1926 G O Pozor pri nakupu umetnih snoiil. Preden si nabavimo draga umetna gnojila, moramo biti gotovi, da bodo tudi res vsebovala tisto množino hranilnih snovi, ki smo jih v njih kupili. Najbolje jih jc preskrbeti pri svoji gospodarski korpo-raciji (Kmetijski družbi, Gospodarski zvezi itd.), ali pa naravnost iz tvornice, ki nam mora jamčiti za vsebino. Najbolj negotov je nakup umetnih gnojil potom trgovcev ali raznih posredovalcev, ki nevednega kmeta kaj radi opeharijo. Naj navedemo tukaj množino hranilnih snovi, ki jih morajo imeti posamezna pri nas najbolj običajna gnojila, če naj dobro učinkujejo : čilski soliter 15—16% dušika, žveplenokisli amoniak 19—20 % dušika, apneni dušik 16—19% dušika, rožena moka 12—18%, kostni superfosfat 17—18 fosforove Kisline, rudninski superfosfat 16—18% fosforove kisline, Tomasova žlindra 15—17% fosforove kisline, surova kostna moka 16% fosforove kisline in 4% dušika, razklejena kostna moka 26% fosforove kisline in 2 in pol odstotka dušika, kalijeva sol 40 do 42% kalija, kajnit 14—15% kalija. Ker se pri večini umetnih gnojil rav-na cena istih po odstotkih hranil, ki jih vsebujejo, je zelo važno, da dobimo lc blago z zajamčeno vsebino hranil. Doieniska voščenka. Dolenjska voščenka je naše domače jabolko, ki je razširjeno in splošno znano po litijskem, krškem, novomeškem, brežiškem in deloma tudi laškem okraju. Središče, od koder se je to jabolko širilo, bi utegnila biti občina Studenec ali Raka, kjer se nahajajo jako stara drevesa. Davno znana je tudi v okolici Novega mesta, zlasti v topliški občini in po podgorju proti Kostanjevici. Dolenjska voščenka jc debelo jabolko ploščato okrogle oblike. Proti muhi je vedno ožje, da je spodnja polovica dokaj večja nego zgornja. Navadno je tudi nekoliko enostransko razvila. Koža je izpočetka svetlo zelena, ko pa je jabolko godno, enakomerno porumeni, tako da je videti kakor bi bilo iz voska. Odtod tudi ime. Jako zanesljivo in značilno znamenje za pravo dolenjsko vo-ščenko je rjaviha, ki se razprostira okrog Peclja do vrha jamice v obliki zvezde. Meso je rumenkasto belo, krhko, zelo sočno, sladkokiselkastega, prijetnega okusa. ki spominja nekoliko na okus pomaranč. Pri nas je ma[0 jabolk, ki bi mogle ž'ede okusa tekmovati z voščenko. Mnogi 80 pa mnenja, da ga sploh ni boljšega SPOD —————. i i,.....i M jabolka. Godno jc decembra in januarja. V dobri shrambi ne vene in ostane sočno do marca ali še dalje. — Sad je jako občutljiv za obtiške in udarce, zato je treba pri s.pravljanju največje opreznosti. - V slabi shrambi koža čez zimo porjavi in zaradi tega sad izgubi lepo zunanjost. Drevo ima prccej rogovilasto po-bešeno rast, skoraj kakor kanadka. Že po tej čudni rasti, še bolj pa po bledozelenem listju se voščenke lahko ločijo od vseh drugih jablan. V mladosti jo je treba na vsak način obrezovati, ako hočemo, da se vrh razvije kolikor toliko enakomerno in pravilno. Voščenka raste sicer povsod, kjer ji ugaja podnebje (vinorodni pas), vendar pa ji najbolj prijajo tople, zavetne lege z močno, primerno vlažno zemljo. V sunih, peščenih tleh rodi bolj droban sad, ki rad prezgodaj odpada. Ako raste na ugodnih tleh in v zavetnih legah, je drevo razmeroma dosti rodovitno. Navadno obrodi vsako drugo leto, ponekod šele vtnko tretje prav obilo. Za vetrovne lege ni, ker plodove rad otrese vihar, preden so zreli. Dolenjska voščenka je jabolko za vinorodno podnebje. V mrzlejših krajih sicer tudi raste in rodi, toda sad je bolj droban in nima tistega izbornega okusa kakor dolenjski. Kljub temu, da voščenka nima baš privlačne in zapeljive zunanjosti (ker ni rdeča), jo vendar lahko prištevamo k najboljšim jabolčnim vrstam. Kdor jo okusi, je ne more prehvaliti. Doslej se je vedno lahko izpečala, če je je bilo še toliko. Drevje te vrste goji v večji meri drž. drevesnica v Kostanjevici. Cepiči se pa dobe povsod po Dolenjskem in sosednjem Štajerskem. Brezalkoholna uporaba grozdja fn sadja. Kako sadje in grozdje tako uporabiti, da bo v popolni meri služilo ljudski prehrani, ne pa zastrupljevanju potom alkohola, je vprašanje, ki ga rešujejo strokovnjaki že leta in leta. Kakor v drugih strokah, napreduje znanost tudi v tej panogi. V Ameriki, Nemčiji, Franciji, Švici in drugih naprednih državah je o brezalkoholni uporabi poučena vsa javnost in se z vedno večjo vnemo oprijema praktičnih preizkušenih metod. Da se nudi vsem interesentom poučiti se vsestransko o tem vprašanju, namerava prirediti osrednja zadruga »Brezalkoholna Produkcija« v Ljubljani o priliki vele sejmu (od 1. do 6. julija t. m.) poseben tečaj, na katerem se bodo izčrpno (teoretično in praktično) obravnavali vsi raznovrstni načini konzerviranja (vkuhavanje sočivja, jagodičevja, sadja, sušenje in pridelovanje raznih sokov, brezalkoholnega mošta in vina v domačem gospodarstvu in v večjih obratih, ohranjevanje svežega grozdja itd.). Tečaj pa je namenjen v prvi vrsti gospodarskim strokovnjakom, okrajnim ekonomom, voditeljem raznih zavodov, M M Ite. gostilničarjem, sadjarskim, vrtnarskim in treznostnim organizacijam, zadrugam in kmetijskim viničarjem, ter sploh vsem, ki se za to panogo zanimajo. Čas za tečaj je zelo primeren: ob vele-sejmu, ob pričetku počitnic. Da se more sestaviti proračun in vse potrebno pravočasno pripraviti, mora zadruga že vnaprej vedeti, na kakšno udeležbo je računati. Opozarjamo, da se radi velikih stroškov in obsežnih priprav tak vsestransko izčrpen tečaj (za voditelje) v doglednem času ne bo kmalu več vršil. Udeleženci tečaja, ki ga bo vodil gospodarski strokovnjak svetovnega slovesa, bodo po tem tečaju usposobljeni voditi v svojem okolišu in delokrogu take tečaje, kar bo mnogim pripomoglo do večjega ugleda in omogočilo vršiti tudi važno kulturno delo med narodom. Interesenti iz cele države naj pošljejo čimrrreje (neobvezne) prijave osrednji zadrugi »Brezalkoholna Produkcija« v Ljubljani, Poljanski nasip št. 10, nakar bodo prejeli prijavne pole in tudi natančnejša pojasnila. Denar. g Vrednost denarja 20. t. m. V zadnji dobi jo vsled stalne krize v naši notranji politiki dinar nekoliko nazadoval in je no-tiral v Curihu 9.12 centimov. Temu primerno so tudi tuje valute na naših borzah nekoliko poskočile, izvzemši francoskega franka, ko stalno nazaduje. Tako se je plačeval na borzah v Zagrebu in Beogradu 1 angleški funt šterling 277 Din, 1 dolar 56.80 Din, 1 nemška marka 13.55 Din, 1 švicarski frank 10.97 Din, 1 avstrijski šiling 8.03 Din, 1 francoski frank 1.94 Din, 1 italijanska lira 2.29 Din, 1 češka krona 1.69 Din, 1 grška drahma 0.81 Din, 1 bolgarski lev 0.38 Din, 1 rumunski lej 0.23 Din, 10.000 madžarskih kron 7.96 Din. Cene. g Ljubljanska blagovna borza. Trgovanje na naši borzi je v zadnjem času bolj mrtvo. Blago se prodaja v vagonskih pošiljkah postavljeno v Ljubljano ali na mejo ali na oddajno postajo. Cene veljajo za 100 kg. — Prodajala se je: Pšenica domača 76—77 kg težka na nakladalni postaji 305 Din, ista postavljena na vsako slovensko postajo 317 Din, rž domača v Beltincih 210 Din, oves rešetani postavljen na vsako slovensko postajo 173 Din, koruza času primerno suha, na nakladalni postaji 130 Din, ista postavljena v Postojno 170 Din, koruza inzulanka v Postojni 185 Din, ajda v Ljubljani 260 Din, proso rumeno v Beltincih 210 Din, krompir beli v Beltincih Dobro in poceni se kupuje v inaaufakturnl trgovini A. & E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni trg 10 V 76 Din, čebuljcek na nakladalni postaji 6.50 Din. seno poisb ' o stisnjeno na slovenski postaji 60 Din. t: Pelo?-j na žitnem trxi>ču. To velikonočnih praznikih jo so žitne cene na glavnih žiinih tržiščih nekoliko zboljšale. ta okrepitev c:n je nastala v Ameriki ter se je prenesla v Evropo in tudi k nam. Ta porast je ulemeljen spričo obsežnih zaključkov : a Evropo, pred vsem za Nemčijo. Vendar ni pričakovati, da bodo te cene trajale, ker so vesti o stanju novih posevkov ugodne. — Po uradnih podatkih kmetijskega ministrstva je stanje posevkov po vsej državi ugt Jno in je pričakovati dobro letino. Tudi .\aierika zelo ugodno ceni svcjo letino, in sicer smatra, da bo letošnja žetev czimine pšenice dosegla 526 milijonov Iv.-hdov proli 399 milijonom lanskega leta. Nazadovanje pokazuje rž, ki se ceni na 43 milijonov proti 49 milijonov bushelov v 1. 192-". V Indiji in Avstraliji je padel dež. ki je izglede zelo zboljšal. Izgledi v Krjisam se cenijo za 20 odstotkov boljše c ! leni. Tudi iz Rusije prihajajo ugodna \ (.očila. — H koncu poroča Mednarodni poljedelski zavod iz Rima. da preostaja od t. januarja letos pa do začetka žetve v ekpcrtnih državah 124 milijonov mcScrskih si^tov za izvoz, uvozne države pa bodo v t. j dobi potrebovale samo 92 milijonov melr-kih stolov žita. — Češka vlfv.'a ie chodila, da bo c.l 21. t. m. dalje uv« z >ita, keruze, stročnic, moke in mlev-s-kih izdelkov v Češkoslovaško dovoljen samo s predložitvijo izvoznih spričeval. — 11 vvega tega ie domnevati, da bedo cene iiV.i tekom prihodnjih mesecev najbrž precej nazadovale. ( Tržišče 7. lesom. Lesna kupčija je šc vedno bolj mrtva, vendar pa nekoliko boljša nego pred mesecem dni. Na ljubljanski blagovni borzi se kupč.uje za vagonske dobave postavljene na mejo ali pa naložene v vagon na oddajni postaji. Cene lu označene veljajo za kubičen meter les-a. če ni drugače povedano. Plačevali so se zadnje dni: hrastovi plohi na meji Din 12S0. hrastovi plohi ne-ob robljeni na meji Din 1125, bukovi nlohi neobrob'jcni na meji Din 500, hrastovi hlodi r.?. meji Din 600, trami ostrorebno tesani na mtji Din 450. hrastovina merkantilna I. in II. ostroroba, postavljena na Sušak Din 1250, gabrcvi hlodi, zdravi, čisli, na nakladalni pestaji Din 440, hmelovke 7—8 metrov dolge na nakladalni postaji po komadu Din 5. g Položaj na tržišču jajc. Povpraševanje po jajcih je v zadnjem času precej popustilo in cene so zopet začete padati. Nakupne cc-ne v naši državi se gibljejo med 65 in 75 par za komad. Na drobno se v Ljubljani in Mariboru prodajajo povprečno po 1 Din in boljše blago po 1.25 Din komad. Največ našega blaga se izvaža v Nemčijo, Švico in Italijo. Cene 125—130 švicarskih frankov za zaboj franko Buchs, v Londonu 12 šilingov za 120 komadov, v Italiji 600 do 620 lir zaboj franko meja, na Dunaju 1300 avstr. kron za komad. — Dovozi so povsod obilni. g Gospodarska :i\za. Ljubljana, notira sledeče brezobvezna cene: za gnojila: kajnil Din 100.—; kalijeva sol Din 150,— 42SŽ; rudninski superfosfat 1G?2 vreče po 50 in 100 kilogramov Din 06.— ; tomaževa žlindra 18?ž vreče po 100 k? a Din 140.— ; razklejeaa kostna moka Din 110.— ; 8» i a temeni: v juta vrečah, splitski >Titan< ali >Salonat Din 00.— ; cene veljajo pri odjemu originalnih vreč. pri vaj. i-kih poŽiljatvab se cene primemo znilajo na fko \saka poslala; krmila : klajni a;Mamuth» ali :Ek-kendorfei« Din 13.50; krmilua pe^a >Mamuth< ali ;Kck«ndorfer< Din 13 — rumena: travna mešanica Din 12.50; mačji rep Diu 12.—; vinogradniške in kmetijske potrebščine: palica modra po najnižji ceni; žveplo >Floris;ella< dvojn-rafinirano Din 3 3^'; trierji (žitni čistilniki tvnlke Heid) znamke IA Nin 2400.—; trierji (žitni čistilniki tvrdke Heid) znamke 1B Din 2300.—; gepeijni na 30 obratov Din 3oOO,—; gepeljni na 24 obratov Din 25, francoski roklort 5.80—6.40 šil. (Din 46.40 do 51.20). živina. g Živinski sejem v Mariboru 13. t. m. Ta sejem je bil prav dobro obiskan. Prignali so 595 glav živine, in sicer 14 konj 12 bikov, 163 volov, 397 krav in 9 telet. Kupčija jc bila prilično živahna in zadovoljiva. Prodanih je bilo 346 glav, od lega 73 v Italijo in 16 v Avstrijo. Značilno je, da se cene dvigajo. Za kilogram žive teže se jc plačevalo: vprežni voli Din 7—7.50, biki za klanje in klavne krave, debele Din 7 do 7.50, plemenske krave Din 5.50—6.75, krave za klobase Din 3.50—4 50, molzne ! in breje krave Din 6.50—7, mlada živina i Din 6.50—8.75. Meso se je prodalo za 1 kg: ' govedina Din 8—19, teletina Din 12.50—20. J svinjina Din 10.50—17.20. g Poziv živinorejcem radovljiškega okraja! Okrajna živinorejska odbora za sodna okraja Radovljica in Kranjska gora prevzemata še nadalje po tri do štiri me- . sece stare bikce, ako izhajajo od prav do- I ( brih molznic in od lepih, licencovanih bi-i kov. Komur skoti krava lepega bikca, naj . to takoj sporoči z dopisnico okrajnemu ekonomu v Radovljici. Ako je dotični po- i sestnik pripravljen, rediti lastnega bikca za pleme do starosti 31 j leta, mu izplača llfinflfNI PRSTANI r. ČUDEN FVKvirai PREŠERNOVA ULICA | odbor pri prevzemu bikca polovico vsote katero je bikec po krajevni tržni ceni za teleta vreden ter doda zraven še do 50'i poviška za pravilno vzrejo. Višina povi-ška v odstotkih je odvisna od pravilnosti odstavljanja in krmljenja teleta. Ako doseže tak bik pozneje pri licencovanju vsaj 24 točk ocene, izplača odbor rejcu naknadno še 10% od celotne nakupne cene v odgovarjajoči valutni vrednosti dinarja. Nadalje izplača odbor rejcu, kadar bo bife star 2'i leta in ako bo takrat zadovolji, vih životnih oblik in v dobri plemenski rejnosti, še naknadno nagrado v iznosu 20% od svoječasnega celotnega nakupne-ga zneska na podlagi odgovarjajoče valutne vrednosti dinarja. Za posestnike, ki bi hoteli take odbrane in pod nadzorstvom odbora vzrejene bikce prevzeti od drugega posestnika, veljajo popolnoma enake, odgovarjajoče ugodnosti. Interesentje se vabijo, da sporočijo svoje naslove okr. ekonomu v Radovljici, ki jim da vsa še morda zaželjena pojasnila. — Tajništvo okrajnih živinorejskih odborov v Radovljici. Razno. g Razvoj naše zunanje trgovine. Carinska statistika, ki je bila objavljena 7.a leto 1925., nam podaja uvozne številke, ki dosegajo 1,513862 ton v vrednosti 8.752,878.739 papirnatih, odnosno 769 milijonov 273.638 zlatih dinarjev. Izvoz pa je znašal 4,398.466 ton v vrednosti 8,904.5 mil. papirnatih dinarjev ali 783.3 mil. zlatih dinarjev. Izvozni prebitek nad uvozom je torej dosegel 151.6 milijonov papirnatih, odnosno 14 milijonov zlatih dinarjev. (V 1. 1924. je prebitek znašal 1317 milijonov papirnatih dinarjev.) To je druga aktivna trgovska bilanca po prevratu. Zani-i mivo je, kako se jc naša zunanja trgovina j razvijala izza 1919 — Odstotno razmerje j vrednosti uvoza nam pokazujejo naslednje • številke. Leta Izvoz Uvoz v odstot bih 1919 23 100 1920 38 100 1921 6C 100 1922 5< 100 1923 97 100 1924 116 100 1925 102 100 Ta pregled nam pokazuje, kako se je naša zunanja trgovina boljšala od leta do leta. Prva štiri leta po končani vojni je bila produkcija slaba, zato uvoz mnoga večji nego izvoz. 1923. 1. se je nekoliko zboljšalo- in zadnji dve leti smo postali aktivni. V lanskem letu se izvoz pa ni razvijal tako, kakor se je pričakovalo. Cene kmetijskih proizvodov na svetovnem trgu so namreč lani spričo ugodne svetovne letine močno padle in zato so se morali tudi naši agrarni produkti izvažati krepkejši nego 1924. leta. Zato je množina izvoza 1925 sicer večja, vrednost pa manjša nego 1924. leta. Pošljite naročnino! Kakor smo rekli že zgoraj, so to vsaj glede porabe nave-jenih pridelkov za krmo samo približne cenitve, ker je točne podatke za enkrat še itak nemogoče ugotoviti, vendar bo vsak poznavalec razmer pritrdil, da nekako odgovarjajo dejanskim razmeram. Že iz tega računa pa tudi takoj na prvi pogled raz-vidimo, da pridelamo najvažnejšega hraniva, to je žita mnogo, mnogo premalo celo za prehrano kmetiškega prebivalstva samega, dočim nam pa preostane nekaterih drugih pridelkov nekaj tudi za izvoz (n. pr. krompirja, sadja itd.). X vedrim In veselim licem pričenja vsako pranje pri katerem me uporabna milo »Gazela" Dre* truda. hibo In temeUlto učinkuje lo priznano milo. Vsak Usod kos pa vrhulega vsebuje pravi zlatnik. NoSU ga boste ludi VI, ako boste kupovali le to naSe res pravo gospodinjsko milo. Današnje stanje slov. kmetijstva. Gospodarska in socialna slika. — Napisal Fran Erjavec. (C G. D pr o v "8 B a £ "o' •o - t E- g rr ® a g- S S 5 v. K1 ® r » D g. < 3< u S D S s ►I re to o> to to tO J- K 8 P s=> to to —* to Vi ■ tO o o v> 0» - p O < 2. - & 5 o-tl Š.I° I ■Si 2.4 S " "g X! " < ?, 2. •o D lili g&8Bšššiš i i i i i P P S-" r* I I I I 1 888888888 _ B K IT B 1» X* B •O 0 OI O Ul S K h) O Ul K) I O I _ c. O) to to o , - s * o <5 o> . tO | |05-in6w-0t0ui o sšfešsfeiscbb to o s s s r i § i i e O t — o u« B. • O. . • rx jr c F " 5 e •o o H a t e O C o jj a W II J. M » —' _ | — i. O&vl-uOVICJlOpUl | tO Ol O »dia^oirtiuiiiič to w r s a £ 00 (O to » a ti tO ID I ci to tj u JO o> i" oo ob ft- OT O- 5 <5 i—• JS. (ft Ef O < 00 H " » B ° S sr B- 2. f cIZ* < »1 ^ (P (0 ® - « S B £ 22 & § D o 5" C o J B B s lis o a. »•s* o ® 4*> fMk IS ltbU ilBltT«. Uspešno zdrs^ijenje golše. MoJ najvn-nej.imi odkritji je zdravljenj« golte in de-1 :;ih vratov z jodovo zdravilno sol,o. Sloviti dunajski r..»ja« v.cučitiSni pro!esor Dr. vit. Vagaer pl. Jaurc« in n:nogi drugi liravnil.i sklicujejo se ua tozadevne iz-knSnje in poro.ajo o neltevilnih o. Jravljenjih; v Švici so na primer z poISami o.olele ljudi celih kraje/ opro,tiH te naJ'ije. Ore tu za povsem nrfkodljivo zelo učinini-K" zdravljenje i p;tjem, ki prav posebno izlorno vpliva tudi na splošni poiute'.;. NaSe zdravilne soli so ie tisoče o.ioboiii.e gnile m debelega vratu. Zahtevajte n»:a poroda o zdravljenju in v pora; i. kateri bo zelo rad pritrdil Vaak zdravnik. Osnovah smo razpoiiljalnice v vseh državah in \ am po3ljer.:o popolnoma. ssastonj r.a} popis, ki Vas bo zaniutal. Doni,ai:a zadela in takoj V am £3 dopoSljemo. Augusi Marzke, Berlin-Hfilmersdorf Brucltsalerstr. S. «i»t. 925. 30 o popusta e,eSW?i.™'no k .kor tndi \ea Moktr materijal, kopit« dobro in počni pti ELEKTRO-COnP.. Liubljona. Sv. Petro C. 25 Krila za dame, moderno izdelana, trpežno Šport krilo Din 7o'—, enobarvni ševjot Din 100'—, modno-rižasto alt karo Din 141/--, teuis-krilo Din 190'-, kakor tudi bluze, plašče, kostume ter soloh v.=o konfekcijo za dame in c troka razpošilja po zelo zni-žanih cenah veletrgovina *J R. STEHMECK1 Celfe 5f. 19. , v v V/.orci razne mauuf.ikture se j\ \\ "pošljejo v pogled, ilustrirani cenik z čez IOiX) slikami p« zastonj. Ktlor pride i vlakom, ' dobi nakupu primerno povr- nitev vožnje. — — Trgovci engros cene. voljne. Cena obeh pomad je enaka. Za poizkus 2 lončka od ene vrste alt po t lonček od obeh vrst Elsa pomad že obenem z zavojnino in poštnino za 38 Din ali samo proti naprej poslanemu denarju, ker je po povzetju poštnina za 10 Din višja, Na. ročila nasloviti: lekarnarju Eogen V. Fellcr, Stu-bica Donja, F.lsatrg 16, Hrvatska. Edino najboljSl SlVfllnl StrOjl lil KOlCSfl za rodbino, obrt in industrijo so le jos. Pelelinca Grltzner. Adler Najnilje cene! Tudi ua obroke! L|uDI|ona blizu Prešernovega spomenika. Pouk v vezenju brezplačuo. Večletna garancija. _ FaMani & Jurjovec UUBtIANA, STRITARJEVA ULICA 5 Velika za!oga moškega in ženskega blaga za spomladanske in letne obleke. Lepa izbira svilenih rut in Serp. Krojači in Sirilje, pišite pe viorer. Pozcr krojači, šivilje in nešivilje z deželel Popolnoma urezati obleko po vsakem modnem listu se naučiš v Krojni šoli na Starem trgu 19 ▼ Ljubljani Tečaj se prične 3. maja. Za krojače pouk o čepicah. Izdaja modnih listov s slovenskim učnim poukom; cena 120 Din polletno. Absolvent tečaja iira ugodno priliko skozi šo!o dobiti ceneje šivalni stroj na ugodne plačilne obroke. Vpisovanje celodnevno. Krojni pouk potom pošte. — Revnejšim učencem tečaj ceneje. 2682 7latnikP T ^tttorož terpentinorem mitu so LIUIIIIIVC našle sledeče osebe: Ana Lampe, Ljubljana, Gosposvetska ccsta; Nežika dr. Segcn-šek, Ljubljana. Rimska ccsta 24; Micka Zoran, Ljubljana, Bohoričeva ulica; Helena Iskra, Poljčc pri Lescah: Frančiška Zupančič, posestnica, Ga-tina pri Grosupljem; Blaž Sodin, posestnik, Bu-kovžlak pri Celju; Pavla Vincck, Glince - Vič; Angela Berlič, Zapuže - Št. Vid; M. Blažič, Za-brdo pri Velenju; Marija Lednik, Arija vas pri jPctrovčah. 2612 l/oipnno sprejmem. - Jos. Furlan, kroj. moj-1 HJ6IHiq ster in organist, Studenec-Ig it. 29. Dva dobra GOZDNA TESAČA sprcjn-.em za daljše delo. JOŽE ORAŽEM, župan, MOSTE pri Ljubljani. 2523 Vahtjn k rednemu občnemu zboru Kmetijskega VCIMIIU druitva v Srednji vasi, ki se bo vršil 2. maja 1926 ob 3 popoldne v uradnih prostorih. — Vsporcd: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Potrjcnie rač. zaključka za leto 1925. 3. Služnosti. NAČELSTVO. Redni občni zbor osrednje čipkarske zadrug« r. z. z o. z. r Ljubljani se bo vršil v nedeljo dna 16. maja 1926 ob 10 dopoldne v spodnjih prostorih I. del. konsumnega društva v Ljubljani, Kongresni trg 2, s sledečim dnevnim redom: 1. čitanje za-pisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Čitanje revU, poročila. 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4, Odobritev računskega zaključka za leto 1925, in sklepanje o razdelitvi čistega dobička, 5. Dopol. nilna volitev načcb.tva. 6. Volitev nadzorstva. 7. Slučajnosti. - V slučaju, da bi navedeni občni zbor ob napovedani uri ne bil_ sklepčen, ie bo vršil pol ure pozneje drugi občni zbor, ki bo skle. pat veljavno ob vsaki udeležbi. 2671 Poziv društvom! Društva, ki imajo cvent. tambtiraike Inštrumente, pa jih ne rabijo, se naprošajo, da jih prodajo Si-šrnskemu katol. prosv. drnitvu. - Ponudbe raj si pošljejo društvenemu predsedniku na naslov: Joi, N tbergoj, Ljabljana VII, Šolska ulica ni/12. 3632 Ugodna prilika. ^ILrt^ odjemalcev, je sklenila tvrdka ^t F. in I. Goričar, Ljubljana, Sv. Petra c. 29 prodajati volneno iu polvolncno blago za moške ii ženske obleke od 22. aprila do konca maja t. I. a; 20 odstotkov pod že itak povsod znano, najniž; > cct.o, — Pridite! Prepričajte sel — Izplačala s. Vam bo poti _265! Uinnrtrorlnibi n.-bivite si brizgalne znamke VlllUyrdUIIIRi Kr et«. Te delujejo sigurno dobe se po zmerni ceni, i 3-lctno garancijo. Imam v zalogi tudi bakrena iganjarske kotle. FERD0 KMET, klepBr, Trebnje. Pn7DR I Gozdni pos.stniki naj no zamudijo rutun . prilike lupljenja smrek. K u p i n. vsako množino dobro ohranjenega SUHEGA LUBJA. — Ponudbe blagovolite nasloviti na A. S M REKA R STIČNA. — Iz prijaznosti se dobijo pojasnila na sejmih na stojnici PERKO. HALO! HALO I Micika: Ali pojdeš letos k av. birmi? — Ah seveda, Anica, oče so mi že za čevlje usnje kupili. Micka: Meni bodo pa mamica čevlje kupili. Moj oče kupi usnje vedno n^ sejmu na stojnici Perkn. Anica: Moja mamica bodo pa čevlje kupili pri Pcrkotu na sejmu! S,-j Pcrko prodaja tudi čevlje! Saj že vsa Slovenija govori: Kdor hoče svojo družino i'obro obad, naj kapi čevlje in usnje r.a sejmu r Žužemberku, Bučki, Semiču, Veseli gori, Lukovi«, Ccbru, Prazidu, Travi, Cerknici, Ložu, Litiji. Kočevju in Črnomlju na stojnici Perkojl^ nnČIa >e ve,'ka množina lepih STOFOV, KAM-UUdld GARNOV in drugega manulakturnetf« blaga po zelo ugodnih cenah pri Mihajlo LAPU"« školja Loka, Spodnji trg.__ l/siionra vestnega in poštenega, sprejme Ivan VdjCIlLd Ernt an, čevlj. m„ Valvazorjev trg J- Prolflip Prckličejo sc vse izmišljene govorice, rlCMIU. katere sem govorila o Mežnar Iva""' - ANA URBANIJA, Moravče. J^ Parim srednjih let, pridna, snažna in vestna, r CI Itd se sprejme v stalno službo. One, K so pri strojih vajene, imajo prednost, -sc je v hotela »Slon«, Ljubljana. " dan?« »Koliko mleka dajo vaše krave vsaki »Približno osemdeset litrov,« »In koliko ga odprodaste?« »Največ dvesto litrov.«