, če bi bil že možen, samo škodoval.	Ika] pnda podpore Pncakovat-
delo in take akcije zahtevajo |dcdznost slehernega Slovenca in denarja, denarja in zopet denar- {Slovenke.
Izraelci so imeli svojega Daniela, ki je bil vržen med leve, a Božja roka ga je rešila. Dru-
Duhovno prebujenje sedanjega rodu se je, rodilo in ra- kitnih pomikata raznih prt nbYLL! ?be’ !0d,a k0t 0ir°r "j P0treb0 nove8a Sasa, fesionistov. Kje jih imamit In
porojenega na eni strani z atomsko dobo in njenimi tehni- če bi se prijavil Ikdo — kdo ea enimi možnostmi, na drugi strani pa s pojavo komunistične bo vzdrževal’ Morali bi mu nevarnost., komunističnega zanikanja človekovih osebnih nudirtklkobin^ ker pr“
vo osem. .	_	vsem tehničnem napredku na
Komunizem je postavil družbo in državo nad posamez- svetu ni do danes še nikomur mka; ta je komunistu tu le zaradi družbe, kot čebela ni za- mogoče živeti od same sape in radi sama sebe,, ampak živi za roj. Ta nauk je v temeljnem nasprotju s krščanskim nazorom, ki ne smatra, da je človek dolžan delati in služiti samo družbi kot nekaka socialna žival, ampak je zato tu, da časti Boga in njemu samemu služi. Krščanstvo pravi, da je človeška duša tako dragocena, da je prišel sam Božji sin na svet, da jo odreši!
“božje štime.”
To so ene vrste zadržki. Drugih je še več, ki so: Starejša generacija, na katero morate radi podpore, gmotne, moralne, pa tudi politične
gi so bili vrženi v razbeljeno kotlino, rešeni so prišli ven. Ali se Božja roka ne kaže tudi v komunistični sužnosti? škofa Volka, ki ga lahko imenujemo. slovenskega Daniela so polili na novomeški postaji komunisti s petrolejem in zažgali. Močna vera v Stvarnika in Njegovo pravico zmaguje tudi v naši zasužnjeni in trpeči domovini nad komunisti. Da bo dosegla čim-preje pravo svobodo je naša sveta dolžnost ji pomagati, kolikor moremo , in tear zmoremo. Zato previdno naprej, zasadimo plug in obračajmo brazde, da bo po-
bil v nedeljo, 19. decembra, Torontu. Vreme suho, brez snega. Ljudi veliko.
Cerkev so pred blagoslovitvijo spraznili. Ob 10. uri dopoldne je njegova eminenca kardinal James C. Guigan ob asisten ci več duhovnikov posvetil cerkev Marije Pomagaj, najprej zunaj, nato pa znotraj.
Cerkev je prekrasna, in moderno opremljena. Pod njo je prostorna dvorana, v kateri se bodo zbirali torontski rojaki. Po opravilu v cerkvi, ki je trajalo skoraj do ene popoldne, je bilo pripravljeno v dvorani okusno kosilo. Nad 20 duhovnikov je bilo navzočih. Cleveland so zastopali g .Anton Grdina, g France Gorše, ga. Uršula Pozareli in podpisani.
Tem potom se naj lepše zahvaljujem č. g. dr. J. Kolariču in č. g. J. Kopaču za prijazen sprejem, kot tudi torontskim rojakom za vso gostoljubnost in postrežbo. Upam, da se še vidimo. Obenem sprejmite iskrene čestitke! Lahko ste veseli in ponosni, da ste v takte kratkem času postavili cerkev, prvo v širni Kanadi, ki je posvečena Brezjanski Mariji in blagoslovljena po kardinalu. Vsa čast zavednim katoliškim Slovencem v Kanadi! Hvala pa tudi vsem Slo-
Božični prazniki mi. Nebeško lepi so bili. naši cerkvi smo se čutili kakor v zemeljskem paradižu. Pa ne samo mi; letos je zani m an je za našo cerkev zajelo ves Bridgeport. Bridgeport-ska dnevnikaa “Post” in “Te* legram” sta pojslala k nam posebnega fotografa, ki je posnel naš glavni oltar za božično številko. Boljše reklame za 'našo cerkev si ne moremo misliti. če pomislimo, da je v našem mestu nekako 130 cerkva in molivnic, mec temi okoli 30 katoliških, potem smo lahko ponosni ob zavesti, da je letos veljala naša cerkvica za med vsemi naj bolj okusno okrašeno. Saj je pa tudi res bila. Kar tonila je v zelenju, cvetju in lučkah V vseh dobrih štiridesetih le tih svojega' obstoja, gotovo nikdar ni dosegla takšne stop nje bogatega in harmoničnega okrasja.
Nič čudnega torej, če število naših vernikov stalno raste. Po nedeljski udeležbi pri službi božji smo že posekali našo materno cerkev — francosko cerkev .sv. Antona na Colorado Avenue, v kateri so sprva Slovenci gostovali, dokler niso pozidali svoje lastne cerkve Sv. Križa. Francoska cerkev ima odlično šolo in mnogo več možnosti za razvoj kot naša; pa smo jo mi vseeno že dosegli in prehiteli Bog z nami!
Prazniki so torej minili, stali pa nam bodo v najlep šem spominu. Vendar je glavna naša skrb posvečena bodočnosti, ne pa preteklosti Tako gledamo že sedaj z veselim upanjem v bodočnost, Naš neposredni cilj je silvestrovanje v petek dne 31. decembra. Doslej podobnega silvestrovanja še nismo imeli.
Silvestrovanje ima celo sto posebnosti. Letos je menjeno predvsem Evropcem čeprav so tu rojeni Amerikan-ci tudi dobrodošli. Radi bi zbrali vse tiste raztresene ude naše fare, ki jim je zibeljka tekla onstran Atlantskega o-ceana. Morda pritegnemo tudi kaj Newyorcanov, čeprav beremo v A.D.; kaj se pripravlja na Osmi cesti. No pa nas n© bodo premagali; kdor od
so za na- njih ne verjame, naj se pride
vr-
na-
vencem in Slovenkam v Združenih državah, ki so v Marijinem letu s svojimi prispevki tako vneto pomagali graditi to prekrasno Marijino svetišče. Marija, Tolažnica žalostnih, naj vas tolaži; Marija, Pomoč kristjanov, naj vam pomaga!
Ker je večina dobrotnikov želela, da se njihovega imena ne objavi v časopisu, tega ne bom storil. Omeniti pa moram, da sem izročil č. g. dr. Kolariču ček za $150. Preje sem poslal $1,617, tako da znaša skupna vsota $1,767. Vsem, ki ste darovali za prvo slovensko cerkev v sosedni Kanadi, iskrena hvala. Naj Marija, h kateri se priporočate, usliši vaše prošnje.
Srečno, zdravo, zadovoljno in blagoslova polno leto 1955 želi Jakob Resnik.
sam k nam prepričat.
Prav zato bo igrala naša starokrajska godba, katera zna takšne okrogle vrezati, da še stare ljudi pete zasrbijo. Nam sta še vedno polka in valček najbolj pri srcu; in tega blaga nam bo nudila Pa-iirjeva taktirka na debelo. Domača godba torej in domači ljudje! Organizirali pa se bomo po mizah. Vsak izrazitejši kraj naše stare domovine bo imel svojo mizo. Zadnjič smo nekaj takih primerov omenili. To so bili le primeri, da se točno izrazimo. Nismo pa s tem izčrpali vseh možnosti in vseh miz. Tudi nismo nikakor hoteli reševati narodnostnih ali celo političnih vprašanj. Bog ne daj! Pokazalo pa se je, da so naši bratje Hrvati strogo povezani in nočejo nobenega separatizma; oni hočejo imeti samo svoje hrvaške mize — pa je. Tudi prav; samo da vemo, kake so njihove želje. Slovenci smo večji separatisti. Mislili smo si, da s primoirsko, kranjsko, štajersko, koroško in prekmursko mizo je geografija slovenskih dežel izčrpana. Pa so dvignili glavo pozni potomci davnih celjskih grofov in v sve-sti si svoje davne veličine so izrazili ne le željo, marveč voljo, da hočejo imeti posebno mizo. No, naj jo kar imajo! V svobodni Ameriki imamo vse pravice do združevanja in razdruževanja. Bog varuj, da bi kate organizator silvestrovanja hotel kršiti naš “Bill of Rights”.
Kaj bo še lepega in posebnega? Med nami je mnogo izrazitih osebnosti, bodisi da so to stari naseljenci, bodisi novi. Najbolj izrazite osebnosti bo doletela posebna čast, da se bo vsakemu od njih zapela vesela in poskočna pesmica, nalašč sestavljena za njega, če prav vem, je že nekako dvajset takih osebnosti izbranih. Kakor pa čujem, bo njih število poskočilo na blizu trideset. Naši ljudski pevci— čisto neznani in maskirani— sodelujejo pri tem podjetju in kakor govorijo nekateri primeri, ki so že prodrli v javnost, bo to višek slovenske pesniške umetnosti v Bridgepor-tu in nemara v Ameriki sploh.
Kdor počasi se obrača, ta za mlade punce ni; takšen vedno ceho plača; drug pa deklico dobi.
Za neko deklico je pa sestavljen ta-le na pol Prešernov verz:
Fante zbiraš si prevzetna; čakaš milijonarja le; končno pa ne boš imela ne moža in dnarja ne.
so tako posre-vsa dvorana gr-
Prizaneseno
Helikopterska linija v Londonu
BEA je upostavila helikoptersko linijo za prevoz potnikov z londonskega letališča v mestno središče. Na tej progi obratujeta dva helikopterja po večkrat dnevno. Avtobus potrebuje za to pot povprečno eno uro, helikopter pa le 17 minut. V vsakem letalu je prostora Za 5 potnikov.
Te pesmice čene, da bo mela od smeha, ne bo nikomur.
Glede jedače in pijače pa oliko. Posta tokrat ni! Mesnine bo dovolj na razpolago, da se bo lahko vse pivo iztržilo.
Ob dvanajstih m bo staro leto poslavljalo od nas in novo leto pokazalo v vsej lepoti in mladosti. Kdo bo predstavljal prvega in kdo drugega, je tudi še skrivnost.
Gledališče tudi ne bo mirovalo. Pripravlja se cela vrsta igric in kup letov. Tako nam bosta polnoč in novo leto kar prehitro prišla.
Srečno novo leto vsem bralcem lista!
Anton Lagoja.