in praiaiko*'
^ daiiT	S^7*-
Sttoiir« ^ HolišafS.
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
vpau XXVIII- Cans Mita j« ifl.oo	TT	m» ^ p«*-*™«
YEAK AAM»	1 C*U»—. IU|—to.	Ih« M <rf Coograa o« M.reh ». m«.
.....----rrr| | ,rrffrrfffriiiiiiijjji.
Uradniški In upravniiki prostori: 1667 S. LawndaU Ava.
Offics af Pubhcation: 2667 South Uwnd.lt Ava. Talaphont, Roekw«ll 6906
rrffffffffrfffrrrrrr rrrff><mt>>t()JJ
CHICAGO, ILU, TOREK, 7. MAJA (MAY 7), liSS.
SubscripUon $6.00 Yasrly.
8TEV.—NI MBER 89
Accaptanca for a»ailinr at apecial raU of po«tag. providad for h. uction 1108, Act of Oct. 8, 1»17, authori.ed on Juoa 16. lfl«.
iktatura je zmagala pri "svo-idnih" volitvah v Jugoslaviji
,jceva vlada naznanila, da je njena lista dobila 80 odstotkov vaeh glasov. Lista "Zveze delovnega ljudstva", na kateri so kandidirali socialisti, je bila razveljavljena že pred desetimi dnevi. Ameriški poročevalec, ki je bil aretiran v Zagrebu, je izvedel, kako so manipulirali glasove
id. 6. maja. — Današnje no poročilo se glasi, da je danje štetje glasov potrdilo cnjo vest o veliki zmagi vla-liste. Ob tem poročilu je prstenih 70'.' glasov in f glasov, oddanih po vsej drli, je bilo oddanih za listo mi-rskega predsednika dr. Bo-Jevtiča. Volitve so bile
Poročilo, poslano iz Zagreba kemu dnevniku "The Chi-Daily News", pravi, da je Sevalec tega lista, Reginald tland. včeraj obiskal več jev na Hrvaškem in povsod kljub javnim volitvam je na-veliko navdušenje za opozi-i, katero je vodil dr. Maček, manjšega dvoma ni, zatrjuje fevilec, da je na Hrvaškem ala dr. Mačkova lista z o-no večino. Ko se je poroče-vrnil v Zagreb, so ga ta-aretirali in mu prepovedali javiti v Ameriko poročilo, ime na izjavah voditeljev o-icije; rekli so mu, da mora ;oj zapustiti Jugoslavijo ali odpotovati v Belgrad, kjer bo i! uradno poročilo o volilnem ultatu. Poročevalec se je od-al v Belgrad.) 'ri volitvah so bile samo šti-iste. Prvo listo je vodil pre-r Jevtič, drugo dr. Maček, jo Ljotič in četrto Maksimo-Topalovičeva (socialistična) delovnega ljudstva je bila nena že pred desetimi dnevi pretvezo, da ni "ustrezala vam volilnega zakona", terad, 6. maja. — Na pod-I sadnega poročila je Jevti-} vlada dobila pri včerajšnjih itvah »poslancev za narodno W fparTameht) 80 od-ssov pO vsej Jugosla-
Wobnih oficielnth številk še toda uradno poročilo pripove-(l* j«* lista vlade prejela v fadu 29,500 glasov proti ,vom opozicije; v Sa-tv" >« kandidatje vlade do-dioo glasov in opozicija 1 radna vest naznanja P*" vlade tudi na Hrvaškem l Dtlmaciji. •
Porotno pH opozicija trdi, "» uradna poročila zlagana in ("I"«icija) j«, odnesla brez Jn'a v*. Klasove na Hrva-v *"jvodi ni in Orni gori.
0 Wle javne. Vsak al na volišču po-m- kandidata, /.a kate-* -UM', tako glasno, da ga """ volilna komisija.
" velike demon-
B^vBelgr*,, Zagre mestih mo demon-l'r«dvN« m mladina, sla-
"1^'Zicije in protesti-, "•!« "itn deparijam re-v,< vilo demonstran-'aretiranih.
m- slasti v Liki,
' "UJ	poh(Hli kme.
' w-klikali: "Zivio
SENATOR CUT-TING UBIT V LE-TALSKI NESREČI
Atlanta, Mo., 6. maja.—Senator Bronson Cutting iz Nove Mehike in trije drugi so bili danes ubiti in 11 drugih je bilo ranjenih, ko je letalo <4Sky Chief" padlo na tla v tukajšnji bližini. Letalo je bilo uničeno. Vzrok nesreče je menda bil, ker je zmanjkalo gasolina. Senator Cutting je bil na potu v Wash-ington. Bil je pristaš progresivnega bloka.

a. Vi
V
Mi
nas
•k je bil v v o-
'ia opozicija.
sf> čikaške
""de vest iz "» bili citira-le, da "voli-
"rgš nizi rana, •'i tri četrti-' ini. Ze dva *<> volilni u-»vi dobili ns-da morajo 10% gla-Jih volilci Maček je iz-T « njenejia a. * '*kih raz.
Hitler išče 333,000 —nevest za kmete
Berlin, 6. maja. — Nacijska vlada je odprla ženitveno posredovalnico za nemške kmete. Na znanila je, da potrebuje 333,000 deklet od 16. do 33. leta starosti, ki hočejo postati žene "zdravih, močnih in arijskih kmetov".—V Nemčiji je skoro dva milijona več žensk ko moških in osem milijonov žensk je samskih. Na kmetih je le 862 žensk na vsakih tisoč moških.
Vest o drhalskem nasilju potrjena
Komunisti zahtevajo federalno zaščito za žrtvi
Gallup, N. M., 6. maja.-—Bene Tohe, Indijanec iz rodu Navajo, državna policija in časopisni poročevalci so potrdili storijo o u-grabljenju delavskega odvetnika Davida Levinsona in Roberta Minorja, bivšega urednika komunističnega lista "Daily VVorker" in s tem ovrgli obdol-žitev, ki jo je izrekel C. P. Mc-Intosh, pomožni distriktni pravd-nik, da je vsa stvar izmišljena.
Levinson in Minor sta bila u-grabljena zadnji četrtek, ko sta stala pred nekim hotelom v Gal-lupu, po skupini zakrinkanih moških, ki ju je posadila v avtomobil in odpeljala v puščavo. Tam ju je drhal pretepla in pustila. Žrtvi je potem našel omenjeni Indijanec, ki ju je odpeljal v bolnišnico, kjer sta dobili prvo pomoč.
Indijanec, državna policija in reporterji so včeraj našli dovolj dokazov, ki potrjujejo storijo o ugrabi jen ju. V pesku so se poznali sledovi ugrabiteljev in tudi štiri kapuce, katere so nosili in katere se ujemajo z opisom Levinsona in Minorja.
Oba, Ix>vinson in Minor, sta prišla v Gallup kot reprezentan-ta Mednarodne delavske obrambe, da zastopata rudarje, ki so jih avtoritete obtožile umora šerifa M. R. Carmichaela in dveh drugih oseb v zvezi z nedavnimi izgredi, ki jih je izzvala evikcija nekega brezposelnega rudarja iz kompanijske hiše.
New York, 6. maja. — Earl Brovvder, tajnik komunistične Ktranke, je po telefonskem razgovoru z Minorjem brzojavno |>ozval predsednika Roosevelta • n justičnega tajniks Cumming-"s, naj pošljeta federalno stražo v Gallup, ki naj ščiti Minorja in I/evinsona. Browder je dejal, da je governer Tingley odpoklical oboroženo stražo, ki je varovala dvojico.
merah ne sprejme mandata, čeprav bi mu ga vlada podelila.)'
Domače vesti
Nov grob v Kanna.su
Frontenac, Kans. — Dne 2. maja je umrl John Mraz, star 69 let in doma iz St. Ru|>erta pri Celju. V Ameriki je bil 29 let in član SNPJ je bil 28 let. Tu zapušča ženo, ki je že več let bolna, sina, tri hčere, dva zeta, si-naho in dvu svaka.
Mlad Član umrl
Orient, IU. — VVilliam Petrich, star 18 let in rojen v Oglesbyju, 111., je umrl po bolezni, ki je trajala samo teden dni. Bil je član mladinskega oddelka SNPJ in ob zadnjem novem letu je prestopil v oddelek odraslih.
Podlegel poškodbam na ce«ti
Cleveland. — Jakob Turk, ki je bil zadnji teden težko pobit pri avtni nezgodi, je te dni u-mrl. Star je bil 64 let in doma iz Topola pri Blokah. V Ameriki je bil 36 let in tu zapušča ženo, tri sinove in štiri hčere.
Cerkev oropana
Forest City, Pa. — Tukajšnja slovenska cerkev sv. Jožefa je bila oropana na belo nedeljo. Neznani tatovi so odnesli mon-štranco, kelih, kip sv. Antona in več drugih predmetov. Najbrž so bili tujci, ki so takoj odnesli pete iz naselbine.
Nova hrvaška dvorana
Cleveland. — Hrvatje grško-katoliške verizpovedi v Clevelandu so zadnjo nedeljo ob veliki slovesnosti odprli svojo novo dvorano na E. 36. ulici in Supc-rior ave.
Nov grob v Michiganu
Newberry, Mich. — Frank Skerjak, doma iz Pijave gorice, je umrl v bolnišnici za pljučnico. Bolan je bil samo šest dni. Tu zapušča sestro, v Minnesotl pa brata.
~ Star farmar umrl
Hickman, Del. — Po daljši bolezni je tukaj umrl farmar Frank Junec, star 68 let in doma s Planine pri Rakeku. V Ameriki je bil čez 30 let in tu zapušča ženo. Prej je delal v premogovnikih v Pen ni.
Nov grob v atarem kraju
Cleveland. — John Znidaršič je prejel žalostno vest, da je v Cesti pri Dobrem polju umrl njegov oče Janez Znidaršič. V Ameriki zapušča poleg sina tudi dve sestri in brata.
Žagarja zmagala v tekmi
Little Falls. N. Y. — Dva slovenska gozdarska delavca Herman Svašnik in Floyd Miklič sta pred kratkim tekmovala v tukajšnjem gledališču Rialto pri žaganju hlodov (log sawing con-
Gonja proti tu je-zemskim delavcem
Navali na inozemce na zapadu *
Santa Fe, N. M. — (FP) — Federalni uradniki ao s sodelovanjem okrajnih avtoritet obnovili gonjo proti tujezemskim delavcem v Gallupu. Pod vodstvom federalnega deputija so vdrli v hiše mehiških delavcev ter izvršili hišno preiskavo. Pet delavcev je bilo pri tfcm aretiranih in pridržanih za deportacijo. Vsi ti aretiranci so imeli nastopiti kot priče v prid rudarjem, ki so obtoženi umora Šerifa in dveh drugih oseb v zvezi z izgredi brezposelnih.
Nedavno je sem dosi>el N. I). Collear, načelnik zveznega imi-gracijskega biroja v KI Pasu. Tex., iz česar sklepajo, da se bo proces glede deportacije šestih drugih nedržavljanov kmalu o-tvoril. Trije od teh so bili tudi obtoženi umora, potem pa je bila obtožnica proti njim umaknjena radi pomanjkljive evidenca. Nekaj dni kasneje so jih federalne avtoritete |M>-novno aretirale in bodo najbrž vsi deportirani. Med temi je tudi J. Pallares, distriktni organizator Lige mehiških delavcev. On je nedavno vodil delavske demonstracije proti uvel javi jen ju načrta o kriminalnem sindikaliz-mu in si je s tem nakopal sovraštvo reakciji.
RELIFNA KRIZA PRETI V ClKA-ŠKEMOKRAJU
175,000 osebam preti stradanje, ker so sredstva za oskrbo bednih izčrpana
84 DRUGIH OKRAJEV PRIZADETIH
Rdeči prapor v kraljevski paradi v Londonu
London, 6. maja. — Pri današnji veliki paradi ob proslavi 25-letnice vladanja kralja Geor-geja V., v kateri sta se kralj in kraljica ceremonlalno peljala v katedralo sv. Patflh, se Je nenadoma na pročelju neke hiše pojavila rdeča zastava z napisom ia eni strani "Slavno vladanje —brezposelnost, glad in vojna", na drugi shrani pa: "Delavci vseh dežel, združite se." Policija ie brž odstranila prapor.
Junak "Ameriške tragedije" umrl na električnem stolu
Bellefonte, Pa. — Dvaindvajsetletni Robert Allen Kdvvards ie bil v pondeljek zjutraj usmr-•en na električnem stolu v tukajšnji jetnišnici. Kdvvards, ki ho.ga primerjali junaku v Drel-Herjevi tragični noveli "Ameriški tragediji", je lansko poletje med kopanjem utopil svojo Iju-)ico F red o McKeechnie, ki je bita noseča.
test). Dva najboljša ameriška gozdarja sta pre/agala bruno v treh minutah, t<sla Svašnik in Miklič sta prežagala bruno iste lebelosti v 37 sekundah in odnesla nagrado.
Chicago, 6. maja.—Okrog 50,-600 družinam v okraju Cook (Chicago) preti stradanje, ako ne IkhIo relifne avtoritete dobile nadaljnjih fondov za nasičevanje reveiev. Te družine predstavljajo okrog 175,000 oseb, grupo, ki bo najU>lj občutila posledice relifne krize v Illinoisu. Zadnjo podporo so te družine prejele 26. aprila in sedaj so relifni skladi izčrpani.
- Illinoiska relifna komisija in okrajni uradniki bodo danes pod-vzeli korake, da zagotove nadaljnjo podporo revežem. Prodaja relifnih bondov zadnji teden je prinesla $1,200,000 in preostanek te vsote bodo porabili za nakup živil najbolj potrebnim družinam. Zaeno bodo pritisnili na nižjo zbornico državne legislatu-re, da sprejme načrt, ki določa povišanje kupčijskega davka z dveh na tri (slstotke. Razprava o tem načrtu se bo danes obnovila, iu če bo sprejet z zadostno večino, bo državu dobila iz tega vira. $3,000,000 mesečno, vsoto, ki jo zahteva federalna relifna administracija. Hopkins, načelnik federalne relifne odminiatra-eije, je pred nekaj dnevi naznanil, da mora Illinois prispevati to vsoto v relifni sklad, drugače ne Ik» dobil« denarjn iz federalne blagajne. ..
Trije nadaljhji illinoiski okraji bodo morali danes zapreti relifne u rado* Ti sb Grundy, Peo-ria in Jackson. S tem bo število okrajev, ki so Iporabili ia vsa sredstva, naraslo na 84.
Governer Horner izvaja silen pritisk na člane nižje zbornice, da odobre zvišanje kupčijskega davka. Pri zadnjem zasedanju je načrt <lol»il H« glasov, za sprejetje pa je treba 102 glasova. Robert J. Dunham, načelnik illi-noiske relifne komisije, Je dejal, da je situacija resna in da bo morala država nekaj storiti za ublažitev bede 1,300,000 ljudi v Illinoisu, ki so odvisni od relifa.
RAZNI PRISTAŠI 'TRETJE STRANKE9 KON F ERIRAJO
VVashington, D. t\, 6. maja.—-Pristaši raznih "levih kril" kon ferirajo za zaprtimi vrati v hotelu zadnje tri ali štiri dni možnosti "tretje stranke" pri predsedniških volitvah v prihodnjem letu. Progresivni in far-mer-laboritski kongresniki iz Wisconsina in Minnesote, sena torja l*a Follette in Nye ter min iH^sotski governer Olson vodijo konferenco. "Kingfisha" ni »raven, ker ga ne marajo in Coughlin je sporočil, da noče imeti nobeno zveze s tem gibanjem "tretje stranke".—Coughlin je v nedeljo v svojem govoru |M>zval pristaše svoje "Unije za socialno pravičnost", naj |H>plavijo senat s telegrami za sprejetje 'Patma-novega zakonskega načrta za vojaški bonus.
Vihar usmrtil 400
ljudi v Braziliji
Bahia, Brazilija, 6. maja.-4>-krog 400 oaeh je mrtvih, čez tisoč ranjenih in več tisoč brez doma po silnem viharju z nalivi, ki je divjal v tukajšnjem okrožju zadnjih pet dni. Večino ponesrečencev je (alnesla voda. ki je poplavila nižine. Vihar je ix-ruval gozdove in sadovnjake ter razdrl železniško in telegrafsko zvezo.
Kriza srebra udarila republiko Peru
Lima, IN ru (Južna Amerika), 6. maja - Kriza srebrne valute, ki jc sledila podraženju srebra v Združenih državah, je zadela tudi Peru. Vlada je 'slredila tinka-nje papirnatega drobiža, da nadomesti pomanjkanje srebrnega denarja.
Noetova gora se
spremenila v vulkan
Istanbul, 6. maja.—Gora Ai rarat v Armeniji, na kateri Je I K) biblijski pravljici Noetova barka nasedla po vesoljnem potopu, je začela bruhati lavo. Potresni sunki v okolici te gore ob turško-ruskl meji se ponavljajo ln število mrtvih je morda pre koračllo tisoč.
AVTNI DELAVCI HOČEJO GLASO-VANJEOSTAVKI
Delavski department odobril načrt. Avtna unija v Flintu od-godila stavko
STAVKOVNO GIBANJE POJEMA
Nova vstaja grozi na Filipinih
Gibanje za neodvisnost
. •	frfinlil CMMIi
Od leve na deano: Anthon? Men. angleški odpoaianer. diktator Klabn. ao% jeUki premier Mo-lotov, bi it »k t poslanik v Moskvi ( hillott in Mak»im Mtvinov, jeKkl k»mUar za /unasj* rada-ve, ki ho ne nedavno neatali na konferenci \ Mo»-k«i.
Manila, Filipinakl otoki, 6. ma
ja, — Tu so se pričele širiti govorice, da ekstremisti, takozva ni sakdaiistl, iionovrto končen trlrajo svoje sile v gorovju \ bližini kapitola. Mobilizirali so armado več sto mož proti otoški |H)liciji, ki je zatrla prvi revolu rionarni izbruh zadnji |>«tok.
Josdplk Ht. JIayden, nadome-stujočj governer, je |sslal izjavo, v kateri naglasa, da nI izglt dov za novo revolto, toda |K)licl-ja je pripravljena na vse eveutu alnosti. Celo v Manili, kjer se nahaja osem tisoč dobro oboro ženih ameriških vojakov, policija patruljIra ulica, V bitki med policijo in reliell v preteklem tednu je bilo ubitih okrog 60 relielov in veliko število ranjenih.
Otoška vlada je naznanila, da !<• bilo 250 vodilnih rebelev aretiranih, med temi dva člana le-giMlaiure, V provincah Bulacan lin Laguna ao pričele funkcionirati f>o«ehna sodišča, ki sodijo vstaše. Teofilo Hison, tajnik notranjih zadev, je naznanil, da bo stranka sakdalistov proalašena I/a proti posta v no. Policija Je zaplenila tudi tiskovine, v katerih so rebeli propagirali pojioluo m-odvisnost Filipinov.
I ___
Aretacije iupnikov
in nun v Nemčiji
Berlin, 6 maja V katolb skih krogih v Nemčiji narašča velika nervozilost. Ob koncu prejšnjega Ledna je narijnka |*o-licija zaplenila vae cerkvene li-ate, ki ao objavili paidirftki list pruskih škofov, V tem liMu ao škofje kritizirali aklep vlšde, ki j e odredila, da ae č«*z |s>letji vaa mladina v m«-»tih, tudi katoliška, preaeli na kmete |»od vod*tvom naflj«fv. V iK/rtmundu so arHi-rali opatico katoliškega nunrke-ga kpištra na obt<ržho, da je |x>-šiljala nemško valuto čez mejo Zadnji meM«' j« bilo aretiranih okrog 20 menihov in nun na p**!-lagi i«te bbto£br
Toledo, O., 6. maja.—Organizirani avtni delavci, ki so zastav-kali v tukajšnji tovarni Chevrolet Motor Co., so včeraj apelirali na zvesni delavski department, naj odredi volitve, pri katerih naj bi ae delavci izrekli za ali proti odobritvi predloga družbe glede končanja stavke.
Kdvvard McGrady, |H>nu»žnl tajnik delavskega departmenta, je prejel zadevno sugestijo od Francisa J. Dillona, organizatorja Ameriške delavske federacije, McGrady Je dejal, da je načrt sprejemljiv za njegov department nakar je odpotoval v iMroit, kjer ae bo sestal z W. Knudsenom, podpredsednikom General Motors Corp.
Neka neodvisna organizacija avtnih delavcev Je včeraj Imela shod, na katerem je bila izrečena sugestija naj delavci pri tajnih volitvah odločijo o predlogu avtne družbe, kl med drugim uključuje zvišanje mezde za pet (slstotkov, enforsiranje atarost-hih pravic v smislu odloka vladnega odbora, konference med re-prezentanti avtnih delavcev ln upravo In zagotovilo, da družba ne bo zatNistavljala članov delavskih tovarniških komitejev.
DetroM, Mlch., 6. insJa.—iM.
K. Coyle, predsednik Chevrolet Motor Co., ja včeraj naznanil, da je prejel |>etlcijo, katero ao podpisali reprezentantl neodvisne (kompanijske) avtne unije v Tolodu in v kateri izražaj u željo, naj družba obnovi obrat v tolodskl tovarni.
Flint, Mlch., 0. maja.—Olanl krajevne unije avtnih delavcev, pridružene Ameriški delavski fe. deracijl, so sinoči odglasovali za (sig(slitev stavke, dokler ne bodo toledski stavkarji Izrekli svojega mnenja o predlogu Chevrolet Motor Co., v katerem Jim je ponudila več koncesij.
MEHIŠKI KON-CRES PREISKUJE TERORIZEM
Menilo Clty. — Vsled protesta Mehiška kmetske federacije,
ki trdi. da Je bilo nad štiristo kmetov umorjenih v držsvl Ts-maulipas, odkar je na čelu državne vlade governer Kafael Villarrcai, Je kongres <*lredil preiskavo, Federacija Je |Mislala protest v zvezi z nedavnim na* sil Jeni. ko p- bilo šestnajst nje* nih članov, kl so ne zbrali na nho-du v Las VallaMj, umorjenih
Kongresna preiNkava bo poleg umorov skusiila ugotoviti tudi vzrok« drugih abnormalnosti v Tamaulipasu Kmetje v tej dr ?avi »o te nalureč razdvojili v Ive grupi, ena od katerih podpi ra bivšega prednednika Por lesa Gila, ministra zunanjih zadev v Carderm-tovem kabinetu, druga pa guvernerja Villarreala.
Frani on h i premier
Flandin pobit
Pari/. maja Franeoaki mi. nintriiki pr«-d*ednik Plerre Klan-idin in rtp gova žena ata v %obo-to koma) ušla nmrti v težki avtni koh/.'jI. Flandin ni je zlomil evo roko in žena Je bila ranjena na glavi in nogah Nearečs ae je zgodila, ko ne je premier vozil v' i vojen i avtu v avoje domaČe me-ito D'Arn« < y, v katerem j« župan n kjer je bil isHiovni županski twndid.it pri včerajšnjih občin akih volitvah. Oba ao odv«d|| v bol ril Anico,

PROSVETA
THE ENLIGIITENMENT
GLASILO IN LASTNIKA SLOVENSKI NABOONB JBDNOTV
Otgmm ml mmd »aHl.l.a k?	Ka*a«al Bmmmftt M«
Narwtalc>a: M t4ruUn» <1 rlara (im* Cklaaca) la Iaaa*a mm m lato. |INUI»I IlM m *aut lata; m CMmm ka Claara fl4U aa aak, to««, li li aa »M Ma. aa HiiaaHM #N
S«Wrl»(tM> rata. for tka UaiW4 StaU.	Cfck»®al
and Cai.aSa |4Wi i«rr rnr « hi«a«« aa4 Ciaaru |!W V« fcrrtra coui.tr— •> b« f*' r«ar.
Caa* a«iaav. i»» *-«• > <r<i Hmo»"*( 4wv>m>. (r. aaaaroiaalfc «la'.kw» a» a. >r»/tju K.»w»al liUra/n« r^ini.a I r rti ca. Mil 4/.,,^	.14 i a. »«•»*• »ulil>ai«l>« la • aiaMja. *a
>a priluAil pvaliKb«
A4.*rt...n« raUa >»waial -	U
rnlluna aa4 n.w>:mUi.l >'ImI>« »lil imH U r»t«raa4 Otb»r mpiikii^U »orl. a. ib.rm i»lar». k**1* »U- »lil raiaraW lo aan4>r »i.l, wl.r,. »r.a*«;,mntm4 Itp a»lf a44rwaa>l au4 mvlut*	_
Nulin n« kar laa allk * llaUM*. t
iKosvrri
Hlf-U IU la«»4aW Ara.. ('hirata llliaoia MKMSF.ll <>r THK MCOKBATKlJ PMKItS
1 jat um	* tAu
lam aa	M«lo»u po«.
rmimlum	PtNMVlU tu
Delavci ne smejo biti čreda!
Kadar ae kakšna delavska organizacija aii stranka pritožuje, da ji manjka voditeljev, tedaj s tem pokaže, da prvič ne mara demokracije in drugič, da njeno članstvo ni dovolj razumno, da bi samo delalo pametne zaključke.
Baš tu je korenina fašizma. Fašizem se začne in zaključi z voditelji; voditelji, vodstvo je vse — masa ni nič. Osnovno načelo fašiz-ma je, da je ljudska masa zabita iri nezmožna, da bi sama odločala o sebi, zato se mora odpovedati lastnemu mišljenju in prepustiti vse sklepanje voditeljem.
Osnovno načelo demokracije je baš protiv-no. Demokracija vztraja, da mora vsa oblast izvirati iz večine ljudstva. Demokracija priznava, da se večina ljudske mase Ae vedno uči in vežba v samovladi, zato pa dela napake in rada postavlja na odgovorna mesta nesposobne zastopnike, ampak, bolje je trpeti te napake, ki se lahko v kratki dobi popravijo, kakor pa biti brezpravna čreda, ki mora sle|n> korakati za diktatorjem ali diktatorji.
Demokracija odklanja samopašne voditelje in vladarje! Kar demokracija potrebuje, so le učitelji in svetovalci, ki pa ne smejo zlorabiti avoje naloge in morajo se pokoravati volji večine; če ae v tem ali onem primeru pokaže, da so sklepi večine slabi, tedaj naj učitelji in svetovalci pripišejo to dejstvo sebi, ker slabo svetujejo večini ali pa Ae niso dosegli večine.
Kadar *e torej demokratična orgunizaclja — predvsem delavska unija ali politična stranka — zanaša na voditelje, je nekaj narobe s to organizacijo; člani so premalo inteligentni ali prelenl, da bi sami mislili, pa so rajši hlapci nekoga. To je grda bolezen, ki mora izginiti, če hočejo delavci kdaj biti enakopravni in avo-liodni kot posamezniki.
Amerika, ki hoče veljati kot klasična dežela demokracije, strašno trpi na tej bolezni vod(-teljstva in hlapčestva. Stara amcrUka prialo-vlca pravi: "tat George do it," par pomeni, naj (ml, večina> prepustimo Juriju, da on opravi aklepe namesto nas. Jurij kajpada rad opravi vse in tudi dobro živi namesto nus vseh!
Ta bolezen je preočltna v današnji dobi velike kriza«. Voditelji vstajajo na vseh koncih in krajih, objavljajo programe in nastopajo kot "edini odreAeniki ameriikega delavca in farmarja." Suj jih poznate: Coughlin, dr. Townsend, "Kingfish" Ung in cela vrsta drugih. Kar čez noč so prišli iz raznih krajev — prod krizo jih ni nihče jHiznal — In danes ro-|MK*ejo, da hočejo vse ogluAitl. Delavci Jih niso izvolili, nihče jih ni postavil na vodilno mesto Sami so s<* postavili in zdaj vpijejo «'oughUn): "Kdor hoče doseči pravico, naj gre za menoj!"
Vsi pa imajo več ali manj pristašev in to je žalosten dokaz, kako zabito je Ae ameriško delavstvo iu farmaratvo. Obenem je to dokaz, kako malo pristne demokracije je A«« zajela večina ameriške mase. Oni na odgovornih oficielnih mestih, ki tako radi prisegajo na demokracijo pri slavnostnih pojedinah, ao to maso \ praksi vzgojili v najgršem hlapčestvu!
Vsa ta ljudska masa. na žaloat v večini delavska in farmarska, ki slepo drvi za raznimi Mojzesi, Je nesposobna, da bi sama razmiš-Ijala m sklepala. Zato jo je tako lahko nablu-fati in hipnotizirati; zato je tako lahko čreda vseh mogočih šarlatanov, padarjev ali maza-čev, ki padajo "iz neba" in hočejo biti voditelji mane samo zato, da se lahko okoristijo z žabi-tostjo te mase.
Delavci in farmarji n«> smejo biti čreda, če hočejo sami kaj doaeči!
Delavci in farmarji morajo biti dovolj razumni, da sami dobro \edo, česa jim je treba in kako lahko d one!« j o avoj cilj. Razumni de-lavci in farmarji, organizirani strokovno ali Mitično, ,„. potrebujejo »amopMšnih voditeljev K«»gar oni potrebujejo, so le poverjeniki ali iiv rše\ alcl njih volje m njih sklepov, in te poverjenike ali izvrševalce si po« t av i jo oni sami z \efino glasov.
I o je demokratično iu edino na ta način m- I*mIh delavci in fairnaiji itvežball in usposobili ut »amoNlado in pristno demokracijo. v»ak drugI način vodstva, ki prihaja od zgo-
Glasovi iz naselbin
>iei?m
Zanimive beležke
Dnevne beležke MI«aofcee. VVi*. — Približno
2000 oseb. delavcev in farmarjev, ae je zbralo v Madisonu tisti dan, ko je bil postavodaji predložen postavni načrt, da prevzame deželna vlada razne ne-obratujoče industrije.
Zastopnikom kapitalističnih organizacij, ki so skušali protestirati proti novi postavi, so se pridružili tudi komunisJi. Tudi
če člani mrjejo. Narava jim da življenje in ga tudi vzame, mi pa, dokler živimo, moramo skrbeti, da umrli člani dobe dostojen pogreb. Nekateri člani se h udu jejo radi tega aaeamen-ta, toda če umrje njih sorodnik, se jim pa nič ikoda ne zdi plačati $25 za maše, oglase in druge nepotrebne stvari. Odbor želi, da se ne jezite
U »i ...-r I Mar«*. SI. IkUl.	>a*««a
ji*
Gradile bi ae nove električne proge. nove napeljave plina in telefona. kontraktorji pa bi želi po drugi strani.
Tako bi na račun revnih slojev zanetili slamnat ogenj pro- brez potrebe, ke7kakor hltro se speritete, kar bi jim dalo povod flkop|jemo iz doiga> bo tudi izza ponovno kričanje in Ae večji* redni aHt,8ment prenehal.
blufanje ljudstva.	Vcaelica hoc. kluba At. 49 JSZ
Tako reluje, oziroma Hkuša!^ 2, j|a je bj|a rt Ai vat i vladajoči razred perečaI obil£anH in „ j, naredUo
.......""-r:::-.....r *(Tn,Hr ,VP rnrm	dobička. Zahvalimo se
ujih argumenti so bili neumeet- »amo blufanje pa naj ii bo to v	,>osetili ob tei
ni. toda odlikovati ao se po skraj- VVashlngtonu, v Detroitu od VBe,r"'. k
ni ignoranci, ki je odzvala iz Strani tistega kričavega farja, Pnl.k. in tudi tistim ki so n «1.	mt-lM^ih ~ I ali na v državnih noatavodaiah. vstopnice kupili v predprodaji,
njih ~ od kapitalističnih. i ali pa v državnih postavodajah. ---- - --------- -
Za enkrat razmetavajo tistih na zabavo jih ni bilo. Obo-
mm* m	m	a.	m	mm	ll jili M11 IVI nomOOllll le IlUtUilt 11
Glavni ugovor komunističnih	ia/..i«;in»o^ .............
krlčačtv je bil: Delavci, zapoale- pet milijard, medtem ko jadra- J'	pomagali k uapehu.
ni v takih državnih induHtrijah. mo s čedalje večjo silo—k vragu ne bodo smeli stavkati. Sveta |	Fr. Novak.
nam majka, kolika neumnost.	-
Toda komunisti ao izvrAiii vse-, Metropolake poaebnonti eno dobro delo — s temi argu-, Cleveland. — Vsem onim čla-
Frank Barbič,
19611 Muskoka Ave.
<M> 50letnici prijatelju Cleveland. — Dne 15. maja oJ
eno uouro oeio — s lemi argu- Cleveland. — vsem onjm cia- ,	"
menti, ki so bili brez vsake pod- nom, prijateljem, Znancem in|bahaJtt 8V0J 60- rojstni dan dobro lage, so pokazali prav odkrito,' «odrugom, ki mi včasih piAejoJ2"«"1 r°jftk da se boje samo uapeha sociali-! naznanjam, da sem se preselil 'vodi gostilno že precej let na 780 stov v tem oziru, kar bi pomeni- __ moj novl naijov je apodaj. I1-0™™ V Ameriko je pnAe lo "jemanje vetra Iz komunistlč- Ko smo bili mladi, smo druga-'« "VoJo *«I!0	1brar/to™
nih jader/;	govorili, tata 1909 sem Ael	' - .	. ' .
Kdaj se bodo ti ljudje nau- v Waukegan, 111., in kupil od ^ .febru»rJa sta praznovala i snoznavati. da tlata IfOMlK)" ha iul/u I/ e/imof	V% o w*m/\nil/o I ^ ^ CO ZA OflH	IV
čili sjKiznavati, da tista gospo- rojaka kromatične harmonike, darska politika, ki bi bila pri- ltfrati sem ae učil v Chicagu, merna na primer na Balkanu ali kjer <em stanoval. Neko nede-
ruj, |io volji Delavsko-Udje v, ni is ni gibanje d siljeiin |mi v w m ju HiiuiiH
Pl.....d ti
UHliteljr\ i li banje, ki retlo priatli
iav»kih mu
i. » III a
n.
inih
anuh. je faAističen.
m* iihV It* okoli vodili delavsko gibanje ulic To gil»«nje ji* ia-i Roditeljev, ki izkori-tafazo in svoje koristi
pa v Kini, ne more biti merodaj na v tej deželi neizmernih bogastev in silno razvite industrije. • • *
Nekaj dni poprej so "okupirali" Madison in (postavodajno palačo druge vrste ljudje. Ti so predstavljali skupino naivnežev, ki so sedli na limanice spretnim zastopnikom tukajAnjih velikih zemljiAkih špekulantov in raznih velikih korporaclj.
O odpravi davkov na mala posestva je bilo že na tem mestu poročano. Kot se razvidi iz nadaljnjih poročil in načrtov, sku-Aa prej omenjena gospoda doseči s posebno državno postavo odpravo davkov na posestva v vrednosti ne več ko $6000.
V svojem dolgem slavospevu so gospodje povedali vse, samo tega ne, kako bodo nadomestili tiste davke v državni, mestnih in okrajnih blagajnah. Sicer imajo tak načrt že v Žepu, da pridejo z njim na dan v primernem času, ko bi bila nova postava Že sprejeta, toda tega ne povedo za enkrat javnosti, ker bi to onemogočilo njih načrte.
Lahkoverni, to je tisti, katerih ne bo nikdar zmanjkalo, tega ne vedo tn če jim kdo to pove, mu ne verjamejo. Vsekakor pa ne morejo utajiti dejstva, pa če so Ae tako otročji, da si« mora dotični denar nadomestiti na e-den ali drugi način.
Torej, na kak hačin mislijo zagovorniki take nove |K>stave dobiti denar, katerega bodo blagajne |m>grcAalc z < hI pravo davkov na mala posestva?
Knostavno: predvsem pride v poAtev sales tax. Da je te vrste davek imel v vsaki državi, kjer so ga dosedaj uvedli, zelo slabe gos|xslarske posledice in da ga skoro povsod skušajo islpraviti, to gospode Apokulante ne skrbi. Ne briga pa jih tudi ne dejstvo, da tak davek začne v prvi vrsti in skoraj izključno le delavce, kmete in male trgovce in da (himen i za te sloje zelo težko breme. To je At. 1.—Nadalje pride v |M*Atev splošno poslabšanje u-godnoati, ki jih nudijo država, mesto in okraj davkoplačevalcem. K tem ugodnostim spadajo Aole, čiščenje, vsdržavanje cest, javne varnosti in vseh drugih vrst javne sIužIm«. In končno, zvišanje davkov predvsem na vsa druga poseatva v vrednosti nad 5000 dol. aH zniževanje plač, kak or tudi Atevila mestnih, o-krajnih in državnih nastavljen-cev in uradnikov.
Toda, če bi bil lak postavni načrt sprejet, bi gos|>odje A|ieku-lanti imeli lepo priliko, da ponovijo tisto staro |K>sem o "dobrih državljanih, ki laat u je jo lastne domove,"
Naivneži, lahkoverni ljudje, k! st* v zadnjih letih niso ničesar naučili, bi s|>et ku|>ovali lote in hiAe ker bi bili davka prosti. In tako bi špekulantki so v taknili denar v velikanske (»srede zemljišč tunaj mesta, lahko spravili avoje "gmajne" V denar, si zavarovali svoje investicije, < d »enem pa si na račun lie tlakov zagotovili ao|iet lepe do hodfce,
Veliki mparji (*n||*treet«ki). lastniki tukajšnjih javnih naprav. neveda bi tudi želi. Novi deli m«'»t« morajo imeti zvete
Moj prijatelj Mrmolja je Vi-pavčan. Rodil se je 15. maja 1885 v vasi Selo pri Crntfah. ,V
I jo popoldan dobim "ukaz" od družini je b„0 12 otrok ^ kate_
gospodinje, da ne more več poslušati glasov moje harmonike. Takoj sem Ael ven. Čez dve uri sem bil nazaj in rekel ji: "Ur-
rih jih je bilo Aest živih, ko je odhajal v Ameriko; zdaj so Ae trije, on in dve sestri. Kakor m je pravil, je odAel k vojakom kot
Aka, ta lejdik kakor hodemo, vi prostovoljec — da oprosti bra oženjeni pa kakor morete." V ta, ki je bil tudi pri vojakih in
eni roki "cekar", v drugi har moniko in "mufal" sem tja, kjer so rekli: "Mi te bomo radi po-sluAali." Dandanes je zame drugače, ni več kakor hočem, ampak kakor morem, ker za selitev je treba avtotruk!
NaA zastopnik Prosvete An-
imel posestvo — z 18. letom. Po Aestih mesecih je bil njegov brat res oproščen od nadaljnjega službovanja Francu Jožefu, sam pa je bil pri vojakih tri leta in dobil tri zvezde. Služboval je večinoma v Trstu.
Po slečenju vojaAke suknje je
ton Jankovich ni preveč priljub- ^e* v Gorico iskat primerne ljen pri urednikih Ameriške j8,uibe- Ker v G°r»ci sreča ni Domovine. Obregavajo ae radi bila mi,a- se ie vrnil v Trst» kJer njegovih dopisov v Prosveti.|Je dobil državno službo in se tu-Rojak mi je povedal, da ao rekli di	z mladim dekletom, s
pri A. D., da ni res, da naši ro- \ ^aterixm ,8ta se	Poročila
jaki umirajo med 40. in 60. leJP^^faje, prelepo Vipavsko
tom kakor je poročal popotnik kjer J« bil kmet v J?tar1 Av?tpijl Jankovich. Po njih mnenju do- f^ .v »r\mer> kar«e danes čakajo naAi rojaki v metropoli,	do*aJtt' Hta V€*krat obl8"
in poaebno katoličani, odj* do Ko je |eU m2 ^ 100 let. To mnenje men Ja opl- ti na Balkanu> He j<} ^ ičelo rajo na dejstvo, da stan Tone dozdevati, dh ni preveč varno ži-G rdi na ne pokoplje več toliko vet, v Avstriji, ker bi bil v sluča-rojakov kakor jih je nekoč. ju§ da ^ kaj «kuha, med prvimi Mi pa konštatiramo, da ima.vpoklicanci. Ker je bila boljša tudi Tone Jankovich nekaj prav.' Pri naAem druAtvu št. 63 SNPJ smo letos, žal, izgubili že pet
polovica istega mnenja, ao se i njenimi starši dogovorila, da se _ ... __ podasta v obljubljeno deželo — članov. Štirje so bili v starosti, Ameriko. Sinčka sta sklenila za kakor je poročal Jankovich. Pri enkrat pustiti pri njeni materi
druAtvu At. 142 so jih imeli Ae nekaj več in večinoma vsi v starosti kot je pisal zastopnik Prosvete. Pri društvu Janeza Krat-nika bo menda ravno isto. Torej A. D.: Nekaj backov se lahko zavaja, ne more se pa zavajati vseh slovenskih rojakov v metropoli.
Mr. Anton Bobek, zastopnik Glas Naroda, me je enkrat opo
odšel je pa z njima brat Lojzeto ve soproge Joseph, dasi je bil Ae mlad. V New Yorku se je naša trojica izkrcala 4. dec. 1912.
Od tedaj se Je za tajzeta pri čelo drugo življenje. Sorodnikov nobenih v tej deželi, ne prijate Ijev; imel je le nekaj znancev na katere se je obrnil in z Oto ka solza odjadral proti Cleve landu, kjer je pričel novo življe nje. Neznmje jezika so prve te
zoril, da ne biti preveč robai v Ze S pH^je^Tudi
dblUm rlrj ZH eni "i SJUr^jl^nTtezj^'
bom, moram pa omeniti, da je Mrmoljevlma je sicer precej po po Atene j Ae bit odkrit m roba magalo znanje n€mftkega jezika kakor pa zavaja len in hinavski l* kutt.rijn prtH, vojno V.J Am<„
Ako bi se na primer jaz danes'riki daleč prišel; obvladala sta proklamiral, da aem zapustil tudi italijanščino, avobodomiaelatvo in zo^t postal | Poleg vaeh začetnih težkoč Je veren katolik, kot se je to zgo- tajze takoj po prihodu zbolel in dilo v metropoli, bi bila to ve- ostal v bolniški postelji mesec lika hinavščina in laž. 0e člo-|dni. Ko je okreval, je dobil noč-vek enkrat ne veruje, če Je* bil no delo pri N.Y.C.R.R. S tem se proti cerkvi, jo zabijal in pisal je pričelo pravo ameriško življe-proti veri in duhovščini, tak nje — boj za obstanek. Po enem človek ne bo nikoli |>ostal po- letu bivanja v tej deželi je pri-šten in veren katolik, ampak le šla iz starega kraja vest. da je hlini okoli vernikov radi bizni-|umrl ainček Oakar, kar je bil hud sa.	j udarec.
Metropolski, boj je bil podo-	je hitro začel zani-
ben starokrajskim liberalakim- mHti *a društveno življenje. Pi-klerikalnim bojem ftlo je, in gre. J«»čevanja. ki je bilo za naše kdo bo dobil več naročnikov in • ljudi posebno tiste čase. ko se je oglasov. Na drugi strani pa vpra-!*10^'0 H®luna do saluna in ži-Aanje na Jankovicha: Kaj pa vt'l° "Hi' do Me", ni ni-dela tistih več sto delničarjev, Wtr odobraval. l*ta 1916 je pri-da ne zagovarjajo in se ne bore	k SNPJ in takoj (Nistal
za svoj list? ta urednik, nekaj ftjltiven Kmalu je prišel na eks socialistov jn popotnik od- fl0, bl dru*lvo ustanovilo govarjajo A. D. Kaj pa drugi V*0* pov,kl odMk» k(*r l>«»tj« delajo? * Tone ae poteguje za ,mel	v Trstu
poteguje za	f ^ v I'
"K", pri A. D ga pa zavajal no l>n,AUo i« njegovo sugestijo
napadajo, ker vidijo v. tem kon-	LT*^ i" tt"l*novH ^ i*'
kurenco. , 1 M>r	danes obsta
("*lane društva V boj At. 5.1	JM SNPJ se opozarja, da bo v ne-
ileljo 12. maja ob 9*0 dop m -	T * ! ^L "
ia v navadnih prostorih lioU-	^encev in za
noat članov je. da se udeJlUo	t UJrd,nj,'njt' J««nalov.nov
Ihibimo prJej ^	^Z^ R '
...........t «.tm	.r d uZ,'h r 'Vr
na meaer, ampak bratj. In se-	Atvih in kot agitaton. za nZ
•tre. društvo In inllmr niso krivi,	časopise
Meti svetovno vojno je bil vnet
Veliko bi ae še dalo pisati o njegovi delavnosti, ampak rojaki, ki ga poznajo, vedo to. Danes je večletni tajnik — že sedem let — društva Mir št. 142 SNPJ, kateremu je pridobil tudi že veliko novih članov.
Ob priliki njegove 60-letnice se pridružujemo njegovi zvesti jn dobri ženi, hčerki Stephaniii in sinu Borisu vsi, ki ga poznamo in mu kličemo: Se na mnoga leta zdravja in zadovoljnega življenja! Upamo, da bol tudi v bodoče tako aktiven v našem društvenem življenju kakor si trii do zdaj. V duhu se Umu kli-.u pridružujejo tudi sorodniki v itari domovini.
Prijatelj.
Se o rudarskem boju na antracitu
Nanticoke, Pa.—Naj se zopet oglasim v Prosveti. Da se nisem že prej,.je bil vzrok, da sem Čakal, da vidim, kdaj bo na«e stavka konec. Traja že od 4. feb. in ie ni nobenega znamenja, da se bo končala.
Zadnjič sem poročal, da je bil sredi mesta Wilkes Barra bombardiran avto hčere sodnika Va-entiena. Kmalu po tistem so se lačeli zanimati za nafto stavko tudi v Harrisburgu, v glavnem mestu Pennsylvanije. Governer Earl je takoj poslal komisijo v VVilkes Barre, da preišče vzroke itavke. To misijo je poveril načelniku državnih kozakov in generalnemu ju stičnemu tajniku C. J. Margiottiju. Ko sta dospela v Wilkes Barre, sta takoj zaslišala vse tri stranke—staro in novo unijo ter Glen Alden Coal Go. Voditelji nove unije so se ob 5asu preiskave nahajali v zaporu, kjer so bili zaslišani.
Ko sta ta dva gentlemana vso ♦tvar preiskala, sta predložila rezultate governer ju in podgo-vernerju. Seveda upanja nismo imeli veliko, da bi se za nas kaj dobrega naredilo v Harrisburgu, ker je podgoverner Thomas Ken-UMW. Znano nam je, da on deluje v prilog stare unije in tudi, da ga bo governer največ poslušal.	% Teden dni po tisti preiskavi *o bile vse tri stranke poklicane v Harrisburg — osem uradnikov >d stare unije, osem od nove in Glen Alden Coal Co. Mislili smo, Ja se bodo vse tri stranke skupaj sestale, a smo se motili v tem. Zastopniki UMWA in premogovne družbe so imeli skupen sestanek z goveraerjem in pod-rovernerjem, zastopnike nove u-nije sta pa zaslišala državni tajnik in generalni justični tajnik, nakar so se državni uradniki posvetovali med seboj.
Te konference so trajale tri dni. Ves ta čas so bili uradniki nove unije na prostem, potem pa so bili zopet odgnani nazaj v zapor radi kršitve sodnijske prepovedi, katero je izdal sodnik Valentieni. Niso pa prišli do lobenega sporazuma. Premogovna družba je vztrajala, da ima rovih prostora le za 25,000 premogarjev, stara unija je trdila svoje, nova pa svoje.
Zadnjič sem poročal, da bo pred sodnika Valentiena poklicanih na zaslišanje dne 4. aprila )1 oseb, med njimi 12 žensk. To Uevilo se je sedaj skrčilo na 51 in tudi datum zaslišanja je bil preložen na 17. aprila. Vzrok je bil, ker v zadevo nove unije je poseglo državno vrhovno sodišče, ki je vodilo zaslišanje v Phi-adelphiji. Pa tudi to sodišče je napravilo kratek proces in obvestilo odvetnike nove unije, da stvar ne bo rešena toliko časa, dokler se predsednik Maloney in irugi uradniki ne pokore odlo-lom. Odvetnika sta odgovori-a, da se bo to zgodilo, ampak prej mora biti izpuščenih iz za-IHira vseh 28 uradnikov. Ti so bili res izpuščeni iz zapora, kjer so presedeli 83 dni zato, ker niso hoteli odpoklicati stavke.
Prihodnjič bom poročal, kako d skebi jemljejo življenje in kako se rudarji poškodujejo in u-bijajo pri delu U*r kakšne so postave.
Michael Ferlin. 417.
Zmaga prUtamičnih
delavcev v Kanadi
Montreai, Que__Stavka 2000 j
priataniščnih delavcev, ki je tra-iala tri dni in docela paralirirala | montrealsko luko, je bila 6. maja , Končana i zmago stavkarjev. IV. | avci so zahtevali inisela-j V na j iro za nakladanje žita in nekatere druge težje tovore iu to so obili.
Krona stvarstva: 45uJ
Vta krogotok naAega življ«^ ^
_ 0<ira*el človek, ki tehta 7o w ae bo videlo marsikomu neverjetno^1 de in samo iz U kg trdih snov'fR? 45 ličrna vode, jz katere sestoj, ,, J,tfn zelo različna. Stekleno telo v 1 1 pr. iz 99 odstotkov vode kri i, a? H možgani, koža, vranica, hrbten;-, trebušna slinavka iz 75 od.totko'^ imajo kosti, hrustanec in jetra i«\TH lovico svoje teže. Solze, ki izrli^f 1° vsebujejo 98 odstot. te tekočim h, sestoje prav tako kakor človek de mnogo celo v še večjem od.Cku i klobuki imajo n. pr. celo 99.7f, odaif.iirJ v sebi. Otrok vsebuje razrne^ nego odrasel človek, v starosti pa se ni žina v nasprotju z vladajočim riazirani! Ai poveča nego zmanjša, u v ,W)!ia *
ganih, kakor v koži je je manj.
Te številke in ugotovitve nam dovoli govore, da brez vode ni življenja na i Živimo tako rekoč v Ukoči vodi V hn jo uživamp, je od 40 do 85 odstotkov v« to je nujno potrebno, kajti le v razu obliki sprejema telo lahko trde snovi dajejo krepko ogrodje.
Vsa presnova je v nekem pomenu le njava vodne tekočine, kolikor je pride i je mora s predelanimi, za telo ne več nimijn celo strupenimi snovmi, iz telesi
V našem zmernem pasu porabimo uko no približno 3 1 vode in Če smo ueakalij se lahko ponašamo, da je je steklo v« vagonov skozi telo.
Od Homerjevih časov imenujemo-"očeta vseh stvari" in tudi današnji bid imenujejo "zibelko življenja". Prve rast živali so nastale nedvomno v morju io višjim razvojem so si neke vrste polaga brale kopnino, ozračni ocean za svoje bivališče. Mnoge živali pa žive se dan« noma v vodi in na kopnem, posebno m dostni stopnji so navezane na vodo, n. j be, ki so kot paglavci popolnoma vodne Pri
mnogih žuželkah je isto. Tudi o bil žive od rojstva do smrti na kopnem in i zrak neposredno, moramo reči, da so pi prav vodni dihalci.
Pri človeku je n. pr. vsa ogromna po pljuč stalno pokrita s tenko vodno varuje ta organ pred izsušitvijo.
Potreba po vodi ni pri vseh živalih 2ivali, ki se hranijo s travo in rastlinje trebujejo običajno ogromne množine vod ve n. pr. za vsak kilogram krme kakšni konji in ovce 2 do 3 1. Druge zinili, velblodi, vztrajajo dolge dni brez voden v zimskem spanju in žuželke pa celo me
Ko bitja umro, se njih sestavne sms topijo v vodi in postanejo v tej obliki rastlinam, ki so spet hrana živalskim Takšen je krogotok našega življenja, ki rojstvu, rasti in smrti spremlja kot eA ločilnih činiteljev voda.
O roki in nogi
Pravila, ki naj bi ne jih drialt žnixk( i*
Lepe roke imaš lahko po nara\i. a vane roke moraš skrbeti sam in sam*.
Med glavnimi stvarmi pri lepi _ nohti. Zal, prenese le malokatera gled v tem pogledu.
Tudi nohte je treba gojiti "v skladu nostjo". Mnogim ljudem se blešm! * kirani nohti ne podajo, vsem pa so pr lepo obrezani in motno lesketajoči w **
Roka, posebno ženska, mora biti mehka. V ta namen ne pozabi na kre® koža hitro vsrka, po vsakem umitju r« leg pudra in črtala imaš a leboj majhno dozico s kremo za r<»kc Maj ličica, ki rabi &a potiskanje nohtu«' k * in za čiščenje nohtov, te tudi ne
Cesta uporaba Metke sa nohte škoditi, prav tako ne čiščenje s -ali še bolje s citronovo lupino. In'^ za bele roke slove: pol	*
de, en četrt steklenice čitronovef* * četrt steklenice glicerina. V prir*™! potrebno daljše negovanje rok, w P'' ve ponoči udobne rokavice iz usnja. ^ traj namaže« s kremo. /o|»"-tr'1'" če roke so na razpolag"	kr'
Čer tekoči pudri, ki jih nane«e* na ^ preko tenke plasti kreme. Mile " ''
vedno dobro in naj ima *vež v«nj.
•
Ne samo higiena, tudi m<»da J negovanje nog, že zaradi k' "' sandal brez nogavic, kakršn* n kaj radi v priletnem času.
Nohte na nogah je v nanpr rokah obrezati ravno in <im
Proti prehudemu znojenju * vrsto preizkusnih doma« in ' I je se obnese jutranja ko|- ' ' votle ali |hkI mrzlo prho. . • \ raig ae ohranimo tudi na«i y ščajev, ki jih poviroča ' Vsak drugi dan namažimo 7 lina v vodi. T<» ired-^vo |» > poklinab v n«»gi I"*'' atoma izmenjati n<»g»UCl
TOBKK.
7. MAJA.
J)))(d<f<rr............
Vesti iz Jugoslavije

(|«virn» ponrfiU U Jugoslavije.)
V SKUPNO SMRT
17. aprila.—Ze
se
oba
?OVOd,Hu v Kostanjevici tU Urnost tujec in tuj-"TsUse nastanila v nekem L ll,n hotelu. Nihče se ne nad tem na videz ijfito parom, če bi nekate-* bdi spoznali v tujcu okrog :	, a >riv kega mojstrt
Molana, ki ima brfvUleo fe kolodvoru v Brežicah in * \ nm vedeli, da je poro-1 da Ka njegova žena že
L a, dni • Zatosota-
edneži s tem večjim zanima-\.m občudovali njegovo ele-
spremljevalko staro
ikrog 25 let. Danes dopoldne sta prehajala po okolici. Tik pred lildncm se je šel Molan brit v Tkokostanjeviško brivnico, na-w pa je s svojo spremljevalko ^asi odšel na mestno pokopa-^ kjer sta se ustavila na robu njegove matere. Trenu-»k nato sta odjeknila dva re-olverska strela. Molan je za-u svojo spremljevalko v srce, je bila pri priči mrtva. In udi sam si je sprožil kroglo v bno sence, tako da je nekaj kund nato umrl. Strela so išali ljudje v neposredni bližini kmalu se je na jMikopališču brala večja množica ljudi, ki je vse načine komentirala smrt beh zaljubljencev. Četrt ure po tragičnem dotiku se je pripeljal s kolesom Kostanjevico neki neznanec, oizvedoval je za svojo ženo. judje mu niso vedeli dati prava odgovora. Nazadnje so u povedali, da sta'"Molan in ijegova spremljevalka pred ne-ij minutami sla prostovoljno v nrt na pokopališču. Neznanec
na Jevtičevi listi. Tiska se dnevnik v tiskarni Merkur, ki je last banovine in v kateri se je tiskal tudi dnevnik "Jugoslovan", ki je začel izhajati po nastopu šesto-januarskega režima, a je po dveh letih ali še prej prenehal izhajati. Novi dnevnik, ki so se zanj
valili na nesrečnega starega ru
darja. Pobili so ga vpričo joka-1 tako dolgo pripravljali, ni pri~-joče žene in tresočega se ntčaka nesel nič novega. Je glusilo vladna tla in ko sta voznika iz vasi »ih pristašev, posebno pa atoji-
doklicala ljudi, je bil revež že v zadnjih izdihljajih. Med prevo-
ta za njim minister dr. Marušič in ban dr. Puc. Pojav tega listu
zom v krško bolnišnico je umrl, ,je spet obudil misel, da smo tik ker je imel na glavi šest smrto- pred volitvami, kujti drugače je
' noiTit*
Hisa brez oken
V nekem ne\vyorškem predmestju gradijo ta čas prvo hišo brez oken. na Angleškem pa dve hiši, ki sicer nista brez oken. a jih imata tako vdelane, du jih ni mogoče odpreti.
Razlogi za grudnjo takšnih hiš, ki jih imenujejo tudi hiše bodočnosti, so nu dlani. Graditelji nameravajo s tem ustvariti stanovanjske in poslovne prostore, ki bodo povsem neodvisni od zununje temperature, v 1 u g 3,
nosnih poškodb. Lobanja je bila'po državi kaj malo videti, du so
razbita na 11 velikih in 6 ma- volitve pred vrati. Shodov je ma.'*U"U.T	J ' " K
"»■I—	1«liudie na deželi ^ vnl^vo 8Valobe ,n	bolJ uh
lo, ljudje na deželi se.za volitve. manj umiluinagl araka. Takšni
prostori pa v resuici ne potrebu
lih kosov.
Ubijalci so v preiskavi trdili, malo menijo, nujbolj Živahno je da so bili izzvani in celo napude- še med kandidati, ki bi hoteli ni od voznikov, kar pa z vso od- priti na Jevtičevo listo, zu ka-ločnostjo zanikajo priče. Izgo- tero se jfc prljavild mnogo oseb. varjajo se napadalci tudi s po- Možna pa so še pred volitvami polno pijanostjo, u se v^ak dobro kakšna presenečenja. — Po u-spominja, kje je bil in kaj je po- vodniku v drugi številki "Glasa
čenjal.
—Takoj ob pričetku procesa, ki ga je vodil predsednik malega kazenskega senata s. o. s. Anton Kuder, je branilec najmlajšega obtoženca odvetnik dr. Gros predlagal izključitev javnosti od razprave. Po petminutnem posvetovanju je sodišče pristalo na to. Tajna razprava je trajala poldrugo uro, od pol 11. dopoldne. Ob 12:30 je bila nato razglašena sodba, po kateri so bili obsojeni: Alojzij Kukovec na 6 let robi-je in trajno izgubo častnih državljanskih pravic, Janez Miko-lič na 5 let robije in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let, Jože Skoda na 3 leta robije in izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 5 let, 19-letni K. pa na 2 leti strogega zapora. Obsojenci morajo solidarno plačati tudi stroške za kazenski postopek, bolniške stroške, prevoz in pogreb ubitega Jakoba Ovsenka ter pokojnikovi ženi Mariji mesečno rento po 100 Din.
Smrtna neareča. — Na progi Celje-Laško se je smrtno ponesrečil 26 letni delavec Ivan Roj-ko iz Krčevine pri Ptuju. Odpeljal se je z vlakom iz Celja proti
. .. .	. i Laškemu, pa je pri Tremerju
takoj (k hitel tja in spozna Iv | , z drveč vlaka tlj
uplu Molanove spremljevalke ,n nato skoči, z ylaka ,Pri pa(ku (»jo lastno ženo. Bila je mati gi je razbiJ 1(>banjo in je čez ne_ M nedoletnih otrok. Moža je kaj ur y ce,j8ki boinišnici ^^
naroda" je sestuvil svojo listo
jejo več oken, ki so posredovale!, du pridejo zununje svetlobne, temperaturne in zračne prilike k num v goste.
V newyorških poslovnih loku-lih imajo ie davno naprave, ki
tudi hrvatski politik, Radidev! vzdržujejo notranjo temperaturo naslednik, dr. Maček, s katerim enakomerno na§ neki višini,_ in o
so se zvezuli tudi muslimani, pri-
ameriikih ventilacijskih napra-
bičevičevci, del radikalcev, del vah. ^ tudi Mano, da so čuda
VI
(I
f i
• . ^ J / / *
/ tirtfin..
n
L*	.T i ^T. -

Hm
ugrabil krčevit jok. Kakor se je jsizneje izvedelo, i bila Molanovu spremljevalka )<■><■ S lastna svakinja. Žive-jc pri njem v Brežicah, njen lož |ia je odhajal po opravkih Zagreb in se koncem vsakega •dna vračal domov.
Ilektrika je ubila očeta petih ot rok
g M v Polju, 16. aprila. —
■« -ki papirnici se je danes
"i......... pripetila -mrtna ne-
[ je zaradi svoja težke F-' napravila na vse prebi-■ktvo najžalostnej/ii vtis. -44-bii ključavničarski 'pomočnik ik«»l» Z u lovec je bil zaposlen z i-kimi (»opravili pri parnem ko-v tovarni, pa se je med de-*a<lrl ob špulo generatorja, kroži po nji električni tok. iilnuv -<' Jt. pri pri^-j zgrudil, < na pomoč poklicani [rav,1,k <l'-- Jenko takoj dospel kraj nesreče, ni bilo nobene ver. Mrtvega so tovari-
gel poškodbam. Bil je namenjen v Ptuj, pa je sedel v napačni vlak. Skok z vlaka pa je bil zanj usoden.
Samomor pod vlakom. — V
Levcu v celjski okolici je skočil pod vlak pred nekaj dnevi 20 letni delavec Franc Tevž iz Mozirja. Vlak je trupla strašno raz-mesaril. Kaj je gnalo mladeniča v smrt, ne poročajo.
"Gla* naroda" v Ljubljani.— Ze več tednov in tudi pred meseci že se je govorilo, da bo pričel izhajati v Ljubljani nov dnevnik. Ustunovljenu je bila že posebna zadrugu zu izdujunje tega lista in vršilo se je glede tega že več posvetovanj. Misel na nov dnevnik pu je začela dozorevati šele, ko so bile razpisane volitve v skupščino. Dne 13. t. m. je izšla prva številka novega dnevnika, ki si je nadel naslov "Glus naroda". (Verjetno je, da izdajatelji sploh ne vedo, da list s takim imenom izhaja v Ameri-
^•e ver. Airtvega so tovari-j ki, ker bi sicer gotovo izbrali n;i n«»silnicj odnesli domov,'drugo ime, da bi se ognili zame-n J"' P"leg obupane vdove njavam. Zanimivo za izdujateljl-rco trgajočim jokom' co, ki se imenuje zadrugu Nu-rodnu proaveta!) Že poprej se je govorilo, du bo to najbrže le volilni dnevnik, a izdajatelji so takoj v prvi številki priobčili izjavo, da ni to noben volilni list, ampak dnevnik, ki bo izhajul tudi po volitvah. Vendar pa je vsebina vseh prvih treh številk po-polnoma volilna. Uvodniki se tičejo le volitev, priobčujejo se govori ministrov in kandidatov
N<
la<]<Ti
U(,;o jit ( k Muka, "»k! iUiju jmdel
"^preskrbljenih otrok, »i pri Hovišru pred Hodniki 0 m< ^0, 16. apr. — Pred n'« -kim okrožnim smliščem zagovarjali štirje kj 'O letos .'{. marca s '»■»-letnega upokojene-ki jim je v roke, ko se " '»o in malim neča-4 viiuT ,.|il v Dobravo ar da bi tam v miru " življenja. Pohlš-'i«r«ga rudarja sta ' voznika, ki sta v ' • ko gostilno na-^^Atiie, ki so tam '» bili že precej ' najprej pnfflra-"> pa ko zagledali njihova |>ydi-'' » "brnila proti
funt je voznikov
r * nifo niti po-' ' f>rez vsakega '»Tezati uzde. a ko "tn i
' ->dalje\ala p*»t
'U Nasi H|a*t
Slovencev, tako da je nabral nad 200,000 podpisov. Začel je izdajati tudi svoj list "Novi borac", ki pa je bil zaradi Mačkovih iz-jah zaplenjen. Po uvodniku v novem ljubljanskem dnevniku je pa dr. Maček izavil, da ne pojde nikoli v Beograd, razen če ga pokličejo kot obtoženca pred sodišče za zaščito države. To opozicijsko kandidatno listo bo te dni predložil beograjskemu kasacij-skemu sodišču dr. Ante Trum-bič. Vprašanje je še, ali bo potrjena. Člani vlade na svojih volilnih shodih zelo napadajo Mačkovo listo in njegove zaveznike dr. Spaha in Ljubo Davidoviča, ki jih razglašajo za nore starce, ki povzročajo toliko skrbi.
Požar pri Motniku. — Na Brezovici pri Motniku je nastal požar na domačiji Marije Kriini-kove. Veter je razširil ogenj na tri kozolce in hlev, ki so pogoreli do tal. Uničeno je tudi mnogo krme, gospodarskegu orodja, mnogo žita in voz, da znaša vsa škoda nujmunj 200,000 Din. Zavarovalnina bo krilu le del tega znesku. Ogenj je bil podtaknjen, ker so že prejšnji mesec našli nekoč goreči dve sveči v krmi, a ju je domači sin še pravočasno odstranil. Zdaj pu je zažgal podnevi, ko so bili Križnikovi nu njivi pri delu. Gusilci so nupel vse sile, da so obvarovali vsaj 'hišo.
Umor. — V Snahovem pri Tržiču se je dogodil 14. upr. umor. Zurudi prepiru stu se dvu fanta steplu in eden je obležul mrtev, ustreljen. V gostilni so sedeli funtje, med njimi 30 letni Janez Perko in 27 letni Jože Močnik iz Sebelj. Perko je očital Močniku, da ni storil praV, du je pustil dekletu. Mulo stu ae spričkala, u stu se spet pomirilu. Ko pa so se pozno ponoči razšli, so bili najbrže že vinjeni in med obema fantomu, ki sta imela isto pot, se je prepir vnel znovu. Nazadnje stu se sprijelu. Metala sta se, Perko je grozil z nožem, Močnik pu je potegnil iz žepa revolver in ustrelil. Perko se je zadet v srce zgrudil nu tlu in umrl. Močnik se je ves zbegan sam javil orožnikom in izpovedal, du je v silo-brunu sprožil revolver, da bi Perka prestrašil, u gu je |k> naključju zadel v srce. Oba fanta, Perko in Močnik, stu bilu znana kot mirna fanta, ki se nista nikoli pretepala. Alkohol je pač glavni sokrivec.
llmrli ao: V Zagorju ob Savi rudniški uradnik Ferdo Poljšak, v Ljubljani kontrolor Hranilnice dravske banovine Jernej Bajželj, na zagrebški kliniki celjski študent 6. razreda gimnazije Anton Oražem, v celjski bolnišnici 83 letni Franc Jazbinšek iz Zavod-
svoje vrste. V prostore prihaja samo isčiičen, na določeno stopnjo segret in s potrebno vlago opremljen zrak, druga naprava skrbi za to, da odhaju okuženi zrak, dim itd. stalno in hitro iz prostora.
Vsi ti prostori so opremljeni z nekakšnimi ogromnimi lijaki, ki se dado seveda arhitektonsko spretno zakriti. Skozi en lijak prihaja sveži zrak, skozi drugega pa slabi odhaju. .Toda to niso več samo ameriške speciali-tete. V londonskem hotelu Cum-berland imajo n. pr. vdelanih 54 lijakov, skosi katere pošljejo lahko vsako uro 2000 ton izčiiče-nega in prepariranega zraka. Tudi ameriika "konkurenca" ne more dosti več. Sicer je zanimi-vo, da v vsem tudi ni mogoče posnemati Američanov. Anglcti se zadovoljujejo n. pr. s 16 do 16 stopinj temperature v spalnici, Američani pa zahtevajo znatno višje temperature in to tudi v poslovnih lokalih. Važna pa je regulacija . temperature vsekakor za razne tovarne. N. pr. zahtevajo rana barvanju in izdelovanje umetne svile čisto določene temperature, du dobro uspejo.
Praktični nasveti
fiflčenje skmovine
Slonovinu ali, kakor ji še zmerom pravimo, slonova kost, počasi porumeni. Oe porumeni ves predmet, ki je iz nje izdelan, še ni tako. Todu če nastanejo sami mujhni rumeni madeži, je nerod-neje. To ae zgodi zlasti pogosto pri klavirskih tipkah. Počasi jih bomo očedili, če jih bomo pogosto obrisali s cunjo, pomočeno v čist alkohol ali pa v žganje.
Kavni odcedek
Kavni odcedek lahko izrabite v gospodinjstvu na dosti načinov. Le malo gospodinj ve, du z njim Jahko imenitno popravimo obleke, ki so že nekoliko yono-šene, da se v nekaterih krajih svetijo. Taka mosta potrosite s suhim kavnim odcednikom in ga pustite na njih nekaj ur. Potem pa ga z mehko ščetjo odstranite, budili se boste, kako temeljito odpravi vsak nadležen "sijaj".
S kavnim odcedkom lahko obnovite tudi umuzune preproge nu isti način. Le du jih potem očistite z ostro ščetjo.
Tudi umazane steklenice se done, 6H letni poseatnik Anton Ku-nej iz Kozjega in 44 letna rudarjeva žena Angela Golouhova s Slivnega pri Laškem, v Ljubljani trgovka Amalija Magdič-Milivojevič. mm
-F«il(r*l«l 1'hMurva
Nacijska Nemčija je aloveano proslavila 70-letnlco generala l.iidendorfu (nu sredi), poveljnika nemške armade v svetovni vojni.
bro pomije jo s Ikavnim odcedkom. Vzeti ga je treba dve ali tri žlice, priliti tople vode in vse dobro premešati. Steklenic« je treba jnitem še z vodo poplak-niti.
Premočen bariun
Baržun je zduj spet v modi. Iz njegu ne delajo sumo klobukov, umpuk tudi obleke, kostume in podobno. Ce vus preseneti dež in se bojite, du vam ne bi pokvaril baržunuste obleke, storite tole: Najprej pazite, da ne boste v mokri obleki kje sedli. Sploh se mokrega buržuna ine dotikajte. Ko pridete domov, gu samo dobro iztresite. da otreseto kapljice, ki se še niso po blagu razlezle. Obleko potem obesite, da se dobro posuši, potem pu vzemite mehko ščet in z njo baržun ruhlo okrtučite. Krtačite gu zmeraj v isti smeri in baržun Ih> spet kukor nov.
—#«Wr«Ud rutur«.
Huzanne Klsh (levo) ln Lihbv Scheurmun, ki atu bili akllvni v atavki. kuteru je izbruhnila pri Natl. Screw & Mfg. To. v tim landu.
V Ne iv Yorku je več Rumov kakor v Odesi
New York.—Newyorškl zdravstveni komisar dr. John L. Rlce poroču, du v mestu Now Vorku rojeni Rusi prekušujo prebivalstvo mosta Odese in tu rojeni Nemci nudkriljujejo prebivalstvo mesta Muensterja in Wu-erzburga v Nemčiji. V Nevv Vorku je več Italijanov kakor v Benetkah in Mesaini in več Judov kakor v vsej Puleatini.
N o g avičar j i za-pretili m § t a v k o
Reading, Pa. — Nad deset tisoč nogavičurakih delavcev v tukajšnjih in okoliških tovarnah je zapretilo s stavko, če bodo tovarnarji še nadalje zapostavljali unijske delavce.
Ni vec zaupanja v vladni odbor
Postal je orodje avtomobilskih magnatov, pravi Green
Wa«hlngton, I). <\ - <FP)-Odrekunje pravice kolektivnega pogajanja iu opozicija proti vladnemu avtnemu odboru sta odgovorni za stavke in Ispore v avtni industriji, rudi kuterlh jo prizadetih nad 30,000 delavcev. Tuko se glusl izjava VVillianm Greena, predsednika Ameriške delavske federacije.
"Avtni delavci v Toledu in ne-kuterih drugih mestih so oklicu-li stuvke na svojo pest", je dejul Green. "Zunanji krogi, med temi ADF, jih niso urgirali, kukor nuglušujo organizacije »vinih tovarnarjev. Stavke so posledica nesnostiih rsimer v u\ im m duatrljl in aato bo federacija nudila delavcem vso pomoč in kooperucijo.
"General Motor Corp. stalno zuniku delavcem pravico kolektivnega pogajanja in zato so bili delavci prisiljeni v boj, du jo izvojujejo. l)nigi vzrok stavk je pristrunost vladnega uvtncgu odbora, kateremu načelu je dr. Leo VVolman iu kutori je postal orodje avtomobilskih magnatov. Ta odbor uo moro funkcionirati, ker je zaradi svojega stališču izgubil zuupunjo pri delavcih, ki seduj glasno protestirajo in zali tevujo (»d Roosevelta, iiuj gu odpokliče."
(ireert je dalje rekel, du bi zu vladala ''harmonija iu industrij ski mir, ako bi dobil kontrolo nad avtno industrijo fcderuln delavski (slbor ali pu pokrujin nki odbor, ki bi ga prvi imenoval,"
Stavka za priznanje unije
Lancuster, Pa, - Nad petsto delavcev in deluvk je zastavkalo v podjetju Huchard ('hocolute Co. za priznanje unije in izpiu-čilo zuostale mezde, Družba je pred par meseci presidilu svoje podjetjo iz Philadeiphije v to mesto, ko ji je lancustersku trgovska zlnirnica obljubllu neka tele Ugislnosti.
Kompanija bi morala v smislu pravilniku plučevuti delavcem 12 centov na uro, delavkam pa 37 centov, toda prvim Je plarevaia le 35 centov, drugim pa 30, Stavkarji sedaj zahtevajo zaostalo vsoto $|0,31o, za katero so bili prikrajšani, in priznanje unije,
zu
Tri dni mrtva
Hvalica o ti vi jena
HUMOR
Komični "t)ui pro quo
Soprogu bogutegu industrijalca je priredila večerjo in povabila med drugimi tudi nekega oficirju. Ta je dobil vabilo, likru-ti pu uradno povelje, <lu mora vršiti zvečer dežurno službo.
Duši bi se bil seveda veliko rajši udeležil gostije, mu ni preostalo drugegu, kakor du se u-kloni povelju. Zato pošlje imenovani gospe svojega slugo z o-pruvičiiom in mu naroči, nuj nazaj grede prinese večerjo.
Slugu odide ln pismo pravilno oddu gos|>e. Ko gu ta prečita, mu pravi, du odgovora ne dobi in du smo oditi. A sluga se ne gane iu ko gu gospa vpraša, česa šo hoče, odgovori strumno: "(iosinkI so ml ukuzuli, nuj večerjo s seboj prinesem."
tjospa se-začudi, vendar se spričo njegove neomajno resnosti nasmehne in mu ukaže, nuj »očaka. <'ez nekaj minut <l<»l.i njej pa po eno
tsarrco*
pore i Jo vsake jedi, določene Večerjo.
"Kuj pu to?" se začudi oficir, ki si je VMiik duu dal donušuti bruno iz bližnje restavracije, ko zugleda namesto ohičigjno preprosti* hrane obilico krožnikov z najbolj izbranimi gustromunskimi specialitetuml.
Sluga se nedolžno smehlja in ptHasi pove, (ulkod je prinesel nenavadno večerjo. Oficir osupne in nr ve, ali nuj se jezi ali smeje,
"Ali te je vrag obsedel? To Je vendar žo . . ." smeh mu je udušil nadaljnje besedo, Hitro, preodari stvnr in vidi, dn se moril galantno rovnnilrutl.* Slugo pošlje v odlično sludčlčsrno, kjer naroč lepo okrašeno torto in jo (Mišljti* po slllgl gos|ie, ki je pro-tiuslugo prijazno Sprejela in podarila slugi zlatnik.
Tenkovesltil sluga dolgo v zadregi ogleduje podarjeni zlutnik, potem se-pa oglasi:
"Oprostite, gospa, toda torta Velja tli zlatnike!"
VenizvloMt liriki vodjaobsojen na smrt
Atene, (i, maju. Dva glavna voditelja zadnje grške revo!* te, bi\ft| premier Veiilselos ill general Plantiras, sta bila včeraj obsojena na smrt v (slsotnosti, Oba se nahajata v Inozemstvu, VsilizeIonov sili Je dobil 10 let zapora Nil smrt mIii bilu obsojena še dva voditelju revolte, Tza-nukis in Coiidouros, štirje so pa bili oproščeni.
Pojasnilo naročnikom!
Naročnikom, katerih naročnina Je plu/aiia na I a način, da ao prišteti ra/nl ali več tednikov U
I.o* Angele*, Cul. Dr. Kulph ene dni>iue b«xll poiaanjeno ale> VVIIIard, iirelskovalni kemik, kl'deče: Ml l'PO^'IK\ AMO in pri«
U' več let eks|M*rlnM'iitlra z ožlv-jljanjem mrtvih živali, |*iroča, i da j«> zadn|e dni oživej morskega j prašička, ki Je bil tri dni zmrznjen. Oživel na žival ae Je vrnila v |s»polno normalno »tanje.
štev a m o |H>aanie/iie tednike k eni naročnini v druJinl I«« ledni In H A M O T K D A i. KADAR PI.Af VI K SVOJO NAROČNINO, nikakor pu ne kadar ae kdo zmlnti. helm Je računali, da ml
SMfVKNMK A S AKOii.N A |'Olil'ON mamo »iiiavkn a fUoče In lia4»če
Imeni In tiualovl In le Ireba Imeli en uMrrtt Zalo >rllm, da naj ae nikar nr ponHjalo Imena na u-pravnli*lvo prlplaitr ar lega in trga k moji naročnini. To lahko atoritr Mamo lakral kadar Vam ln Hft/gni/««!!« tma ..!»,/•]««	nar«NiiiiiN potrčr ln kadar pla-
N A JIJiNMf A
t/Sala »lop |Nilillk«op ln S* M«, hal l'r*Mi«rl« li kimati, l»» |hi lltliMi i|lliil|it a*«(lS 4iuM«» la /laaalia m n |i'ii|w|iiiii	I
Klliik«! M <•• |»"iyi(i«4ii
4rw(lS |h*I|m»#mOi nf|iNl»r||, V a«
Trijr irmed 2H novih vojaških letal, kl ao bila zgrajena za ameriški mornarični departftiml.
g|*a||«i |'m»| nHiU>l/in S«|*tai In lllllilll diugih |H«l|»»f*tk «'!••!(• rti la fcnh dldllfi M| aa ar ti »f m l'r»»a»#la
čatr ali |a>novltr avojti naručni« no. PffHtliH, da ae ttpoAleta to. Pilil IP (iOIMNA, upravitelj.
OFFICE:
32 6 S STATt M
Gustav Strniša
Bele miške
MATI
Maksim Gorki
— A Paša sedi ... in Andrjuia
mislila žalostno.
Počasi in z naporom je Jegor premikal ustni in pripovedoval žlvljensko zgodbo svoje sosede; njegove oči so se smejale. Mati je,opazila. da jo namenoma draži; gledala je njegov vlažen, sinji obraz in si mialila:
—	Umrl bo ... .
Ljudmila je vstopila, skrbno zaprla duri za seboj in rekla Vlasovki:
—	Oni znanec se mora preobleči in čimpre-je odtod. Pojdite, Pelageja Nilovna, dobite obleko zanj in jo prinesite »em. Skoda, da ni Sofje ... to je njena umetnost — skrivati ljudi.
_ Jutri pride! — je pripomnila Vlasovka
ogrnivši si ruto okolo pleč.
Vsakokrat, kedar so ji dali kako naročilo, jo je prijela močna želja, da dobro in naglo izvrši svojo nalogo, in na nič drugega ni več mialila kot na svojo nalogo. In sedaj je povesila obrvi in »krbno vprašala: i — Kako bi ga oblekli?
.....— Vseeno! Ponoči, odide . . .
t — Ponoči bo težje — manj ljudi je na ulicah, pa tudi bolj pazijo, in še precej neokreten je . . .
Jegor se je hripavo nasmejal.
—	Mladi ste še, botrica!
—	Ali te smem obiskati v bolnici? —■ j« vprašala mati.
Zakašljal je in pokimal z glavo. Ljudmila se je s temnimi očmi ozrla na mater in dejala:
—	Ali hočete bdeti pri njem; vrstili se bova? Da? Lepo! ... A sedaj pojdite brž . . .
Ljubeznivo, ali trdo jo je prijela pod pazduho in jo peljala skozi duri, zunaj ji je potiho dejala:
—	Ne zamerite, da sem vas peljala ven . . . vem, da je grobo . , . Ali govorjenje mu zelo škoduje ... in jaz upam še vedno, da . . .
To pojasnilo je zmedlo mater in zamomljala
J— Ali prosim vas! Kakšna grobost? ... Na svidenji .
—	Glejte, če ni vohunov! — je tiho dejala ženska. Z rokami si je otrla sence, z ustmi je zatrepetala, obraz se ji je omilil . . .
—	Znam!... — je odgovorila mati, ne brez ponosa.
Na vratih je obstala nekaj časa, popravila si ruto in se neopaženo, a ostro ozrla naokolo. Skoro nezmotljivo je že razločevala vohuna od množice. Dobro je poznala preračunano malomarnost v hoji, krčevito neprisiljenost kretenj, utrujenost in dolgočasje na obrazu in za vsemi temi lastnostmi slabo prikrito streljanje nemirnih, neprijetno ostrih oči.
To pot ni opazila znanega obraza in lagodno je šla po cesti, potem si je najela izvoščka in se odpeljala na trg. Pri nakupu obleke je ba-rantala s prodajalci in se jezila nad svojega moža-pijanca, ki ga mora skoro vsak mesec na novo oblačiti. Ta Izmišljotina sicer ni učinkovala na trgovce, a njej sami je bila močno po godu — spotoma se Je domislila, da policija ve, da mora Nikolaj menjati svojo obleko ln da pošlje svoje zaupnike na trg. Z enako naivnimi opreznostmi -se je vrnila na Jegorjevo stanovanje, potem je spremila Nikolaja ven iz mesta. I Nikolajem sta šla vsak po svoji strani ulice, in materi je bilo smešno in prijetno videti, kako okorno je stopal Vjesovščikov, s sklonjeno glavo, zapletajoč se z nogami v dolge škrice rdečega plašča, in kako si popravljal klobuk, ki mu je lezel ua nos. V samotni ulici ju je arečala Sašenka; mati ae je poslovila od Vjesovščikova in odšla domov.
1220 m
N y C
Star član unije Ama Cloth ing VVorkers se i 6il piketiranja v neda' ki oblačilnih delavcev Yorku.
iNCMporazum
Sedemletni Pep&k pri šole ves objokan.
"Kaj se ti je pa zgodilo, tako dereš?" ga vpraša rt "Učitelj me je nabil, fc sem vedel, kje so Pireneji "Cisto prav ti je," ^ mati. "Bos vsaj drugič kam kaj deneš."
ZE 14 LET V SRKbl&U MB
lata pttikaitt: Zobmi, zUS krat
CENE ZELO ZMKKM. Uradne ura: 1:10 do I a _Tal. Harrlaen »Tli
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
.Cl. drufttva a
čl. draitft a.
čl. drafttr* it.
či. dra»i»« a.
8PREJEM A VSA
v tiskarsko obrt spadajoča d
Tiska vabila za veselica in shode, vizitnire, t knjige, koledarje, letake itd. v slovenjem. hrvi slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jfiik*11
VODSTVO TISKARNE APELIKA NA " 8.N.PJ.. DA TISKOVINE NAKOPA V SVOJI TISK AKNI
V«a pojasnila daj« vod.tvo Ui*** Caa« anaraa, oaijako dalo prrt
Zena se je zasmejala:
"Mar mi je tvoja srečka in tvoje miši! Jutri se vrnem k staršem. Ti mi ne moreš več nuditi ugodja, ki si mi ga obljubil, — konec!"
"A kam z otroki?"
"S seboj jih vzamem T
Za klecala so mu kolena in za kolebal ie iz spalnic*.
PUita po Informacij« na
Ali at« te naročili Prosveto ali Mladinski list iTojemn prijatelju ali sorodniku ▼ domovino? To Je edini dsr trajne vrednosti, Id ga sa mal denar lahko polljete •Tojrem ? domovino,
2657-5» SO. LAWNDALE Al Telefon Rockwell 4**
CHICAGO, ILI«