The Oldest and Most Popular Slovenian Newspaper in United States of America. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod *— za pravico in resnico — od boja do zmage! glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu.—s. p. družbe sv. mohorja v chicagi. — zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah. (Official Organ of four Slovenian organizations.) Najstarejši in najbolj priljubljen slovenski list v Združenih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 248. chicago, ill., sreda, 24. decembra — wednesday, december 24, 1930. letnik xxxix. Gibanje za skrajšanje delovnega časa. - Beseda o vojni. Razne družbe pričele uvajati petdnevni te- den, oziroma krajš i delovnik. — za krajši delovni čas se zav zema tudi delavski tajnik, doak, v washingtonu. ITALIJANSKI PRAZNIK TRGATVE Krajši delovni čas pridobiva med ameriškimi delodajalci čimdalje več pristašev. Hočeš, nočeš, so morali končno kapitalisti uvideti, da bo to edino učinkovito sredstvo proti brezposelnosti; in ogromnih armad brezposelnih, ki danes brez dela tavajo po mestnih ulicah, je kapitaliste strah. — Tako se je izrazil predsednik neke velike bostonske department trgovine, E. A. Filene, da pričakuje, da bo petdnevni delavni teden prinesel ameriški trgovini nazaj prosperite-to, kadar bo splošen. Utemeljil je svoja izvajanja s tem, da bi delavci s krajšim delovnim časom imeli več časa za kupovanje stvari in tudi več časa, da bi jih uživali. Neko drugo podjetje, The Kellogg Co. v Battle Creek, Mich., ki izdeluje živila, je upeljalo od 1. decembra dalje v vseh svojih delavnicah sestali delavnik, 4ose: danjega osemurnega. Na ta način je moglo najeti 25 od stotkov več delavcev. Po šestmesečnem obotavljanju se je končno tudi jeklarsko podjetje Republic Steel Co. v Warren, Ohio, odločilo, da zniža v nekaterih depart-mentih dnevni delovni čas na šest ur. Celega pol leta j,e bilo treba, da se je delavski uniji posrečilo, prepričati družbine Uradnike, da s tem družba ne bo na izgubi. Zelo ugoden vtis na delavski svet je napravil novi delavski tajnik v Washingtonu, W. N. Doak, ki je takoj isti dan, ko je sprejel svoje mesto, 9. decembra, podal izjavo, da je naklonjen temu, da se \ vseh panogah ameriške industrije upelje splošni šesturni delavnik. Težko je sicer priča kovati, da bi kongres to ukrenil za vladne nameščence, vendar pa bo njegova izjava imela močen učinek v tem ozi-ru. Z njo se je postavil v opozicijo predsedniku Hooverju Samemu, ki je odločno proti temu, da bi se za federalno Službo zvišali stroški in je s tem posredno tudi proti temu, da bi se za vladne uslužbence skrajšal delovni čas. Kaznjenci sami prosijo za poostreni zapor Helsingfors, Finska. — Kakor v Ameriki je tudi tukaj Drohibicija napolnila vse ječe do njih polne kapacitete. Da bi bolj ostrašil kršitelje posta-Ve, je parlament odobril vladni predlog, po katerem se zo-t>et uvaja v deželi stara metoda kazni ob kruhu in vodi. Kljub viharju, ki je nastal po v,1Jej deželi, je postal ta zakon Veljaven s 1. decembrom. Pro-^ pričakovanju pa se zdaj jet-niki sami priglašajo, da se na ^Jih uporabi ta poostrena ka-En dan tega poostrenega *apora namreč odmeri pet navadnega zapora in to je abljivo za kaznjence. MIR POTREBEN ZA CIVILIZACIJO Angleški tajnik za zunanje zadeve poziva narode, naj se odločijo za vzajemno sodelovanje in naj opuste misel na vojno. —c Brighton, Anglija. — Evropa in Amerika, predvsem pa Anglija in Zed. države, se nahajajo na križpotju. Izbirati imajo zdaj, za katero smer se bodo odločile, ali za mir, ali za vojno. To misel je izrazil angleški tajnik za zunanje zadeve, A. Henderson, v svojo poslanici, ki je bila v nedeljo zvečer po radio razglašena tudi v Ameriki. Države se ne morejo izogniti tej odločitvi in tudi je ne morejo prestaviti na poznejši čas, je nadaljeval govornik, kajti ako ne bomo zdaj gradili poslopja svetovnega miru na trdni podlagi, ir. v prvi vrsti zdaj, dokler nam je še zadnja vojna v živem spominu, smo lahko prepričani, da bo prej ali slej zadela svet nova katastrofa, ki bo uničila vse, kar je zgradila zapadna civilizacija. Odločiti se morajo torej države ali za medsebojno sodelovanje, ali za konflikte, ali za večji razvoj civilizacije, ali pa za padec nazaj v barbarizem, kar bo posledica prihodnje vojne. Priporočal bi vsakomur, naj ne posluša tiste, ki govore o vojni, je dejal tajnik. Trdno sem namreč prepričan, da ni nikogar, ki bi si želel vojne, nikogar, ki bi spletkaril za vojno, nikogar, ki bi se ne zavedal, da bi bila vojna pogubo-nosno zlo za vse, ki bi bili o ', nje prizadeti. Vsako leto v jeseni, ko dozori grozdje, prireja ljudstvo javne zabave in predstave na prostem. Gornja slika nam kaže tako proslavo, ki se je vršila letošnjo jesen v Turinu. KONGRES NA POČITNICAH Kongres se sestane zopet 5. januarja. Washington, D. C. — Zadnje važno delo, ki ga je izvršil kongres, je bilo sprejetje dveh zakonskih predlogov preteklo soboto za odpomoč formarjem in brezposelnim, na kar ste obe zbornici zaključili zasedanje in odšli na počitnice, ki bodo trajale do 5. januarja. Ko se kongres zopet sestane, mu bodo predloženi proračuni za posamezne departmente, kakor tudi odločitev o carinski komisiji. Dalje bodo prišli v razpravo še drugi manjši predlogi, med njimi tudi načrt za omejitev, oziroma ukinjene priseljevanja. -o- pobegli blaznež ujet Baltimore, Md. — Policija je preteklo nedeljo ujela zadnjega izmed šesterih blazne-žev, ki so ušli iz newyorske norišnice 4. decembra. Našla ga je zaprtega v mali sobi na koncu mesta, kjer se je skrival skozi 14 dni in je hodil ven le zvečer, da si je nakupil živila. Ujeti Fr. Vanderkuylen je preteklo pomlad umoril neko žensko. Pred sodiščem pa je bil spoznan slaboumnim in je bil zato namesto v ječo poslan v norišnico. -o-- odličen francoski dr-žavnik nevarno bolan Pariz, Francija. — Že več dni se nahaja v nevarnem stanju bivši min. preds. R. Poin-care, ki je bil med vojno predsednik francoske republike. Njegov resnični položaj drže zdravniki strogo tajno, kajti boje se, da bi alarmantne vesti o njegovem zdravju ne upli-vale na pariško borzo. nov zakon proti gang-sterjem v načrtu Chicago, 111. — Tukajšnji pravniki so izdelali načrt za nov kazenski zakon, katerega nameravajo predložiti zakonodajni zbornici v Springfieldu, ki se sestane čez dva tedna. Kot podlago za ta zakon so vzeli sedanji takozvani "pote-puški zakon", ki je prišel v veljavo že pred kakimi šestdesetimi leti in ne odgovarja zadostno potrebam v sedanjem boju proti gangsterjem. Po tem predlogu bo imela zbornica nalogo, natančno definirati izraz "sovražnik javnosti" in dati sodiščem več sredstev v roke, da lahko nastopijo proti o-sebam, o katerih je znano, da so zločinci, ki se pa znajo skrivati za raznimi drugimi zakoni. KRIZEMSVETA — Havana, Kuba. — V treh tukajšnjih gledališčih so v nedeljo bile podtaknjene bombe, katerih eksplozije so povzročile pravo paniko med občinstvom. Več oseb je bilo lažje ranjenih. — Warsava, Poljska.—Med velikimi slovesnostmi je bila tukaj odkrita spominska plošča na čast Amerikancu Dr. P. F. Eve, ki se je boril leta 1831 v poljski vstaški armadi. — Bombaj, Indija. — List "Times of India" je priredil glasovanje med Evropejci, ki žive v tej deželi, ki je pokazalo, da je 83 odstotkov Evropejcev za to, da postane Indija neodvisen dominijon. — Moskva, Rusija. — A. I. Rykova, o katerem je bilo po-ročano, da je izgubil svoje mogočno mesto pri vodstvu države, je Stalin pristrigel še za vse druge politične službe, ki jih je imel do zdaj. — Genova, Italija. — V nedeljo je bila spuščena v morje križarka Bartolomeo Col-leoni, ki ima 5000 ton in o kateri se trdi, da more doseči hitrost 42 milj na uro. -o- senator wagner za NEMIRI V VENEZUELI Vstaške čete napadle mesto in zažgale mestno hišo. Iz Jugoslaviie. nenavadna sreča v nesreči. — rešen strašne smrti. — zagoneten napad. — smrtna kosa. — razne nesreče in druge novice. Bogota," Columbia.— Že več mesecev so krožila po južni Ameriki skrivna poročila, da se v državi Venezueli nekaj kuha, vendar pa kaj natančnega ni vedel povedati noben vir. Kakor pa govore zadnja poročila, so v jugozapadnem delu države nenadoma izbruhnili revolucijonarni nemiri in so se vstaši polastili mesta La-batera. Ubili da so mestnega načelnika ter zažgali mestno hišo z vsem njenim arhivom. Napad se je izvršil tako nepričakovano, da se vladne čete, ki imajo svojo garnizijo v mestu, niso mogle pripraviti za obrambo. -o-- štirje člani družine se zadušili vulkan bruha Haag, Nizozemska. — Po poročilih z otoka Java je tamkajšnji vulkan Merapi postal silovito aktiven in goreča lava, katero bruha, se je razlila na milje daleč naokrog in uničila osem vasi. Število smrtnih slučajev, kolikor so našteli do zdaj, znaša okrog 700 in ogroženo je življenje več tisočerih drugih. brezposelno zavarovalnino Washington, D. C. — New-vorški senator Wagner je objavil, da bo predložil kongresu takoj po počitnicah resolucijo, v kateri bo zahteval, naj se natančno prouči sistem, po katerem bi bilo mogoče, upe-ljati med privatnimi in javnimi nameščenci zavarovalnino proti brezposelnosti s sodelovanjem federalne vlade in držav. —1—o- italijanski aeroplani dospeli v afriko Kenitra, Moroko. — Dvanajst italijanskih vojnih aero-planov, ki se nahajajo pod vodstvom zračnega ministra na poletu v južno Ameriko, je dospelo preteklo nedeljo semkaj. Dva izmed aeroplanov sta morala ostati v Španiji, ker ju je požar poškodoval. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! Chicago, 111. — Sosedom se je zdelo sumljivo, da se družina Mr. in Mrs. Morris, ki sta živela na 2636 W. 23rd St. s svojima dvema nečakoma, celi dan v nedeljo ni pokazala na dan. Ker na trkanje ni bilo odgovora, so poklicali policijo, ki je vdrla v stanovanje. Tam pa su jim je nudil strahovit prizor. Vse štiri osebe so našli mrtve, nekatere na tleh, druge na stoleh. Preiskava je ugotovila, da se je družina zadušila vsled pomanjkanja zraka. Peč na premog je bila zamašena s sajami,okna pa so bila zaprta. -o- štirje požigalci ujeti Chicago, 111. — V soboto zjutraj je nastal v poslopju na 3655 No. Kedzie ave. požar, v katerem sta zgorela dva mala otroka, njiju mati pa je dobila nevarne opekline. Preiskava je dognala, da je bil ogenj podtaknjen namenoma, in so v resnici izsledili v nedeljo štiri osebe, ki so bile s činom v zvezi. Glavna oseba, ki je najel druge, je bil lastnik poslopja, H. Goldvarg, ki je storil to z namenom, da bi pobral zavarovalnino na hišo, ki je znašala $3,800. Proti vsem štirim je vložena tožba zaradi umora. Pod vlakom — nepoškodovan Trzin, 2. dec. — Nenavadna nesreča se je pripetila vozniku Jožetu Pečarju danes pri Trzinu, Ko je namreč peljal s konji proti Ljubljani, sta se mu vštric kamniške proge nenadoma splašila konja. Tedaj je ravno v isti jneri privozil kamniški tovorni vlak. Dirjajoča konja sta vlak prehitela, na nesrečo pa zadela z vozom v obcestni kamen. Voz se je prevrnil in lokomotiva je nekoliko zadela konja. Na srečo je strojevodja opazil nevarnost in vozil bolj počasi. Kljub temu je bil voz popolnoma razbit, konj pa le lahko ranjen. Na čudežen način je o-stal voznik nepoškodovan, katerega je sunek vrgel z voza naravnost na progo pod vlak, kjer so ga našli vsega prestrašenega brez hujših poškodb. -o--V' Spal v goreči postelji Stražnik Ivan Rutar v Ljubljani je opazil, da prihaja iz stanovanja krojača Gregora Hiti sumljiv dušeč dim. Takoj je poklical še dva stražnika in vsi trije so vdrli v hišo, ki je bila polna dima. Hitro so vzbudili krojača, ki je v goreči postelji sladko spal, pograbili posteljo in jo zanesli na ulico. Po daljšem naporu se jim je posrečilo, da so ogenj pogasili. Nesreče je kriva pijača in goreča cigareta., -o- Napaden sejmar 611etni posestnik Jože Bo-kalj iz Sv. Planine se je ponoči vračal iz sejma pri Sv. Juriju ob Taboru. Na samotni poti je nenadoma skočil proti njemu neznanec in ga pobil, da je obležal nezavesten. Ko se je zavedel, se je odpravil s težavo naprej do bližnjega kmeta, kjer se je vlegel v listnik, si obvezal glavo in tako ustavil kri. Tam je počakal jutra in se ob svitu dneva podal proti domu. Bokalj. po svoji izpovedi nima nikakih sovražnikov in tudi ni imel s seboj večje evote denarja. -o- skem društvu, sklenili, da nihče ne sme dajati strankam nikakih novoletnih daril ali koledarjev. Kdor ta sklep krši, ga bodo po zakonu kaznovali. -o- Kaj napravi pozabljivost Zasebni uradnik Albin A. v Mariboru je šel 30. novembra pozno proti večeru domov. Ko pride do vrat, opazi, da ko je šel od doma, ni vzel s seboj ključa. Tedaj je hotel priti v stanovanje skozi okno. Pri tem je padel in si zlomil levo nogo. --o- Slovesna otvoritev nove šole Pri D. M. v Polju so 1. dec. na državni praznik zelo slovesno otvorili novo šolo in občinsko hišo. Govori se, da je to najlepša šola v Jugoslaviji. Šolo je blagoslovil domači župnik Miiller po slovesni sv. maši, katere se je udeležilo več tisoč ljudi. -o- Z vo?a je padla Matilda Zupančič, šivilja na Vrhniki, se je nevarno poškodovala. Ko se je peljala s svojim očetom, je nenadoma od^ povedala zavora pri vozu in Matilda je padla pod voz. Kolo ji je šlo čez nogo in ji strlo kost pod kolenom. ——o- Domača zabava V Blehovi vasi pri Logatcu so imeli pri posestniku Francu Muscu domačo zabavo. Ko je bilo že vsega dovolj, je iz zabave nastal prepir, ki se je za Musca žalostno končal. Pri pretepu so mu namreč gostje polomili tri rebra. -o- Napaden Cirkularist Andrej Ščapec iz Radohe se je v Dolenjih Lazah nekaj šalil z dvema delavcema. Ta dva sta ga pa domov grede tako obdelala, da je moral v bolnico. Smrtna kosa V Gornji vasi nad Škofje Loko je umrl Ivan Pipan, nad-učitelj v pokoju, star 75 let. — V Kranju je umrl posestnik Adolf Rohrman. — V Košakih je umrla Jožefa Penič, vini čarka, stara 81 let. — V Stu-denich pri Mariboru je umrl Alojz Karmel, železniški u-službenec, star 58 let. -o- Okopan in v novi obleki v smrt Posestnik in gostilničar iz Hotinje vasi, Karl P., star 54 let, se je šel v pralnico okopat, nato si je oblekel novo obleko ter se šel obesit. Pravijo, da se mu je nekoliko zmešalo. -o- Nič daril za novo leto Iz Maribora prihaja vest, da so tamošnji trgovci, ki so včlanjeni v nekakem trgov- Obsojen Pred novomeškim sodiščem je bil obsojen Janez Mihelčič iz Vinice na 10 let ječe in trajno izgubo državljanskih pravic, ker je septembra meseca umoril Jož. Medveda, kovača v Drenovici. -o- Velika škoda Vihar, ki je divjal pred nekaj tedni okoli Konjic, je napravil velikansko škodo na sadnem in drugem drevju. Posebno na Pohorju je zelo veliko drevja izruvanega in polomljenega. -o- Kako študirajo S prodajo mleka od hiše do hiše si 80 dijakov belgrajske univerze zasluži toliko, da se lahko preživljajo in naprej študirajo. Tudi nekaj dijakinj je, ki si služijo potrebni denar za študiranje s tem, da prodajajo pecivo ali prevzemajo razna dela po hišah. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 24. decembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC 'prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: J849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 * > -T Naročnina: £a "celo !eto........................................$5.00 Za pol leta .....................................— 2.50 Za četrt leta ...................................... 1-50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto ........................................$6 00 Za pol leta ........................................ 3.00 Za četrt leta ...................................... 1-75 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Adress of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year .................................. $5.00 For half a year ................................ 2.50 For three mpnths ............................ 1.50 Chicago, Canada and Europe For one year ....................................$6.00 For half a year 3.00 For three months ............................ 1.75 POZOR._ Številka poleg vašega naslova na listu znači, Ho kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker 0 tem veliko pomagate listu. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni gtvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas dočetrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov predništvo ne vrača. __________ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.___ Labor. Hoče uspeti brez — podlage, ker noče sprejeti te podlage iz versko-nravnih načel. Federacija ni protiverska, a pravi, da se za vero ne briga. Ne gre za to ali drugo versko skupino, "vera" pomeni v tem slučaju versko-nravna načela, moralo. Kakor pa vzgoja brez versko-nravnih načel ni nobena vzgoja, tako je tudi z delavskim gibanjem, ako je brez versko-nravnih načel. Nikoli ne bo mogla dati delavcu pomoči, katero potrebuje, in ga ne bo mogla Ščititi v stiskah sedanje materialistične dobe. Problem je sicer zelo težak, ampak le v Nemčiji je nekaj unij, ki odgovarjajo vsem zahtevam delavskih unij, in nekaj jih je na Francoskem. Težave ne smejo tvoriti nobene zapreke, da se ne delajo napori, postaviti gibanje na pravo podlago. Neki začetek je morda narejen, ako se sprejme določba, da bivši kaznjenci ne smejo imeti nobenih vodilnih mest v nobeni uniji. 'J. M. Trunk: Unija in unije Vsako novo gibanje zadene sprva na nezaupnost, sum. odpor. Bistvo ni na površju, površje pa je dostikrat zelo različno od bistva. Delavsko gibanje se nikakor ni pričelo šele s Karolom Marksom, a se njemu pripisuje. Marksizem obstoji kot neka dobrina, Marksovo ime pa so nadomestila druga imena, ker danes se sliši o "rdečih", malokdaj pa se govori o marksistih. Površje je čudno pogostoma. Moji prvi vtisi o delavskem gibanju so bili, da mora delavec ropotati, rogovi-liti, veliko piti, se priduševati, divjati ... Ko so bili v Grazu veliki delavski nemiri, je, vlada uporabljala vojaštvo, Bošnjake, ki so bili tedaj tam v garniziji. Kaj je tak-le Bošnjak vedel o delavskem gibanju? Niti smel ni vedeti, če bi bil hotel. Pokoren pa je bil, in ko so hodile patrulje po ulicah, je Bosanec le poprašal: "Arbeiter — delavec?" in prej, da je kdo pokimal, je imel kopito v rebrih. Pač zunanjost. Do nekega bistva se pride šele polagoma, tudi javnost je treba šele poučiti in pripraviti. Karl Marx ni noben delavsk: bog, divjanje, rogovilenje, revolucioniranje ali popivanje pa tudi ne spada k bistvu delavskega gibanja. Unija in unije. Z unijo menim amerikansko delavsko unijo, American Federation of Labor, in unije so sploh delavske organizacije, kakršne so, ali kakršne naj bi bile. Amerikanska unija se pogostoma zelo hvali, tudi graja se hudo. Oboje je opravičeno. Nikakor ni uzorna ta unija, ni najboljša, ampak niti najslabša ni, dasi je vrlo — slaba. Unija naj bi ščitila delavca pred izkoriščanjem od strani delodajalca. Kaj pa se godi v posameznih lokalnih unijah? Unija kot taka ni slaba, ampak kakšna pa more biti, ako kako unijo kontrolira kak bivši — kaznjenec, zločinec, in American Federation of Labor baje nima moči, da izžene takega zločinca in zaščiti člane lokalne unije pred izkoriščanjem in ropom? V Chicagi se godijo reči, ki postavljajo unijo v čudno luč. Slučaj Barkerja (Red Barker) je značilen. Gre govorica, da je dobil svoj "job" pri uniji na ta način, da je u-strelil svojega prednika in se rotil, da hoče postreliti vse njegove potomce, in ker je bil obdan od celega krdela "strelcev" — gunmen, — celo porota ni nič opravila proti njemu. Prav sličen je tudi slučaj nekega Looneya (Studdy Looney). Znani Clarance Darrow je nastopil, ampak mož mora biti naiven, ako misli na ta način unijo in delavstvo podpreti in mu pomagati. Take unije nikakor niso unije, kakršne in kakor jih je priporočal papež Leon XIII. v znani encikliki, in take razmere v uniji morejo le diskreditirati unijskega delavca, ker ga spravljajo v zvezo z nečednimi gunmeni, in na stežaj odprejo vrata kompanijskim unijam in yellow-dog pogodbam. Zdi se, da federacija sploh nima kontrole nad lokalnimi unijami. Res, da bo lokalna unija morda uspešna, ker pozna lokalne razmere, in ako je poštena in resna. Ampak v slučaju, da se lokalne unije polastijo — gunmeni, je joj, in federacija bi imela imeti moč in oblast, da naredi red, ako tega lokalna unija ne more narediti, ali ga noče narediti. To je strahovita hiba pri federaciji. Še drugo bistveno hibo ima ta American Federation of BARAGOVA PROSLAVA V SHEBOYGANU Sheboygan, Wis. Baragova proslava je bila izvanredna. To je bila edina proslava te vrste, katere se je udeležil indijanski gospod. Njegovi sorodniki so bili v tesni zvezi z Baragom. — Bili so med nami čč. gospodje Šavs, Schiffrer, Gladek, Platiša in č. gospodje iz Sheboygana. Hvala vsem! Želel bi sam in drugi, če bi bilo mogoče vsaj Rev. P. Gordona dobiti za zadnjo proslavo tega leta v New Yorku. Malo počasen sem s to zahvalo, bodo mogoče rekli. En mesec prepozen. To pa zato, da se bodo ti častiti gospodje pri božičnem obedu spomnili sheboyganskih kuharic od zahvalnega dne: Marija Šti glitz, Frančiška Melauc, Jozefina Kamnikai", Terezija Udovič in naših kuharic: Mary Fale.. Pauline Virant, Mary Kovačic. Angeline Fale, Anna Fale, Albina Frančič. Tudi tem pre-srčna hvala! Ako boste imeli kaj boljšega na mizi te praznike, prosim vse častite gospode, da nam v Sheboygan tele-grafirate. Še enkrat lepa hvala vsem, ki ste se udeležili Baragove proslave v Sheboyga-nu. Želim Vam vsem vesele božične praznike: svojim fa-ranom in vsem naročnikom Amer. Slovenca! Rev. James Cherne. mladosti in takrat ko je zdrav, skrbi za svojo starost. Najlepšo priliko za to Vam nudi stavbinsko in posojilno društvo "Slovenski dom". Dne 6. januarja bo izdalo naše društvo 90. serijo delnic. Va bim vse Slovence, da si vzamete kolikor največ morete teh delnic in si tako hranite svoj zaslužek. Delnice so razdelje ne v več razredov in se jih plačuje na razne načine. Vsa natančna pojasnila vam da rade volje o tem vsak odbornik našega stavbinskega društva, ali pa se obrnite na tajnika, Jožeta Zupancich, 1824 West 22nd PI. in bote dobili vsa po trebna navodila. Obenem želim vsem Slovencem, zlasti pa vsem delničarjem našega stavbinskega dru štva Slovenski dom, vesele božične praznike in srečno in zdravo Novo leto! Martin Kremesec, preds. KAJ PIŠE NAROČNICA IZ BURTONA PRIPRAVITE SE, DOKLER JE ČAS! Chicago, 111. Človek se mora pripraviti za svojo starost, dokler mu je to mogoče. To je, dokler je mlad, da lahko dela, si mora hraniti zaslužek, da ima potem na stare dni za kak priboljšek in za svoje potrebe. Življenje je kratko in predno se dobro zavemo, smo že stari. In kako hudo je, če človeka starost ujame človeka brez vseh sredstev ali vsaj nezadostnih sredstev. Kako huda ■ je potem skrb, kako se bo preživel. Zato je dolžnost vsakega, da v Burton, O. Sedaj, ko zunaj vse počiva pod belo sneženo odejo, bo marsikdo rad pri peči sedel in kaj bral ter se grel. — Kjer so večje slovenske naselbine, gredo navadno eden k drugemu in kramljajo med seboj ter si tožijo svoje gorje ali si pripovedujejo vesele dogodbice. — V naši naselbini so samo štiri slovenske družine in še te so daleč ena od druge. Drugače so tukaj pomešani ljudje vseh narodnosti, a največ je Angležev. Tudi katoliške cerkve ni tukaj in hodimo, ali bolje povedano, se vozimo s starim Fordom v Chardon, ki je oddaljen ocl tukaj kakih 12 milj. To je najbližja katoliška cerkev. V to cerkev prihajajo ljudje raznovrstnih narodov, a župnik je pa Irec in je prav prijazen. Sicer se nisem namenila tukaj pisati o tem, pač pa bi rada povedala bralcem Amer. Slovenca, kakšno priznanje zasluži g. Urankar in z njim vsi narodni možje, ki pišejo v Amer. Slovenec članke, v katerih kažejo toliko navdušenje za svoj narodni jezik. Jaz, °- IZPOLNJENE ŽELJE Zadovoljnost je največje bogastvo sveta, tako trdijo visoko naobraženi možje. Iz vsakdanje izkušnje nam je znano, da je to tudi resnica. Slehern človek je že rojen tako, da vedno in vedno hoče napredovati bodisi v izobrazbi bodisi v bogastvu. Čestokrat pa išče časti in slave, toda ni vedno zaželjenih uspehov. Kadar se mu pa izpolni želja, katero je gojil mogoče leta in leta, takrat zavlada veselje v njegovem srcu, a ne za dolgo časa; kakor hitro doseže nekaj, želi še več in več. To se ponavlja Vedno, kajti nenasitna človeška navada vodi nas do tega, kateri se ne moremo upirati. Vendar bi pa morali biti hvaležni vselej, kadar se nam izpolni kaka vroča želja. Marsikateri izmed nas je v Svojem življenju dosegel več ali manj svojih želja, za katere bi moral biti hvaležen Bogu, ker brez njega ni ničesar mogoče in vse je po njem, pravi sveto pismo. Tudi jaz sem eden izmed onih, katerim se je izpolnila želja, katero sem gojil v svojem srcu leta in leta. O tem hočem vam nekoliko opisati. Še v moji detinski dobi, ko sem bil za strežnika pri sveti maši, mi je bilo petje v največje veselje in bi bil najraje mesto odgovoril mašniku, ko je zapel. Dominus vobiscum, zaeno s pevci na koru odpel: Et cum špiritu tuo. Ker pa tega nisem mOgel, sem gojil vročo željo, kako bi postal cerkveni pevec. V župniji, iz katere izhajam, ni bilo še nikdar dobrega cerkvenega petja. Nekoliko radi organista, nekoliko pa tudi radi strogega nastopa g. župnika, katerega namen je bil, pri cerkvenem pevskem zboru naj sodelujejo samo ženske ali pa samo moške moči. Ker so bila pa dekleta bolj vnete za cerkveno petje kot fantje, so dobila dekle ta premoč in osvoji'a so si cerkveni kor ter fante potisnila na stran. Končno je še službo organista prevzele dekle. Nam moškim ni preostajalo drugega kot popustiti in čakati na boljšo bodočnost. Zelo so bile kritizirane pri naši fari cerkvene pevke. Nikdar ni bilo nobene pohvale za nje, ampak le kritiziranje in ošaben nasmeh jih je spremljal vsigdar, kadar so se pevke pokazale v javnosti. Tudi jaz nisem bil nič boljši, pomagal sem kritizirati cerkveno petje, kjer se je le dalo. Nihče pa ni takrat pomislil, kakšne težkoče so imele te dekleta z učenjem petja. Neiz- kušena kmečka dekleta, brez vsakih šol, brez poznanja teorije, še rrjanj pa je bila katera zmožna igrati na klavir. Pa so ta dekleta vzdrževala petje pri naši fari več let. Danes, ko imam vsaj nekoliko pojma, kaj je" petje, obenem mi je znano, kako se počuti pevec pred nastopom, ako mora nastopiti brez pevovodje, se di-vim in čudim, kako so zamo-gle te neizkušene pevke vztrajati v tako težki nalogi toliko vrsto let. Moja želja, postati cerkveni pevec, pa je ostala vslcd tega neomajana, akoravno nisem mogel postati pevec vsled tedanjih razmer, katere so prevladovale v moji rojstni župniji. Zaeno z mojimi željami sem komaj vzrastel v mladeniča, nakar se je pričel svetovni vojni ples, kateri je tudi mene potegnil za seboj. Kot mnogo drugih slovenskih si nov, sem bil tudi jaz prideljen k 17. pešpolku, kateri se je nahajal takrat na Goriškem. Naš maršbataljon je ostal še nekaj časa v rezervi v Hra-ščah na Notranjskem. Vas Hrašče je oddaljena uro hoda od Postojne proti Nanosu ter spada pod župnijo Hrenovice. Samo pol ure hoda je iz Hrašč jijo župnijske cerkve Hrenovice. Mi kot vojaki se nismo udeleževali dopoldanske nedeljske službe božje, pač pa smo se pridno udeleževali popoldanskih pobožnosti. Hrenov-ški cerkveni pevski zbor je bil takrat maloštevilen, a dobri so bili, kolikor jih je bilo. — Službo organista je opravljala neka priletna in precej rejena gospa. Imela je malo golšo, obenem pa briljanten glas. Poveljnik mojega voja, desetnik Hribar, doma iz Šenčurja pri Kranju, je bil navdušen pevec vsaki priliki. Tudi mene je večkrat povabil >s seboj ter sem šel ž njim na kor. Nisem se mogel dovolj načuditi pevcem radi njih lepega petja in ker so poveličevali Boga z lepim ubranim petjem. Ob neki priliki sem vprašal desetnika Hribarja, kako da se razume on na petje, in sploh mi je u-ganka, kako more peti? V rokah držiš papir, kateri je ves popisan s črnilom je pika pri piki, vse polno črt med temi črkami je pa besedilo pesmi. Kako se moreš razumeti na take packe? Kje si se naučil te umetnosti? Blagor ti, da znaš peti. Jaz bi bil najsrečnejši človek na svetu, ako bi umel, kaj jj: lepota slovenske nabožne pesmi. Vidiš, dragi, to je precej težavna stvar in jaz nisem dovolj poučen v petju, da bi te mogel kaj naučiti. Ako te ljubi in je vedno rad pomagal hre-jBog ohrani pri življenju skozi 'novškemu pevskemu zboru ob Ivojno, boš tudi ti lahko postal li- pevec, kadar se vrneš dom°V: - je bil njegov odgovor. Od veselja so mi žarela ca ob misli, da bom mogoc® zares postal enkrat cerkve"1 peves. To upanje me je sprern' ljevalo na vseh potih m0Jega vojaškega življenja. Na ff011 ških poljanah, dalje na Plan°* ti v visokih tirolskih £°r&h' celo v italijanskem ujetništvu, kjer sem imel le malo upanja-da se kdaj živ in zdrav vrnem domov, nisem opustil te moj goreče želje. . „ Kot vojni veteran ima* mnogo bridkih preizkusen -obenem pa tudi nekaj veseli" spominov. Kar sem doživel Hraščah na Notranjskem, t* ga ne zabim nikdar vse svoj -žive dni, pa najsi doživim h tako visoko starost. (Konec prih.) "Amer. Slovenca" v vsak® slovensko hišo, naj bo ge»« vseh njegovih prijateljev! 4i Sreda, 24. decembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 Sick Benefits: St. dr. Ime $1.00 $2.00 Lodge No. Name Fund Fund 23 Frank Ivancic 10.00 23 lgnac Strumbel 13.00 25 Joe Pavlich 56.00 24 Sam Zavolovšek 56.00 27 Mary Bozic 38.0C 27 Joe Komat 38.00 30 Michael Lukich 54.00 30 John Rovšek 4J.00 30 Peter Zmerzlikar 16.00 31 Josephine Vogrin 20.00 32 Ant. Giankonelli 14.00 32 Frank Zun 28.00 33 Ludwig Babich 33.00 33 Ignatz Potočar 66.00 33 Christine Reich 20.00 34 Frank Racich 30.00 37 Frank Pelto 56.00 38 Frank Supon 30.00 40 John Sarson 29.00 00<>00<>0<>000<>0000<>000<>000-0<^^ ti/"------ ^vO Zapadna Slovanska Zveza Št. dr. Ime Lodge No. Name DENVER, COLORADO. Naslov in imenik glavnih uradnikov. UPRAVNI ODBOR: Predsednik: Anton Kochevar, 1208 Berwind Ave., Pueblo, Colo Podpredsednik: Geo. J. Miroslavich, 3724 Williams St., Denver, Colo. Tajnik: Anthony Jeršin, 4825 Washington St., Denver Colo. Blagajnik: Michael P. Horvat, 4801 Washington St., Denver Colo. Vrhovni zdravnik: Dr. J. F. Snedec, Thatcher Bldg.. Pueblo. Colo. NADZORNI ODBOR: Predsednik: Matt J. Kochevar, 328 Central Block, Pueblo, Colo. 2. nadzornica: Mary Grum, 4949 Washington St Denver, Colo. 3. nadzornik: Joseph Škrabec, 412 W. New York At., Canon City, Colo. POROTNI ODBOR. Predsednik: Leo Jurjovec, 1840 W. 22nd Place., Chicago, 111. 2. porotnik: Anton Rupar, 408 E. Messa Ave., Pueblo, Colo. 3. porotnica: Rose Grebene, 1126 E. 61st St., Cleveland, O. 4. porotnik: Edvard Tomšič, Box 74, Berwind, Colo. 5. porotnik: Peter Blatnik, Box 286, Jfcidvale, Utah. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Vse denarne nakaznice in vse uradne reči naj se pošiljajo na glavnega tajnika, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem v odrasli oddelek, spremembe zavarovalnine, kakor tudi bolniške nakaznice, naj se pošiljajo na vrhovnega zdravnika Z S Z se priporoča vsem Jugoslovanom, kakor tudi članom drugih narodnosti, ki so zmožni angleškega jezika, da se ji pnklopijo. Kdor želi postati član zveze, naj se oglasi pri tajniku najbhznjega društva Z S- Z. Za ustanovitev novih društev zadostuje osem oseb. Glede ustanovitve novih društev pošlje glavni tajnik na zahtevo vsa pojasnila in potrebne listine. x SLOVENCI, PRISTOPAJTE V ZAPAD. SLOVANSKO ZVEZO! ^ 1 Nick Gurich 1 John Skerjanc 3 Rosalia Crist 3 Mary Miklich 3 Frank Bartol 3 Frank Slak 3 John Starcar 4 Joe Smith 5 Rose Hammond 27.00 5 Matt Yavornik 5 Alary Matekel 37.00 5 John Stibernick 20.00 7 Frances Mauser 12.00 7 Mary Puzel 30.50 7 Katar. Vuksinich 20.00 7 Christine Siskar 10.00 8 Joe Pillich 7.00 8 Frank Schweiger 14.00 9 Frank Strumbel 34.00 9 Frank Zaverel 28.00 13 Joe Povshe 49.00 14 Marko Petrick 28.00 15 Louis Arko 16 Frank Franz 42.00 16 Mary Petric 14.00 16 Mary Pugel 35.00 16 Christine Trontel 42.00 17 Geo Zadel 28.00 17 ' Anna Jelnikar 10.00 22 Božo Casso 22 Mike Kroškovich 30.00 22 Jaga Milinkovich 31.00 22 Joe Marko Bolniške podpore $1.00 $2.00 Fund Fund 51.00 32.00 10.00 10.00 17.00 20.00 20.00 44.00 92.00 78.00 26.00 36.00 Skupaj — Total Operacije • Joe Povshe Geo Zadel Frank Zun $916.50 $718.00 Operations: $ 25.00 100.00 50.00 Skupaj — Total $175.00 Smrtnina — Death Claim: 14 Anton & Mary Dupin za pokojno hči Anna Dupin $1000.00 Julia Vukmilovich, c 3809; Sam Zivkovich, lia J. Vokach. c. 3893: Mildred Vukmilovich, c. 4011: 3336; Mary Zupančič, c. 3658. Pri št. 32: John Bolek, c. 2717; Anna Zivkovich, c c. 3808. Pri št. 34: Elizabeth Bencic, c. 3710; John Bencic, c. 3709. Pri št. 36: Dan Dalisminovich, c. 3555; Mike Dragovich, c. 3866; Nikola Drkusich, c. 3483; Frank Kuntarich, c. 3554; Katie Kure, c. 4447; Joseph Stru bel, c. 3969; Tony Strubel, c. 3968. Odstopila — Withdrew: Pri št. 7: Jennie F. Mehlin, c. 3251. Odstop, od boln. podp. — Withdrawn from Sick Benefits: Pri št. 8: Luka Kogoj, c. 472. Pri št. 28: Mary Adamich, c. 2793. Prestopili — Transferred: Od št. 14 k št. 45: Frank Ule, c. 2193. Od št. 30 k št. 14: Joe Jukich, c. 4297. Umrli — Died: Pri št. 14 umrla 2. novembra, 1930: Anna Dupin, c. 3025, stara 21 let. Vzrok smrti: Jetika. Pristopila v Zvezo 16. marca, 1926. Zavarovana je bila za $1000. R. 16. Pri št. 16 umrl 30. novembra, 1930: Frank Franz, c. 2064. Star 45 let. Vzrok smrti: Vnetje sapnika. Pristopil v Zvezo 7. julija, 1918. Zavarovan je bil za $250. R. 33. Pri št. 23: umrl Ignatz Strumbelj, c. 2778. Star 41 let. Vzrok smrti: Jetika. Pristopil v Zvezo 14. septembra, 1924. Zavarovan je bil za $1000. R. 35. Anthony Jersin, gl. tajnik — Sup. Sec'y--O- Društvene vesti in naznanila. IZ URADA PODRUŽNICE S Ž. Z. V CALUMETU Radostne in zadovoljne božične praznike in srečno zdravo Novo leto želi vsem glavnim uradnikom (ci), vsem uradnikom (cam) krajevnih društev, kakor tudi vsemu cenjenemu članstvu Zapadne Slovanske Zveze! UREDNIŠTVO GLASILA Z. S. Z. FINANČNO POROČILO Z.S.Z. ZA MESEC NOVEMBER, 1930. FINANCIAL REPORT OF THE W.S.A. FOR THE MONTH OF NOVEMBER, 1930. Prejemki od društev — Receipts from the Lodges. St. dr. Lodge No. 1. 3. ' 4. 5. 6. 7. 8. -A. 11. 13. 14. 15. 16. 17. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 31. 32. 33 34. 36 37. 38. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. Smrt. sklad Mort. fund 151.55 219.69 44.29 ' 141.34 24.27 142.37 22.68 74, U 25.31 • 11.18 62.37 38.23 184.63 40.08 27.84 52.70 63.86 48.57 32.30 30.03 34.79 18.22 20.88 85.86 8.49 55.37 43.93 18.59 33.81 15.87 15.38 28.63 50.52 6.45 11.53 14.86 14.16 7.79 Bolniška $1.00 Sick B fund 124.50 188.25 26,25 98.25 21.75 108.75 21.75 ■ 71.25 20.25 9.75 34.50 12.75 162.00 34.50 24.75 33.00 25.50 25.50 21.75 13.50 7.50 1.50 15.75 69.75 3.75 32.25 37.50 4.50 12.75 9.00 8.25 12.75 51.00 6.75 10.50 5.25 6.00 4.50 razreda $2.00 Sick B. fund 2.35 7.05 14.10 32.90 2.35 11.75 is.au 7.05 2.35 68.15 32.00 7.05 16.45 68.15 58.75 32.90 2.35 35.25 47.00 37.60 4.70 7.05 37.60 11.75 16.45 23.50 25.85 14.10 23.50 14.10 14.10 Pošk. Dobrodel. sklad sklad Acc. Benefic. fund 25.80 40:50 6.30 21.75 4.35 22.65 • 5.10 16.05. 4.95 2.10 11.40 4.65 35.55 7.95 4.95 10.95 8.85 7.80 6.00 4.95 4.95 2.7.0 3.90 14.40 1.50 8.85 9.45 2.25 4.35 3.45 2.55 4.05 10.95 1.50 2.10 1.95 2.10 1.50 fund 3.50 5.40 .86 2.92 .58 3.04 .68 2.16 .66 .28 1.52 .62 4.76 1.06 .66 1.46 1.20 1.06 .80 .68 • .68 .36 .54 1.92 .20 1.20 1.26 .30 .58 .46 .34 .54 1.54 .20 .28 .26 .28 .20 Onemog. Strošk. sklad Expense fund 44.25 67.50 10.75 36.75 7.25 38.90 8.75 27.25 8.25 3.50 19.00 7.75 60.00 13.25 8.25 18.25 15.00 13.25 10.00 8.50 8.50 4.50 6.75 24.00 2.50 15.00 15.75 3.75 7.25 5.75 4.25 6.75 19.25 2.50 3.50 3.25 12.00 10.05 sklad Disab. fund 8.10 13.50 2.15 7.25 1.45 7.45 1.70 3.25 1.00 .70 3.70 1.55 11.90 2.65 1.65 1.30 2.95 2.60 1.90 1.20 1.65 .80 1.25 4.75 .50 3.00 1.35 .65 1.35 1.10 .85 1.35 3.30 .50 .65 .70 .35 Ledge No. Št. dr. 1. FINANČNO POROČILO ML ODD. ZSZ. - FINANCIAL REPORT OF THE JUVENILE DEPT. NOVEMBER. 1930. Prejemki od društev — Receipts from Lodges Amount Lodge No. Amount Vsota $17.55 15.15 6.90 8.70 2.55 3.75 .15 9.30 .90 5.55 2.25 16.20 2.10 2.25 3.90 1.20 1.20 3 4. '5. .6. 7. 8. 9. 11 14. 15. 16. 17. 20. 21. 22. 23. Št. dr. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 31. 32. 33. 34. 36. 37. 38. 40. 41. 44." 45. Vsota 1.95 1.05 5.70 5.10 1.20 4.85 ' .45 2.40 8.55 .15 1.35 .90 .15 .90 11.85 1.50 2.40 Skupaj Total ...........................................-..............................$150-00 Interest on the bond: Obresti od obveznice M. Pav. 6% .......'......... ..$ 30.00 Skupa, Total 360.05 541.89 104.70 341.16 59.65 325.51 72.41 . 212.83- 67.47 29.8( 200.64 98.45 465.89 115.94 68.10 185.81 176.11 131.68 75.10 74.11 105.07 65.68 53.77 200.68 23.99 153.27 120.99 46.49 83.59 61.48 45.72 77.57 136.56 17.90 27.91 40.32 49.34 24.35 Santa Fe, N. __ Skupaj - Total Income ............................................................$180.05 $180.05 Preostanek Nov. 30, 1930, Balance ........................................................1'—— preostaenk Nov. 30, 1930, Balance..................................... .. ...... $5,006.32 Denver, Colo., December 15, 1930. Anthony Jersin, gl. tajnik. SPREMEMBE V ČLANSTVU Z.S.Z. ZA MESEC NOVEMBER 1930. CHANGES IN MEMBERSHIP OF THE W. S. A. FOR THE MONTH OF NOVEMBER 1930. Pristopili — Entered: K št. 3: John Starcar, Jr., c. 4565, R. 16, zav. $500 in $1. K št 20- Josephine Lovšin, c. 4566, R. 16, zav. $500 in $1. K št. 26- Ignac Mihelcic, c. 4567, R. 38, zav. $1000 in $2. K št. 27: Joseph Kovač, c. 4568, R. 40, zav. $500 in $2. K št. 37: Konsta Jarvi, c. 4569, R. 44, zav. $250 in $1. No. 41: John Arko, c. 4570, C. 16, Insured $500 in $1. Zopet sprejeti — Reinstated: Louis Andolshek, c. 2840, R. 41, zav. $1000 in $1. Vinko Jagodic, c. 1447; John Keeffner, c. 3796; Anton Lovsm, 1922.54 1377.75 697.95 335.10 45.04 102.05 581.70 $5,062.13 Obresti od obveznic — Interest on Bonds: Tex., '6'/Ž%.. Metropolitan Properties, Houston, Alamosa, Colo. Sewer, 6% ................................ Santa Fe, N. M. Paving, 6% .......................... Brush, Colo. Sewer, S]A% ................................ Mountainair, N. M. Water Works, 6%........ Interest on Checking Acc't., The First Natl 65.00 210.00 75.00 55.00 90.00 Bank, 2% Pri št. 1: Pri št. 21: 2126. Pri št. 23: Pri št. 25: Pri št. 26: Pri št. 29: Josephine Kraje, c. 2705. Matilda Pospish, c. 2456; Slavko Pospish, c. 686. Frances Mele, c. 2763; Jacob Mele, c. 2345. y Antonette Donat, c. 3939; Mary Hochevar, c. 3886; Vida Kuhar c 3259- Julia Makse, c. 4203: Theresa Navoda, c. 3014; Theresa Pečavar, c. 3477; Zora Albina Petruška, c. 2974; Amelia Tomich, c. 3892; Mary Vintar, c 3409. Pri št. 32; Joe Jaken, c. 3948; Katarina Jaken, c. 3949; Frances Kobal, c. 3943. Pri št. 36: Thomas Gornick, c. 3966; Janko Popovich, c. 3779. Suspendirani — Suspended: Pri št. 5.: Theresa M. Krizman, c. 2823; Frances Purkat, c. 4261; Antor Ursich, c. 1779. Pri št. 6: Josephine C. Shirola, c. 3453. Pri št. 8: Rudolph Blazich, c. 826; Mary Licci, c. 1176; Steve Licci, c. 1175. Pri št. 14: Geo Strakey, c. 1566. Pri št. 15: Alexander C. Koskv, c. 3818. Pri št. 16: Martin F. Cash, c. 3792; Frank Mihelick, c. 4479; Anthony Perse, c. 1803: Justina M. Rupar, c. 3904; Mary Rupar, c. 3905; John Yaklich r. 1806; Rose Yaklich, c. 2154. Pri št. 21: Jennie Gorshe, c. 3376; Mary Gorshe, c. 4428. Pri št. 26: Santo Cirno, c. 4502; Mike Lovrencich, c. 2873. Pri št. 29: Mary Delis, c. 3706; Catherine Dorin, c. 3801; Mary Gainor, c. 3911; Martha Korelec, c. 3290; Josephine Martich, c. 3385: Jennie Maver, c 3408; Mary Novak, c. 4201; Angela Prijatelj, c. 3678; Mary Seme, c. 2981; Ju; Calumet, Mich. Članicam naše podružnice Slovenske Ženske Zveze se naznanja, da imamo redno mesečno sejo v četrtek dne 8. januarja ob 7. uri zvečer. Pridite članice na sejo, ker je veliko važnih stvari za rešiti. Po seji bomo imele mali "lunch". Pričakovati je, da se vse sestre udeležite te seje. , M. Kocjan, preds. A. Stamfel, taj. ——o- IZ URADA DRUŠTVA SV. KATARINE ŠT. 29, ZSZ. Cleveland, Oiho. Cenjene sosestre. Počasi nas zapušča leto 1930. Kmalu nas poseti mladostno leto 1931. Navada je že, da se ob novem letu delajo obljube za napredek ene ali druge reči. Tako tudi me članice društva sv. Katarine št. 29, ZSZ. Poprimimo se dela, da bomo v letu 1931 bolj napredovale, kakor smo v sedanjem. Delajmo roko v roki in ne ozirajmo se na tiste, ki jim je samo za čast in tako še drugim, ki delajo, jemljejo voljo do dela in napredka ter še to poderejo, kar se s silo napravi. Leto 1931 nas mora združiti, pa naj bo dež ali solnce. Dobiti moramo kaj novih članic,, če hočemo, da bomo "Katarince" dobile "Zlato kladivo", kakor nam je bilo že prerokovano. Pa brez zamere. Za predsednico smo si izbrale pa dobro delavko, za napredek društva, samo če jo bomo znale obdržat. Ne smemo se ozirati kaj bo oblekla, ali bo imela "fertah" na sebi ali ne. Pa tudi ne, da bi na se- jah kar zijale, kadar bi na sejah kaj napačnega povedala, češ, ala, sedaj pa po nji, kakor se je to godilo v tem letu. Ni-, sem še bila v pogovoru z novo fact the predsednico, pa kakor sem jo slišala na seji, se mi vidi izobražena sestra. Kar smo Ka-tai'ince potrebovale. Po njenih besedah posnemam, da nji ni za čast, da je predsednica društva, ampak da ona bo gledala, da si bomo Katarince pomagale na boljše stališče. Mislim, da se nisem nobeni nič zamerila. Drugič še kaj več. Živela Mati Z. S. Z. Mary Zupančič. /■000000000000000000000? . .... , ,, Shaball, Joseph Težak and tion of officers and we would > t>„ui;„;+„ Geo. Miroslavich, Publicity Committee. The Program ^oooooooooooooooooooooooo^ UNITED COMRADES Juvenile Branch No. 1, WSA. Denver, Colo. At our next meeting which will be held on Sunday, Dec. 28, 1930 we will have the elec big attendance. United Comrades Lodge wishes to its members and to many of its friends a Very Happy and a Prosperous New Year, and hope the year 1931 will be a banner one. Fraternally yours, Anthony Tezak, Vice-Pres. -o- TRAIL BLAZERS LODGE NO. 41 W.S.A. Denver, Colo. The article of last week, entiled "A Short Story" and signed by "A Lady Bug", is not the reason why I am again breaking into these columns after a long absence. But I believe, however, that the said article caused Brother Frank Grande to shave off the almost blonde moustache in question. The absence of Trail Blazer articles lately was due to the scribes were very busy with lodge and other affairs. After the holidays are over we may be able to answer the request of the Lady Bug by again resuming our weekly contributions. The following officers and committees were chosen to lead our lodge for the ensuing term: Joseph Shaball, President; Mary Kalcevic, Vice-Pres.; Joseph Tezak, Recording Sec'y-; John Trontel, Financial Sec'y.; Geo. Miroslavich, Treasurer. Board of Trustees, Joseph Yurko, Mary Novak and John Kalcevic; John Trontel, Supervisor of Sick; Frank Grande, Juvenile Supervisor; Lillian Horvat, Musician; Matt Chemas, Conductor; Anna Tezak, Serge ant-at-Arms; Dr. J. Prin-zing, Lodge Doctor; Joseph like to have as many members as possible to attend this important meeting. During this year we received many hew members and have been taught much concerning lodge affairs by our supervisors Bros. John Peketz, Anthony Jersin and Sister Mary Kvas. We wish to thank them for all they have done and hope that someday we may be able to repay them. Bro. George Miroslavich, Supreme Juvenile Supervisor has helped this lodge' in many ways and we also take this means of thanking him. At this meeting we will discuss the new problems for the coming year, so let's have a *«iivi toi ■ UH - - ~ - --» Concession on Lamar, Colo. Pav. Bonds Acquired. $495.00 17.11 30.00 542.11 Skupaj - Total .................................................................................... $ S.6M.JJJ Preostanek, November I, 1930, Balance ........................................ 132.834.41 Skupaj - Total .................................................................................... $138,438.65 Izdatki Z. S. Z. za mesec november, 1930. Disbursement of The W. S. A. for the month of November, 1930. Smrtnina — Death Claim ......................................................$1,000.00 Podp iz $ boln. sklada—Ben. from $1 Sick Ben. Fund.... 916.50 Podp. iz $2 boln. sklada—Ben. from $2 Sick Ben. Fund.... 718.00 Operacije —1 Operations .........................................................— 175.00 Provizijo za nove člane—Commissions for .new members ,22.00 Skupni izdatki društvam — Total disbursements to lodges........ $2,831.50 Razni drugi izdatki — Miscellaneous disbursements: Rodgcrs Printing Co., kuverte in prestop, listi—Envelopes..$ 13.00 Bdinost Publishig Co., Obredniki — Rituals & Express.... 134.93 Poštnina pri razpošiljanju obred. — Postage on Rituals... 2,82 ^iijemnino pisarne — Rent ....................................................... 18,00 J'Hjniiika plača — Secretary's Salary ........................................ 175.00 J'lie Mountain States Tel. & Tel. Co....................................... 4 00 Badge & Novelty Co., Emblems 4 Seal ........................ 37.90 ^istler Stationary Co. 3 books vfor No. 46........................;...... 2.05 "Utečeni obresti na kupljenih obvez,—Acc Int. on Bonds.. 12.00 $399.70 Skupni izdatki — Total disbursements'...................................... Preostanek November 30, 1930, Balance ...................................... Podpore izplačane posameznim članom, kakor sledi: Benefits paid to individual members as follows: $ 4,231.20 $135,207.45 Naznanilo in zahvala. Tužnim srcem naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem, da je umrla naša hčerka Annie Dupin Bolehala je 2 leti in umrla 2. novembra. Pokopana je bila 5. novembra po katoliških obredih. Rojena je na Spring Glen, Utah, 25. septembra 1909. Iskrena hvala vsem, kateri ste pokojno obiskovali za časa bolezni in nas tolažili v teh žalostnih urah. Zahvaljujemo se vsem članom Slovenskih društev Združenja, a posebno društvu št. 14, Zapadne Slovanske Zveze, v katerem je bila v mladinskem oddelku od leta 1922 in potem prestopila kot članica 1Q26. Najlepša hvala vsem, kateri so se udeležili pogreba, in vsem tistim lepa hvala za vence, katerih je toliko bilo, da smo imeli velik truck samo za vence. Še enkrat hvala vam vsem, ki ste nam pomagali v teh žalostnih urah. Tebi pa, draga hči, ki si od nas odšla u tako mladih letih, naj ti sveti večna luč in lahka naj ti bo ta zemlja. Žalujoči ostali: ANTON in MARY, starši; ANTON, JOHN, NOR-BERT, bratjt; FRANCIS in OLGA, sestri. Helper, Utah, 15. decembra 1930. DOLENJCI! Vsi kolikor vas je v deželi strica Sama pozor! KNJIGARNA "AMERIKANSKEGA SLOVENCA je prejela te dni nekaj izvodov knjige, ki se imenuje "DOLENJSKA" katero je te dni izdal v Novem mestu zavod "Progress", katerega namen je pospeševati mednarodne trgovske zveze, zlasti pa turistiko v lepi vinorodni Dolenjski. Ta knjiga opisuje vse zgodovinske kraje Dolenjske. Popisani so v njej vsi gradovi na Dolenjskem in njih zanimiva zgodovina. Tam najdete številne slike dolenjskih mest, trgov in vasi,ki morajo vsakega Dolenjca res zanimati. Zraven najdete naslikanega celo "najlepšega ptiča na svetu", to je "Šant Jar-nejski Petalen", in celo slika slavnega "Višnjegor-skega polža" je v tej knjigi. Poleg vsega navedenega je knjiga res zelo zanimiva, ko jo čitate greste v duhu skozi vaše rojstne kraje, katere marsikateri Dolenjec že leta in leta ni videl. V tej knjigi lahko pokažate svojim otrokom Vaše lepe rojstne kraje. Kdor si želi nabaviti to knjigo jo naj takoj naroči. STANE S POŠTNINO $1.50. in se naroča pri Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Knjige imamo le malo število, zato, kdor jo želi naj takoj naroči, dokler je knjiga v zalogi. Committee for Jan., Feb. and March are: John Trontel, Jos. Shaball and Matt Chemas. An act of confidence and good faith was shown by the fact that all these officers were elected by a unanimous vote. Another remarkable thing was the pep shown by our female members throughout the meeting. No wonder they placed four ladies on our officer list. Good work girls, keep it up—more power to you. The regular meetings are to be held as usual on the 3rd Monday of each month at the Slovenian Societies Home. At our next meeting on Jan. 19th, 1931, we will celebrate our 2nd Birthday Anniversary with an appropriate program. A public installation of officers will take place during the same evening. Our lodge has set a goal to increase our adult membership to 100 by the day of our celebration, so on our toes members. Let's make this one of the greatest days of our career and then keep it up for a banner year. The officers will give you every possible aid for enrollment of your prospects or for any other good idpa you may have for the betterment of our beloved lodge. We are a trifle late, but we wish to say "Hello" to the latest English speaking lodge to join the ZSZ ranks, The Royal Gorge Circle, a ladies' lodge of Canon City, Colo. We greet you with a brotherly welcome and sincerely wish for your successful progres among us in the fraternal field. Congratulations upon your splendid showing so far and may we hear many great things about you and from you. In keeping with the spirit of the holiday season, the Trail Blazers Lodge is wishing each and every ZSZ member, and also our many friends, a Merry Christmas and a Happy, Prosperous New Year. Geo. J. Miroslavich. Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Sreda, 24. decembra 1930 gplIMlIMlMM^ SIPw H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVEST: Iz angleščine prevel Jos. Poljanec ■llMMilllll«!li]«llBlllMiiiiMIM IIIIIIBlIlinilinillllBIIIIII Tako je bilo Mesto smrek, ko sem ga bil prvikrat videl. Ko sem ga poslednjikrat videl, je bilo le kup kadečih se razvalin, in je ' sedaj brez dvoma dom šakalov in netopirjev; sedaj je "dvor sov", "sedaj se je zmeda zgrnila čezenj in kamenje praznote polni njegove ceste". Ko sva zapustila sotesko, sva potovala nekoliko milj po ravnini, kjer je bila vsaka ped zemlje obdelana in je rastlo žito, aloa in drugi sadeži, dokler nisva dospela do enih izmed štirih mestnih vrat. Ko sva stopila v mesto, so bile ravne strehe na obeh straneh široke ceste natlačeno polne žensk in otrok, ki so metali na naju cvetlice in vpili: "Dobrodošla, kneginja! Dobrodošla, Otomi, kneginja Otomijev!" In ko sva naposled dospela do velikega trga, je bilo videti, kakor da bi se vsi moški oto-mijske dežele zbrali na tem kraju; tudi oni so povzeli pozdrav žensk in vpili: "Dobrodošla, Otomi, kneginja Otomijev!" da se je zemlja tresla. Tudi mene so pozdravljali s tem, da so se z desnico dotaknili zemlje in jo potem vzdignili nad glavo; mislim pa, da je konj, na katerem sem jezdil, vzbujal večje občudovanje kot jaz; saj večina njih še nikdar ni bila videla konja in ga je gledala, kakor da bi bil kak zlodej ali pošast. Tako sva se premikala skozi pozdravljajočo množico, spredaj in za nama pa tisoči vojnikov, mnogi iz med njih pokriti z blestečim oklepom in s prapori v rokah. Naposled sva prišla mimo piramide, kjer sem visoko zgoraj videl duhovne pri njihovem krvavem poslu, in takoj potem do vrat palače. In tukaj sva v čudni sobani, polni izrezljanih podob reže-čih se malikov našla za nekoliko časa počitek. Drugi dan se je vršil v veliki dvorani palače zbor glavarjev in načelnikov otomijskih rodov; bilo jih je kakih sto ali še več. Ko so bili vsi zbrani, sva stopila v dvorano Otomi in jaz; ona je nosila kraljevska oblačila, v katerih je bila videti nad vse krasna, jaz pa sem bil oblečen kot azteški velikaš prve vrste. Zbor je vstal v pozdrav. Otomi jim je velela, naj posedejo, in jih je tako-le nagovorila: "Poslušajte me, glavarji in poveljniki ljudstva moje matere, mene, ki sem po krvi vaša vladarica, poslednja vaših starodavnih vladarjev, hči anahuaškega cesarja Montezume. ki je sedaj mrtev za nas, ki pa živi večno življenje v palačah solnca. Predvsem vam predstavim svojega soproga, velikega plemenita-ša Tjula, kateremu sem bila dana v zakon, ko je v njem bival duh Tezkatlipoke; ko je prišel živ z oltarja tega boga in ga je nebo izvolilo, da nam pomaga v našem boju, sem se iznova poročila ž njim po običaju naše dežele in z voljo mojih kraljevskih bratov. Vedite pa, glavarji in poveljniki, da ta plemeniti gospod moj mož, ni naše indijanske krvi, tudi ni popolnoma krvi Tjulov, s katerimi i-mamo vojsko, temveč je iz krvi. pravih otrok Kvecalkotla, ki bivajo ob daljnem morju na severu in ki so sovražniki Tjulov. In kakor so oni njihovi sovražniki, je tudi ta moj gospod njihov sovražnik; gotovo ste slišali o noči zmage nad Tjuli, ampak nobeno junaštvo ni bilo večje od njegovega in on je bil tudi tisti, ki je prvi spoznal, da se Tjuli umikajo. "Glavarji, poveljniki velikega in starodavnega ljudstva Otomi! Mene, vašo kneginjo, je poslal z mojim gospodom Kuitlahua, ki je moj vladar in vaš, da bi se z vami pogovorili o neki zadevi. Naš kralj je slišal in tudi jaz sem slišala osramočena, da se je mnogo vojnikov naše krvi pridružilo Tlaskalancem, ki so bili od nekdaj sovražniki Aztekov, v njihovem brezbožnem zavezništvu s Tjuli. Sedaj so beli ljudje za enkrat odbiti; ampak oni so videli zlato, po katerem jih skominja in se bodo vrnili kakor čebele na cvetje, katero so še malo obrale. Vrnili se bodo,' ampak sami iz svoje moči ne morejo ničesar storiti zoper slavo Tenoktitlana. Kako pa pojde potem, ako pridejo ž njimi tisoči in deset tisoči indijanskih ljudstev? Dobro se zavedam, da je v teh čash stiske, ko se kraljestva rušijo, ko je ozračje polno usodepolnih znamenj in so celo bogovi brez moči, kakor vse kaže, da je v teh časih stiske mnogo ljudi, ki bi radi porabili ugodno priložnost in se ž njo okoristili. Mnogo je ljudi in rodov, ki se spominja jo starih vojn in starih krivic in ki kričijo: 'Sedaj je prišla ura maščevanja, sedaj bomo vzeli v misel vdove, ki so nam jih pustile az-teške sulice, davek, katerega so iztisnili iz naše revščine, da bi si povečali svoje bogastvo, in ujetnike, ki so krasili njihove oltarje in njihove žrtvenike'!" "Ali ni tako ? Da, je tako in jaz se ne čudim temu. Prosim vas pa, da pomislite, da se bo jarem, katerega bi pomagali nadeti na vrat kraljice vseh naših mest, kmalu oklepal tudi vašega vratu. Oj, nespametniki, mar mislite, da bo vam prizanešeno, ko bo Tenok-titlan z Vašo pomočjo v razvalinah in Azteki ne bodo več ljudstvo, Povem vam, da nikdar! Tjuli bodo tiste palice, s katerimi so ukrotili-Tenoktlitlan in mu vzeli življenje, zlomili drugo za drugim in jih pometali v ogenj, da zgore v njem. Ako padejo Azteki, pade prej ali slej sleherni rod v tej prostrani deželi. Pobiti bodo vsi rodovi, njihova mesta porušena do tal, njihovo bogastvo vzeto in njihovi otroci bodo jedli kruh suženjstva in pili vodo bede^ Izberite si, otomijsko ljudstvo! Ali hočete držati z ljudmi vaše dežele in vaših šeg, dasi ste si bili včasih z njimi sovražniki, ali pa hočete izročiti svojo usodo neznanim tujcem? Izberite, otomijsko ljudstvo, vedite pa, da odvisi usoda vseh anahiiaških držav od tega, kaj si boste izbrali vi in drugi anahuaski možje. Vaša vladarica sem in meni bi morali biti poslušni; ampak danes ne dajem nobenega ukaza. Pravim samo, svobodno si volite med zvezo z Azteki in med jarmom Tjulov. in bog, ki je nad bogovi, vsemogočni, nevidni bog naj vodi vašo izbiro!" Otomi je umolknila in glasno odobravanje je zadonelo po dvorani. Jaz kot njen mož na žalost ne morem ceniti ognja njenih besedi, kakor ne morem opisati dostojanstvenosti in dražestnosti njene osebe v tisti uri. Ampak segle so preprostim glavarjem v srce, ki so jo poslušali. Mnogi izmed njih so zaničevali Azteke, češ, da so pomehkuženi ljudje ravnine in jezer, ljudje kupčije. Mnogi so imeli z njimi krvave boje, ki so segali nazaj v davne rodove. Vzlic temu so se zavedali, da je njihova kneginja govorila resnico in da bi zmaga Tjulov nad Tenoktitlanom pomenila njihovo zmago nad vsemi mesti po deželi. V vsakem slučaju, če želite prodati, ali kupiti, oglašajte v "Amerikanskem Slovencu"! Za Božič DENARNE POŠILJATVE V ameriki so božični prazniki čas dejanja in pošiljanja darov. Zvesti temu običaji so Slovenci že od prvega začetka zlasti za Božič pošiljali svojim sorodnikom in prijateljem darove v obliki denarnih pošiljk. V starem kraju bodo letos ameriški darovi posebno dobrodošli. Spomnite se svojcev v starem kraju s primernim darom, ako le morete! Naša banka pošilja denar v stari kraj in vse druge dele sveta hitro in zanesljivo in brez stroškov za prejemnika. 7.a točno dostavljenje božičnih pošiljk je pa še posebej preskrbljeno. Pošljite letos svoje denarne darove "skozi" našo banko. LEO ZAKRAJŠEK Midtown Bank of New York 630—9th Avenue, New York, N. Y. STENSKEGA KOLEDARJA za leto 1931 je na razpolago še nekaj sto. POŽURITE SE IN NAROČITE GA! Stane za tukaj ali za stari kraj samo 15 centov kar je le samo za kritje pošiljatvenih stroškov. Kdor jih pa naroči skupaj PET na en naslov, dobi popust in jih dobi PO 10c. KOMAD. Stenskega koledarja so zlasti v starem kraju zelo veseli. Ako imate tam kake sorodnike, prijatelje in znance, svetujemo, da jim pošljete naš stenski koledar. Tistih 15c. se vam ne bo poznalo nič, a koledarja bodo doma pa le veseli, zlasti še letošnjega, ki je lepši kakor kedaj poprej. Naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO. ILL. MOLITVENIH ki jih ima v zalogi Knjigarna Am. Slovenca. SLOVENSKI MOLITVENIKI "BOGU KAR JE BOŽJEGA", priredil F. S. Finžgar, Zelo pripraven molitvenik za moške, zl. obreza.... 85c KAM GREŠ, trde platnice z zlato obrezo...................... 1.00 MOLITE BRATJE, velik tisk, zelo pripraven za starejše ljudi, vendar primerne oblike za moške za v žep. V usnje vezan z zlato obrezo............................ 1.25 Rudeča obreza ................................................................' 85c MOLITVENIK ZA AMERIŠKE SLOVENCE: V platno vez., zlata obreza............................................ 75c V usnje vez., zlata obreza ............................................ 1.00 Vatirane platnice, zlata obreza .................................... 1.25 Rele koščene platnice, zl. obreza................................ 1.25 MARIJA VARHINJA: V platno vezan ............................................................... 75c Fino usnje, vatirane platnice ........................................ 1.50 NEBESA NAŠ DOM: V platno vezan ..............:................................................. 75c Fino usnje, vatirane plat., zl. obreza............................ 1.50 OČE NAŠ: Vatirane platnice, zlata obreza.................... 75c Bele jcoščene platnice, zlata obreza........................... 75c RAJSKI GLASOVI: V platno vezan ............................ 75c Fino usnje vatirane plat., zlata obreza.................... 1.50 SLAVA MARIJI, sestavil in spisal P. Kazimir Za-kra-šek. Debelejši tisk, zlata obreza, vezan v usnje pripravne oblike za v žep.............................................. 1.00 SVETA URA: V platno vezan ........................................ 85c V fino usnje, zlata obreza .......................................... 1,50 SVETA POMLAD: Lepo vezan, zl. obreza.................. 75c V SREČNO VEČNOST: V platno VODITELJ Vezan .. 75c ZDRAVA MARIJA, molitvenik lepe oblike izdelan in vezan na veo načinov in stane: Male oblike, zlata obreza ...............................................................8Sc Večja oblika, zlata obreza ...................................,..............1.00 Bele koščene platnice, zlata obreza........................................................l.OG Zlate platnice ..................................................................................1.50 Vez., rdeča obreza ...........................................................75c HRVATSKI MOLITVENIKI SLAVA BOGU, fine usnjate vatirane platnice, zl. obr. 1.75 UTJEHA STAROSTI, fino vezan, zlata obreza............ 1.50 VRTIČ GOSPODINJI, usnjate vatirane platnice, zlata obreza, pripravne oblike za v žep...........:.............. 1.50 Koščene nlatnice, zlata obreza .................................... 1.50 ZVONČEC NEBEŠKI, fine usnjate platnice, zlata , obreza .......................................;.......................................... 1.50 ANGLEŠKI MOLITVENIKI THE DEVOUT CHILD, (za otroke), male oblike.... 15c Boljša vezava s sliko na platnicah ............................ 25c LITTLE COMMUNICANTS PRAYER BOOK, (za otroke) ...................................................................... 45c MANUAL OF CATHOLIC DEVOTIONS, (za mlajše in starejše), zlata obreza .........................:.... 1.00 KEY OF HEAVEN, (za mlajše in starejše), v usnje vezan. zl. obreza ............................................................. 75c V boljše usnje vezan, zlata obreza............................ 1.00 Fino usnje, mehke vatirane platnice ....................... 1.50 Koščene platnice, zlata obreza, z lepo sliko na platnicah ...................................................................... 1.5Q Koščene platnice s sliko na platnicah, znotraj na platnicah vdelan lep križ, lep molitvenik............ 1.75 THE CATHOLIC GIRL'S GUIDE, v fino usnje vezan, zlata obreza ............................................................ 2.50 I snje, rdeča obreza ........................................................ 2.00 Ko naročate molitvenike, vedno omenite, kako vrsto vezavo želite, da bo tako mogoče po želji ustreči vašemu naročilu. Naročilom je pridjati potrebni znesek v Money Orderu, bančnem draftu, v znamkah, ali v gotovini. Vsa naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. CEMU bi se mučili doma s perilom, ko vam operemo mi po nizki ceni. Mi pridemo po vaše perilo na dom in ga vam zopet pripeljemo na dom pokličite nas na telefon! PARK VIEW WET WASH LAUNDRY CO. FRAN GRILL, predsednik 1729 W. 21st Street, Tel. Canal 7172-7173 Chicago, 111. Tel. Canal 6997 VESELI BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO želi vsem slovenskim rojakom ANDREW HARY CANDY — CIGARS — CIGARETTES ICE CREAM PARLOR 2236 So. Wood Street Chicago, Illinois. Širite "Amer. Slovenca"! ^^^^^ ^OO-O O-O-OOOOOOOOO-O-oO-OOOO-OOOOOo OOO £ * JV- PISANO POLJE »ooochxkxkhh>o ^ Trunk -wxvooooooooc 1 u I'ft Praskal je. Praskal je Mr. Arthur Brisbane, in praskal je, ko njega ni srbelo. Einstein je lahko velik učenjak, pravijo, da je celo največji, mogoče, ampak od svoje stroke se je podal Einstein, kakor drugi tako radi delajo, na kosmično teorijo, ki sega na drugo polje. Tu se mu je postavil nasproti profesor na katoliški univerzi v Wash-ingtonu, dr. Fulton Sheen, in je hudomušno rekel, da bi bila Einsteinova kosmična teorija O. K., ako bi se pri besedi cosmical" izpustil "s", in bi bilo toraj "comical" — komična teorija. Dr. Sheen pa je poudaril, da more biti Einstein pri svoji relativni teoriji na pravem, in res izboren učenjak. Arthur Brisbane pa je popraskal dr. Sheena. Einstein, je menil Brisbane, bi lahko po-prašal dr. Sheena: "Ali res verujete, da je Bog ustvaril svet pred le 6000 leti, najprej da je ustvaril luč in potem da je naredil solnce, mesec in zvezde kakor pripoveduje Mozes? In čemu je bilo treba solnca, ko je bilo za luč že preskrbljeno? Oficielno ne bo vprašal Einstein Reverenda, ker ve, da verske kontroverze niso kaj prida, ampak zasebno bi ga mogel vprašati." Einstein ni poprašal, Brisbane pa je popraskal, in dr. Sheen Brisbanu ni ostal odgovora dolžan. Odgovor je važen tudi za naše slovenske kroge, ki plavajo v vodah Brisbanove — evolucije, dasi so brezšolski učenjaki. Vprašanje bi toraj obsegalo: Odkod svet, kdaj je bil u-stvarjen, in kako pripoveduj'?" Mozes (genesis). Dr. Fulton Sheen odgovarja: "Na prvo vprašanje o postanku: Ali verujete, da je Bog u-stvaril zemljo, odgovorim z vso odločnostjo, da verujem, da je Bog. ustvaril ne samole zemljo, temveč tudi ves kos-mos, kateri tako zanima naše učenjake dandanes. Vera, naj to takoj ugotovim, je popolno ma neodvisna od vsakega na-ziranja glede evolucije vsemir-ja. Evolucija odgovarja na vprašanje "kako", ustvarjenje na vprašanje "zakaj". Moja vera je toraj neodvisna od problema, ali $e je vsemirje pričelo po kakem žarku, ali s kako protoplazmo, ali po kakem plinu, ki se je pojavil po tem, kar danes imenujejo "težno nestalnost — gravitational instability." Obseg ali vsebina izvirne snovi vsemira nima nič opraviti r, problemom o pričetku. Palčki imajo starše, kakor jih imajo orjaki, in pesnitve šesterih štanc imajo avtorja, kakor ga imajo — basni — Faerie Queene. Vera v Stvarnika ni postavljena na obseg vsemirja, niti na sestav, temveč na to, da se ne more raztolmačiti brez Boga. Bolj jasno. Razum mora staviti troje vprašanj glede prvotne tvarine "stuff": Odkod je? Kdo ji je dal pogon, da se je pričela razvijati in se razvila v svetove? Kdo jo je pre-skrbel z načrtom in namenom, ker tvarina bi se ne bila začela razvijati, ako ni bilo namena za razvitek, niti bi se ne bila razvila po zakonih, katere najdemo vsepovsod po vse-mirju? Ko mu razum odgovarja na ta vprašanja, se mora nasloniti na Boga (it is necessarily driven back to posit God), najprej kot na statičen vzrok (static cause) izvirne tvarine; drugič kot dinamičen vzrok njene eneržije in gibanja, in tretjič kot končen vzrok njenega reda in razvijanja. Verujem torej, da je Bog u-stvaril svet, odklanjam, da bi se dal omotiti (to be clouded) od kričanja po evoluciji, ki hoče potisniti idejo ustvarjenja med staro šaro, kajti evolucija nima nič opraviti s problemom ustvarjenja. Evolucija bi mogla biti eden izmed možnih načinov ustvarjenja, ampak ustvarjenja ne izključuje, narobe, zahteva ustvarjenje (instead of dispensing of it. evolution assumes it). Evolucija se tako malo more iznebi-ti Boga, kakor se more kak 'self-made man' svoje matere!" Na drugo vprašanje, če veruje, da je Bog ustvaril svet pred 6000 leti, pravi dr.Sheen, da ne veruje. Razloži razliko med fundamentalisti (protestantskimi) in katoliki. "Katoliška cerkev,' pravi, "je pripustila našemu razmotrivanju vprašanje, kdaj je bil svet u-stvarjen, in zato imam popolno svobodo pri verovanju, dasi sem katoličan, in morem verovati marsikaj, česar fundamentalisti ne morejo verovati, dasi so baje — kakor pravijo —osvobojeni od 'spon Rima'." Čas bi bil, da bi tudi naši slovenski "koSmični" učenjaki ne potiskali katoličanom v čevlje, kar morda kak prismojen protestantovski fundamentalist trdi. Ampak vejo, vejo in poznajo razliko, toda — miši je treba, da se more — mišiti. Tretje vprašanje o načinu pripovedovanja v sv. pismu obsega mnogokaj, tudi znano "solnce, stoj!" Ker je odgovor prav klasičen, naj sledi v izvirniku in celoti. Dr. Sheen odgovarja : "The Question of Method. The third question is one of the Method of the narrative in Genesis: 'Do you believe that God created the earth only 6000 years ago, first creating light, then making the sun, moon and stars, as told in Genesis?' Before answering this inquiry, let me point out two questions that are here involved : First, what was the purpose of the author of the Book of Genesis in telling his story; and, secondly, how did he communicate that message? There is no doubt that his purpose was to bring home to the minds of his contemporaries the great /truth that God is the Maker of the world and the Lord of the universe. (Konec prih.) -o- Samo cent in pol stane "Am. Slovenec" naročnike dnevno. In vendar koliko zanimivosti in koristnega berila najdete « njem za t« cent in r> 4 DR. J. E. URSICH ZDRAVNIK IN KIRURG -2000 West 22nd Street,- CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer. Uradni telefon: Canal 4918 Rezidenčni telefon: La Grange 3966 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. Tel. v uradu: Cicero 610. Rezidenca: Cicero 4484. DR. FRANK PAULICH SLOVENSKI ZOBOZDRAVNIK Urad: 2123-25 South 52nd Ave.. CICERO. ILL. (Poleg Elevator ja.) Uradne ure: Od 9 do 12 dopol. 1 do S pop. in 6:30 do 9 ure zvečer —Ob uredah od 9 do 12 dopoldne (47)