NA DRU0IH Sf&AMEH ŠE: Razgovor s tov. B. ZIHERLOM o književnosti in umetnosti, Hitaj besed knpevnika ERVINA ŠINKA, Intervju s pred-sednikom burmanske šiudentske zveze, članek o indijskih univerzah, Nekaj tem o smučanju, še enkrot o internafu medicinskih sester, Mnenja diplomiranih ekonomistov, Naj živi zeleni car!
Kredlt! za Naselje
V predlogih druibenega plana, hi je predložen Ijttdski skupscini LRS, je tiuii sto trideset naiijonpv za nadailjnjo gradmjo studentskega naseija.
S tem }e nasa fiJMdska oblast po-novno dokazala, da je pripravl^e-na   reševati  studentske  probleme
LIST STUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE
LETO V.
LJUBLJANA, 24. JANUARJA 1955
St. 2
NAŠ  INTERVJU
.U&iveraftetna knjižniea v LjabUanl (Foto Tribnna) Akademskl pevskt tSbos bo 21. % nastopH % Untonn
Brez poznavanja ekonomske in politične problematike
Se naš intelektualec ne more vključiti v življenjski ritem
NAS   NOTRANJE-POLITICNI UREDNIK JE ZAPROSIL
PREDSEBNJKA UNIVERZJTETNEGA ODBORA ZSJ, TOV. STANETA MARKICA, DA BI NAM ODGOVORIL NA NE-KATERA   VPRASANJA   O   PROBLEMIH    IN    BODOCEM
DELU ZVEZE  ŠTUDENTOV.
Kokšno bo sodelovcsnje med
Z§J fn univerziieinimi ter
fakulietnimi svelj
Zivahno razpravijanje o uni-verzitetnem zakonu, sprejetje zakona, volitve študentskih predstavnikov v Fakultetne svet« in UniveTKLtetni svet in končno formiranje svetov je za nami. Danes se Univerza že upravlja preko družbenih organov. Sedaj so tudl že v izdelavi zakonski osnutki o drnžbencm     upravljanju     na
YJ   IV Y1 •   P^delitev ča$tne|ga naslo-
va rangan§ke univerze ni ni&vaden izraz bonvencionaliiesti, anipak izraz glohokega spošto^anfa
Zaradi pomembnosti govorov burmaosikega predsed-nika U Nuja in predsednika Tita ob podelitvi naslova častnega doktorja rangunske univerze objavljamcj izvlečke iz obeh.
Dejstvo, da rangunska uni-verza dobiva ta privilegij in povečuje svoj ugled, ko izka-zuje čast Vasi ekscelen.ci, iz-haja iz velikih sposobnosti in ¦uspehov Vaše ekscelence. Va-ša ekscelenca se ni samo us-pešno borila za svobodo in osvobodila svojo dežeLo so-vražne oikuipacide, ni samo spremenila svoje države v svobodno in močno državo, ampak je tudi zgradila novo družbeno ureditev v korist na-rodov Jugoslavije. Rangunska univerza je lahko ponosma, ker so prav njeni sinovi vodili borbo za neodviisnost naše dr-žave in da prav njeni sinovi aktivno sodelujejo v ustvarja-nju novega življenja za ljud-stvo Burmainske unije.
Na splošno so prav uspehi, ki so dali ugled tej un.iverzi in ki označujejo njene cilje, dejansko isti uspehi, ki so vpldvali na to, da je ime Va~ še ekscelence postalo tako znaaio in slavino. Zato podeli-tev častnega naislova te uni-verze Vaši ekscelenci ni nava-den izraz konvencionalnosti, ampak globokega spoštovanja in občudovanja. Univerzitetni senat in svet sta skupno z menoj,   kanclerjem   univerze,
srečna, da je ta visoki nasiLav podeljen tako zaslužni oseb-nostd, kateor je Vaša eiksc©-lenca.
Cilji in težnje našili dveih držav so praMiično isti. Obe državi vlagata največje napo-re, da bi dosegla višji življensj-ski standard, zagotovili druž-beno pravičnost in zadovo-ljili neobhodne potrebe vseih, da bi omogočila vzgojo in zna-nje vsakemu otroku in odra-slemu. Obe naši državi se trvt-dita, da bi vzpostavili in zaigo-tovili družbeno varnost in blaiginjo s pomočjo socialnega, starostnega in bolniškega za-varovanja in kooično dvigndli industrijo in utrdiii svoje na-rodno goispodairstvo. Vsi ti ci-lji so skupni našima dv^eaiia deželamia.                          -..•^J
U Nu je dejal, da od burman-skih študentov, ki žtujdirajo v Jugoslaviji dobivajo poročila, v katerih poročajo o ljubezni-vosti, pomoči in pozornosti, ki jim jo izkaaujejo oblasti in ljudstvo Jugoslavije. »S tem vašim zanimainjem in pozor-nostjo za burananske študente, ki jim je omogočeno, da izpo-polnijo svoje znanje, doprma^ ša Vaša ekscelenca k naši na-logi za izgradnjo novega živ-
ljenja za naše Ijudstvo,« Je nadaljeval U Nu. »Take Vaše izredn« zasluge za stvaar vzgo-je, ne saino Vaših sodržavlja-nov, ampak tudi za usluge, storjene bunmanskim študen-tom v Vaši državi^ Vam da-jejo največjo pravico do na-slova častnega doktorja, ki Vam je bil podeljen in ran-gunska univerza je počaščena s tem, da ga je Vaša eksce-lenca sprejela, kakor tudi z Vašo osebno prisotnostjo da-nes tu med naami.«
TITO: alternatiYe9 kafti medse-bojnega unieenia dane^ ne moremo stnatrati %a alfernativo
Hotel bi se predvsern naj-i^creneje zahvaliti rangunski univefzi za čast, ki mi jo $e izkaiala s tem, da mi je pode-
lila naslov doktorja prava ho-noris causa. Ta čast ima za-me toliko večji pomen, ker mi jo izkazuje znanstvena usta-nova dežele, ki je šele i|edav-no pridobila svojo neodvis-nost, ustanova, ki je odigrala tako vidno vlogo tako v kul-turnem, ka,'sor v političnem življenju Burme, kakor tudi v njeni borbi za samostojnost in svobodo.
*
Eden od teh pojavov — o katerem bi hotel predvsem go-voriti, ker sodi med tiste, ki vlivajo največ optimizma v nadaljnji razvoj mednarodnih odnasov — je vsepomembnej-ša vloga, ki jo imajo v teh odnosih države, ki so šele ko-maj pričele igrati samostojno vlogo v mednarodnem življe-nju ali pa so celo šele nedav-no pridobile svojo neodvis-nost, tn nerazvite dežele sploh.
Ta pojav je sestavni del daljnosežnih sprejnemb, ki jih je doživel svet v zadnjih de-setletj?h, posebno po drugi svetovni vo^ii, spr«memb, ki slone; 1. aa vsemočnejši zave-sti kalonialnih in polkolamal-
nih narodov o njihovi pravici, da si upravljajo sami in raz-vijajo svoje ustvarjalne spo-sobnosti in 2. v močnem dvi-gu proizvodnih sil, ki je kot enoten proces, čeprav neena-komeren in v različnih obli-kah, zajel ves svet in neusmi-Ijeno lomil stare okvire ter narekoval nepremagljivo po-trebo po iskanju novih oblik in novih poti. *
S pridobitvijo neodvisnosti so bilt ustvarjeni za te nove neodvisne države pogoji za po-poln ekonomski in politični razvoj. To pa je jasno doka-zalo — kar pa se tiče nm, nam je potovanje samo potrdilo nekaj, v kar smo bili tudi iz svoje izkušnje globoko pre-pričani — da je neodvisnost v mednarodnih odnosih bistveni pogoj za dejanski in hitri raz-voj n©ke dežele.
To po eni strani dokazuje, da neodvisnost bistveno pri-speva k razvoju notranje de-mokracije, po drugi strani pa,
(Nadaljevanje na zadnji strani)
Akc|:lemijah. Prvl sestanki Univerzitetnega sveta so po-kazali, da so bila poediua skeptična gledanja na Univer-zitetni svet odveč. Mislim, da je že sedaj, v začetku, sode-lovanje med Fakultetnimi sve-ti in Univerzitetnim svetom ter ZŠJ dobro. Prav gotovo pa se bo to sodelovanje sčaso-ma in po obsegu problemov, ki Mx bodo sveti reševali, še nadalje in konkretnejše raz-vijalo. Pred študenti in ZS stoji danes naloga, da delo svetov spremljajo in se z njim seznanjajo. Kolikor bolj bo-mo študentje in celotna zveza delavni v reševanju ražnih problemov, ki se tiičejo štu-denta in Univeirae, čim bolj bosno razvijali samoupravlja-nje v domovih in menzab. in pri tem odpravljali napake in slabosti, toliko bolj bomo sa-mi študentje krepili družbeno upravljaaje, pomagali Fakul-tetnemu in Univerzitetnemu svetu in toliko več bo veljal naš glas.
Predstavniki študentov se že enakopravno uveljavljajo v Fakultetnem in Univerzitet-nem svetu. Oni bodo morali tudi v bodoče .izražati mišlje-nja študentov in Zveze, ki naj bi doprinašala k čim bolj-šim socialno-ekonomskilm po-gojem življenja študentov, zboljšantu in kvalitete študija. Studentjie v svetih so pred-stavnilu vseh študentov, zato so dolžni zastopati interese vseh študentov in ne le iz-ključno ZŠ. Oni bodo morali o svojem delu poročati vsem študentom, Ker pa je ogrom-na večina študentov čianov ZŠ tn, ker se o teh vprasanjih predrsem razpravlja na zdru-ženjih, so v glavnem interesi študentov in organizacije emotni. Jasno je, da pa bodo morala biti stališča tako šttt-dentov kot organizacije objek-tivrta, tehtna in konkretna. Takšni predlogi bodo v svetth upoštevani, niti ne bo moglo priti do kakršnihkoli nasprotij med študenti itn to organiza-oijo.
Ali je polHiČno delo v ZŠJ res stagnirolo?
O tem je mnogo razpravlja-la letna konfcrenca ZŠ Ijub-Ijanskih visokih šol. To^no je, da je treba politično-Hdeolo-ško delo med študenti okre-piti. Prvič: univerzo zapušča-jo stari kadri, ki so neposred-no ali posredno sodelovali v NOB in vanio prihaja nova generacJja. DrugiC: sam štu-dlj na univerzi ne more dati v politicno-družbenem smislu vsega, kar družba pričakuje ad dobrega strakovnjaka in državljana, ko se bo ta vklju-čil v aktivno dejavnost v druž-bi. Delno se tu izražajo sla-bosti nekaterih naših učnih načrtov. Zato mislim, da sio-jita pred ZS na tem področju dve nalogi: Paglabljati neka-tera idetološka vprašanja^ ki se nanašajo na študijski pro-gram in dalje, seznanjati štu-
Razburjenje se je poleglo
Pred dnevi je bil sestanek fol-klorne skttplne s predstavniki Unj-verzitetnega odbora o problemih AFS, ki so bili izinešena na skup-ščini   ZŠJ.
Spreijet»je zaključek, da se for-mira koim.isija stroikovniiakov-etno-grafov in Oidgovoiraih političnih delavcev, ki naij pTOUČi umestnost nadaljnjega obstoia Akademske foliclorne  skupine v okviru ZŠJ.
Zastopniki UO so tudi daO svo. ]o obrazložitev na skupščini ZŠJ. Ugo'tovi:li so, da je del krkike Uitemeljen in upraviičen, vendai bi se nesporazumi lahko s^iroti od-pravJjali s tes.ne;pšo povezavo med UO ia kukuraitmi akupiavami.
dente z našo družbeno stvar-nostjo, s principi in razvoji naše ekonomske notranje in zunanje politike. Brez pozna-vanja tega si je težko zami-sliti aktivno in popolno vklju-čevanje tatelektualca po kon-čanem študiju v stvarno živ-Ijenje. To vejja toliko bolj, ker se celoten naš družbeni sistem razvija v smislu sa-moupravljanja in pritegovanja čim širših ljudskih nuiožic k odločanju. Od naših mladih strokovnjakov - intelektualcev pa se pričakuje, da bodo še predvsem zaradi svojcga zna-nja toliko bolj aktivni. Zato so zelo napačrta in škodljiva pojmovanja, ki so razširjena med nekaterimi študenti, češ, nas briga le študij, a za vsa ostala vprašanja, politiena in druga, naj se brigajo drugi.
Kakšne so letošnje naloge združenj po fsikuifctah?
To vprašanje je povezano z drugiin. Razumljivo je, da Univerzitetni odbor sam ne more ustvarjati po fakulte-tah tistega organizacijskega življenja, kot je to  potrebno
v ZŠ. Univerzitetni odbor se je dogovoril, da bo poleg raz-nih razprav in pomoči združe-njem, priredil med letom ne-kaj kvalitetnih predavanj za vse študente iz področja da-našnje aktualne problematike (o zunanji politiki Jugoslavi-je, o razvoju socialistične de-mokracije pri nas, o komunah, o vprašanjih naše prosvetne in gospodarske politike itd.)-Ta>ko je naiprošena za prvo predavanje o mednarodni po-litični situaciji in odnosih Ju-goslavije s Sovjetske zvezo tov. Vida Tomšič. Vendar je to lahko le del celotne dejav-nosti ZŠ. Prav na združenjih leži težišče politične dejavno-sti: predvsem vsakodnevno drobno razpravljanje, pojas-njevanje in usmerjanje. Mi-slim, da si ni treba našim združenjem beliti glave, kaj naj bi njihove organizacije de-lale (take poedine primer imamo), mairveč naj bo nji-hova politična dejavnost na reševanju tekočih problemov, ki zadevajo študij in življe-nje študenta in ustvarjanje socialističnih stališč v raznih, (Nadaljevanje na zadnji strani)
'   Nekaj informacij o medsidrodnem I               sodelovanju študentov
¦{                Zveza  študentov  Jugoslavije  je  s  konferenco  o
kulturni aktivnosti utrdila novo pcdročje mednarod-nega sodelovanja študentov. Katere so njegove dose-danje giavne oblike?
Na  visakoletnih   Mednarodnih  študentskih  konfe-\         rencah se srečajo predstavniki študentskih zvez. 45 ta-
y         kih nacionaln.ih študentskih zvez je vključenih v to
delo: narodi Afrike, Azije, Sev. Amerike. Juž. Ame-\          rike, Avstralije, Sr. Vzhoda in Evrope. Najbolj zna-
j         čilna   je   bila   Mednarodna   študentska  konferenca  v
^          Istambulu  v   januarju   1954.   Prejšnje   konference   so
bile še v Stockholmu (decembra 1950) v Edinburghu (januairja 1952) ia Kjobenhavenu (januarja 1953). Stal-t         no upravno in delovno zastopstvo takih konferenc je
COSEC. Njegov sedež je v Leidenu v Holandiji. To i          koordinacijsko telo usmerja celatnl program medna-
"-^hn Thompson, ^eneralni sekretar COS7""
rodnDa študentskrh. koniferenc in povezuje v okviru tega programa delo Nacionalnih zvez. Delo 48 članov COSEC vodi posebni komite, ki je voljen vsako leto in ga sestavljajo predstavniki devetih nacionalnih študentskih zvez. Zdaj so člani tega komiteja zveze študentov Kanade, Costarice, Anglije, Italije, Norve-ške, Libanotna, Mehike, Filipinov in Zlate obale.
Na medniarodnih študentskih konferencah se spo-znavajo posamezne študentske zveze z delom iz izkuš-njaini drugih. Izmenjavajo se delegacije in posa-mezniki. organizirajo se seminarji in študijska poto-vamja, ureja študij v tujini.
ZSJ je v okviru tega splošnega stremljenja nacio-nalniih zvez po medsebojni povezavi z organizacijo I. konference o kulturni aktivnosti študentov storila dejanje, ki je vredno vse pozornosti in pohvale.
JOHN THOMPSON (Generalni sekretar COSEC)
RDEČI KRiŽ ŠTUDENTOM
Tudi v letošnijem lecu je bilo pireko Zdravstvemega fom>da raz-ddjenih 300 paketov bolnim in sooia-lno o^roženiim Srudenitom. Pakete je dal Rdeoi krlž Amerike jugoslovansikemu Rdečemu križu. S tega mesta se v imenu vseb studentov zahval}u>jemo Rdečemu krizH mesta Ljublijairie, ki je te pakete daroval  tudi  l]ubl}cmskim
Greben Cijavca z Dolgih njiv (Foto Ivo Valič)
Pomembnci konferenca
V   informaitlimem *bi<ltenu CO-SEC hev. 5-54 beremo v uvodni~ ku obvestilo o konferenci:
»Prva mednarodna študentska konferenca o ku>lturni akthnosti bo v L}wbl)&ni od 5. do 9. ja-nnarja 1955. Organizirala jo je ZŠJ skiipno s COSEC. To bo konferenca ekspettov v duhn re~ sohicije   istambulske   konference.«
Tako je dobila ]ugoslavija (ZŠJ) dolžnost, da organizira. konfercnco o ku-lturnib vpralanijih. Ona je pripravila ves poireben matericd o konfcrenci, ga tposlcda v Leiden (na Nizo^zemskem) na sedež CO-SEC in ta ga je razpodal vsem hiudentskhm u-nijam. Bilten CO-SEC pa je objavil še obves-Uh, ki sem ga zgoraj deloma citiral. Vse nadonaine wnije so na to preko COSEC sporočde ZŠJ svo-)a. mnenja in pripombe o pripra-vah in predvidenem dneimem re-du tak-o, da je COSEC dejansho pasrednik, ki razipošBja dopise posamezmm zvezam, katere name-ravajo sodelovati na mednarodnib konjerencab in )im dostavlja tudi vse dopise, ki se nanašap na nji-hove naloge in ki prihajajo z vseh delov sveta. Tako so že pred zn-četkom konference nacionalne uni-je bile obvescene o i/praša.mjih, ki jih bo ta abravnafuala in so de-legati prisli že s pripravljemmi predlogi, kar je konferenci omo-gočilo iplodno in ekspedhivno de-lo. Konferenca je zajela zela Ši-roko padročje, saj je bilo govora o vprasanjih studentov, ki študi-rajo u-mchtost in njeno zgodovi-no, studentov, ki so prirojeni ta~ len\ti in na visokib solab samo iz~ popolnjuijejo svo)e znanje ter vSLu~ dentov, kateri se diletantsko ukvarjajo na kulturnem, ustvar-jalnem ali prevaja>lnem področju. Koferenca je s.poznala. potrebo o tesnepem sodelovanju na kultutr-nem področju, bodisi s festivalt ali seminarji, kjer bi se s svobod-no diskusijo lahko ne)posredno iz-nasala razna gledisča, o Viprasanjtt kidture pred mednarodnim audi-torijem. Da bi se to čim lažje dmseglo, so govorUi tudi o tem, da se tistanovi mednarodna orga-nizacija za izmenjavo mladib umetnvkov in skupin, katera bi delovxla na podobni osnovi kakof ze deJujejo IAESTE (za tehnike), AIESEC (za ekonomiste) ln IFMA (za medicince).
V   okvim konference smo pri-* pravili In predvajaii tnjim delega-tom več kulturnih priredkev ter 9 tem  pokazali  dei  našega  danaS' njega ustvarjanja, kakor tttdi bo-ga-to   zapusčino   nasib   prednikov. Uspeh je bil vecji kot smo priča-kovali, posebno  zaradl  tega,  feer je bilo to za njih novo, sveze In nepoznano. Da, nepoznano! Koli-ko  lepega  labko  pokažemo,  raz-stavimo, povemo, a vse to je iz-ven nasib meja nepoznano. Dose-daj  smo  na  tem  podmčju  daleS zao^tajali za  sosednimi  dežektmi, bodisi,    da    riismo   imeli   dovolj sredsitev in smo le redkakdaj lah-ko poslati nase sku\p'me na gosto-vartja, bodisi, da so naše publikct-* ciije bile redke in nehvaliteine.
Zaradi tega so deio kanference, njeni zaklfučki in pripo-roeik zcL nas tem bolj važni, saj nam odpi-rajo pot do onih možnosti 9 katerib smo sedaj vecinoma govo-r'di le s stcdnlmi: »če bi bilo*t »ako bi imeli.. .* in poddimo. — Danes pa lahko že konkretrto začnemo premišljevati o tem, kaho ot ka>j borno kje povedcdi, poka-zali ali videli. Aho k temu Še dodamo, da ,je medsebojno spo-znavamte narodov s svojimi kid-turnimi zakladi pot k bolfsetnu razumeva<n']it in medsebojnemn spo&tov!in)u, a to vodi k boljše-mu sodelovanju in sožibju in, če pomisUmo, da je cela po-vojna do-ba blla s strani našib narodov posvečena ravno tezkemu bo)u za spoštovainje in sožitje med naro\di, nctm je takoj jasno, da bo Zveza. studentov Jugoslavije vlozila, vse ruotje možnosti, da tudi na tem področju pokaze svojo napredno misel in delo.
LiBjan  Kodehja.
SLOVENSKA NARODNA PESEM 24. januarja 1955 v Unionu
K0N6E"RT
Zanimiv   poskus   dmltva   ekonomistov   Slovenije
Kako gledajo diplomirani ekonomisti na probleme svoje zaposlitve
Pred kratkim smo pre jeli 1. številko Biltena, ki ga je
zažel   izdajati   Klub   diplo miranih ekonomistov ljubljanske
Univerze.  Poleg  drugega   so   v   Biltenu   prvič   objavljeni
tudi rczultati ankete, ki jo je leta 1953 izvedlo Društvo ekonomistov Slovenije s sodelovanjem Zavoda za stati-stiko in evidenco LRS o nekaterih problemih diplomira-nih ekonomistov. Ceprav je bila anketa izvedena že leta 1953, zanimive ugotovitve ki jih je prinesla nc zmanjšajo njenega pomena.
Anketa je zajela ekonomiste, ki so diplomirali do marca 1953. Od 200 anketiranih oseb je po-slalo svoje odgovore sicer le 71, kar pa je po našem mnenju do-volj za analizo postavljenih vprašanj. Nas posebej zanimajo vprašanja, kakšen je odnos di-.Jlomiranih ekonomistov do svo-je zaposlitve, kakšna je njihova strokovna usmerjenost, njihov odnos do fakultete in končno, kaj mislijo o potrebi uvedbe staža za diplomirane ekonomi-ste.
Vsi niso zadovoljni s svojo zaposlitvijo
Na prvo navedeno vprašanje, bo ekonomisti odgovorili takole: b svojo zaposlitvijo ni zadovolj-nih '62c/o od omenjenih 71 an-ketirancev. Na delovnih mestih, ki ne zahtevajo fakultetne iz-obrazbe, jih dela kar 26%, ven-dar mi&limo, da se je od takrat, ko je bila anketa izvedena, to stanje vendarle nekoliko izbolj-šalo in da je čedalje manj 'ti-stlh ekonomlstov, ki ne dobijo primerne zaposlitve (namreč, če to hočejo). Zanimiv je podatek, da kar za 49% zaposlenih mla-dih ekonomistov podjetja ne skrbijo dovolj za njihov stro-kovni razvoj. To se pravi, da podjetja ne računajo dovolj s tem, da fakulteta ne more dati nikomur dokončne izobrazbe, ampak da mladi diplomatje lahko napredujejo v svoji stro-ki le tedaj, če imajo dovolj možnosti za svojo strokovno izpopolnitev prav tam, kjer de-lajo. Več kot skrb vzbujajoč pa je podatek, ki pravi, da 71% od anketirancev ekonomska fa-kulteta ni dala dovolj znanja za delo, ki ga zahteva praksa. Ta podatek bi vsekakor zaslužil po-drobnejšo analizo, ki je pa bil-ten ne navaja.
Zakcsj ravno zunanja trgovina
Ce pogledamo drugo vpraša-nje — kakšna je namreč stro-kovna usmerjenost diplomiranih ekonomistov ljubljanske fakul-tete, dobimo prav zanimivo sli-ko. Od že omenjenih anketiran-cev bi želelo delati v zunanji trgovini 16 tovarišev, pedago-škemu in znanstvenemu delu se jih želi posvetiti 10. Po tem pa Interes za ostale stroke pada — največ je interesentov za ko-mercialne posle (9), za analitič-no delo 8, za organizacijo pod-jetij 7. Zanimivo je, da želijo deJati v računovodstvu samo trije, novinarsko delo pa veseli Bamo 2 anketiranca. Ostalih 16, kolikor manjka do števila 71, je razporejenih med ostale pokli-ce, oziroma niso dali na to vpra-Sanje odgovorov. Ce te številke izrazimo v odstolkih, dobimo sledečo sliko: za delo v pod-jetjih se je odločilo 50% vseh anketirancev, za analitsko 11%, za pedagoško in znanstveno pa 10%. Neopredeljenih in pa ti-stih, ki bi delali v ostalih po-klicih, je 23%. Iz tega pregleda je torej razvidno, da se žele ekonomisti zaposliti predvsem v
podjetjih. Ce bi ločdli ekonomi-ste v dve skupini — nacionalne ekonomiste in operativne — bl odpadlo na prve le približno 23% (pri istem odstotku neo-predeljenih), na operativce pa cca 54% (če upoštevamo, da se četrtina pedagogov zanima za operativne predmete). Dejansko pa je treba prišteti po drugi strani k nacionalnim ekoinomi-stom vsaj tretjino tistih, ki so se izjavili za zunanjo trgovino. Tako hi bilo razmerje med pr-vimi in drugimi 31 proti 46 v korist  operativcev.
Številke nam torej kažejo, da je za indusitrijo precej zanima-nja, vendar v danih prilikah še vedno ne dovolj. Morda je kriv-da za to v dejstvu, da naši di-plomanti po končanem študiju težko zapuščajo Ljubljano in odhajajo v službe na podeželje, čeprav je tukaj plačna stimula-cija večja. Prav zato bi v pri-hodnji taki anketi morda bilo dobro dobiti tudi strukturo gle-de na kraj zaposlitve (razmer-je med Ljubljano in ostalimi kraji  v  Sl-oveniji).
KAJ MISLiiO EKONOMI-STJ 0 SV0J8 FMULTETI
Tukaj ne bomo navajali po-drobnih podatkov — dovolj ja-sna, obenem pa opozarjajoča je ugotovitev, da se 67% opre-deljenih odgovorov združuje v trditev, da je bil fakultetni štu-dij preveč odtrgan od prakse in da bi moral imeti večji po-udarek na praktičnih predme-tih, kot so jezikovni pouk, tuja korespondenca, menično pravo in devizni sistem, veda o po-slovanju podjetij itd. Za tako izpopolnitev študija na ekonom-ski fakulteti se je odločilo 21 anketirancev. 20 je bilo takih, kl so predlagali, da bi se moral stabiliziraU učni načrt ekonom-ske fakultete (to je danes do neko mere že izvedeno) in da bi ga morali bolje prilagoditi našemu gospodarstvu In razvoju v svetu, ali pa so želeli, da bi Studij ločild na splošni in spe-cialni del.
Diplomanti niso za uvedfso slaža
Na vprašanje, kako urediti prakso za ekonomiste, je odgo-
Ideološki klub na ekonomski fakulteti
Na pobudo o&novne partijske organizacije na ekonomski fa-kulteti je bil tam pred kratkim ustanovljen klub za ideo loška vprašanja. Namen kluba je, da dvigne ideološki nivo študentov — ekonomistov in da si bodo študentje preko kluba lahko pravilno razlagali razne gospo-darske ukrepe. Klub misli or-ganizii-ati vsaj tri kvalitetna predavanja, predavali pa bi na-ši vodilni grkspodarski in politič-ni delavci. Predavanja bi naj bila iz področja gospodarstva, vse ostalo delo pa bi se razvija-lo v debatnih večerih. Politična predavanja zato niso v načrtu, ker bo te organiziral komite ZKJ za vso univerzo.
vorllo 57 anketlrancev. 37 jlh Je za to, da bi ekonomisti opra-vilj potrebno prakso že med študijem in le 7 je bilo takih, ki so imeli za potrebno prakso (staž) po študiju. Ta ugotovitev je zanimiva predvsem zaradl tega, ker se je v zadnjem času precej govorilo (in tudi pisalo) o potrebi stažiranja ekonomistov. Kot izgleda po podatkih anke-te, diplomantje niso prevefi na-vdušeni za ta staž. Vsekakor bo v bodočih diskus-ijah o tem vprašanju to mnenje treba upo-števati.
Kot vidimo, so podatki ankete zanimivi in nam dajejo precej jasen vpogled v nekatere važne probleme ekonomskega študija, čeprav so, kot smo že povedali, morda deloma zastareli in po-dobna anketa bi danes lahko dala drugačne rezultate. Bistve-nih sprememb pa verjetno ne bi bilo, posebno kar se tiče fakul-tefcne problematike. Podobne ankete bo seveda treba razpi-sovati še v bodoče in gotovo ne bi škodilo, če bi jih izvedll tudi diplomantd drugih strok.
Nekaj skromnih misli
O sestanku predsed-
nikov klubov
13. jan> so se sestali pred-sedniki okrajnih študentskrJi klubov, da bi izmenjali misli o delu in načrtih v svojih klu-bih. Sestanek je pokazal, «ia so skOTo vsi klubi pravilno ra-zumeli svojo pravo vsebino dela. Uvideli so, da samo prosjačenje in moledovanje za štipendi.io in pomoč ni glavni in edini cilj naših okrajnih študentskih klubov. Vsi klubi, ki so politično in kulturno ne-kaj za svoj okraj naredili, so tudi ugodno režili štipendije in raaiterialno podporo z oknajnimi ljudskimi odbori in podjetji svojega okraja- Pri-znati moramo, da so nekateri klubi v svojem delu dosegli lepe uspehe Večino dela so posvetili kulturnernu udejstvo-vanju. Nekateri klubi imajo svoje pevske zbore, dramske družine, folklorne skupine, s katerimi so prirejali razna go-stovanja med domačim prebi-valstvom. Pri tem se je poseb-no odlilcaval klub koroških študentov, ki iina 50-članski mešani pevski zbor, ženski kvartet, moški oktet in fol-klorno skupino. Štirinajst ce-lovečernih samostojnih prire-diitev .ie bilanca dela teh sku-pin- Z moškim pevskim zbo-rom in dramsko družino je go-staval tudi klub prlmorskih študentov. Po vseh večjih kra-jih Prlekije je s komedijo Draga Ruth gostoval klub pr-leških študentov. Podobna go-stovanja so organizirali še tudi nekaiteri dirugi klubi.
S temi gostovanji so se klu-bi približali svojemu Ijudstvu. Sigurno je takSno stremljenje hvalevredno, v*ndar je sesta-nek pokazal, de bo se nekateri klulbi le preve^ usmerili v to podrcčje- Klalbi &o sestavni del ZŠJ, ki je politična orga-nizacija in zato je potrebno, da tudi klubi posvete več paž-nje političnim problemom v svojih domačih krajih. Po-trebno bo, da bodo nudili več pomoči naši mladinski orga-nizaciji, aktlvneje bi marali sodelovati s SZDL, posegati v debate na zborih volivcev in podobno. Zato morajo klubl že  sedaj,  v  semestralnih  po-
čitnicah pričeti z uresničeva-   morastniške     gimnazije     na
njem tud: te njihove osnovna   Ravnah izdal podobno publi-
naloge.  Dejstvo  je,  da  knajo   kacijo, ki bo skušala javnosti
tudi  naši preprosti ljudje na   prikazati  rast kulturnega  ža-
podeželju   željo   po   predava-   rišča   svobodne   Koroške.   Ta
njih, ki jih pripr.avljajo naši   stremljenja našlh klubov mo-
študenitje- Nekateri klubi &o v   ramo vsekakor pozdraviti.
tem imeli precej uspehov. Po-      Klub   primorskih  študentov
sebno  partizanski   kraji  naše   doda  vsak  mesec   dve   strani
Zgornje   Savinjske   doline   so   časopisu   »Naš glas«   k   »Pri-
navdušeno    pozdravili    svoje   morskih novicam«. S tem klub
študente,   člane  kluba  okraja   svoje ljudstvo seznanja z ak-
Soštanj, ki so s filmi in pre-   tuelnirni študentskimi proble-
davanj:   prišli   mednje.    Zelo   mi.
radi imajo kmečki ljudje pre-      Študentski klub v Zireh je
davanja   iz  področja   kmetij-    aktivno   posegel  v   debato   o
stva, veterinarstva, gozdarstva   komunah.   S   posebno   gospo-
in zdravstva.  Zato bo  večina   darsko    študijo   je   predlagal
klubov za te semestralne po~   najboljšo rešitsv. Zbori voliv-
čitnice   pripravila   predavanja   c^v in voditelji so to tudi upo-
iz   teh   področij.    Predavanja   števali-
bodo skušali ilustrirati s filmi      Se  in še bi lahko pisali o
ali skioptičnimi slikami-Okrajne zadružne zveze so za za ta predaivanja zelo zainte-resirane in bodo rade ta pri-
delu naših okrajnih klubov Priznati moramo, da so neka-teri imeli mnogo zavidanja vrednih   uspehov  in  da  smo
zadevania klubov visestransko   ravno preko teh okrajnih klu-
podprla.
bov uspeli seznaniti naše po-
Na sestanku so govorili tudi deželsko ljudstvo z delom Zve-o nameri nekaterih klubov, da ze študentov Jugoslavije in z bi znanstveno obdelali svoje našimi šfcudemtskimi problemi kraje. Taiko bodo prleški štu- ter smotri. Uspešno in požrt-dentje kmalu izdal: publika- vovalnp delo nekaterih klubov cijo, ki bo prikazala gospo- 3e tudi strlo staro, negativno darski in kulturni razvoj mišljenje preprostih ljudi o Prlekije. Tudi klub koroških študentu, ki so doslej ve& ali študentov bo za 10-letnico manj v študentu videli člove-osvoboditve ln ustanovitve sa-   ka,   ki se je »pogospodil«   in
domačemu kraju odtujdl. Za konec naj zapišem še to,
II. SKUPšČINA ZDRUŽENJA MEDICirJCEV
da so študenti pri delu v klu-
Ker prva letna konferenca bih dosegli lepe uspehe in so ni bila dovolj uspešna in kerl^2^10 z v^seiJ61« nadaljevall niso bili sprejeti nobeni skle-f'S.sv,o;iiin dflon}' da *>odo seme-pi o bodočem delu, so medi-Wstralne Poc^tnice pokazale tu-cinoi sklicali II. letno skup-* di najbolj zakotnim krajem, ščino. Govorili so o težavah ^ ^°^er id&Mo n^ši štu-pri svojem delu, posebno o Jarti, da se sociaLstečn: štu-težavah pri študiju, o pomanj- g®nt g^oboko .?***?* ^}a *}* kanju učbenikov, delu social- kdor skuP«°sti daje, lahko Od ne komisije in nove medna-rodne   sekcije.   Poudarili   so
tudi  potrebo,  da   se  sprejme dokončen učni načrt in da sa
nje tudi nekaj pričakuje ...«
5ESTANEK   UNIVERZITETNE-GA  SVETA
Nedavno so bile seje Fakul-
čim   prej   začne  graditi  novo   tetnih in Univerzitetnega sve-
KDO IMA PRAV
Še enkrat
o internatu
medicinskih sester
V 18. itevllki lanskega letnika Tribune smo objavili kmjši članek o internatu Višje &ole za medicinske sestr-?. Napisali smo ga na podlagiizjav predstavnic tamkajšnjega aktiva Zveze študentov. V Članku smo navedli, da je v domu vrsta nepravilnostl, predvsem vzgojnega značaja in »mo tak režtm imenovali »podoben samostanskemu«, Posebno pa nas je začudllo. da med aktivom ZŠJ, ki šteje 105 članov in upravo doma ni potrebnega sodelovanja i» smo za to obdolžili upravo doma, ki ga vodi tovarišica Angela Gašperin. Na ta naš članek smo dobili dva odgo-vora — enega je poslalo Društvo dlplomiranih medicin-skih sester Slovenije, drugega pa direktor šole oz. doma, tov. Gašperinova, ki namje poleg tega poslala še po-sebno pismo. Ker odgovorov zaradi njihove obširnosti (dolgj so po več strani) in ker se ne nanašajo povsod na že omenjenl članek, ne moremo objaviti v celoti, posre-dnjemo našim bralcem le  glavne misll.
In društvo medicinskih sester
poslopje fakultete, ker so do-sedanje  predavalnice  že  zda-
ta. Razpravljali so o proračunu in    trenutno    najaktualnejših
leka premajhne. O konferenci   problemih. O delu isitih bomo bomo   še   podrobneje   poro-   še poročali v prihodnjd številki
čali.
našega lista.
»članek v Tribuni je med čla-nicatni društva ponovno sprožil razpravo o občutliivem vpraša-nju vzgoje tega kadra (op. ur.: med. sester). Sprejet je bil sklep, da naša strokovna orga-nizacija sfcupno z merodajnimi činltelji komipleksno in temelji-to pretrese to vprašanje. Uprav-ni odbor duštva je imenoval po-sebno kamisijo, ki bo raziiskala dejansko fitanje in skupaj s Studentsko organizacijo in Sve-tom za zdravstvo in socialno polLtifeo LRS prlspevala k re-Sitvi tega problema.«
»Društvo trdi, da je članek v Tribuni po splošni vsebini in du-hu zgrešen, ker predstavnice medicinskih sester, ki so nam dale podatke za naš članek, ni-so v njem dale dovolj pogleda v svoj poklic. Če bi to storile, bi njihove pritožbe AzgubiJe na ostrini, njihove zahteve pa ne bi prišle v nasprotje z njihovimi dolžnostmi, kar pa se je, kot meni društvo, dejansko zgodilo.
»Poklic   medlcinske   sestre   je
težafc, zahteva dobro teoretično in praktično znanje, disciplini-ranast, smisel za red in čistočo, požrtvovalnost in pripravljenost na odpoved osebnih interesov, kadar to zahteva dolžnost. S&la mora vzgajati strokovno dobre medicinske sestre, ki bodo imele visoke etič-ne in moralne vrline. Zato je šola strogo vezana na internatsko vzgojo. Režima v takem internatu ni mogoče pri-merjatl z onimi, ki veljajo za druge domove, še manj pa s ti-stimi v visokošolskih kolegijih. Če bi se gojenke tega zavedaie, bi morda tudi sožitje med ko-lektivom in upravo bilo drugač-no. Uprava šole je v težkem po-ložaju, ker tak režim ni bil principielno izveden, kar so go-jenke s svojim pritiskom še po-slabšale. Zaradi preobremenje-nosti z delom je zaželjeno, da gojenke čim manj izostajajo iz internata. Zato tu ne gre za sa-mostanstki režim, za reakcionar-ne vzgojne metode, ampak za vlsoko moralno in zavestno podrejanje interesom družbe.«
Tako torej odgovor Društva. Poglejmo,
Kaj pravi uprava infernata
V tem odgovoru, ki ga je pod-pisala tovarišica Gašperinova, je rečeno, da problemi iz inter-nata niso otojektivno prikaz-ani. Režim v internatu je v prime-ri s prejšnjimi leti znatno omi-ljen in prilagojen tdstim v Štu-dentskem naselju, vendar v okviru možnosti, ki jih daje specialni  študij  te stroke.  Stu-
dentke (op. ur.: to je tiste, kl so nam ;!?¦=* podatke za naš čla-n&k), se borijo za svoje pretira-ne zahteve, medtem pa na svo-je dolžnosti povsem pozabljajo. Nadalje čitaino v odgovoru, da uprava mora kontrolirati omare, sobe itd., ker so študentke ne-redne in malomarne, kar se tiče čistoče. Prost izhod do 24. ure je koncesija, ki je nima noben internat za medicinske sestre v državi. Vendar pogost izhod do te ure ni priporočljiv gleda na veliko zaposlitev študentk v šoli in bolnici. Poleg tega pravi uprava, da gojenke koncertov in gledališča ne obiskujejo rad« in da je šola že marsikdaj hote-la urediti z aktivom ZŠJ, ven-dar se starejši letniki na vabiloi sploh niso javili.
PISMO UPRAVNICE
pravi, da so se očitki, iznešeni v našem članku, skoncentrirall na njeno osebo kot povzročite-. ljico vsega zla. Zato nas prosii da jo javno rehabilitiramo.
In uredništvo meni
da oba gornja odgovora ne pri-spevata mnogo ik rešitvi proble-ma, ki smo ga v našem članku zastavili kot glavnega — namrečj kako je mogoče, da ni potrefo-nega sodelovanja med tako ve-likim koleiktivom in upravo in zakaj obe strani ne najdeta naj-baljše rešitve in skupne poti, da bi svoje probleme reševall obojim v korist. Ceprav smo v našem 61anku nakazali vrsto resnih očitkov na račun uprave, nismo s tem mislili, da tudi šfrudentke ne delajo nobenih napak in da za stanje v domu tudi one niso krive. Vendar no-beden od odgovorov ne zanika teh naših ugotovitev, za katere ponav<ljamo, da prav gotovo na delajo posebne časti internatu. Če uprava trdi, da so študentke neredne, ji to prav gotovo na daje nobene pravice do kontro-le omar in osebnih stvari štu-dentik. Kar se tiče nereda po sobah, je stvar podobna — za rešitev teh vpraš.anj je treba dajati druge metode. Tiste pa* ki se ne podrejajo redu v do-« mu, pa je treba iz doma izklju» čiti.
Ne bomo se spuščali v debato^ ali je za vzgojo medicinskih sester potrebna šola internatske-ga tipa ali ne in če je režim v Ijubljanskem domu dovolj oster ali popustljiv. To je stvar dru-gih. Eno je pa gotovo — in to ponovno poudarjamo — da je treba v domu ustvariti znosna razmere za življenje in še bolj znosne odnose med upravo in kolektivom. Zavedati se mora-mo,  da je  dom stanovanje  103
(Nadaljevanje na 5.  strani)
Predno bi se lottl snovl, kot jo označuje naslov, še nekaj spremnih besed.
Predvsem t>i rad podčrtal, da ta sestavek ni nastal na podlagi vsega gradiva o na-&k>vni temi, ki je morda še ohranjen med arhivarijanil nekaterih ustanov, kl ga eventuelno še hranijo ne-kateri posamezniki, pri če-mer bi šlo za zapisnike, ne-publicirane statute, sejna poročila itd. Pa* pa scm iz tiskanih glasll in publika-clj posameznih študentskih grup in dru&tev skušal iz-vleči predvsem pregled ideološke vs&bine predvoj-nih študentskih grupaclj. Skušal sem zasledovati ne-katea-e značilnosti, ki se odražajo pri proučevanju naslovne tematike.
(Opomba urednlštva: Ti-skarski škrat je izpustil gornji uvod v prejšnji šte-viLki, kjer smo pričeli ob-javljati ta podlistek.) V pozni jeseni 1919. leta je prišlo konično do ustanovitve prvih fakultet Ijubljan&ke uni-verze. V predavalnicah so se zbirali prvi učni kadri in prvi slušatelji- Tisto leto se je vpi-salo 700 študentov. Prihajali so iz gimnazijskih klopi, z bo-jišč, ujetništva in tujih uni-verz. \rečina jih je hotela na-doknadiii zamujena leta, ne-kaj jih je skiišalo po prestanl vojni v okviru nove, narod-nostno zedinjene države zadi-hati svobodneje, združiti tra-dicionalnost slovenskega aka-demskega življenja z novim okoljem in novimi pogoji- S tujih univerz so bila preneše-na stara društva. Zaživelo je Jugoslov. nacional. akad. dru-štvo »Jadran«, z Dunaja oz-Graza sta bili prenešeni dn.i-štvl »Danica« in »Zarja«, ki sta s Clrilskim društvom ljub-ljanskih bogoslovcev ter kma-lu   po   ustanovitvi    univerze
Razvoj študentskega gibanja med obema vojnama [
ustanovljeno krščansko-scx:ia-listično »Borbo« ter »Akadem-skim Orlom« združevali kato-liško usmerjene študente. Na-sfcajali so lokalni akademski klubi v Celju, Mariboru, Ptu-ju. Ze leta 1920 je bilo na uni-verzi ustanovljeno »Društvo študentov-komunistov« katere-mu pa je oblast kmalu uničila življenje. Poskušalo ga je na-domestiti »Vstajenje«, ki pa je doživelo isto usodo. Toda sle-dil je »Klub študentov-mark-sistov«, ki je iskal svojo lega-lizacijo v tkzv. »Bloku levih« in pozneje »Klubu neodvisnih akademikov« in na tak način vršil svojo poslanstvo vse tja do leta 1929.
In še so nastajall: Klub ju-goslov. naprednih akademikov iz Italije, Narodno-radikalni klub »Slovensk: Jug«, ki je temeljil na programu jugo-sJc»v. radUcalne stranke. Leta J923 je prišlo do osnovanja agrarnesa  kluba  »Njiva«.
Y  tem času se je vršilo tud'I pnzadevanje   po   neki' enotni strokovno-reprezentančni    or-ganizaciji,  vendar do enotno-sti  ni  prišlo-  Sicer  se  je  ob P'\tnih    prilikah    uporabljalo kot   r>omožna   reprezentančna organ'Mci.1a »Podporno društ-vo  .jngoslov.  akademikov«,  ki pa ie kmalu usahnilo.
V  vseh teh organizacijah ie od   cea  700   slušateljev   v  1. 1919-20. okoli 1160 v 1. 1923-24
in cca 1250 v 1. 1928-29 delalo razmeroma malo ljudi- Tako je bilo po statistiki časopisa »Vidovdan« vključeno v L 1925 22% ljubljanskih študen-tov v narodno-liberalnih dru-štvih »Jadran« in »Triglav«, okoli 16% v katoliška dru-štva, 4% v »Slovenski Jug«, 3% v »Njivi« ter 2% v »Bor-bi«. Tako nam ostaja dobra polovica študentov izven or-ganizacij, pri čemer pa mora-mo vsekakor upoštevati, da vsi ti ne predstavljajo v celoti tkzv. skupino »divjakov«, am-pak moramo v tem procentu iskati tudi tisti napredni del študentov, ki se z obstoječimi ]egalnimi oblikami študent-skega gibanja ni strinjal in je bil vključen v več ali manj kamuflirano skupino »Neod-visnih« oz. že prej v »Bloku levih«, ki se je, pravtako po poročilu »Vidovdana«, boril proti nacionalnemu šovinizmu, proti klerikalni reakciji, za pacifizem, za človečanstvo, re-publikanstvo itd. Da pa tud: med organiziranimi ni bilo v tem obdabju posebnega živ-Ijenja nam pričajo stalno se po-navljajoča pritoževanja glasil nad neaktivnostjo. Tako piše »Vidovdan« (L. II- str. 45): »Studijsko leto 1922-23 je bilo polno mrtvila- Skupne repre-zentance še ni bilo. Med kul-turnimi društvi nobenega bo-ia. le intemo delo...« V dru-
S.  KREMENSEK
gem letniku — 1925-26 »Mla-dine« pa beremo: »Udejstvo-vanje akademske mladine v javnem življenju je mnogo slabše od predvojnega. Raz-cepljenost in razdrobljenost akademskega življenja... Ne-zaupljivost... Le redka je ži-va ambicija, vse češča resigni-ranost. Pred vojno narodnost-program, ki je zadoščal. Tedaj niso posvečali pažnje svetov-no-nazorski utrditvi, ker se je dalo nekako brez tega izha-jat;. Po vojnl spremenjena po-litična situacija. Predvojni ideali-asvobojenje, so se ures-ničlli. Sedaj hlastanje za no-vimi cilji, iskanje ali dezorien-tiranost. Sedaj ni pomembnih osebnosti med mladimi poli-tičnimi delavci... ali »Funk-cije prvoboriteljstva v življe-nju plovenska mladina danes ne izpolnjuje. Izpolnjuje le drugo, pasivno funkcijo, nam-reč to. da avtomatično stopa na mesta, s katerih se odmi-kajo stari- Danes pomeni mla-dina le naraščaj... le skuplno aspirantov na razne službe«. V letu 1925 je končno po dolgih prizadevanjih, ki so se jim postavljale nasproti pred-vsem prestižne borbe med p<>-sameznimi skupinami, prišlo do volitev v reprezentančno organizacl}o študentov ria ljubljanski univerzi. Tu so se prvič pomerile sile posamez-nih   grupacij.   Visoka  je  bila
zmaga liberalno usmerjena mladine, ki je tako v novi skupni organizaciji zavzela vodilno mesto. Relativno šib-ka je bila še moč katoliška mladine, zadnja pa je bila li-sta levičarjev- Tako je bil iz-voljen »Svet slušateljev ljub-ljanske univerze«, ki je obsta-jal do razpusta leta 1932.
Kriza  liberalistične ideologije
Z zedinjenjem jtigoslovan-skih narodov leta 1918 so biie izpolnjene dolgoletne želje :n tudi slovenska akademska mladina je vsaj navidezno za-živela v prilikah, <ykaterih so sanjale in se zanje borile ge-neracije slovenske inteligenč-ne mladine v tujini in doma-Ideali slovenskega liberalizma so bili /.Dolnjeni. Treba je bilo samo še slaviti zmago ter pre-skrbeti, da vse formalno dobi svojo vsebino in končno, kar je bilo nekje v ozadju, prikri-to, a vendar bistveno, da nova domovina poskrbi za varnost privatne posesti. Zato je bilo treba mladini, ki je vedno ne-mirna, če je res mladina, po-kazati nove cilje, da se jo tako odvrne od prekocizma, ki ga je začel Oktober. Iskali so ci-1.1 e in naš]i so jih.
V prvem časopisu, ki je iz-hajal pretežno iz vrst študen-tov ljubljanske univerze, v »Vidovdanu« (izhajal je od le-ta 1921 s prekir^.tvami do šol-skega leta 1252-25) si je na rodno-liberalna akademska mladina, ki se je zbirala v društvu »Jadran« zastavila za cilj spojitev jugosl- plernen (ne govorijo o narodih!) v na-rodnostno enofelo državo.
Razgovor našeca urfdsiika tov. Popoviča s kolegom Kyl Nyuntom( predsednlkom vssbtirmanske giuc&ntske zveze
Tri četrtine burmanskih študentov je delavskega in kmečkega porekla
Burma, država v jugovzhodni Aziji, ki si je v svoji zgo-dovini z borbo utirala pot med svobodne narode, postaja vedno bolj znana v svetu. Četrtega januarja 1948 je bila njena preteklost pokopana in ustanovljena samostojna re-publika, ki Jc bila še isto leto sprejeta v Združene narode. Od tedaj se je Burrna dvigala ta rasla v državo, ki daaes mnogo pomeni v svetu, zlasti zaradi svoje miroljubne med-narodne politike. Prijateljski stisk rok, ki sta si jih pred nedavnim podala v Rangunu maršal Tito in dr. Ba U, pred-sednik burmanske unije, pa prav gotovo pomeni nov pri-spevek k zbližanju med narodi.
G. Kyi Nyunt, predsednik vseburmanske študentske zveze se mudi že dalj čas v naši državi. K nam je prišel kot gost CKNOJ, da bi se tu spoznal z delam naše študent-ske in mladinske organizacije, kakor tudi graditvijo socia-lizma v Jugoslaviji. Ob nedavni prvi mednarodni študcntski konferenci o kulturni dejavnosti je obiskal tudi Ljubljano, kjer se je med drugim zadržal v daljšem razgovoru % našim mednarodninn urednikom in mu odgovoril na nekaj vpra-šanj.
Vas, Če mi lahko poveste, ka-ko Vi gledate na ta dogodek, v katerega so uprte oči vse mednarodne javnosti?
Obisk predsednika  Jugosla-vije maršala Tita moji domo-
Obisk predsednika naše dr-žave maršala Tita Burrni sma-tramo za izredno pomemben dogodek, ki bo gotovo rodil bogate sadove na polju zbli-žanja  obeh  narodov.   Prosim
Pol milijona študentov in 300.000 prosvetnih institucij
BODOČNOST INDIJE
V današnjl številki prin ašamo sestavek o Indiji, v ka-terem vas bomo skušali seznaniti z raz<ličnimi vprašanji iz študentskega življenja. Mislim, da moramo najprej spoznati razvoj in delo indijskih študen tsldh organizacij, ki so prav za prav središče študentskega  življenja.
Studentsko gibanje v Indiji ima svoje stare koreoaine. Pri-čelo se ie davno in v začetku je bilo na čelu revoluciomar-nega gibanja proti Britancem. Sele kasneje je prišlo do prve študentske organizacije pod imeinom Vseindijska študent-ska federacija, v kateri so bili združeni vsi študentje ne gle-de na politična prepričanja. To ogromno telo je bilo dokaj nepripravno za delo-
Leto 1942 je bilo za indijske študente kritično, saj so ta-krat njihovo Nacionalno štu-dentsko unijo Angleži posta-vili izven zakona.
Indijski študsntje so bili vedno v ospredju borb, ki so skušale prinesti novo, lepše in boljše življenje njihovi domo-vini in njim. V tej borbi so mnogi študentje žrtvovali svo-ja življenja.
Med indijskimi študentski-im; o.rgam?;:-cjiami ie b-1 ze>!o znan takoimenovani Student-ski Kongres, ki je v giavnein
larna, toda le do osvoboditve. Po osvoboditvi se je namreč pokazala potreba po ustano-vitvi nove vseindijske štu-dentske crganizacije, ki bi v svojih vrstah združevala pred-stavniike univerz vseh indij-skih držav. To je privedlo do organizacije nove Nacionalne unije študeintov.
Poleg te centralne študent-ske organizacije pa je še veli-ko število drugih študentskih zvez, ki pa so vse regularne. Te organizacije so v glavnem v posameznih provincah. Tako so študenitje pokrajine UTAB PRADEŠ organizirali svojo lastno študentsko organizacijo z istim imenam. V provinci ANTHRA obstaja močno štu-dentsko gibanje, znano pod imenom Demakratska štu-dentska unija. KALENTLA je znana po svoji socialistični študentsM organizaciji in je ena najmočnejših v Indiji. V mnogih drugih provincah naj-demo različne organizacije pod razinimi imexii.
Kako pa je z univerzaml v današnji Indiji? Po pravid lahko rečemo, da je to dežela univerz, saj jih ie danes nič manj kot enaintrldeset. Toda pot do te številke ni biia lah-ka- Indija, ki je bila več kot 200 lel pod britansko kalonial-no blastjo, je bila tudi v pro-svetni politiki podrejena An-gliji, ki ji takrat verjetno ni ugajal samostojni razvoj na-roda.
Če pogledamo, kako se je šolstvo razvijalo, potem latiko potegnemo preko celotnega obdobja, od začetka ustanav-ljanja osnovnih šol, pa do da-
pred osvoboditvijo in del po osvoboditvi, ko so bili storjeni ogromni napori za prosvetlitev naroda.
V začetku 19. stoletja so se indijske šole delile na osnov-ne in višje. Višje šole so da-jale bodoči kader učiteljev, zdravnikov, pravnikov, ekono-mov itd- V osnovnih šolah so bili študijski programi slabi in niso dajali nikakršnih re-zultatov. Osnovnožolska izo-brazba ni bila obvezna.
Giibanje za organizacijo uni-verz v Indiji se je pričelo leta 1813, ko je angleška upra-va naložila vzhodnoindijski zvezi nalago, naj se pozabava z vprašanjem iziolbirazbe indij-skega naroda. Toda šele leta 1854, ko je Charles Wood. predsednlk nadzornega odbora vzhodnoindijske  družbe,   pri-
-.,—-o-__________, ^™ ^^ ^^_   nesel iz Lomdona plan izobra-
pripadal nacionalistom. Ta or-   nes,  črto,  ki  bo  razdelHa  to   ževainega sistema od osnovne
ganizacija je bila zelo popu-   obdobje na dva dela, na del
----- OB PISANJU »STUDENT MIRRORA«
NETOČNO PRIKAZOVANJE
Organ koordinacijskega sekretariata nacionalnih Štu-aentskih unij »Student Mirror«, ki v svojih biltenskih novo-stih seznanja javnost z življenjem in delom študentov širom sveta, je konec preteklega leta netočno in desinformativno prenesel iz Ijubljanske »Tribune« poročilo o konferenci pred-stavnikov študentskega tiska v Jugoslaviji.
Doslej je »STUDENT MIRROR« dovolj objektivno pri-našal vesti iz jugoslovanskih študentskih časopisov, medtem ko smo tokrat na njegovih straneh lahko prebrali nasled-njo informacijo:
»V Ljubljani je od 29. oktobra do 1. novembra 1954 bila prva konferenca jugoslovanskega študentskega tiska. Glavni cilj te konference je bil sodeiovanje med mnogoštevilnimi študentskimi časopisi Jugoslavije. Poudarili so, da leže tež-koče v ideološkem cilju tiska. Vsi študentski listi so več ali manj organi Zveze študen-tov Jugoslavije, vendar pri vsem tem izgleda, da so se nekateri časopisi precej oddaljili od linije Zveze študentov Jugoslavije. Ravno tako je bilo mo-goče opaziti, da imajo študentski časopisi premajhno finanč-no pomoč. Zaradi papirja in cen tiskanja, ki so v znatnem porastu, je študentski tisk v Jugoslaviji podvržen velikim težavam.«
Tako pisanje »Student Mirrora« nas po pravici prese-neča in to tem bolj, ker je redakcija tega biltena imela dovolj možnosti, da iz »Tribune« in »Studenta« ali pa dru-gih naših časopisov prinese točne informacije o prilikah in odnosu študentskega tiska do Zveze študentov Jugoslavije.
Mi postavljamo vprašanje, ali gre t*-i za slab prevod vesti iz sloveiiskega jezika ali pa o zavestni konstrukciji dezinformacije? Na omovi česa kolegi iz »Student Mirrora« uporabljajo take bes&de, kot so: »težave v ideološkem cilju«, in »odaljevanju z linije«, a jih ne dokumentirajo z nobe-nim konkretnim dejanjem?
Mi upamo (če gre za napako), da bo ta napaka poprav-Ijena in» da bo »Student Miirror« v bodoče z več odgovorno-sti obveščeval svoje bralce o življenju in delu štvdentov v Jugoslaviji.
V  kolikor gre za določene namene — naj to redakcija »Student Mirrora« jasno pove.
V  vsakem primeru je pojasnilo neobhodno. ftedakciji »STVDENTA« in »T RIBUNE«
šole do univerze, je prišlo do karikretnlh rezultatov. Takrat so bile osnovane prve tri uni-verze v Indiji in sicer v Kal-kuti, Madrasu in Bombayu.
Od leta 1902 do leta 1918 se je v Indiji vodila ogorčena barba za obvezen pouk na osnovnih šolah, ki je prva stopnica za visokošolsko izo-brazbo. To borbo so pričeli Indijci sami, zavedajoč se, ka-ko potrebno je to v borbi za popolno osvoboditev izpod ko-losnialnega režima.
Poleg tega se ie v tem času pričela borba proti angleškim prosvetnim delavcem, ki &o vršili skoro vse posle, ki so v zvezi s prosveto. Te tuje ljudi naj bi zamenjale domače moči, Ta borfoa je bila uspešna. Leta 1936 je bilo samo še nekaj prosvetnih delavcev, ki niso bili Indijci. Leta 1947, ko je Indija dobiia svojo JSLtnostoj-nost, pa so vse prosvetne posle že vršili domačini. Veliki bo-rec proti tttjccrn, zlasti Angle-žem, ki so delovali v prosveti, je bil Mahatma Gandhi.
Danes ima Indija enaintri-deset univerz na katerih je leta 1951 študiralo 550.000 štu-dentov- Kljub temu pa to ni najvažnejše. Se bolj kot to je pomembno dejstvo, da ima In-dlja danes 290.458 prosvetnih instituci.i s približno 26 mili-joni vpisanih učencev. To je tiisto, kar daje upanje in per-spektive za svetlejšo bodoč-nost.
Paleg prvo ustanovljenlh univerz v Kalkuti, Madrasu in Bomtayu, so se kasneje priče-le razvijati še druge- Tako je Hla leta 1882 osnovana uni-verza v Pendjabu in samo 5
štTodentje že mnogokrat poka-zali, da so ljudje, na katere bo lahko njihova domovina računala in, da bodo vedno ostali avantgarda, kot so to bili v dneh borfee za svojo osvoboditev.
HOLANDIJA
Spet slabše
Zivljenjski stroški holand-skih Študentov so v preteklera letu precej porastli, v nasprot-ju z letom 1953. Dočim so štu-dijske izpitne takse ostale ne-izpremenjene, so se zlasti. pod-ražile stanovanjske najemnine in cene živilskim izdelkom. Zaradi tega se holandski štu-dentje nahajajo v dokaj ne-ugodnem položaju.
Dve univerzi s 15.000 študenfi. Študij je brez-plačen. Po dva prcdstavnika v univerzitetnih in fakultetnih svetih.
vini je zgodovinsko in politič-no zelo zanimiv in pomemben, ker je to prvo srečanje jugo-slovanskih in burmanskih po-litičnih voditeljeiv. To sreča-nje je toliko bolj pomembno, ker imata obe državi mnogo skupnih ciljev. V svoji zgodo-vftii sta imeli Jugoslavija in Burma mnogokrat isti polo-žaj, kar še bolj zbližuje naše narode. Svobodo smo dosegli približno   ob   istem  času.  Mi
Zelo bi me zanimalo, če mi lahko poveste kaj o organiza-ciji visokošolstva v Burmi s posebnim ozirom na ustroj univerzitetnih organov na večjih univerzah.
Univerzitetno življenje je v današnji Burmi, v nasprotju s kolonialnim obdobjem, zelo pestro. Danes imamo dve uni-verzi tn sicer v Rangunu in Mendely, na katerib študlra večina naših študentov. Poleg
let kasneje v Alahabadu. Vsem tem univerzam so bili dodeljeni mnogi koledži, saj jih je samo univerza v Kalku-¦ti imela okoli 18. Danes so od najvišjih znanstvenih ustanov v Indiji najbolj znane univer-ze v Agri, Alahabadu, Benare-su, Delhiju in Kalkuti.
Kljub velikim uspehom, ki jih je Indija dosegla na pol]u prosvete, jo tu čaka še ogrom-no dela. Mladi ljudje, ki kon-čujejo osnovne šole in gimna-zije žedijo na univerze, ki pa danes še ne morejo zadostiti vsem potrebam- Poleg tega študentje, ki končujejo svoje študije, ne morejo najti vedno cdgovarjajočih namestitev. In-dijska vlada se trudi, da bi to stanje izboljšala in čas reforra ni več daleč.
Še nekaj o študentih. Indij-ski šitudentje so v glavnem zelo naipredni. Oni se vedno z vso borbenostjo spoprimejo z vsaikim problemom, ki se po-javi pred njimi, a teh ni malo-S svojimi odločnimi stališči so
Naš nrednlk v razgovoru z burmanskim gostom
smo se borili proti kolonializ-mu, vi pa proti sovražnikom vaše domovine. Do kolonializ-ma imamo iste poglede. Po osvoboditvi smo se mi kakor tudl vi posvetili izgradnji svo-jih domovin. Jugoslavija in Burma gradita socializem — vse te skupne točke pa so ti-sto, kar zbližuje naše narode in ustvarja med njimi prija-teljstvo.
Stiki, ki so jih postavili na-ši voditelji, bodo prav gotovo doprinesli k uspešnejšemu so-delovanju na političnem, go-spodarskem in kulturnem po-lju.
Da, Mi imatno iste žel,ie kot Jugoslavija: da izgradvmo na-šo domovino. Stiki, ki so jib postavili naši voditelji, bodo še bolj poglobili sodelovanje med narodi Jugoslavije in Burme. Tako lahko pričakuje-mo, da bomo imcli v bližnji prihodnosti priliko videti še več jugoslovanskih strokovnja-kov v naši deželi in obratno. Upam, da bo prišlo tudi do večjih  izmenjav  študentov.
Vi ste prišli k nam, da se spoznate z našo študentsko in mladinsko organizaoijo in z oblikami dela teh organizacij. Nas pa bi zanimalo, če nam lahko poveste nekaj o vaši študentski organizaciji?
Naša študentska organizaci-ja, vseburmanska študentska unija, je bila osnovana leta 1926. Ustanovitev so takrat narekovale posebne potrebe, od katerih je bila najvažnejša borba proti kolonializmu. To je bila osnovna naloga organi-zacije, ki je poleg tega mo-rala vzgajati študentsko mia-dino v naprednem patriotič-nem duhu. Med glavnimi na-logami naše organizacije pa je tudi vzgoja mladine na po-deželju, ki ji moramo poma-gati, da si ustvari pravilen svetovni nazor.
Pri nas imamo dve študent-ski organizaciji, od katerih ena sodeluje s COSEC, druga pa z IUS. Vsak študent je član ene omenjenih organiza-cij. S COSEC sodeluje naša ABSU, ki ima v svojih vrstah veliko večino študentov.
tegra imamo še tri kolegije in sicer Melerum, Akyparba in Marguae. V celoti imamo da-nes v Burmi okrog 15.000 štu-dentov v nasprotju s prejšnjim kolonialnitn obdobjem, ko je imelo možnost za študij le približno 1000 študentov in to le iz najvišjih kapitalistienih krogov. Celotni vzgojni sistem je tako organiziran, da ima vsak državljan omogočeno brezplačno vzgojo, kar je naj-važnejša prosvetna reforma.
Kar zadeva organizacijo nni-verzitetnih in fakultetnih orga-nov, lahko povem, da je po-dobna, kot jo imate v Jugosla-viji. V naših organih, t. j. uni-verzitetnih in fakultetnih sve-tih, so zastopani predstavniki profeserjev, vlade in študentov. Studentje irnamo v tch telesih po dva preclstavnika.
Socialno-ekonomska vpraša-nja so po našem mnenju ena najpomembnejših, ki imajo svoj odraz v strukturi študen-tov posameznih slojev. Kak-šen je položaj v Burmi?
Da. Prav gotovo. Socialno-ekonomsko vprasanje je pri nas urejeno, kar se vidi po tem, da je število študentov po osvoboditvi močno naraslo. Socialnl sestav študentov na univerzi je zelo ugoden, saj izhaja vee kot 75°/o študentov iz kmečkih in dclavskih dru-žin.
Kafco je v Burmi rešeno štipendiiranje študentov, ka-kor tuda zdravstvena zaščita?
Veliko naših študentov pre-jema štipendije, ki jih v glav-nem podeljuje vladau Poleg teh je mnogo študentov, kl prejemajo štipendije posamez-nih ustanov, podjetl^ itd. Rev-nejši študentje pa imajo od države zagotovljene različne ugcjdnosti, v obllki stanova-nja, hrane itd., ki jim na ta način omopočajo študij. Zdravstvena zaščita Je organi-zirana tako, da imajo vsi štn-dentje brezplačne zdravniške usluge.
ObJsika g. Kyl Nyunta, pred-sednika vseburmanske unije študentov, srno bili resnično veseli in želimo, da bi še kdaj obiskal našo državo.
Uspehi
mednarodne polihke ZSJ
Do-sed&nja mednarodna palitifcs Zveze kudentov Jugoslavije je Imela lepe uspehe. Kamai) nekaf let je, odkar nasa organizacija de<-luje na medn&rodnem polju in žff je dosegla uspehe, s katerimi s« morejo danes pohvallti le redkf nzcionaine Štu.dentske unije. S&« delovanje z ogromno večino štw den>tskih organizaci,} sirom sveta znova in znova. potrjuje, da. je blla nasa mednarodna polittika v sveiu pravilno sprajeta in ocenje-na. Težko je danes najti v svetu itudente, ki bi jlfn ne bilo znano ime Zveze siudentov ]togoslavijji, To je pravzaprav nas največji uspeh, naša naj-večja afirmacija, položa) jugoslovanske hudentske organizacije v svetu pa je zavi-danja vreden.
Kje pravzaprav leže vzroki uspehov, ki jih je dosegla nasa or-ganizaajaf Vzroki uspesnega so-delovanja Zveze hudentov Jugo-slavije z drugimi naci-onalnmn štu-dmtskim urujami leže v politi-^ ki Zveze stndentov ]ugodavi:)e, ki temdji na princApib enakopravno-s,ti in demokracije brez kakrmih ko>U oblik nedemokratien&sti ali pa politične, nacionalne in rasne diskrimina>cije. Taka polkika je osnova za u-spesno dejavnost v mednarodnem kudentskem svetu. Ta politiba, ki jo zaslopa ju-goslo-vamka, siudentska organizacija ze od vsega začetka, je privedla do uspehov, ki nam jih dan-es v sve-tu ne more nibče aporekati.
S pogiobl)emm mednarcdnim sodelovan}&n je revstel ugled Zve-ze studentov Jugoslavije, pred-vsem zaradi dosledne po&tike ena-kopravnega sodelo-vanja pri razvi-janju mednarodnih adnosov. Na-sa hudmtska orga-mizaclja se je borila proti vsaki oMiki nedemo-kratižnosii, divkriminacije in mo-nopalizma v študentskem svetu. ZŠJ }e bila in je pnpravl)ena po-maigati vsem hudentom, ki se da-nes abčutijo jarem disknminaclje, tegobe koloniailizma in poitrMmjka-nje svobode.
Zveza. studentov Jugoslavije je doslej ob vsaki priliki zastoipda napredna sialilca, kar fe imelo zn podedico, da si je priborila za-mpanje mnogih naclomdnih "stu-dentskib unij in hudsntov sirom sveta, ki )im beseda svoboda po-meni resničen ide&l.
]ugoslovartska hudentska orga-nizacija je d&jala in se daje pod-¦poro vsem tistun, ki še danes ne čutifo svobode, tako afriskim siu-deniom, ki se bo>re za odprqvo rasne diskrimkiacije, kakor hitden-dentom, ki hočejo ovreči kolonia-lizem. Naši hudentje in na-ša orga-nizacija pamagajo vsem tem v njibovi borbi s tem, da apozarjajo na nepravilnosti, ki še danes ob-stajajo v posameznih deUh sveta.
Pomemben uspeb je sodelovmje s hudenti azijskih držav. Danes, ko so položeni temelji ta-kega so-deiovanja, lahko vidimo, kako ogromnega pornen-a so za ene kot druge. Poglobi<tvi tega sodelovanja pa bo prav gotovo mnogo dapri--nesel obisk marsala Tlta Ind&ii in Burmi. Zadnji govor predsednika burmcmske vla.de g. U Nu-ja pa vAb»)a npanje, da bodo imeli sttt-dentje Burme in ]ugodzvi)e kmaht prilažnost za tesnejse sodelov-anje.
Ravno t&ko pomembno je *ode-lovamje Itudentov Grčiije, Twrci]e in Jugosl&všje. Doseženi so bili že veliki uspehi, v prihadnooti pa nas čaika ustanovkev baikanskega se-kretarictta stndentov omenjenih drzav.
Sodelavanje z mnogimi socia-lističnimi "studentfkimi orgamzact-jami je vedno boij pestro. V na)-bližji bodočno&ti pa lahko priča-kw)emo, da se bo to sodelovanje še poglobdo in prineslo nove mpehe.
Kaklni so odnosi MSS do Zve-ze httdemtov Juga&favljef Pri MSS ro v zadnjem casu sprevideli, da ima nasa organizacfia v svetu ve-lik ngied in da je z njo treba ra-čimati. Medtem, ko so v pretek-losti morde druge nacionalne stu-dentske unije zahtevaii od MSS, da povain našo organizacijo na sv-oje sestanke m kongrese, je pri-šlo letos do povabila brez ipriti-ska. S strani MSS se je pokazala žehja po no-rmalizactfi odnosov-Khib temu ZŠJ še vedno ne more mirno mimo obdolihev, hi jib je vse do sedaj iznascda Mcdnarod-na "stuAentska zveza na račm Zve-ze httdentov Jugoslavije. Če MSS resnicno želi sodelovasti z ZSJ, potem mora jasno razložhi svoje poglede, s.premeniti svojo doseda-njo polidko do naše hudentske zveze in razložiii svoje posiapa-nje.
Sodelovanje Zveze hudentov Jugo&avije na mednarodnem poljrt labko označimo za več kot uspes-no, saj pomeni sodelovanje z več hot petdesetbm naciondnimi tmi-jcvmi dejstvo, ki ga ni mogoče prezreti. Kljuh temu pa mora. na-sa organizacija stremeti za tem, da se bo<l) pvživi svojo medna-rodno de)avno$t.
Mednarodna politika Zveze štu-dentov Jugoslavije na principib demokraclje in enako<pravnosti, je v mednarodnem studentskem sve-tu pokazala, da zas-topa naša štu-dentska organ:zacija svoje politič-ne ideje, ki dužijo ustvaritvi res-nične dcmokracije.
Nase bodoče delo na polju mednarodne dejavnosti pa naj de-di sklepom II. kongrcsa ZŠJ, poli-tiki enakopraintosti in demokra,-cije.
Janko Popovič. j
KULTURNA      TRIBUNA
ziheIl,  O nekaterih vprašanjih
književnosti in umetnosti
Na konferenci, ki je bila skli-cana ob prilikl I. mednarodne-ga študentsfcega posvetovanja o kulturnih. vprašanjih, sem od-govoril obširneje na vrsto vpra-ŠKnj, ki zadevajo probleimatiko, o katerl je bilo govora na ne-davnem izrednem plenum« Zve-to književnikov Jugoslavije. Skušal bom svoja izvajanja ko-likor mogoče zgostiti in se ome-jiti predvsem na tista vpraša-nja, ki sem se jih na plenumu samem ognil.
Prvo vprašanje: Sodobni est&t-ski kriteriji in s tem. v zvezi normativna marksisfačna esteti-ka (ali je mogoča in kako bi jo definirali)?
Odgovor: Na to vprašanje sem delo-ma odgovoril že na plenu-nm. Ker pa je videti, da tjpari nisem dovolj obrazložil, bi svoj odgovor na tem mestu dopolnil s tem: Vsaka umetnina je neko družbeno dejstvo. Zaradi tega ne le dopuščam, marveč imam za povsem naravno znanstveno estetiko. Predmet znanstvene estatike naj bi bila umetniška dela v vsej svoji konkretni ce-loti in vsej svoji konkretni po-vezanosti. To pomeni, da se znanstvena estetika nikakor ne more omejevati samo na for-inaJno stran ustvarjanja, mar-več morajo biti njen pred-met, prvič, specifični zakonl umetniškega ustvarjanja in raz-voja umetnosti. drugič, idejna vsebina umetniških del in tretjič, družbena poi&jenosit in vloga umetnosti ter posameznih umetnin. Razbijanje te celotein dodeljevanje posamczmih njenih delov raznim »sociologijam umetnosti« v izključno obravna-vanje lahko prakti&no vodi sa-mo v  estetski foranalizem.
Ne inorem si zamislirfai resnično znanstvene, dialektie-no-maiterialistične esfetike, ki ne bi obravnavala niiti pro-blema idejne vsebine umet-niškega dela niti problema družbene pogojenoisti in smotr-nasti umetnosti in umetniških del. To bi bila neživljenjska, kabinetska i^čenost brez tiste-ga, kar je za sleherno resnično znanost bistveno, brez duha dialektike.
Kakor si ne morem zamislit! tako okrnjene znanstvene este-tike, tako si tudi ne morem za-misliti na ta način okrnjens umetniške kritike. Gre za ce-lovito marksistično umetniško kritiko, ki se svojega predmeta loteva. v veej njegovi konkret-nasti. Z obllico kritičnih del ta-ke vrste se, žal, ne inoremo pri nas preveč pohvaliti. 2e na ple-numu sem dejal, da najvišje, kar smo v tem pogledu v ju-goslovanski umetniški kritiki dosegli, predstavliajo posamez-ni kritični spisi Miroslava Krle-že. PrLstavil sem, da naj si vsi, ki jim ni jasno, kako si marksi-sli zamišljamo celovito književ-no kritiko, ki se konkretnega kniiževnega dela loti vsestran-sko, preberejo rechno Krležin esej o Marcelu Proustu. Na vsa tri vprašanja, na katera mora-ta odgovarjati znanstvena este-tika in kritika, dobimo v tem eseju odgovor, kar zadeva Mar-cela Prousta in njegovo delo.
V pogledu normativnosti znanstvene estctike sem na ple-numu dejal, da si to normativ-nost predstavljam izkliučno kot notranjo obvezo tistega, ki so mu znanstveni izsledki take estetike oblikovali določen po-gled na umetnost ter njen člo-veški, družbeni poa-nen. Ne mo-rem si, recimo, zamisliti zares marksističnega esteta ali kriti-ka, ki v svojih nazorih o umet-
rvasti ne bi izhajal iz temeljnih zgodovinsko-materialističnih po-stavk marksizma in ki ne bl sprejemal umetnosti in umetni-ne kot nekega, sicer posebnega, toda vendar eminentno družbe-nega pojava. Ne morem si prav tako zamisliti umetnika, ki bi ee zavestno in prostovoljno vključil v gibanje za socialiistič-no preobrazbo sveta, se pravi, ki bi si zavestno postavil dolo-čen družbeni cilj, videl v boju za ta cllj smisel svojega življe-nja, hkrati pa bi v svoji umet-niški praksi oznanjal dekadent-ske nazore o nesmiselnosti vse-ga človeškega bivanja. Norma-tivnost znanstvene, konkretno marksistične esitetike potemta-kera pojmujem predvsem kot stvar doslednosti in načelnosti človeka, ki se je vključil v gi-banje, čigar idejni izraz je marksizem .Nlkakor pa rre poj-mujem normativnosti znanstve-ne estetike v smlslu birokrat-skega določanja estetskih ka-nonov, obveznih za vse in vsa-kogar. Umetnik lahko izraža sa-mo tisto, kar je v njera in ni-česar drugega. Toda če v nje-govi notranjosti ne najdejo no-benega odmeva napori napred-nih družbenih sil v boju za so-ciaJizem, potem ne morem ra-zumeti, kaj tak človek išče v naprednem gibanju, kateremu hoče vsilili svoja, v bistvu reakcionarna pcjmovanja člove-ka in življenja. Mislim, da je to jasno in logično. Vse to se-veda ne pomeni, da se mara umetnik z globoko socialistično zavestjo omejevati oli pa sploh baviti izključno s tako imeno-vano politično bodrilno tematl-ko. Lahko si predstavljam pes-nika, ki ni napisal niti ene po-litične budnice, ki pa ja ven-dar z vsem svojina odnosom do življenja, raaodetem v njego-vem delu, zvest samemu aeibi kot pripadniku naprednega gl-banja. Danes so v glavnein za nami časi, ko je manslikioanu ve-Ijala za »buržoazno«, »antisocla-listično« ž« vsaka ljuibeaenfišloa pesem v poeziji ln vsafeo t©io-žltje v slikainstvu.
Tudi  kar zadeva  razne Sol«,
smeri in stlle v umetnosti sem mnenja, da je najbolje, če se umetniik razodeva v tisti obldkl, v kateri najusitrezineje' izraža svojo zamls«fL Kdor pa nittia ljudem nič pofcnembaiega pove-dati, najde kajpafc tudi oblike, ustrezne njegovi notranji praz-nini, narcisoiidni zalJTibljeTMBti v besedne, barvae im miselne akrobacije all pa kraHfeoHi/ailo njegovemu fconsJinikfcurizmB.
Saj hcm&ao gre rendairle predvsem za smlselnosit Jn Gkh veško poTnembnosit tttn«taao»ll ki umetnine.
Drugo vprašanje: Kako naša literatura odraža življenje v zvezi z načeli take estetike (po-jasnrte določena stališča o tem vprašanju, ki so prišla do ia-raza na plenumu književnikov)?
Odgovor: Po mojem mnenju je vprašanje nekoliiko najasno postavljeno. Toda upaom, daeera njegov smisel prav razumel.
V razpravi na pletnumu je prišlo do izraza mnenje, da so govorniki problem naše stvar-nosti in njenega odražanja v umetnosti obravnavali večidel sbstraktno, kolikor nekateri te-ga problema sploh niso skušali izpostaviti zasmehu kot pro-blema, ki nima dosti opraviti z moderno umetnostjo. Mislim, in to sem poudaril tudi na plenu-mu, da je bilo v referatih in v razpravi govora o vseh mogo-čih vprašanjih, od sodobne atomske  fizike   do  biologije  in
psihologije, medtem ko smo za~ nemarili taka dejstva, kakor je, recimo, dejstvo, da celi odseki, in sicer zelo pomembni odseki naše zgodovine sploh niso na-šli svoj ustrezni izraz v naši književnosti, da so, dalje, ne-katere naše nacionalne književ-nosti še danes omejene na sli-kanje zgolj enega dela druž-bene slvarnosti, slovenska, re-cimo, na slikanje kmečkega člo-veka, medtem ko je silno zaple-tena problematika mestnega človeka, vsa pestrost njegovih cdnosov, ostala neizkoriščena. Zato pa imamo precejšnjo po-plavo tako imenovane psiholo-ške literature, ki dostikrat ni nič drugega kakor dekadenitsko psihologiziranje in špekulacija, oboje kakor nebo od zemlje od-daljeno od resničenga življenja in oloveka. Stvar naše znan-stvene estetike in kritike je, da raziskuje te pojave in njihove vzroke. Mislim, da je te vzroke treba iskati tudi v objektivnih družbenih premikih prehodnega razdobja, v katerem živimo. K zavestnemu kulturnemu življe-nju se dvigajo plasti, ki jim je suženjska deli-tev dela v razred-nih družbenih formacijah zapi-rala pota k najdovršenejšim plodovom umetoosti ln kulture nasploh. V širini in razmahu te-ga gibanja množic, ki gre vzpo-redno z družbeno-ekonomskim preoblikovanjem naše dežele, je treba danes videiti glavno kul-turno pridobitev socialistične graditve. Gre pa za to, da 1x množice v toku našega gibanja k   socializmu   nadoknadijo,    za
rajala kultura ter s tem tudi umetoost in književnost, ki bo-sta positajall vse ustrezmejši najnaprednejšim oblikam druž-benega sožitja, kakršnega pri-naša socializem. 2e Marx je dejal, da so različna razdobja različno nakilonjena posamez-nim zvrstenn umetnosti. Zlasti sodobni kapitalizem je umetno-&ti dokaj nenaklomjen. Činiitelji, ki v kapiitalizmu razkrojevalno vptlivajo na umetoost, v prehod-ni dobi nikakor še niso odmrll. Taki činitelji so, recimo, ko-mesrcializacija kulture z ego-ceritrizmom in cehovstvom v vrsitah %.umetnikov samih kot drugo platjo medalje, idejna od-maknaenost posameznih ustvar-jalcev človeško in umetniško zaniirnivim problemoim dobe itd. Ne da titi se spuščal v podrobnejše razmotrivanje tega vprašanja, morain iječi, da vidim v širini sedobnega množičnega kultur-no-prosveifcnega dela jamstvo in glavni pnedpogoj tudi za raz-cvet književnosti in umetnosti v bodočnosti. Vsekakor pa bi bilo treba o tem sila kooikret-nem problemu podrobneje raz-pravljati.
Tretje vprašanje: O definiciji realizma, ki je bila positavljena na plenumu v referatu tov. Vid-marja, in o tem, aii je doživel realizem kake atvarnejše spre-membe, kar zadeva vsebino in obliko?
Odgovor: Prvič gre za to, da se zedinimo v vprašanju, kaj realizem sploh je. Nekateri isto-vetijo realizem z literarnim em-pirizmom ali naituralizmom, pri čemer se potem nvijno mora po-gtaviti vprašanje o odnosu med realizmom in fantastiko v knji-ževmosti, ki se ga je v svojem referatu na plenumu lotil to-variš Josip Vidmar. Drugi da-nes uvrščajo v rubriko realizem prav vse, slikainje dejanskega življenja prav tako kakor iz-kljiično literarno obujanje ne-urejenih samjsklh prividov na tetmieljfu freudlstieiiih in nad-reallstfčnih teorij in teorijic. Po mojem mnenju je realiz&m v književnosti problem, o katerem bo treba Še zelo mnogo raz-pt»vljaibl. Tudi nedavnl Kongres »ovjetslkiih pisaiteljev v Moskvi ia paaprava na njena nam pri-čata, d« stvar » tako imenova-nim «*cialističnlin realizmom še z4ale5 tii tako Jaena, kakor se j€ Lprv« dozdevala. Izhodišče za zmainstveno raziskavanje te-
ga problema mora biti po mo-jem mnenju spoznavna teorija dialektičnega materializma, teo-rija dialektičnega odražanja stvarnosti v elovekovi zavesti. V nasprotju s tistimi, ki so mnenja, da nam Marx ni v tem pogledu nič povedal, mislim, da je zlasti v svojem uvodu »H kritiki politične ekonornije^ problem zgrabil s tiste strani, s katere ga je mogoče zgrabiti. S tega vidika tudi ne gre pod-cenjevati znanega govora, ki ga je imel Maksiin Gorki na I. kongresu sovjetskih pisateljev leta 1934, zlasti prvega dela te-ga govora, ki se navezuje na omenjene Marxove postavke.
Mnenja sem, da vsak globljl znanstveni pogled v družbeno dogajanje in v dogaijanje v po-sameznem oloveku mora nujno roditi nove prijeme v književ-nosti. Toda treba je ločiti med takim pogledom na družbo in človeka in med raznimi psevdo-znanstvenimi zaključki in filo-zofskimi teorijami, na katerib. temelji sodobno prazno psiho-lcgiziranje v književnosti. Pre-pričan sem, da književnik, ki mu je znanstveni pogled na družbo in človeka postal ne-ločljiva sestavina njegovega »jaza«, gleda na svoje ustvarja-nje, njegov predmet in naloge drugače, kakor pa književnik, ki mu je tak pogled tuj. Zatose mi zdi, da bo sleherni zares no-vi realizem moral crgansko ra-sti hkrati z rastjo naših knji-ževnikov in da bo lahko šele na podlagi njihove konkretne lite-rarne prakse ter njenih rezul-tatov do kraja teoretično po-splošen. Vse estetike v zgodo-vini so 3e zmerom porajale ob in na podlagi konkretnih del. Mislim, da iisto velja tudi za noveoblike realističnega ustvar-janja, kar pa ne pomeni, da se moramo odreči marksističnemu raziskavanju in teoretičneimu posploševanju naše kulturne preteklosti in sedanjosti.
Taki bi bili v glavnih obrisih moji pogledi na posamezna vprašanja, ki so bila načeta na nedavnem plenumu Zveze knji-ževnikov Jugoslavije. Poudar-jam, da je to področje od vseh področij družbenega dogajanja doslej z vidikov zgodovinskega materializma nedvomno naj-manj raziskano in da sleherna taka razmotrivanja lahko slu-žijo le kot prispevek nadaljnje-mu razčiščevanju poijmov.
Prvoljub Pejatovič:
Alas i bela devojka
RAha sa crvenim čelom okrvavila je reku.
U injavu bradu alas je spustio psovku
i pao kolenima na pesak da moli Belu devojku:
Bela devojko
nasmeši se
neka ozdrave rvbe
i neka plave poteku.
Bela deuojfca — fcamen.. Beli vetar okoštao je reku. Preko zaledenih riba prelaze dečaci i ovce. U injavoj bradi alasu se zaledila psovka: i dotako je kolenima sneg da moli Belu devojku:
Bela devojko
nasmeši se
da se otopi led
i rečna deca ozdrave.
Bela devojka — kamen. Sunce je ojačalo i ispilo reku. Vdavile su se ribe u pesku. ¦ Iz injave brade alasu se odronila psovka. Strah Bele devojke preplašio je travke. ...A s mrakom je umorna pod vrbu pala. Čitavu uoc iskrio joj se na trbuhu mesec i krunile niz bedra zvezde. U zoru se nasmešila i reku zelenih riba rodila.
Konferenca je pokazala konkretne možnosti  sodelovanja
Prva mednarcMna konferen-oa o kulturni aktivnosti mi je Gmogočila, da siopim v čim tesnejši kontakt z jugoslovan-skimi šiudenti; zato sem sre-čen, da sem bil te dni v Ljuib-Ijani.
Temel.i, na katerem bi se lahko aktivno povezali štu-denti vsega sveta, more — po mojem mišljenju — biti danes sarpo kultura. Ni razlik, pre-grad in železnih zaves, če že-limo res pošteno združiti svo-je težn.ie in začeti s skupniro delom na kulturnem polj'j; tudi jih biti ne more, ge upo-števamo, da smo mi študentia svobodn: ljudje, ki spoštuje-mo ideje in nazore drugih svobodnih ljudi. Vsi se zave-damo, da vsaka kulturna in ideološka izolacija vodi le k popolni izolaciji  in  s  tem  k
uničenju kulture in civilkacij§i sveta sploh-
Kolikor bomo znali razume-* ti, tolmačiti in si osvojiti kul-* ture drugih narodov, tolikO bcmo lahko rekli, da se nismo iizneverili svoji nalogi: mladi intelektualci smo, lci moramQ ustvariti vsem boljše in člo-j veka vrednejše življenje. V. času naše konference, ki je po-kazala konkretne možnosti razyo.ia v to smer, smo siorili velik kora;k naprej.
Izkoriščajoč to priliko, ki mi jq nudi slovenski šiudenU ski list, izročam živ in topel pozdrav italijanskih študen-tov kakor tudi svoj osebnj poizdrav vsem študentam Ljuibljane In Jugoslavije-
Vittorio Boni              '
preclsednik UNURI (Zveze študentov Italije)
UMETNIŠKO   DELO   OSVOJI   IN   ZEDINJA  VSE!
Zdi se nrl, da je kultura in umetnost fJsti najvažnejši fak-tor, ki bi mogel biti čuvar ohranitve miru v svetu. In upam, da smo v tem vsi so-glasni: skrb za mir med na-rodi je danes v svetu najpo-membnejša stvar.
Politična razpravljanja ni-kdar ne privedejo do popol-nega soglasja med ljudmi. Umetniško delo osvoji in ze-din.ia vse, ki ljubijo človeka in življerije. Vendar pa geo-grafsko-zgodovinske razlike, neenaikost  jezikov,  otežkočajo
izrnenjavo kulturnih dobriil. Mi, študentje, bi morali bifi tlsti, ki bi te ovire načrtno iu smotrno v medsefoojnem sode-lovanju premagovali- Zato smo tudi danes v Ljubljani na tej konferenci, katere rezultati. morajo biti plodnejše kidtur* ne zveze rned vsemi narodi in vsemi civilizacijami. Uresni-čitev tega programa bo dalaj šele tej konferenci njen pravi pomen.
Emil H.  Eyj6Ifsson Delegat Zveze študentov Islan« da                           i
Še o drobcu RAZMIŠUANJA
O modernem slikarstvu
kar so bile prikrajšane v pre-teklasti. V tem procesu pripa-da ena najvažnejših nalog naši zavednd socialističnl inteligenci, se pravi, tudi našim književni-kom in umetnikom. To je pro-blem, ki ga ni mogoče rešiti preko noči, marveč gre za de-lo, preračunano na generacije. Sele v tem pr^cesu se bo po-
V tem prispeviku sioer no-čem še naprej raizpletati dej-stev in dokazov, zakaj se ne strimjam s prisipevkoan Crta Škodlarja »Razmišljanje o modeiniem elikarstvu«, čeiprav priznaiin, da me je prav neka trditev t njeim nagnila k na-sledinjeim pisanjiu. V mislih nii je precej siplošno raizširje-no imnenje ki se tudi v na-ših likjovnih recenzijah več-krat ponavlja, namreč, da sme sodoben slilkaT ali kipar šele takrat ustvarjati moder-nistiono, to se pravi, privzeti slogovne znake nekeiga >iz-ma«, Č6 »je svoje resnične kvalitete pokazail že na ne-koliko manj afektiven način«. Z drugo besedo, če si dokazal, da si rutiniran, morda tudi kTaliteten    realist,   snneš na-
praviti tudi skok na stpolzko področje »izmoiv«, sicer ipa ne. Tako nekateri ljudje priiznavajo Picassa kot veli-keiga slikarja zato, ker je pač tudi »spodoibino« naslikal nekoliko doibrih del; z njego-vimi eksipeinimeaitalniimi kom-pozicijamii pa nimajo in se niti ne potrudijo dobiti ka-kršnega koll stika. Težko in napačno bi bilo že na začetku poiskušati dokonČDo fortmuli-rati tako ali drugačno stali-šče do tega pojmoivanja. Ta miseluost pa je zelo ilu-strativna in lahko izraža vsaj dvoje. Prvič, in to najčešče, negatovost recenzenta, ki se še ni postavil na trdno stali-šče napraim moderni umetno-sti. Zato ne tvega noibene do-ločene sodbe, ampak se opre
v 19.
Apolitičnost je danes zelo konkretna oblika političnosti
Po triurni diskusiji o problemih kulture in umetnosti našega in današnjega človeka sploh, Jci jo je kot častni gost naše konjerence vodil v petek 7. I. 1955 član Zveze književnikov Jugo-slavije Ervin Šinko, smo uglednega pisatelja za-prosili, da nam v kratkem razgovoru poda svoje mnenje o konferenci, kakor ludi bistvene inisli svojega razgovora z dnlegati.
Vse, kar služi človeku, da se bori proti nečlovečnosti in kar ga od nje osvobaja, je se-stavni del človeške kulture. Danes nedvomno obstoji neka protislovnost med našim spo-znanjem, kakšni bi morali biti človeški odnosi in kakršni so. Naloga kulture je, da se bolj zavemo te protislovnosti in da se na tennelju te zavesti borimo za preoblikovanje »živ-ljenjskih osnov. Vse, kar ima-mo danfes, so samo frasmenti bodoče kulture; ta bo ustvar-jena šele ko bo predrt jez med našim notranjim m na-šim zunanjim življenjein. V razrednih kulturah, anilki, kr-ščanstvu — povsod postavlja Clovek   življenju   zahteve,   ki
jih to ne more ostvariti. V socialistični kulturi — iii naša pot gre k njej — si bo člove-ška solidarnost priborila izraz v vsakdanyjm življenju. Šele tedaj, ko bo prenehala borba s človekom, z družbo, bomo namesto razirednih oz. družbe-nih spcjjnali pristne človeške konflikte. Clovek, M ga boli zob, pozabi na nesrečo in ra-dost. Clovek, ki ga skrbi, kaj bo jedel ali kdaj ga bodo za-prli, ne more ljubiti niti ču-stvovati. Danes še niti ne ve-mo, kako in kaj smo vse zmožni doživljati. Ne po^na-mo še človeka,
Mi pravzaprav niti ne ve-mo, kaj pomeni za socialist?č-no ' kulturo  pojava  Miroslava
Krleže. Krleža nikdar ne go-vori o drugih stvareh kot o naši najbolj pereči problema-tiki; a vedno z univerzalne p?rsi>ektive. V tem je frudi na-loga naše književnosti: Ce kdaj, tedaj so danes naši pro-blemi problemi vsega sveta. Če rešimo mi tu, danes, pro-blem človeških odnosov, te-daj smo ga rešili tudi za druge.
Danes obstoji pri nas v naši literaturi neka aristokratska apolitičnost. Mislim, da je to naravnost fantastično siroma-štvo. Ustvariti umetnost izven človeškega — to ni mogoče. A človeško in politično je danes norazdružljivo. Slediti danes tej tendenci apolitičnosti, po-meni zaiti slejkoprej v slepo ulico. Edina možnost, da bomo nekoč lahko iz svojega življe-nja zares odvrgli politiko, ob-stoji v teiri, da jo vodimo in to v čimbolj ostrem in kon-kretnem pravcu k čimbolj ostremu  ia  konkretnemu  ci-
Iju. Apolitičnost je danes ne-dvomno zelo določno oprede-ljena oblika političnosti. Zato pravzaprav objektivno v naši državi ni možnosti, biti apoli-tičen.
•
Zakaj n. pr. reallzem Laze Lazaroviča za nas ni dovolj realističen? —• Očitno smo razvili ne le svojo zavest, am-pak tudi senzibilnost. Drugace dožLvljamo, kot je doživljal Laza Lazarovič. Po eni strani smo plod družbenega razvoja — stvarnost, v kateri živimo, je druga; po drugi strani pa je naše čute, naša čustva vzgojila umetnost poslednjega stoletja. Pesnik oblikuje ne s&mo svet in družbo, ampak tudi bralca. Clovek ne dobiva samo misli, on razvija tudi svojo senzibilnost. Zato delu-je realkem izza stotih let na nas kot romantizem. Razvili in spremenili smo se — in z nami se je apremenil naš po-gled na umetnost, ki nas je vzgojila...
Mislim, da v literaturi ne moremo ločevati forme in vse-bine. Ne moreš izbirati, kako boš pisaL Načeloma nisem proti nobeni  literaimi  smerl.
Poudaril pa bi, da se lahko navdušim le nad pesmijo, v kateri pesnik govori iz svoje-ga doživljanja in ne iz lite-rame inspiiracije ob številnih pesmih, ki jih je prebral.
V zvezi s tem, kar se tiče »novih form«: težnja po ori-ginalnosti vodi v neoriginal-nost.
*
Kar se tiče vaše konferen-ce: Ali bi bila mogoča pred dvaisetimi leti? Ali bi pred 20. leti Jugaslavija mogla zbrati v enem svojih mest mlade intelektualce mnogih držav, kr so od nas nedvomno ekonomsko bolj razlvite in kulturnejše? ... Ne moremo si domišljati, da smo jih v tem času diosegli — čeprav smo zgiradili svoje tovarne in svo-je stroje; niti, da smo v tem času ustvarili veliko kulturo. Ne, vse je preprosteje: v med-narodnih odnosih enostavno nismo več nepomembna bal-kanska dežela; primer države smo, ki je marsikaj izkusila, marsikaj spoznala in lahko te izkušnje in spoznanja posre-duje drUigim. In pa: zaveda-mo se svoje poti — ona pelje proti človečnosti iz sveta ne-človečnoisti. * *
na tasto, kar je vajen doje-mati, kax še ne vsebuje no»ve prciblematike, to je na tisto umetaikovo delo, ki je čim bližje realisti-čnemn podaja-nju snovi. To je lahko umik, prevkinoet do snovi za kate-ro še nima kriterijev, po ka-terih bi oeenjeval. Kategorič-no odkla!njanje pa včasib. iiz raznili vzroikov ni najfoolj priimerno. A to je le ilustra-cija recenzenta. Važnejši je lahko dirug vzrok, če je nam-reč to pojmovanje zavestno in se načelno smatra kuibi-stlono, surrealistično ali ab-straktno (da drugih slogov niti ne naštevain) ustvarjanje saimo za začasein skok v stram, sarno za ekstravaganco', do-bra sta.ra realistična umet-nost pa je edino veljavna. Ta obsodiba, ki označuje zadnjih petdeset letsvetoivnega iimeit-niškega ustvarjanja saino za modo in šport, čeprav mu moTda priznava kakšne mamj-pomemibne pridobitve me si-li k pTetmišljevanju. Torej petdeset let zaiman, vse to je samo propad tisočletne umet-nostne misli?!
Moderna umetnost si je v gilavnem že pridoibila popolno enakopravnost, čeprav še ni-so povsod kriteriji za njeno ocenjevanje zreli. Zato je nujno treba oipustiti ocenje-vanje z lažjega ali vsaj trd-nejšega in bolj  znaneiga sta-
lišča foirmalnega realizmaf Novi kriteriji presojanja naj pokažejo, kaj nova umetno»t vsebuje, dokažejo naj njeaa sposobnost samostojnega živ-ljenja. Če lahko životari edino naslonjeBa na foirmal-* ni realizem, če je le njegov^ pastorka, potem je res sama skok v stran.
V teh letih iskanj, v vseli teb. 2>izmili« je končno pole^ mode, špekulantstva i:n biar« stanja za efekti le toKko txu«* da, napora in volje po na-piredku, po novi resničai umetnosti, da jih ne morein^ zavreei ali obsoditi kot po-skušanja, študijske skoka vstraa in podobno. Saj so tudi pred tem upcdabljajoči umetniki študirali detajl^i predmetov, efektov, razpolo« žetaj m drugih elemeiniov! umetnine, a se zato niso nitl na približiio na podoiben na* čim oddaljili od svojega osm novuegia uraetnostneiga skvga* Zato misliin. da čeprav je pom jaT sazoiuskih ali samo neko-« liiko let trajajočih »iiZinav«; moirda znak proipada doseda* nje umetnostne misli človeš* tva, je pa vendar tudi orja** ški napoT za rešitev, razč'iščev# nje in odkritje nove umetnw sti. Pri formulacijah, k;i sikri^ vajo taike nedokoneno pretre* sene trditve, poglede ia po^ sledice, bi marali hiti zatfll previdmejši.
KONFERENCA JE POLOŽILA TEMEU, Kl  B0 0M0G0Č1L RAZŠIRJENJE KULTURNE IZMENJAVE
I. mednarodna študentska konferenca o kulturni aktiv-nosti, ki jo je organizirala Zveza študentov Jugoslavije, je načela vrsto vprašanj, važ-nih za mednarodno sporazu-mevanje. Organizacija te kon-ference je bila na isti višini z organizacijo drugih konferenc, katerih sem se udeležil« Polo-žila je temelj. ki bo omogočil razširjenje &ulturnih izme-nj««! m<sd razli^nimd študent-
skimi zvezami. Napredek teh^ nike vedno bolj povezuje svet^ S tem narašča tudi potreba, da bi posamezni narodi spoznajj in razumeli kulturo vseh dru-* gih narodov. Studentje mora* jo igrali vodilno vlogo v teat^ procesu- In konfererxca a| Ljubljani je bila nov fforalf napravljen v tej pravilni sme^ ri.                                          i
James Edward
Zaplskl s hmednarodne konference o kulturnem delu
BURMA, ZDA, ITALIJA. SAAR, NEMČIJA  ISLAND FRANCIJA. KANADA IN
Današnji svet moirda bcllj ka-
kor Ikidalikolli kairakiteriiziira dey-ervo, da kTjulb irazllikam v pogle-dih na sodoihno živlijenije in celo-ten diružfbanii razvoj n,i mogoče zadržati nairavniii im popolnoma caauarttjiiviih, naprednlh teženj po medinaradnem sodelovamiju inmed_ seboijnem zlfoližainjiu. Doba, v ka-teri živioio, je zairadi nujnostii in koristinositi medmarodlnega sodelo-vamja, ne glede na razlike in (ikupne poglede v ideollosko bi-scvenjh viprašanijih našla precej Vnerih zagovomikov sožitja tudi med šcudemti raelličnih držav. Če-prav je na konfeiranci soddovado manljiše štervilo driav, kot smo pri-čalkovaili, ker predistaivinjki neka-terih držav zaradi ofouektivnih te-žav miso sodelorvali, je verukr re-zulitat konferenee po^sem zadcvo-Uijiv.  Navezami so novi  stiki kul-
Dr.  Anton  Kuhelj   govori na konferenci
tOTiiikoiv. Naže mednairodtao prL-zadevan)je je osredotočemo na na-pore, >da združi iposamezine nacio^ nailne študanraske zveze kot pogoj za intenzivineijiše in smoitnmeijše mednarodmo sodeilovanje.
Namen konferemce je bil v prvi ¦vtrati izmenijaiti pcglede gilede iz-memjave šcudentiskih kukurno-umetiniskiih skuipin in dru&tev, do-govoiritli se o organiiizaciiji medna-rodnih žcudencskih festLviadov in napravki načrt za medseibojmo praktiiono sodefloramije v prihod-mjem latu. Kat ridimo, je mo-ra'la koniferenca reski praktiona viprašanija sodekrvanja in utmdiiti način izmnejawe foulltairniih skuipin,
zaito je irnela "vseskoizi delaven Zinačaj. Katero od postavljenrh nalog je konferenca rešila? Pre-den odgovorimo na to "vprašaaiije, je treba pregledati referate pred-scavn,iko'V posameznih študenrakih unilj in njahove poglede na vpra-šanja, ki jih je konferenca rdse-vala. Zlasti tnoramo nagilaski, da na konferenci ni bilo govora samo o piraktiianem načiniu kuikuirnega zlblližamja med štuidemti, tennveč je prišllo tudil do teoretičnih razjgilaib-'Ljanij, kaj nay se pravzaiprav ra-zutne pod ,pojmoim: kukunno-umetnižka dejavmost Stuidentov? Tako je konferenca že takoj v začerku obravnavalla sploSna vipra-šanja kukure, kar je vsdkakor ipri-pomoglo, da se je jasno opfedelilo naziranjje in pogledi posameeiniih delegacilj. Kon&o mnenje je bMo, da ni koristno sarno razipravl|ja-nje o spliolšniih kulituimiih "vpraža-njifo, arnipak, da se mora pogilavi-ten poudarek raziprarve usmerki na vipražamja kulltOTne dejav.nosti Iva-dentov, hkrati s tem pa razpra/v-lijaici o ddu ;posameznih kultumih skupin, o izmenjaTah, festirvalttih, seminarjih kd.
Predstavnik nemAke delegacije je takod na začetiku dodal koriat-no pripombo. Po njegovem mne-nju bi motnali doikončno razjasniti, kdo na sodeluje na podobnih kon-ferencah, profesiomaini kulituirni delaivci ali pa amaterji. Vzpored-no s tem je piredlagai, da bi u&ta-npvili mednarodnio organizacijo, ki bi sikrbela za povezavo posamez-nih kultuimlh skupin in prevzela sikitb za kultumo dejavnost štu-dentov.
Pomemben pirispeivek je predr stavilijal tudl referat Jugoslovanske delgacirje, ki je obnavnaval v giav-nem pač za nas nadbolj aktualna vprašaoija o šfcudeiitsikem sodeio-vainju z izmenjavami in gostova-nji umetniških skupin in društev in to preiko nacionalinih in med-narodnih festivaliav. Naši pred-stavniki na konferenci so pred-iagaii neposreden std'k med posa-mezntaii študentskdmi kulturniini skupinami na svetu, ki bi bil po mn&mju deiegacije Izivedljiv v okviru vsakoietniih mednairodiniiJTi konfeirenc. Na teh fcanifereincah bd sodelovali tudi organiaatorji raz-nih kulrturno-umetnišklh gostovamd iin pirirediteilji štuidentskih festiva-lov. Razen tega so za povezavo koristine razne druge obfliike med« sebojmih stlkov, kot so seminarjt, študijsfce tunnede itd. Ce že pristo-pamo k neki kjomkretni obllkl mednarodnega sadeloivanja, moora-mo origanizlraiti tmdi infoirmiacijsiko službo. Ta služba nad bi dajala točen pTegled o fttudentsiklh kul-tumih skupimah, njihovili umetni-ških stvaritvah, uspehih in o štu-dentakih festdvalih. V referatu de-legaclje ZŽJ je bilo odmerjemega preceij prostora. tudi finančnlm vprašanijem, brez katerdh si ne moremo zamisliiti kulturne dejav-nosti študemtiav. Razen tega je bilo nekag dobrlh napotkov in pripomb o g.ositovain[ju naših kul-tumih   sikupin   v   inozemstv«.
Italiijanski predstavnik Boni Je govoril o študentskih seminarjih, kl bi po nj€@ovem mnenju morali dobiiti obliiko prUožnostnili razprav o nacjboilj perečih. kultumlh vpra-šandih. Zarvzel se je tudi za to, da bi na te semimarje poivatolli tu-di priznaine sitrakovmdaik«^ pred-vseim profesorje, kar pa so ostaU zavrnili z uitemeljenlm odgovo-rom, da so semtoanji stvar fttu-denitov Im izraz njihiave dejavno-stl.  Francoskd delegait Baiilanid je
KULTURNE ZAKLADE DELIMO MED SEBOJ
H. Avenarius
dentje se ne smemo omejiti samo na študij ene stroke, ampak se moramo zavedati ve-likega bogastva ^kultucrnih za-kladav, ki jih hranijo posa-mezne dežele in za katere so odgovorne raivno visoke šde. Naša naloga je, da gojimo te zaMade; več: da j0x delimo med seboj. Vse napore v tej smeri moramo pazdraviti, zla-sti, če jih podvzemajo študen-ti. Zato se v irnenu naše dele-gacije zahvaljujem jugoslo-vaoskim študentom: prvič, ker so sploh prevzeli organizacijo konference za izmenjavo kul-turnih skupin in drugič, ker so jo tako velikopotezn© in hkrati spretno izvedli. Horst  Avenarius
Uwlveraa    in     umetnostne             -------  ----------*.«
Bkademije   so  bistveni   centri   podpredsednik   Zveze  štnden kulture neke dežele. Kot štu-   tov Nemčije
¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦»¦¦¦¦¦¦»¦¦»¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦¦»»¦¦»¦¦¦»¦¦»¦»¦»¦¦»»¦¦»<
dopolnil italijanskega delegata s tem, da bi na teh seminarjih. raz-piravljali razen o splošnih kul-turnih, tudi bistvene značllnostl sodobnega študerutskega življenja, kot je n. pr. zgoidovijna študent-skega  gibanja  in  drugo.
V  diskusiji so  živah.no razprav-Ijaili   o   izmenjavi   in   gostovanju posaineznih   kulturnih   skupin.   — Dejstvo   je,   da   študentje   ne   po-znajo   stvaritev   posameznih   štu-dentskiih kulturnih skupin v tuji-ni. Zaradi tega naj  bi vsako leto izidajali    posebno    publikacijo    z osniovnimi podatki o delu in uspe-hih posameznih kulturnih skupin. Obenem bi v publikaciji zajeli po-datke    o    semmarjih,    festivalih, gikratka, publikacija bi seznanjala tn piovezoivala posamezne kulturne skupine   in   nacionalne   zveze.   — Meidnarodni povezarvi naj bi elužill tudi filmi,  ki bi prikazali kultur-no dejavnost  študentoiv.
V  nadaljevanju so govorili tudl o povezavi in medsebojnem sode-lovanjju     slušateljev     posameznih umetnostnih akademij, ki so prav-zaprav   tisti,   ki  orjejo  ledino   na kiilturnem polju. Zlasti se je ob-širno ukvarjal s tem nemški dele-gat,   ki   je   predlagal   ustanovitev posebne  mednaroidne  organizacije za  vprašaruja  kultunne   dejavnosti študentov.  Stik  slušateljev  umet-nostnih  akademij   je  potreben  že iz  prostega  razloga,  da  je  boidio-6im umetniikom potrebna poveza-va z ustanovami te vrste in osebnl stiki,   kajti   v   razgovorih   in   se-stainikdh   z   ljudmi   iste   stroke   se često   izobldikuje   marsikatero   ko-risteo dogmanje.
Brva mednarodna konferenca o kuitumi dejavnosti študentov je poikazala, da obstajarjo številni probtemi, ki jih. ni mogoče rešiti z ©no samo konierenco. Zato se bodio odsleij vsako leto sestajali strokovnj aki za kulturna vpraša-nja iz vrst študentov in razpraiv-ljali o svojih ptroblemdh in nalo-gah. Konferenca Je razen tega po-kazala, da je bil že skrajni čas za pagloibiterv mednarodnega zbliža-nja na kulturnem padročju in konkretni skleipi, ki jih je v zvezi s tem sprejela, bodo pomaknili mlims.ko kolo kulturnega udetjstvo-vanja študentov iz mrtve tofike, tako, da ga bodo spoznali tudsi izven me;)a posameznih držav. — Mnoga vprašanja, ki so jih posa-meznl deiegati postavili, so za-časno ostala še nerešena. Razen tega se iz dneva v dan pojavlrjarjo novi problemi, kajti nikjer ni mo-goče govoriti o nekii ustaljenosti, najmanj pa v kulturnem umetnl-škem delovanju. Prav gotovo pa je kionferenca preceij pripomogla, da bo bodoča mednarodma pove-zaiva kulturmikov bolj uspešna, koit dx> sedafj.
Klub OZN na pravni fakulteti
Pred nedavnim je bdl na pnavni fakulteiti v Ljubljani ustenovljen klub Združenih narodov- Namen tega kluba je združitil okoli sebe v^se študeii-te, ki jih zanimajo problemi te svetovne organizacije. Klub bo prireja.1 predvsem preda-vanja itn bomo o njegovem delu poročall v naslednji žtevilki.
IZ VSEH STRANI
Zanimivo predavanje
V sredo zvečer je v polnl dvorani Študenitske menze pre-davala tov. Vida Totmšič, 61an CK ZKJ in naš dielegat na de-vetem zasedanju Organizacije Združenih narodov.
Povedala je o svorjih vtdsih s tega zasedanja, kakor tudi naše stališče do razniih vpra-šanj, ki so bila na dnevnem redu zasedanja.
Dalje je govorila tudi o nor-
maldzaciiii adnoscv med Sc/jet-. sko Zvezo itn Jugoslavijo, ki se v zadnjem času vidno izbolj-šujejo.
Odgavorila je tudi na vpra-šanja o afprejemu LR Kitajske v OZN in odnosov arabskih držav do Izraela, katera so ji poslušalci postavili.
Predavanje je bilo zelo za-niimivo, saj so bila posamezna vprašanja obdelana tudi z glo-b.ie strani, katerih med poročiii dnevnega časopisja ne najde-mo.
Manj prakticizma, več idejnosfi
Plenum filozofske fakultete je pokazal, da se organizcije še niso lotile tistih osnovnih vprašanj, ki so bistvo deLa ZSJ v klubih in združenjih na fakultetah.
Kljub dobri zamisli, da bi plenum obdelal idejna in pol> tična vprašanja, ki bi jihklu-bi obnavnjavali in reševali, te-ga ni bilo čutiti, razen deloma nakazanih problemov posa-meznih članov, ki pa so ostala le v njihovih iizvajanjih.
Delo v klubih sicer ni z&mr-lo. Vendar se več ali manj re-šujejo strokovna in manj važ-na vprašanja, mediem, ko gredo najvažnejša mimo njih Ratzen v nekaterih klubih, kot je n. pr. klub zgodavinarjev, kjer obravnavajo vprašanja idejnosti in idealističinih poja-voiv v zgodavinsfci znano^ti tev komparativistov s sličtno te-maitiko in morda še netoateirih oddelkov, ni v klubih posebne živtafaDiOsti). Največji problem je pač germanistlka, kjer vla-da popolna nezainteresiranost.
Klubi in združenja so zane-marila našo splošno problema-tiko, ne samo politično, tem-več tudi gospodarsko. Central-nih problemov t. j. komun, re-forme šolstva, ali teoretskih, kot Kardeljev referat »Jugo-slovanska demokracija v prak-si«, ni na dnevnem redu pre-davanj in debat v klubih-
Filozofska fakulteta je šola bodočih vzgojiteljev. Idejnost in marksistično formiran sve-tovni nazor mladih ljudi, ki ga bodo prenašali na bodoče generacije, sita tu predvsiemi važna.
Morda ni napačna misel, iz-ražena na plenumu, da je po-trebno iti na združenja in od tam prinesti življenjskih pred-logav. Oblika plenuma ni več priimema. In pa več indivi-dualnega dela- Zanimanja za posaimezna vprašanja je do-volj, treba jiii je le poiskati in posredovati članom v obliki sproščenih in širokih debat ter drobnega in individualne-ga razpravljanja.
»ItalT« mod LjnbUano lu Zftgzelrain
MEDNARODNE VESTI
AVSTRIJA
Tekmovanje v govorništvu
Tudi to zimo bo mednarod-na visokošol&ka sekcija lige Združenih narodov priredila tekmovanje v govorništvu. Za terne so določene sledeče sno-vi: »Cilji iin pota Združenih narodov« in »Atoimska moč in mir«. Predvidene so mnoge nagrade, med katenmi tudi osemdnevno bivanje v Ženevi.
Rešitev slikovne uganke
Precej študentov je rešilo dokaj lahko slikovno ug^nko. Izžrebali smo dva reševalca, čeprav srno predvidevali le enega. Prvo nagirado prejme kolegiica Krošl Nuša iz Ljub-Ijane, Albanska 8; drugo pa Miran Iskra s Poljanske ce-ste 20 v Ljubljani.
Nekateri imajo posebno sre-čo, ker hodijo mimo te Mše in &o zato uganili. Nekdo pa je zaipisal takole: Res, take hiše 60 »rasle« tudi v Ljub-ljam, sedaj pa se umikajo no-vlm. Tisti, ki so bili v tujini, so večkrat morali mimo, ko so šli na Urad za potna dovolje-nja.« Seveda je bilo tuidi pre-cej rešitev, ki so poudarjale, da se ta hiša nahaja na Do-lenjskem,, na Gorenjskem ali celo na Štajerskem, nekateri so tudi za druge kraje v Slo-veniji navedli točno na ka-terem vagalu naj bi se ta hi-ša nahajala, Oba izžrebana pa naj prideta v redakcijo po.na-gradi. — Slika pa predstavlja hišo v Ljubljani, na vagcdu Kolodvo-r&k« ia ČufSrSeve uliee.
DANSKA
Spet socialno ekonomska vprašanja
V letnem poročilu o študij-skem letu 1953-54 podaja na-cionalna zveza danskib. štu-dentov pregled socialnega po-ložaja danskih študentov- Pri-zadevanja damske študentske zveze so bila v preteklosti usmerjena predvsem na ure-ditev zadoVoljivega in današ-njim razmeram prrmernega načina dodeljevanja štipendij. Čeprav je bilo y ta nameii določenih 1,5 milijonov kron, ta vsota še zdaleč ni zadosto-vala, da bi kriia vsaj minimal-ni del potreb. Dokončna ure-ditev dodeljevanja štipendij še vedno ni urejeaa. Pred dan-skim parlamentom se nahaja zakonsk: načrt o ureditvi tega vprašanja, o katerem se tre-nutno razpravlja v strokov-nih ziborih. Da bi se omililo težko stanje vsaj enega dela danskih študentov, se je štu-dentska zveza sporazumela s podjetji, da si poiščejo večino honorarno zaposlenih name-ščencev med študenti. Tako je
blro aa posredovanje dela pri danski študentski zvezi po-sredoval v preteklem letu 2300 zaposlitev«
CHILE
Kongres
Cetrti nacionalni kongres študentov države Chile, ki b: se moral održati konec pretek-lega leta, je odložen do mese-ca julija 1955. Dosedanji na-cionalni študentski svet je v preteklem letu posvečal veliko pozornost izboljšanju socialno-ekonomskega položaja študen-tov kot tudi raznim vpraša-njem političnega, socialnega in kulturnega značaja.
FINSKA
»Veliko loterija«
Finski študentje naineravajo v najkrajšem času ponovoo prlrediti veliko loterijo. Od leta 1949, ko je bila prirejena prva loterija, so dosegli finski študentje na ta način skupni dohodek približno 80 miLijo-nov dinarjev. Pretežni del teh dohodkov so porabill za grad-njo novih stanovanj.
IZ2REBANI  REŠEVALCI
Ker je bilo samo osem po polnoma pravilnih rešitev, pri-dejo v poštev za nagrade na slednji tovariši:
1.  INGLIC   ALEKSA,   Ljub ljana, Vrtača 17.
2.  MIKLAVC BOJAN, Ljub ljana, Podlimibarskega 17.
3.  AJDIC   BOJAN,   Ljublja na, Zarnikova 14.
4.  ŠTANCAR   JOŽE,  Ljublj ana, Bezenškova 30.
5.  REPANgEK  ANTONIJA, Ljubljana, Cernetova 49.
S. FINDERLE LOJZE, Lrjufe ljana, Poljan&ka 86.
7.  RINK   MILJANA,   Postoj na, Pod Ostrim vrhom 1.
8.  AJDIC SONJA, Ljubijan a, Zarnikova 14.
Preostale naigrad© bomo pr ihranili za nagradno križanko, ki jo bomo objavili v eni izm ed naslednjih števdlk. Nagra-jeni reševaici naj dvignejo n agrade (knjige in druge prak-tične predmete, ki so jih pris pevala razna podjetja) na upravi  TRIBUNE,  Ljubljama,
Miklošičeva 5a, od 22. t. m. <*|^, veak d>an od 12. do 13.
ure,
Takšnih zanimivih in kvali-tetnih predavanj si želimo še več.
GOSTGVANJA NAŠIH SMUČARJEV
Ze v tem mesecu bo gosto-vala v Grazu na velikem tek-movan.iu v smučarskih tekih reprezentanca nase univerze-Tekmovanje bo 23. januarja. 13. februarja bo gostovala v Grazu naša alpska reprezen-tanca, kjer bodo tekmovali v veleslalomu. Ena največjih prireditev letošnje sezane bo na Schnebergu 19- in 20. mar-ca, ko bo tam troboj smučar-skih reprezentanc univerz Ljubljane, Dunaja in Graza«
TEČAJ PZ
Počiitnilška zveza Univerze organizira v mesecu febmarju smučanje pri Sv. Križu nad Jesenicami. Prijave se preje-majo vsalk dan med 12 im 13 uro v pisarni združenja priro-doslovno-matematične fak. na Univerzi, soba 71. Celotna oskrba, dnevno 200 din. Pohiti-te, prijave samo do koncai ja-nuarja.
Obeiuem obveščamo, da je zadnji rok za vpis v počitniško zvezo do konca meseoa febru-arja.
Študentska fotorazstava
Študenti medicinske fakul-tete v Beogradu so se odločili, da si razen doktorske diplome prftdolbe ftuči^. fotCirnatersko. 250 ljubiteljev te umetnosti na tej fakultetl je pred nedavnim ustanovilo svoj klub in so se-daj priredili že tretjo razstavo. V svojih delih pa so le pred-vsem medicind, saj obravnava večina slilk tematiko, kii je po-dobna njihovim študijskim problemom. Clani kluba izde-lujejo tudi mikrofilme, na kar so še posebej in upravičeno pomosni.
(Politika)
Rešitev križcinke
Vodoravno: 1. Katalonec, 9. sl-mulantii, 17. up, 18. lepopis, 19. puran, 20. RN, 21. rak, 23. Lenin, 24.'teloh, 25. jud, 26. Aron, 28. ter, 29. curek, 30. bubi, 31. talim, 33. terarij, 35. mehak, 36. Otokar, 38. cofat, 39. megera, 40. Sava, 41. atej, 42. iz, 44. rez, 45. joj, 46. ki, 47. jed, 49. cp, 50. od, 51. maj, 52. ilov, 54. Rižana, 56. Emona, 58. ikonl, 59. nizam, 60. zagib, 61. či-nele, 62. arak, 64. Aca, 65. on, 66. CS, 68. ali, 69. ka, 70. svi, 71. iks, 73. in, 74. ovit, 75. Jalo, 77. vezati, 79. Narik, 84. Azazel, 86. Spiki, 87. računan, 89. enako, 90. čiri, 91. komis, 92. bas, 94. grog, 95. iti, S6. komet, 97. napoj, 99. Ani, 100. na, 101. Bučar, 102. veluren, 104. oj, 105. Afrikanec, 106. meha-nizma.
NavpiCno: 1. kuratorlji, 2. apa-rat, 3. Al, 4. Lel, 5. opet, 6. no-net, 7. Epdrec, 8. cln, 10. iperit, 11. Mulej, 12. urok, 13. Lah, 14. An, 15. Trubar, 16. indikacija, 22. kolos, 24. tura, 25. juhej, 27. ni-kar, 29. Caf, 30. Begej, 32. mavec, 34. ro, 35. metodika, 37. razplame-niti, 39. majorizacija, 43. Zelenica, 46. kanibali, 43. domina, 51. mani-ra, 53. voze, 55. žaga, 57. naloviti, 61. čakavščina, 63. kinologija, 67. skaze, 70. svaki, 72. slamg, 74. ozi-ri, 76. ozara, 78. epitaf, 79. name-re, 80. očit, 81. rus, 82. in, 83. ka-bale, 85. ekonom, 87. roman, 88. napuh, 91. koča, 93. Sora, 96. Kuk, 97.   nem,  &8.  jen,   101.   bi,   103.   ni.
Novo leto brez alkohola
Pri organizaciji prve novo-letne proslave brez alkohola so imeli beograjski kolegi glavno besedo- Pravijo, da je »pri^a-kovanje« novega leta uspelo, pa čeprav so pili le sadne soke. Glavni aktivisti tega pokreta izjavljajo, da bodo sedaj priče-li OTganizirati aktive po pcsa-
Pa vendar se nam ne godi slabo!
Kat ugotavlja neki člankar -ko- v Ljudski ipravici (20. januarja 1955 na 5. strani spo-daj), se nam vendar ne godi slabo: stanujemo v Študent-skih domovih, /oi jih je že cel kup, dva bloka bosta menda gotova že v teh dneh in kar trije nebotičniki bodo zgrajzni za naš blagor, stanarina je do-besedno brezpomembna, jemo v menzi, kjer za borih 50 din dobimo celotno .kosilo z naj* manj tremi obroki, ta hrana je baje okusno pripravljena in lepo servirana v udobnem Ijubljanskem lokalu; kar vsi vprek in vsi mogoči nas šti-penditrajo, tnnogim se godi tako kot iitudentu N. N., k% ima 10.000 din štipendije, študen" tje smo »stalne mušterije« t) barih, kjer teče šampanjec % naših miz kod voda, hodirno gledat vse ftime in \to kar dan za dnem, na veselicah se pre-tepamo, razbijamo Sijpe, stole in luči, (če bi bili v LjubljavA še bordeli, bi nas člankar go* tovo opazil v veliki večini tu-di tam?). In da bi paberki imeti še dostojen konsc, je, ugotovljeno, da so med štu* denti tudi reveži, ki se ns znajdejo in nirnajo niti zu s/co-delico mleka v mlekarni, toda teh je le majhen odstotek!
Da je to banalna storija, nl teSko ugotoviti, vendar se kljub vsej brezpomembnosti te pisarije v kurzivu postavlja vprašanje, ali je hotel avtor s tem povedati kaj več, kot sa-mo dobiti honorar. Če je na-meraval -ko- primerjati se-danje stanje s tem, kako so Janezi študirali pred vojno, mu to ni uspelo, ker se take stvari delajo na resnejši načln, pri katerem imajo dejstva ve-čjo vlogo kot sicer. Če je bil namen teh paberkov zabavaM bralce z neko »operetno« te« mo, je bil tudi trud v tej sme~ ri zaman, kajti disharmonija v tej skladbi je preočitna.
Edino, kar diši po nečem, je zadnji stavek teh paber-kov: »Menim, da bi bilo treba doseči neko enotno&t v štipen-diranju in pregledati, kdo jih bo prejemal in kolikšne bodo.« K temu zaključku (?) bi vse-kakor pristojal resen in tehten članek, 'kjer bi kdo napisal kai o študentski problematiki ali Pa tudi samo paberke, v kate~ rih bi fiisal o večini študen-tov, ki ne polnijo barov in ne razbijajo stolov na veselicali, o tistih, ki delajo pod težkimi pogoji, ki nimajo stanovanj, ki jedo samo enkrat ali dva-krat na dan, ki jim je kino edina zabava itd. Mogoče člankar -ko- vidi študente sa-mo takrat, ko ga ti zvrnejo kozarček? Nfimam namena precenjevati študen\tovskih te-žav in podobnih stvari, vendar se mi zdi, da je človek v Lju-dski pravid tendenčen ifri ima kot tak namen javnost dezin* formiratii in na nepravilen na-čin prikazati šjtudentovsko problematiko, ki pa je toliko pereča, da bi bila vredna res-nejše obdelave.
Drago Kralj
(Opomba uredništva: Ker zahteva ta p>roblem c/bšiirnej-šo obdelavo in širšo publika* cijo, bomo o tem pisali »Lju-dski pravici«.)
Medicinske sestre
mladih ljudi, kjer ti živijo in delajo in da se vsa ta dekleta z voljo in veseljem posvečajo svojemu poklicu, ker, če bi bile tako neredne in če se ne bi za-vedale svojih dolžnosti, ne bi te stroke študirale. Res je treba ta dekleta še naprej vzgajati, ven-dar z drugačnimi metodami kot doslej in prepričani smo, da bo-do tispehi mnogo boljši. Tudi ne bi bilo napak, če bi razmisili o možnostih samouprave doma s strani študentk, ker se je po vseh ostalih študentskih domo-vih zelo dobro obneslo. Toda ol tem drugič.
Pa še odgovor tovarišici Ga* šperinovi. Ne vemo, kako si za* mlšlja javno rehabilitacijo. Eno je gotovo: v članku je nismo žalili. Če pa se pri navedbah napak v domu čuti prizadeto, se prav gotovo tudi zaveda, da del krivde za tako stanje nosi tudi sama. Prepričani smo, da bo za njo najlepša javna rehabi-litacija, če bomo lahko v Tri-buni čimprej objavili drug čla-nek o domu Višje šole za medi« cinske sestre, kjer nam ne bo treba kritizirati razmer v domu, ampak da bodo te lahko služili za vzgled  drugim.
REDAKCIJA  TRIBUNE
Večer indijske glasbe
Klub za mednarodno sode-» lovanje beograjske univerze je pred dnevi priredil večer indij-ske glasbe in slikarstva, Ko* mentarje sta posredovala Or-* tokov Dragoslav in indij&kl študent Vida Bushman.
0 B J A V A
Akademski smučarski klub bo priredil v prvih dneh fe-bruarja začetniški smučarski tečaj aa ženske. Vse infoitfna-ci.te se dobe v kluibski rasarni, Mikloši^eva 5/a, vsak dan od 12. do 13. ure.
Odbor j
t*ajboljš
Stein Eriksen — Smučar št. 1
Stein Eriksen je ime, k: ]<.¦ poznano vsakernu smučarju. Lansko leto so časopisi m rev:-je širom sveta z velikimi na-slovi im z mnogimi slikami objavljali sestavke o njegovih uspehih. Njegova elegantna vožnia in osvajanje naslova svetovnega prvaka sta mu prl-nesla tako poipularnost v sve-tu, kakršne ni doživel še no-ben norveški športnik. Prav zato ni čudno, če so ga v nje-govi domovini izbrali za maj-boljšega športnilka v pretek-lem letu.
Siein Eriksen ne bo več na-stopal na oiimpiadah, kajii njegovo smučarsko znanje in popularnost mu prinašata lepe dena-^e, k: so zanj, kot vse kaže, važnejši in donosnejši od olimpljskih idealov. Eriksen je odprl tovarno smuči, k: gredo tako v prodajo, da ni mogoče »orcti zadovoliiti vseh kupcev-
Stein Eriksen
Res je, da so smuči kvalitetne, vendar si lahko mislimo, da brez njegovega imena na čelni strani ne bi bilo takega uspeha
Eriksen je mimogrede postal tudi eden najbolj znanih športniikov Argentine. To se malo čudno sliši, a vendar je res. Večji del svojega časa pre-živi na smučarskih terenih Argeniine- Tam trenira naj-boljše argentinske smučarje, pa tudi sam raziskuje svoje sposobnosti, kar seveda zelo dobro služi propagandi njego-ve tovarne. Kadar se vozi po z-na.nih smučiščih Katedral, kadar dela salte na smučeh, takrat .ie okoli njega množica gledalcev. Vse to, kar ie naj-bol.išega na smučeh, zmore sa-mo eden — Stein Eriksen.
Nič čudnega ni potemtakem če lahko v vsaki trafik: kupi-mo njegovo sliko, če lahko v mnogiih izložbah apazujemo njesove fotografije in če se zan/j navdušuje.io premnoga dekleta.
Le malokrat se odloči za po-tovan.ie na Norveško. Kakor vse kaže, g.a v domovin: ne morejo pozabiti, o čemer do-vol.i ztfovorno priča tudi izbira športnih novinarjev Norveške, ki so ga izbrali, koi smo že po-vedali, za na.iboljšega športni-ka leta 1954.
POSTANITF PODPOKNI All USTANOVNl CLAN PRESFRNOVE    DRUŽBE!
K&J Jt S SVETOVNIM SMUČARSKIM PRVENSTVOM?
Nerazumevanje    
ali nesposobnost
Slovenija je — tako smo «e učili v šoli — zibelka smuča-nja pri nas. To nam s prizrui-njem bloškega smučanja pri-zrutjo tudi inozemai. Toda smučanje kot tako preživlja, krizo- Ne po naši krivdi . . .
V zač&tiku meseca marca bo na Jalvorirvi (BIH) svetovno akademsJuj prvenstvo. V ta namen je v Beogradu formi-ran organvzacijskA komite. Iz-dal je že prvo številko bvltena. V angleščvni in francoščim — znak, da se zaveda pomembno-sti te elitne mednarodne smu-čarske prireditve. Sestavo in trenvng reprezantance so pove. rili nam. Do tu je vse v redu. Od tu naprej pa je kriza, Ali megla — kalcor hoč&te!
Reprezentanca rabi opremo. Repre&entanca nobii engtno smučarsko obleko- Reprezen-tanca rabi trening. Vse to je jasno. Zato je treba denar — tudi to je jasno. Toda tistAm, ki ta denar imajo, to ni po-vsem jasTio.
Potem, ko smo večkrat brez uspeha tpisa.II, smc poslali svo-jega človeka 10 ur daleč z br-zavlakom. Da prežene meglo. Jim pojasni, poda proračun. Razblvni nekaiere porrHvsleke češ: pa rm mislvmo, da trening i nije potreban,   itakmbčari če
se istrošiti — aili — e bre, na pulovere nhsmo mislili, pa va-Ijda ima svaki neki pulover. Kančno mu je, Štefanu, tov. Nišavič, podpredsednik komi-teja, obljubil, da bo na seji podal poročtto odboru. Da se bo zavzei za stvar. Saj on se na smučanje v resnlci razunie dela na tem polju že leta in leta, Da nam bo takoj poslal telegram, kailzšne sklepe so sprejelu Ni šala, to svetaono prvenstvo. Vsa elita je naja-vljena, treba je stvar ureditL
Telegram smo poslali mi, ko en teden ni bilo odgovora. Ča-kali smo še en teden, če bo morda na ta telegram odgo-vor. No — saj ste ugamli — telegrama ni, Zelo dolgo hodi ta telegram. A treba ga je po-slatk Zadeva je nujna — toda mx jih ne moremo venomer po-šiljati, telegrarm stanejo de-nar. In če je odgovor vedno iisti . . .
Ne samo, da nas letos po-manjkanje snega ovira pri de-lu, da imamo resne težave pri nabavb smučarske opreme — kvalitetnih smuči ni. Da smo prosili samo za navodilo, kako oblečeni naj prldemo na Jaho-rino — kuphli bomo sarrvu A obvestila ni. Čas pa teče.
Zainli so se v molk \n izda-jajo bUtene. Pomanjkljive si-cer, a kortčno — bilten je bil-ten! To ne moti. Oni sejejo da-Ije.
Nerazumevanje našega smu. čarskega športa — rekel bi, že tradicionalno — pa se vleče od tedna do tedna, od seje do se-je. In ima neuniičljivo vztraj-nost.
Akademski smučarsld klub Ljubljana
TUDI JUDO KLUB
NAJ IMA BESEDO
V novo-lebni Itevllki našega   lista  smo objaviti anketo, v  ka-   uresnl&lo. Kar kmalu so nas ob-terl naj bi po  naši zamisli sodel owa>H vsi predsedmki akademskih   vestilli,   da  klubi   v   Srbiji  dobro klubov.  Naša namera  je bUa v   veliki    meri    izpolnjena,    zaradi   deLuijejo.   Ljulblijanski objektivnih   tebnionih  ovir  pa  je    izpadlo    sodelovanje   nekaiterih sekcij. Ena izmed teb je tudi Juda  klub, kateremn bočemo posveiitt dasnes več besed.
Tudi mi smo nekaj prispevali...
N&tmda )e, da pišemo v za-četku leta o delu v preteklosti in o načrtih za prihodnost. Mislim,, da je bilo o delu Tri-bune vn seveda tudi o športni strani izrečeno že dovolj be-sed. Kljttb temu je prav, če v nekaj stavkih povemo, kako smo delali doslej in kakšne načrte imamo.
Lahko rečemo, da je šport-na stran Tribune vestno spremliala športno dogajanje na naši Univerzi, deloma pa tudi športno tiktvonost naših kolegov v drugih mestih dr-žave. To je pravzaprav dokaj zahtevna naloga in tezko bi jo izvršili brez pomoči tistih, ki so najbolj blizu športnim do-godkom. Gotovo je prav, če se na tem mestu javno zahva-limo predsedniku ASO tov. Lužniku in tajniku tov. La-vriču, /ci sta nam vedno po-stregla s podatki, katere smo želeli. Gotovo je tesno sode-lovanje Tribune s športnim vodstvom na Univerzi nujno, lahko bi celo rekli, da je po-goj za uspeh našega dela.
Ena izmed najbolj bistvenih oblik dela špartne redakcije Tribune je tesno sodelovanje z vsemi klubi. Tu pa nismo naleteli na tako razumevanie. Res je, da so nam nekateri vedno ustregli, vendar so bili to žal vedno isti. Sodelovanje klubov s Tribuno je nujno ter je v korist tako klubov kot Tribune. Najboljše odnose smo imeli s smučarsko sek-cijo, judo-klubom, planinci, odbojkarji in deloma s šahi-sti. Slabše smo »vozili« z AŠK, nogometom, namiznim teni-som in sabljači.
In načrti? Morda ste že v današnji številki opazili, da smo posvetili nekaj prostora dogodkom, ki niso ravno štu-dentski. To smo storili na že-
Ijo bralcev. Odslej bomo red-no pisali o zanimivostih z vsega sveta ali pa o raznih d&mačih športnth problemih, ki presegajo meje Univerze. Gotovo bomo s tem ustregli širšemu  krogu  noMh  bralcev.
Ce hočemo naš list izbQlj-šati, moramo v prvi vrsti na-četi vprašanje sodelavcev. Prav b\ bilo, da bi vsi klubi iz svojih vrst izbrali člane, ki so zmožni piscmja in poroia-nja. Le-ti naj bi bili v BO-DOČE OGRODJE SPORTNE STRANI V TRIBUNI. Vse tiste,  k\ jih delo   v   športni.
O lastnih vrliinah in o delu je težiko soditi, tako nam pišejo olani akadertiisikega Judo kluba. Tega tudi ne boimo storili, pač pa bomo naived-li samo nekaj drofo-cev iz prizadevaoja tega kiluba, oceno  pa pireip^uščamo drug.im.
Mnenija smo, da zasihiži aka-deirraski Judo klub veliko prizna-rvje zato, da daees aploh lahko govoiriimo o jugostavainsikam Judo kiluibu. — Nastaneik samega Judo kkifoa ni pomembein samo za ožiji lljiulbilijainisiki šnudenitiski svet, temveč za vso d.ržavo. Če borno imeli v bližnji priihodnosti republi^ko, za-tam državno in še marsikatero rnednarodno tekmo'van je, ter <fe bo kvailketa raisila vsao tako kot doslej, potem smo- ilahko optimisti im nič ni iptretirano, če rečamo: piri nas* .imamo mnogo kvalketoih šporcov in med temi je tudi jiudo Sport.
Naž klub, razan i)z ndkaij sre-čatvj in ndkaiterih propagaindinih nastopov v javmosti, ni zna.n. To pa naj ne bo tudi znak, da tu ni bi3o nii stoinjenega.
V Huisitracrjo na] navedemo sa-mo neikaj podatkov. Pred letom 1952 so samo nekateri v naJi df-žavi siliŠaili ali brali besedo jiudo.
Judo   kliib,
ki je organiziral radi drugi tečaj v Rovinjoi leta 1954, je darastel v krepkega mladeniča z vsemi pu-bertetnimi lastnostmi. To naj ne bo žailiitev, temveč nov uspeh, ker edino s tako normalino rastjo lah-ko .pničakuijemo, da bo  jiido špart
V Zagrebu je biilo čisto nekaij lo- dora'$sl tako, kot je treba. kainega, in tako do poletja 1953 ~ nasa javnost ni vedela, da judo Sport ap^loh obstaija. Na tečaiju v Celju se je v tem lecu rodlil judo šport v Slovensko-avsitrijisiki ko-produikciji. Dunaičan Ebelsuber, večkraijni svetovni iprvak, je dal slovenskemu dojenčku spasobnosit, da ie shodfl. Ker so bili na tem tečaju tudi udelleženci u Hrvat-ske, Srbije in BiH, smo vedeli, da bomo dobili ?,portne kolege južno od Zagreba. To se je tudii
Gre v glavmem za to, da se da-nes mnogo več govori o Judo špontu kot pired Jetom d:ni in minogo več, kot ob TOtainovitvi kluba. Ves k'Lubsiki odbor je bil ves čas krepko na nogah, pa naij je 51o za pridobkev propagand-ne^a nas-toipa, za pridabiitev pro-storov, za nabavo rekvizaitov in podobno.
K ipropagandi jiu-jksa so mno-go pripomogle Jantfarierve knjige o   samoobrambi,   pa   čeprav   jih
klub ocemjuie kot scrokovmo niz-ke. Več bi doprinesla že preve-dena knjiga o jiu-jinsu, če bi lle nale založbe tej športni paoogi bolj na roko. KnjLga je doi>ra in bi brez dvoma na^la dovoLi kup-cev.
Velilko notranje delo, ki ga ]e opravi.1 Akademsiki iudo kliub, na zunaj se ni dovolj poznano. Toda če hočemo ustvarki ne&aj novega, moramo u9t'Vairiti k temu soliden temelj im ko Je nocra.nija rast U5taljena, je mogo^e pireiti rodi na širše obllke. Lfudije se naivadno zaniinajo za z^inanjo plat dogod-kov in Je — te bo Akademski Ji>-do kliib razvil in obogatil.
Zdi se nam, da moramo za po-dajjainje ocene pogletdati ne samo zunanjost, temvec tudi notranjost, ki v sebi sikriva >le malokirat pri-Jecna presenečenija.
Tine Lapajne.
Končno in vendarle
imamo skakalnico v Ljubljani, snega pa še ne
rubriki zanima, vabimo, da se zglase v našem uredništvu.
Seveda je jasno, da bomo še naprej posvečali največ pozarnosti športnemu življe-nju na naši Univerzi in upa-mo, da bomo še v naprej de-ležni razumevanja s strani vodstva  študentskega  športa.
Studentski šport stopa z ve-likimi koraki naprej; to vidi-mo  že iz  tega,  ko  obračamo
srani našega lista. Zadovoljni smo, da smo tudi mi nekaj prispevali k temu in naša na-loga bo prejkoslej seznanjati javnost s prOblemi Šttudent-skega športa ter boriti se za uveljavljanje naših pravlc. Vzgoja naših bralcev v pra-vilnem športnem duhu bodi naše osnovno načelo!
VLADO ZLAJPAH
Mnogoikrat smo slišali govo-rice: v Mariboru, Kranju, Je-senicah, Celju in drugod, iina-jo skakalnice za smučarske skoke, Ljubljana pa, čeprav je glavno in največje mesto v Sloveniji, skaikalnice nima. Končno In vendarle, smo vzdihnili, ko se je odločila Enotnost, da zgradi v Šiški skakalnico. Z mnogimi napori in z veliikim prizadevanjem so jo res zgradili in težko smo priča/kovali 16. januar, ko je bila naipovedana velika prire-ditev, združena z otvoritvijo. Inozemiska udeležba ,nočne tekme, tisoči in tisoči gledal-cev v novi areni, to so bile besede, ki smo jih pogosto slišali. Toda snega ni, tekme so bile odložene na 24. jan. in še enkrat bodo odložene, ker še vedno ni snega. Mednarod-na udeležba je šla po vodi ker je bila ta prireditev vpJ-sana v medriarodni koledar Terminov ni in tako bomo po vsej priliki za letos prlkrai-šani z mednarodnimi skakal-nimi prireditvami. Če bo vse po sreči, bomo seveda vldell najboljše domače skaikalce, kar tudi ni kar tako, saj nam ime-na Polda, Rogelj, Gorišek, Saksida. •. mnogo povedo. Pr-va prireditev bo za Ljubljano prav gotovo prava atrakcija.
Če že pišemo o tem, mora-
mo povedati, da je nova ska-kalnica v Ljubljan: zelo po-membna, morda bolj, kot iz-gleda na prvi pogled. S tem objekitom nismo dobili saino prvo skakalnico v Ljubljani, marveč bo imela poinen tud. za razvoj zimskega športa pri nas. Vedeti moramo, da bo v soseščini te skakalnice zrasel pravi zimsko športni park, saj bodo v kratkem zgradili še manjšo skakalnico, ki bo doipuščala gkoke do 30 m, ure-dili bodo progo za slalom in seveda tudi žičnico, ki bo slu-žila tako skakalcem kot alpin-cem- Prav gotovo bodo vsi ob-jektl sikupaj predstavljal: eno izmed središč zimskegia športa v Sloveniji, lahko pa pričaku-jemo tudi močan pritok mla-dih skakalcev, ki bcdo imeli dovolj možnostl učenja na mali    skakalnici.    Morda   jih
Košarkaši v Nemčiji
Pred nekaj dnevi je odpoto-vala v Nemčijo reprezentanca Ijubljanskih študentov — ko-šarkarjev. Odigrali bodo več tekem v Heidelbergru in Miin-chenu. Na pot so šli: Kristan-čič, Vozelj, Debevc, Lokar, Kandus, Šerbec Smiljan, Lam-pič, Pertot, Poljšak, Podboj, Bajc in Dermastja. Vodstvo sestavljajo Filipan, Korner in sodnik Štajner.
bomo že čez nefcaj let gledah na 60-metrski, saj je znano, da je v Ljubljani dovolj ska-kalnih taientov.
Ob kcncu lahko izrečemo pohvalo niarljiviim delavcem SK Enotnost, ki so se te grad-nje lotili in želimo jim, da bi tudi v ostalih načrtov dosegli uspeh, k: bi za Ljubljano mnogo pomenil.
0B ROBU
Decembra 1954 je bil v Beo-gradu sesianek Odbora za jiu-jitsu in judo-do, na katerem se je pokazalo, da razvojaa stremljenja niso v vsej drža-vi enotna. Ceprav je sedež od-bora v Zagrebu, ne moremu reči, da je bilo tam največ storjenega za naš novi šport. Na upravičeno kritiko te ne-delavnosti se je predsednik tega odbora ing. Beganič dvig-nil in vsul na predstavnika slovenskega juda vrsto neo-snovanih očitkov- Da je bila tnera polna, ga je ob povratku iz) Beograda, močno pijan, krepko sunil v brado. Obso-jamo tak cowboyski način ob-čevanja'
Vodstvo slovenskega juda je pokrenilo vse, da se ing. Beganiču odvzame to častuo tnesto s primerno kaznijo.
Tine Lapajne
NAJ ŽIVI ZELEN CAR NAJ ŽIVI SEMINAR!
»Mesdames, messieurs, današnji brucovski veier bo zchpisan v zgodovlni umetnosti in človestva splob z izrazho ekspresio-nkstiono i>mpreslomstičnlmi, jauvhiično nadabn)enimi barvami zrcle sii-rrealis-tično abs.tra.ktne re-alnosti ter kubieno fu/turlstične danosti renesančno r&kotkojvkcga baroka, prdhaijočega se preko vltko  mi&tične gotike  v labirmte karolinskega vozla...«
Tako uvaija z.govonri Rlobasar SteviJlne liabrane udeležence v likriivnosti bruOTvairia umetnostnih zgodtrvinanjev. Na glavni eteni dvorane se blešoka dva velika ze-
srcih mnogih satLrov in kozoro-gav dirugiih. fakuket reakcije Iju-bec&nu in hrapanenija. — V senni-nainju se neiprostaino zinamstveno debatira.   Moda,   obleke,   fraztire
»Naj mi veličanstvo ne zamerijo, ali smatrajo, da je položaj že zrel za izpraševanje«
lena pdsčainca, okrog njiju pa se sučejo simboilii sodobnosti — letečd krožniki in. karikaiture »vrhcv« Beminarja. Klobasar nadaljuije:
»Kdo ne pozma KrLževačkih sta-ciHov, tega silavnega kodeksa o starih bajtah, krokairjih ki zelenih brudih? Toda, ko spoštljivo upo-števamo to slavno tradiiciijo, se n&aikor ne moremo odreči zalite-vi, da tiudi brucovaaje, kakor vsa-ka 'prava umasnosit, menjava svojo formo in svoj sti.l in tako izraža svojo neizčnpno vikalnost. Zato je današmje brucovanje že od;raz no-vih atomjskih tendenc dobe letečih kro&nikav iin cigar. Tako se z antično uimiirjenostjo Križevačkiih staDuitov spaija dinamična napetost eksiplozirvniiih   atomskih  diiagomai.«
Zdaij zadooi po dvorani tradi-clonalna ipesem: »Naj živii Zelen cair!« Klobasair, Pevovoj, Vunba-ckelij in Rrucmajor krapko s,rk-nejo na zdiravije Zelenega carja, ki iprične svoj  slavnostni  go>vor.
Car v iribranih besedah pohvailii seminar za umetnositgo zgodovimo. Ta seminar se je povzpel do za-vi-diljiirvih Zinanistveniih višin, saj Btoluje že v tiretjem nadstroipjti nnivemteme knijižnice, tako, da čloiveku kair sapa poha>ja, ko se vizjpemja na ta Parnas. — V se-rriinairju prevladujejo elegantne, lahkonoge nimfe,   ki  vzbiiijaijo  v
Kameleon spreminja barvo
>Tako lepa plavolaska, kot ste vi kolegica iz romaniisti-ke, mora imeti pač morje obo-ževalcev!«
»Irnela sem jih prav tako mnoigo, ko sem imela še črne lase.«
Z abonenti je križ
>Ali imate radi porcijo fi-žola?« vpraša upravnica štu-dentske menze nekega svoje-ga   abonenta-
»Ne!«   odgovori   aibonenti.
»Zakaj ne?« nadaljuje upravnica.
j>Kor mi je porcija fižola premalo za kosilo.«
in druge tovrstne zadeve se ni-koli mki z besedico ne oinenja-jo. — Seminarske naloge so redke
kot rdeČe wane. Dejscvo pa je, da vsakdo piše doma znanscvene raapirave in knja-ge. Le ipomanij-kanija ipapirja je krivo, da mič ne izide. — V ta izbrani gaj bomo letos sipusitili zoipet nekaij birucov. Toda izpiit naj bo scrog, po na-ročilu posinika, kii ipravi: »Trd bodii, nelzipiroseo, mož jeklen, do-kler nc da ti bruc zelen odgovor klen!«
V tem nasitane v dvorani po-polna tema. Bruci pdiliko Iizrabijo in menda uidejo, kam nekii diru-gam kot v dailijmo vesoljstvo. — Zeleno carstvo naznaini siplošni alairm. »Mediplanetarne postaje, luna, Mars, ipoveljstvo letečih krožmiikov in cigar, reakrivma le-tala, pozor! Radiijsike, radarske, televitziijske postaje, pozor! Atom-ska centrala,  alarm!«
Rumeai, rdeči dn zeileni snoipi žarkov vsemirskih reflektorjev in signainih znakov švigaijo po dvo-rani, hočem reči, ipo vesoljstrvu. Od vseh scrani prihajajo kratka, naipeta porožila. Slediijo nova po-velja i;n zauipna navodila. »Halo, komanda letečih krožnikov, kre-nite v smer ozvezdja Bik. Gotovo so se zatekla teleta k svoiji žlah-ti.« — »Halo, en krožnik je str-moglavid ¦in padel v vesoLjmo praanino.« — »Spdročke gene-railštabu in natakariu!« — »Ha-lo, brucmaijoir! Zbenite čete ipteto-rijancev,  hoipiLitov   in  hetajnktcv!
»Ali si maturiral ali nlsi? Torej odgovori že vendar na to eno-
stavno   vprašanje:   kakšen   je   vpliv   kislega   mleka   na   plimo
Jadrana?
Vzemite sulice in pirotiaitom^je madke, zašakite Zoleno caretvo!« »Halo, poglavarji Ikismanov in Hotentatov! Če boste opaizili ra-do'Sicno vzoiemliiriieooist mad afnižki-mi žimipamizi, apoiročke takoj z bobai! To !bo znanienje, da so" bruci med svojiimii priijatoliji.«
Razburjena napetost naraiča od sekumde do sekunde. Prebivajbrvo dvora.ne siledi lovu s pomočjo tele-
viziijskiih spirejeimnikov.
Nenaidorna zadoni zmagoslavni glas: »Hallo, haio! Zelema sded, zeJena sled... brucd za>jeti V ob-moč-ju Lune ... brezžiono iposlani na komanido Zelenega caratva. ..«
Luči v dvorani zapet zagocrijo. ¦ Sikesani bruci stoje p.red Zelenim carjem. Barumiajor strumino ra-portira:' »Devet neopredeljivlh bd-tij,   neutxi   generis.«
Besedo povzatne Klobasar. »Da-našnja stroga znanost, kl se bavi z vsemi pojavi življenja, tudi s tem, kar je škodljivo in riič vred-no, ni tnogla mimo bitja, ki ga je že slavni ArLstotel itnenoval bruc. Neutrudni UNTESCO je po-slal na Parnas vso literaturo in obsežno bibliografijo o tem bitju. Navajamo satno kratek izvlečeic posameznih znanstvenih strok in poglavij, pod katerimi mora znan-stvenik. iskati podatke o brucih. Filozofija: neopredeljlv pojem. — Biologija:   nasledniki   ihtiozavrov.
—    Medicina:    kužne    bolezni.   — Gospodarstvo: dolgovi. — Finance: pasiva, devize, ki so tudi na 6rni borzi pod ničlo. — Trgovina: od-pad.  — Industrija:    saje   v   ditn-niku,     nerentabilne     tovarne    za klej. — Mitologija: Avgijevi hlevi.
—    Zgodovina    umetnosti:    spaike gotske plastilke za odvajarije vode.
—   Varstvo    spoenenikov:     molji, rja.    —   Siplošna   zgodovina:   zao-stala faza razvoja. — Psihologija: ekscentrična   domišlj avost.   — Po-šta:   vzorec  brez  vrednosti.«
Sledi bistveni del brucovanja, izpraševanje, kl se nanaša na umetnost in na splošno izobrazbo. Katara slovenska umetnica je bila najbolj poskofrna? Bruc se seveda ne znajde. Na pocnoč tnu mora priskočiti Klobasar, Vunbacitelj ali sarn Zeleni car. Najbolj po-skočna je bila vendar Ivana Ko-bilica. — Kateri slovenski kipar Je bil vedno plah in boječ? Ivan Zajec vendar! — Kakšna pa je razlika med avtom ln brucom? Ne vež? Avto lahko trči, bruc je pa vedno trčen. — Kateri sloven-skl pti« ima veMk smiisel za umetnost? No? Gojmir Kos! — Kateri slovenski umetnik je sim-bol slovenskih cest? Pomisli! Sli-kar Jama! — Kako spraviš sedlo med dva osla? Eno sedlo med dva osla? Zelo prefprrosto: vzameš enega osla, ga skrbno osedlaš in zajahaš ...
Končno p>re1mejo brud med splo5n1m smehom in vesel.iem imenitno llsttno, d.iplomo. Zaradi carieve naklon,1enosti so nairedili izpit vsi. Zeleni car pa v sT<ladu s KniSevaCndmi statutl razglasi republilko, ozircma, v stnislu nove stvprnosti, lz.roči celotno zabavo v družbeno samoupTPvljan.ie. Ob nektarju in ambroziif se vespla zabava v rltmu poskočnlh melo-dii.1 nadal.1u.1e Se pozno v noC. »Gaudeamus Igitur...«.         M. M.
Ekskurzija -
strokovna
Dogodilo se je v letu 3000 po našem štetju, ko smo v n*ši domovini dosegli ogromen na-predek in smo predstavljali motnio in bogato državo.
Ekskniizija — znanstvena ekskurzja! Formiran je odbor tipkajo se prošnje, televizijski oddajnik Univerzitetnega od-bora prikazuje pomen ekskur-zije, dela se načrt, denar pri-haja, zbrano je ogromno de-narja- V letniku absoLventov je veliik plakat z naslednjim besedilom: »Potujemo v Du-brovnik, kdo gre z nami?« Plačado nam fabrke po cel Ljubljan . . .
Bliža se dan odhoda. V kov-člkih so nejlonke, minimalke, nelkoliko hudičevega olja (to   ponerai   tudi    kačjo    sli-
nq, moralo. votko ali žganje) nekdo ima seboj kitaro, večina potovalne radioaiparate, nekaj udeležencev pa tudi notese.
Socialniii sestav (beri raz-merje med moškimi in žen-skaimi) ekskurzantov (beri iz-letnikov), je slab, zato je ob vstopanju v vagon gneča. Kdo bo sedei poleg Mary in Sonje? Štirinajstdnevno sitroBcovna delo. saj veste, kajne? Angle-žinj s fuinti je še maio!
Zagreb! Glavni kolodvor. V Lovačkom rogu. je hrana oku-sna, v baru pod Gradsko kafa-no ni programa, boljši je Ritz-bar, ki je nedavno bil prenov-ljen. Šef potovanja! Daj mož, bodi roža in izplačaj siroma-kom dinevnice, ali pa — malo repirezentančnega fonda, šefe! Program se je začel, znanstve-no poglabljanje deluje . . .
Tovariši! Kaj bomo prido-bili, mislim strokovno prido-bili v Zagrebu? Odgovori sle-diiijo po strokah takole: priro-doslovci v Maksimiru smo ugotovili, da je lev podhran-jen in da je severnemu med-vedu pri nas vroče; kemirki — stopnja alkohola v vinu je primerna. tovarna Pliva je interesantna. Pravniki — ka-zenski zakonik FLRJ velja tu-di v Zagrebu, v Ritz - baru in kavarni Dubrovnik je obilo žensk, pravni problem prosti-tucije je še vedno odprt; me-dlcinci — zlomi nog in rok so začuda enaki . . . Tako se ugo-tovitve vrste- Precej zabavno je v Zagrebu, vidi se marsi-kaj. toda, kaj bi to! Absolven-ti smo. Prišli smo do zaklju-čka, da je znanost jpreobsežna in je ne moremo vse absorti-rati. Vlak pelje naprej v Eeo-grad, Zeinico, Sarajevo . . . Povsod je veliiko zanimivega. V Sarajevu baščaršija, begova džamiija, vječnica, gradski t>o-drum.   Ne pozabimo na izvir
Bosne (prekrasna gostilna, od nje pa naprej po drevoredu v Ilidžo). Ce nam je čas dopu-ščal, smo si ogledali muzej, tovarno preprog in kaj podo-bnega.
Morje! - je krik znanstvenih delavcev, ko zagledajo veliko lužo. Najznačilnejši in najpo membnejši za vse stiroke ob Jadranski obali je Dubrovnik. Tu je toliko problemov, da se nekatere ekskurzije zadrže po več dni.
Kaj proučujemo v Dubrov-niku? Oh, cela kopica proble-mov. Vpliv morja na: spremi-njanje zakonodaje, dela Pri-moža Trubarja, visoke peči in žičnice. Vzročna zveza med hribčkom Ijubezni Marjanom in: preobrazbo opice v člove-ka, kaznivim dejanjem zape-ljevan)jai, pnofifcvodnio zibel!k, prenašange nalezljivih bole-zni . . . DLngač s sardelami ter vpliv alkohola na prebav-ne organe, nezakomit ribolov, izdelava črpalk namesto kli-stirja, morska fauna in flora s posebnim ozirom na Me^ter-nichov absolutizem.
Česa smo se naučili v Du-brovniku? Nekaj fraz v tujih jeaikih: o baby yes, it is vey nice! Oh, chese ma petite! Z^mba und rumba, das ist wunderbar! — I am student, youth life is money.
Pa srno se voziii s piatnlko-vimi avtobusi, spali v hotelih, profesorje opiM, da niiso lezli z nami.. .
Oh, kdaj bo leto 3000? Nih-če od nas ga na bo dočakal. Takdh ekskurzij mi ne bomo doživeli. Le kaj bi delali v Dubrovniku v današnjdh Časih, še posebej pa ob gospodarskih težavah, ki nas tarejo.
Le pogum kolegi, morda pa boste tudi vi šli v Dubrovnik?
Tunek
MALENKOSTI
Št. 2
Leto V.
tribuna
UUOUANA, 24. januaija 1955
LIST
ŠTUDENTOV UUBUANSKE UNIVERZE
TRIBUNA. iist <5tudento\i ljubljanske univerae. — Odgovornl ured-nlk Bogdan PleSa. abs ekon. — Uredništvo ln uprava: Ljubljana, MikloSičeva 5a, telefon 22-102. — Tekočj račun Narodne banke 606-3M4L — Letna naročnina 200 din. - Tlska tiskania Slov. poročevalca.
Laskavc umetnica
V času slikarske razstave v Gromingenu v Kopenhagnu je bil ukraden lesorez slikarke Karen "VVestman- Umetnica se je pokazala kot izredno veli-kodušna. Sklenila je, da tatu s prirojenim smislom za umet-nost ne bo prijavila policiji, temveč ga je dolžna še nagra-diti. Objavila je razglas, po katerem je tat lahko obdržal lesorez,   če   se  po  doglednem
Hr-ilspše bron*"1 -r» vašo družino - ilusfnrana revija »T o v a r i š«!
GLOSE
še ena z izpita
Bilo je to na izpitu pred voijno. SpJoh so se takrait često slišali du-hovitii odgovori za izpitno mizo. Izipit je potekal kot običajno, dokler ni prižel na vrsto kandi-dat, ki je bil zelo z.began, saj iz-picne snovi ni dovolj naštudirail. Nekaij časa je govo.ril kar tja v en dan, ko pa ga je profesor z vmesrMmi vprašaraji .prisillil na to<L-ne odgovore, ie počasi popolnoma obmolkniil.
»No,   g.   kandidai?   Vprašaxije vam je menda pretežko«?
ŽIVLJENJA
turnikov in skupin. Po konča-ni konferenci so si tuji ude-leženci ogledali Postojnsko ja-mo- Da bi bil spored izleta čimbolj pester, so obiskali tudi Predjamski grad.
Pred gradom je skupino sprejel oskrbnik gradu, ki je v kratkih besedah povedal zgodovinsko ozadje nastanka tega gradu. Ker sta bila na konferenci dva uradna jezika, je bllo potrebno besedilo na-govora prevesti v francoščino in angleščino, da bi tujci ra-zumeli, o čem je oskrbnik go-
Pomota               '
Zobozdravnica: »Gospod. ka* ko morete biti tako čufini! Va-šega bolnega zoba se sploh ša nisem dotaknila in vi klat^te z rokami tako okrog kot bi...
Pacient: »Zoba se morda reg niste dotaknili, ampak goepo-d^čna, vi mi stojite na kurjsmi očesu«!_________________^_—
Zmota
Popolnama iz seibe, iskajoč pomoči se je zatekla gospa Blomend&l iz Edama na poil-cijo. V naglici je prezrla, da
»Ne   vprašanje,    g. ampak odgovor!«
profesar.
Posojilo
Stara je resnica, da so dolgovi im poso-jila med kudenci tako za-kareninjeni, da jih ni mogoče pre-zreti. Najbo-li težavna so seveda izterjevanja. Takrat se posknžuije-mo vseh sodobnih sredstev priti-ska, ki jiUi poanamo iz krkninali-stike.
Šcudent Dreta je posodil svoje-mu koilegu vežjo vsoto denarija. Dolgo je čakail na poviračilo. Toda vse zaman. Ko ga je zopet sre-čal, mu govori: »Rabim svoj de-nair, ker imatn svoije obveznosti, zato ne morem več čakaiti. Hi-tim na pTcdavanje.«
»Potem me pa zares oudi, zaka] se tako dolgo radržuješ? Zamtjdil bož predavaaje!«
Zvestoba
Mlaida novaporečenca - studenta — saj menda veste, da je teh od sob-0'te do sobote več — sta po-gumno premagovala težave zakon-slkega stama. Ona je vodila gospo-dkiijsicvo, on pa je skrbel za vzgo-jo na;rašč»ia. Imeila sta oba lepe uspehe in kot se temu danes pra-vi, je biilo njuno ddo plodno. Nekega dne pa dobi on prakso v vnozemstvu. Vse je bilo v redu, devlze, nylon nogavice za ženo, radio-aparat in igračke za otroka, zifa^ven pa še ialet v inozemstvo. Žena je nekaij slutila, toda pred svečanimi obiljubami, da se v ino-zemstvu ne bo spozabiil, je kon^-no le privoli'la. Pa kaj končno ne bi, ko je pomtslila na večere ob sprejemu. Mož je odpotoval.
Čez nekaij dni je dobil od žene plsmo. — »Ostani mi zivest, moj ljubi!«
Ni ji odgavoril. Miislill je: »Lju-ba moija, pomilovaniia si vredna. Toda tvoje pismo sem prepozno sprejel.«
Kdo bo prevedel
Nedavno je bila v Ljubljani mednarodna študentska konfe-renca COSEC za kulturna vprašanja ter izmenjavo kul-
IZDELUJE
TRGOVSKO
LITINC,
SANITARN0
LITINO,
PREDMETE
ZA KMETIJSTVO,
»Žena, ali res nisi nič presenečena, ker sem že doma?«
voril. Tega posla se je lotila prevajalka, ki je besedilo pre-vedla najprej v francoščino, potem pa še v angleščino. Ko je bila z angleškim prevodorn gotova, je nekdo dejal:
»Dobro, kdo bo pa prevedel v angleščino«?
Resna s konference
Med številnimi problemi, ki so jiii organizatorji medna-rodne študentske konference v Ljubljani reševali je bil tu-di problem sposobnih preva-jalcev. Po vsej Ljubljani so iskali prevajalca za francošči-no, ki bi obenem znal tudi francx)sko stenografijo, kajti govore in diskusije je bilo tre-ba beležiti za zapisnik. Seve-da kljub prizadevnosti in splošnemu poizvedovanju niso našli drugega izhoda, kakor, da so konferenco snemaii na magnetofonski trak in to nato pošiljali v Beograd, da so jih prevedli. Dokaj zanimivo.
Izkušnje
»Preveč inteligenten moj si-nočnji spremljevalec ravno ni bil.«, je tožila Mary svoji ko-legici na fakulteti »Pornisli, trikrat me je poliubil, preden mu je sploh padlo v glavo da se predstavi!«
času   pri  njej   javi,   dobl   še ostale umetnine.
Slabo vidi
Starši šestletnega Johna Earhar iz Irontana so bili zelo presenečeni, ko je deček ne-kega dne prišel iz šole dcmov in tožil, češ, da ga vid tako zapušča, da ne vidi iz klopi na tablo. Zdravnik, ki je takoj za tem dečka preiskal, ni moge) ugotoviti niti najmanjše krat-kovidnosti Po zdravniškem pregledu, ko se je John s star-ši vrnil domov, je staršem po-jasnil zadevo: »V šol: ne vi-dim na tablo zato, ker pred menoj sedi visolk sožolec«,   ,^
Belokranjska železolivarna
Črnomelj
*
ZA SPLOŠNO
UPORABO,
TER STROJNE
VLITKE
IZ SIVE
LIT3NE
IN BARVASTIH
K0VIN
je svojemu možu zavila kruh za malico v zastrupljen pa-pir za uničevanje podgan. Po-licija se je takoj spravila na delo. Moža so našli v trenut-ku, ko je kruh v miru užival« Eden izmed policistov mu je v naglici izbil kruh iz rok, po-tem so ga pograbili, ga polo-žili v avto in v divji vožnji odhiteli proti kliniki. Tanaje bilo že vse pripravljeno. Za-strupljencu so izpraznili želo-dec. Ko je bilo že vse gotovo je prihitela njegova žena, iz-iavlja.ioč, da se poiiciji ni tre-ba več vmešavati, kajti oiia se je v naglici zmotila.^Stru-pen papir je samo založila-
Kdo bi krade! svcje
Scdišče v St. Louisu je ob-sodilo že dolgo iskanega vlo-milca blagajn, ki je napravil kar tri vlorne v mestnih bla-gajnah. Na vprašanje sodnika, če morda ni bil tudi soudele-žen pri vlomu v Escompte banko je vlcmilec ponosno cd-vrnil: »Kai pa mislite o meni? Mar re3 izgledam kot norec? V Escompte banki imam ven-dar svo.i konto«
Vse se pos.eči po teSefcnu
V Kitchemu v ZDA je na-pravila policiia konec početju 14-letne deklice. Prebrisana zakonolomka je s svojim rav-nanjem povzročila marsikateri zakonski prepir in pri najbolj harmoničnih in srečnih zako-nih je prišlo do ločitve. V te-lefonskem imeniku je deklica poiskala številke uglednih osebnosti mesta. Če se je nato po telefonu javila ženska ose-ba, je začela deklica pripove-dovati ljubezenski roman, ki ga je doživela z gospodarjem hiše- Deklica je običa,ino zak-l.jučila svojo lažno in izmiš-ljeno zgodbp s silnim in pic-tresljivim jokom, kajii njen prijatelj ie zamolčal. da ie po-ročen.
Zamuda
Dvorana nekega potujočega kina v Hovershansenu je bila razprodana do poslednjega prostora. Sredi predstave pa so prekinili predvajanje, ker je kinooperater pozabil zadnji dol filmskega traku v sosedr^ji vasi, k.ier so pred tem gosto-vali. bstanek filma so vrteU po treh dneh in gledalci so do-bili prost vstop.                     i
REPORTAŽA   T R I B U N E
r*m lofa des bords de la Seine, Paris ne oonnait qu' k peine Un quartier sombre et lcintain, Qui sur le coteau s' elfeve Devers Sainte-Getnevieve: Cest le vieux quartier latin. (Gustav   Nadaud)
Magični četverokotnik. Poln spofmiimov fai zgodovine. Od Seine navzgor mfmo Pantheona, pa do Luxembcurga in živahnega Montparnassa — predel mladostd in učenosti — center Parišfciih študentov — Quartier Latin — Latinska četrt. Skoraj vse je tu: Sorbonna, College de France, fakultete In. Več višjih šol. Takrait, ko četrti še ni sekal Boulevard Sateit Micheil, $e je tu počasi iizobli-kovaila fdziognamija mesteca v mestu, fiziognomija enega tistih pariških j>Quartierov«, ki so v starem. Parizu Tazdel&li inesto na samostojne enote s svojimd specifič-nimi iastnostmi ftn Ijudmi. In Quartier Latin je od ustanovitve univerze pa do danes obdržal evoj študentski karakter. Po teh uJiicah se je zvrstil dolg siprevod ljudi, veliikih in mailih, ki 80 ustvarjali  in podiralj, se borili  in živell  ter Izginili ali  pa^ostali živ zgodovinski pojem.
se zn,ali jasno opredeliti za do-loeen in svaren cilj, izgubili v tem sistemu individualizma, večkrat samo individuailizma zaradi indJvddualizma. Zapleteni v lastne ideje, v stalni borbi za obstanek, včasih v opreki z vsem tistim, kar se pojmuje kot normailno — a pri tem kljub vsemu sami svoji, brez skrbi, da bi jim kdo osporaval njihov način življenja. In tu so ob-stali. Tik nad prepadom ali pa že v njern. Zivijo le za tisti »jaz«, ki ga latoko po celodnev-
3e Sius L'etiidi
prejmejo denar.
zasluženo   plačilo   5
Govor predsednika
Tita v Rangunu
Portuigaiec Eduardo je umet-nik. Piše drame. Pirej v portu-galščini, sedlaj v friancoščim. Je že dve ieti v Parizu. Srajce ne nosi, samo volnen jopič. Rad molči in razmiišlja. Za nabira-nje ni posebno prdpraven. Nesi-gurem je in plah. S tem poti-kanjeim po ulicaii in hišah ni zadovoiljen. V drugih službaii nii uspel. Neborben je in brez volje. Muči se. Sovraži ves svet. Ima visake, a nejasne ideje, kako bi spremenil družbo. Ne-kaj časa je študiral. Sedaj ne več. Je preveč zagposlen s pi.sa~ njera in nabiranjem Papirja. Hoče uspeti kot dramatik. Samo pijača ga že zadovoljuje. Ko prejme svoj zaslužek, mu upadli obnaz    zažari:    Spet   bo   teklo!
Debata na »promenadi« študentov — Boul' Michu
Danes je Quartier latin še Vedno Quartier latin. Samo bodj Ihrupno je tu. Intlmnost pxe-tekilih dob je spreminja;! čas in
vtisom rnanjvrednosti, spreme-nijo v aktivno izžiivljanje svo-jega diiha in telesa, se v brez-dušni zagrenjenostj predajo brezdelju ali opoju svoje in za njdh popolne ustvarjalnosti. kajti v Latinski četrti sta študij in umetnost neločljivo pove-zana.
Vsak dobi svojo ulico, to se pravi svoje »delovno področje«, in tricikel. Posebni »aigenti« so prejšnji dan izbrane ulice pre-lepili s pilakiati »Pomagajte štu-dentoin! Kako? Na zelo laliek način. Pripravite stare časopise dvorišče. Na njem skupina Ijudi,   in Tevi^e> ki JLh bo Prišel iskat
nem fčzičnem dedu, pod stalnim   Drugi da« pa si kupi zavojček
ki čakajo, da dobe izkaznice, s katerimii imajo pravico nabirati staire časopise po hišah franco-
razvoj in Boul' Mich je zahru- ske metropole. Duh po starem meil v zvokih moderne siimfo- papirju, duh starosti in one-nije   XX.   stoletja.   Vznemirljiv   moglosti. Oprarvil je svojo nalo-
kontrast med noviim in starim. 1A vendar: prevladovanje notra-nje »štiimuiige« preteklosti nad zunanjimi, blestečimi okraski in formami novega. Na pločnikiih miladd iljudje vseh barv in nar rodnosti.    Zivaihni,    a     vendar
go in sedaj leži tu sam, uve'1, neraben, sposoben Bamo še za predelavo.
Stoje in čakajo. Vsl se prj-števajo k množlci oniih, od ka-terih nobeden ne bo niikdar poziabil povedati, da je bil pa-
žtudent s posebno izkaznico. To je vse ... Hvala!« Tricikli so stari in potrebno je precej spretniosti, da po vratolomnl vožnji po ulkah ¦% gneči avto-mobilov, miimo semaforov, res srečno prispejo na cilj. Nihče se ne zandma za okoilico. Sešna je umazana, Louvre doJgačaseni. Vaižen, je samo paPir. Ljudje jih že poznajo. Na pločniku se
cigaret iu pol štruce kruha. Do večera.
Tudi mali, dobrodušni Svicar Je umetnik. Studiral bi rad, pa še ne ve, kaj. Njegovo živije-nj je zbirka kratkšh črtic. Ven-dar on ne piše, o»* doživlja Cu-dovite zgodbice z bajno lepimi, oblečenimi in golimi dekleti, po skrivnostnih in romantiičnih lo-kalih, opojne pijača... oh... Pariz...! Ni še doilgo v Parizu. Vztrepetai je pred njim. Ves je vzihičem,. Vse občuduje in vsi ga občudujejo. Ne more ae dovolj načuditi. Celo nabiranje je zanj poezija in vir za nove prigode. Nabenifa problemov. Siaina ra-dost in volja do žaviljenja. Nje-gove zgodbice so prijetne, pod-nes, pripovedovane z jasnostjo, ki kaže na rojenega fabulista. In moraiš mu verjeti.
Alfred je slikaT. Nabiranje papirja inu je življenjski cdlj. Druge službe ga ne zanimaijo^ To je nabolj enastavno. Ziakaj bi se trudil drugje? Samo mir-no,   viljudtno   in  brez  razburje-
(Nadaljevanje s 1. strani)
da se demokracija lahko raz-vifa. samo vzporedno a eko-nomskim razvojem neke deže-le ter v odvisnosti od le-tega. Dejstvo, da so poti razvoja demokracije v teli deželah raz-lične, da ta razvoj poteka v oblikah, ki najbolj ustrezajo specifičnim pogojem teh de-žel, ki niso vselej v skladu s »klasičnimi« vzori, je še en dokaz o tem, da ni mogoče govoriti o enem samem in enotnem tipu demokracije, ki bi veljal, če ne že za vse ča-se, pa vsaj za narode v da-našnjem svetu. še več, po-skus, da bi tem novim drža-vam, ki gredo po svojih novih demokratskih poteh, za vsako ceno vsiliti »klasične« kalupe, bi pomenil ne samo napad na njihovo neodvisnost, marveč tudi poskus, da bi zaustavili in celo potisnili nazaj njihov demokratični razvoj sploh. Praksa pa je že pokazala, da si prav take dežele, ki so si
v novejšem fcasu pridobil© svojo neodvlsnost, prizadeva-j(\ da bj uresnicile in tudi uresničujejo nove, sodobnejše in naprednejse socialne od-nose.
*
Hkrati pa te nove države s svojim čedalje aktivnejšim sodelavanjem v mednarodnem življenju nedvomno prispeva^o tudl neke nove in zelo po-membne eleimente. Eden izmed teh novih elementov je vse-kakor tudi čedalje več^, stop-nja demokatičnosti v medna-rodnih odnosih. To se kaže na različne načine. V prvi vrstl že samo dejstvo, da so si še do nedavnefga kolcnialni ia odvisni narodi pridobili svojo neodvisncst, pofmeni preprid-ljivo potrditev pravice do sa-moodločbe narodov, te tetnelj-ne kolektivne človeške pravi-ce, brez katere ni mogoče ure-sničiti niti individualnih člo-veških pravic. Nadalje, bor-ba, ki so jo te države pridfr-
Intervju
s tov. Markičem
(Nadaljevanje s 1. strani)
smernke bodočega mednairod-
Ijene voditi na vseh podroS* jih proti tistim različaim obY likam neenakosti, ki je se* stavnl del njihove zapsščkiei napeljuje te države, da se za* vzemajo tudi za enakeiprtj,-^ nost v mednarodnih odnoadjfi sploh. Prav iz tega osnovBe« ga razloga so te države tudi v prvih vrstah borcev proti vsem oblikam vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. Ta borba nerazvitih in malih dežel sa demokratičnost v medisarodmh odnosih, zlasti pa borba tistih dežel, ki so si šele pridobile sv«jo neodvis-nost, je hkrati todi njsfeov po-memben prispevek k splošni borbi za mir, kaJM vo&t in mednarodna demokraaua sta po mojem mnenjn dva neloc-ljiva pojma.
*
Kakor sem d«jal, Je edina mogoča rešitev v takeBi sveiil uveljavljanje načel koeksi1-stence. Fo mojem mnenju je koeksistenca ne samo ealiiii možni način, da se v daaaš-njih pogojlh zagotovi mir na svetu, marveč nsjbrž ttidi pot v smeri čedalje tesne^egra po-vezovanja m org"aaiziranja mednarodne skupnosti. •
Kaj pomeni za nas rtačelc* koeksistence? Mislim, da n| potrebno, da bi pred tem fo-rumom pojasnjeval, kaj io načalo za nas ne pomerd, da namreč ne pomeni nikakršne-ga   »nevtralizma«,   kajti nev-
vsakodnevnih diskusijah. Prav^ nfga   študentskega   socfcelova-   tralizem ne bi danes v bistvii
^mfrmmmm^
KiJrnd. S probleimi in brez njih.   riški  študent.  Po  različniih po-
Znanstveniiki in bohemi. Poiml-ikajo se mimo lokalov, prodajaJ-cev sadjia, kravat, patentniih zamaškov ter se radovedno ustavijo pred atletom, ki raz-ikazuje svdje inišice ob vzdigo-vanju uteži, pred vsdljlviim po-nujevalcem balonov Jz plastič-ne mass, katerira lahko poljub-
no  spremeniš   obliko  in   obraz.
Toda oni že imajo svoje obraze, eili vsaj mdslijo, da jih imajo. To so kaj mnogovrstni obrazi. Povsod jih najdeš. Po razniii domovih v Cite Universitaire, po udobnih stanovanjiii, po pod-strešnih sobah... Pa še v šo-torih, na cesti dn pod mostovi Seine. Studirajo s pomočjo star-žev, dobivajo štipendije, poseb-
teh so se ti različni Ijudje zbraili tu, da s študfijem izpo-poilnjujejo vsebino lastnega ja-za. Tvorijo skilopek idej in teženj, njiih poti se zvijajo ln se izgubljajo v razdičnih sme-r&h. Vse, te in one, ki lagodno ždve pod varstvom staršev in štipendij, je zamamUa beseda Pariz. Nekatete zato, ker je moderno in imenitno, druge zaradi znanja in zakladov, ki so tu zbrani^ tretje zaradi avaa* turizma, četrte zaradi Pariza samega...
Prišli so v Pariz brez domo-tožja. Prišli so v mesto, k,i nudd vse in nič. Nudi svojo pretek-lost, svojo umetnost, poezijo svojih   uldc,   poezijo   rnehkobno
ne  organšzacije   skrbijo   za  pri-   brlečilf plinskJh svetilk, ki podj
svojim svetlobndm kolobarjemi odkrivajo vsako in vso realnost in fantazijo, nudi svojo bedo in razvrat, nudi vso ždvčno razburljivost modernega pro-meta in življenja — vse v ne-nehno se prepletajočem rjtmu, ki se nikjer in nikoli ne usfcavl. Toda to je tudi mesto, ki se popolnoma nič ne zanima za nikogar, kjer je vsak posamez-nik resniična aili vsaj navidezna individualna tvorba. Zato ve vsaik prebivalec latinske četrti, da je to kraj, kjer si mora bolj kot kjerkoii drugje ustvardti popoilnoima samolastno podobo o svetu, mora izgraditi samega sebe brez ozira na vsakdanjo realnost. NastopHi so lastno pct, morda uspešno, morda brez konica,  brez  cilja, brez možno-
Francoski parlament
ložnostne zaslužke. Cistijo sta-novanja, pestujejo otroke, po-mivajo krožnike . .. Nekaj pa jih nabdra star papir. In živijo.
Ena od organizacij za pomoč Jtudentom z uradnim In bahia-¦viim naslovom. Zb-iTanje stare-ga časoipisnega papirja. Mrtvo viseča, bledozelenkasta vrata v eni   od  neštetih  uličlc   latinske
sti vinitve na staro, kajti taka nova koncepcija mlšljenia ln življenja prnpelje lahko !marsi-koiga samo v nič in kaos. Mnogi so   se  zaradi   lastne   neuravno-
četrti zapiraio vhod na majhno vešenisti. nekie netaočni. da bi
grinadijo kupl časoplsov. Eden jih veže in zlaga, drugl skače ko blazen po stopnicah gor in dol, pritiska, vleče, trka, šepe-ta, kriči, se pogaja, opravdčuje, prosi... Ce je mlšca »dobTa«, če so hiše bolj stare in zane-marjene, &o tudi ljudje »dobri«. In posel uspeva. Malo je časa za privatne razigovore in raz-niišljanja. Saano: Bo? Ne bo? Koliko je že? Ideje ln nazori so neujporabni. Zvečer... Tako gre ceil dan. Kratek odmor ob 12 — za površni ogled bližnje pekarne. Struoa kruha ... Naj bo sonce, dež, pomiad, zima — nabiralci ne odnehajo. Poznajo vse ulice. Ne pretrese jih no-bena reč — razen če se polno nailožen tricikel prevrne sredl križišča. Nekaterl so začetndkl, eni začasni, drugl stalni — že več let. Vsak večer pa se zbe-rejo okrog tehtnice, kjer se stehta    njihova    roba   ln   kier
nja. 2Iviljeinje zaihteva, da za^ vzameiš do njega določen in, stalen kriterij^ Pravil, da je do-končal viišjo tekstilno šolo, To-da slikarstvo ga bodj privlačl in se je vpisal na umettnastno akademdjo. Ve« denar poraibd za barve in platno... Ustvarja čudovite umetnine po drigiiia-liih Duf^ja, Modiigllanija> Rou-aulta itd. — v kakršnem razipo-loženju paič je. Nato jih skuša prodatl koilegom za zavojdek cdigaret, kruii, kozarec viroa ...
Se mnogo drugih je. Zivlje-nje sprejemajo, se mu podredi-jo, ga sovražijo. Pariz jih je sprejel take kot so im zadržal. Nekateri se bodo morda vrnili, drugi ne; Pariz jih privlačuje ln odbija. Voasiih so študenti, včasih ne, vendai pa vedno In povsod s ponosom ipovedo: Je suis l'etudlant!                  r-šo
v tem dirotonem, živem, ne-uradnem razpravljanju — ka-terega pa je med študenti mnogo — bi se morali člani ZK in ZŠ boriti proti raznim malomeščanskim,, ideialiistič-nim in anarhističnim tenden-cam ter uveljavljati znan-stvena in marksistična načela. Ce bodo združenja to dosegla, bo že mnogo storjenega.
Kaj morafo še sloriti okraj-
ni in mestni klubi, da se
bodo še bolj povezali
s terenom?
Klubi so od formiranja pa do   danes   dokaj   napredovali. Daines so že organizaeijsko in vsebiosko  o:blikovani.  Vendar so pred njimi še mnoge nalo-ge.  Prav  sedaj,  v  sernestral-nih  počitnicah,  morajo  mno-go  storiti,   da se še   tesneje povežejo s komunami — okra-ji.   Mnogo   bolj   bodo   morali spoznati   problematiko   svojih krajev in kolikor je v njihovi moči, se vključlti v reševanje pnoblemov na terenu. Student-je bi se lahko tako seznanili z gradivoan, ki bi jim koristil pri  študiju.  Teoretični  študiij na Univerzi bi se dal v mno-gih    primerih    izpopolniti    g pr^ctičniiimi in aktuainimi pro-blemi terena.   Poleg   priredi-tev,   plesov   in drugih  ablite delovanja, kair klubi prireja-jo za svoje člamstvo, bi bilo prav,  če  bi  se  člani klubov po   svojih   inteiresiih   še   bolj vključili    na    kulitumem    in ostaliih področjih.   Na   terenu je mnogo izabraževalnih, kul-turno-prosvetoiti,   fizkuLtumih in ostalih akcij, ki jih orga-nizlTajo      oblasti,      prosveta, LMS, Ljaidska tehnika in dru-gL   Pamoč   naših   štuidentov, njihovo znanje, bi bilo v tak-šni aktivnosti samo zaželeno. S tem pa bi se tudi klubi med ljudimi pri oblasti in družbe-nih organizacijah še bolje uve-ljavajali.
Kokšne so smernlce nošego
mednarodnega sodeiovanja
letos?
Zdi se ml, da je zadnji ple-num   CO   ZSJ  jasno  nakazal
nja. ZŠJ se bo tudi v bodoče trudila širiti stike in sodelo-vanja z napredniimi šti>dent-skimi organizaoijami v svetu. S tem v zvezi je dolžnost CO ZŠJ, da napram ositalim štu-dentskim origanizacijam v tu-jini predstavlja študente Ju-goslavije v celoti, unwerzi> tetoi centri pa, da krepijo zveze s posameznimi univer-zami. Naš UO je že v prete-klosti navezal slike z nekate-rimi univerzami v tujini. Te stike moramo še nadalje ši-riti in ustvarjati nove, izme-njati izkušnje o d.elu študent-skih organizacij in študija. Naše študente bi inorali bolj seznanjati z življenjem štu-dentov in delom študentskih organizacij v tujini. Tudi le-tos bodo šli naši študentje na prakso v tujino. Vendair mi-slim, da je stališče našega vodstva prarvilno, ker se bori protd tetndeincam potovanja v inozemstvo za »vsako ceno« in proti neupravičenemu »žiea-nju« denairja za to. Mnenja smo, da naj gredo na prakso v tujino predvsem študentje viišjih. letnikov in tisti, ki so že biii vsiaj nekje na praksi v maši držaivl Izgieda, da bo-do tudi nekaisere štnidientsike skupine toele letos priUko nasbopati iia tefemoviati v tu-
pomenil nič drugega* kakor beg z bojišca za mir, medtera ko pomeni koeksistenca, ka-kor jo pojmujemo mi, najak-tivnejso borbo za mir in med-narodno sodelovanje. Politika koeksistmce pomeni aktivno prizadevanje, da se vsi med-narodni prablemi, tudi najbolj zamotani in najbolj zaostreni^ tisti, ki so poglavitni vir med* narodne napetosti, rešalejo na miren način, s pogajanji. Ta-ka politika koeksij;tence po-meni še več. Zahteva namreo aktlvno mednarodno sodelova-nje pri odpravljanju vzrokoV te napetosti. Takšna politika koeksistence priznava dejstvo, da obstoje v svetu razlike v družbenl in ^»olrtični uredi(fcvi, da obstoje različne ideologije, vendar ne dopušča, da bi ta razlike postale vzrok medna-rodnih obračunavanj. TakŽna politika izhaja iz tega, da jo družbena in politična uresii-tev neke države rezultat cje-nega notranjega razvoja ter da morajo, glede na različ-ne pogoje, v kakršnih so so države razvijale, obstajati tu« di razlike v družbeni in poli-tični ureditvi, ki so odraz tega razvoja.
•
Za koeksistenco danes ni al-ternative, kajti medsebojnega uničenja vsekakor ne more-mo smatrati za alternativo.
Del  Stndentskega naselja v  Beogradu  (v ospredju  še neizgo-tovljeno poslopje bodoče menze in družabnih prostorov)
(Foto Tribuna}