ZA TITOV ROJSTNI DAN POKLANJAMO NAŠE DOSEŽKE Mladi smo, veseli in ponosni na tvojo težko in uspešno revolucionarno pot, tovariš Tito. Spominjamo se tvojega dolgoletnega neumornega dela, boja za enakopravnost med narodi in mir v svetu. Bratstvo in enotnost so tvoje pogoste besede, katerih pomena se globoko zavedamo. Med revolucijo si v naše ljudi vsadil socializem, vzklil je in sedaj ti sadovi rodijo plodove. Skupaj Z našimi očeti si z orožjem v rokah branil domovino in se boril za nov socialistični družbeni red. Vemo, mnogo je bilo težav, vendar so jih naši narodi pod tvojim vodstvom, dra- gi tovariš Tito, premagovali in jih še premagujemo. Živimo, delamo in učimo se v miru, to je bil vedno tvoj cilj. Pokazal si nam smer prave poti, po kateri še danes hodimo in po kateri želimo hoditi tudi v bodoče. Naša pot je edino ta, da dobi delavski razred z Zvezo komunistov na čelu še večjo in pomembnejšo veljavo v našem družbenopolitičnem sistemu. Zavedamo se pridobitev NOB in revolucije in ker se tega zavedamo, smo pripravljeni te pridobitve čuvati in če bo potrebno se zanje tudi boriti. Nadaljnji razvoj naše samoupravne socialistične družbe je odvisen od prizadevanja današnje mlade generacije. Danes, ko živimo v miru, ne smemo v nobenem primeru postati malodušni do dogodkov, ki so vsakodnevno prisotni. Mladina mora aktivno skupaj s starejšimi sodelovati pri reševanju vseh problemov, na vseh področjih dela. Naš politični sistem in družbenoekonomske odnose je potrebno še naprej izpopolnjevati in iskati nove uspešne oblike, da se bodo lahko nekateri družbeni problemi hitreje reševali. Tovariš Tito je mnogokrat poudaril, da je na mladini bodočnost. Res je, bodočnost je naša, vendar moramo že danes vplivati, kakšna bo ta bodočnost. Da bomo uspešni kreator-ji bodočnosti, pa bomo morali s svojim delom v delovnih organizacijah, šolah in na drugih področjih delati še boljše. Ob dnevu, ko praznuje tovariš Tito svoj 80. rojstni dan, mu poklanjamo naše uspehe, našo radost in našo mladost, polne moči in zagona. Sprejmi, dragi tovariš Tito, to, kar nam je najdražje, ker si tudi ti nam najdražji. Predsedstvo obč. konference ZMS Velenje 26. maj 1972 — Leto VIII. 9 (161) — Cena 0,30 din — Poštnina plačana v gotovini | BRATJE IZ SRBIJE V C0STEH Poročali smo že, da bo v dneh od 6. do 7. junija prišla v Slovenijo karavana bratstva in prijateljstva s katero se bodo pripeljali nekdanji gostitelji naših izgnancev,: delegacije družbenopolitičnih, gospodarskih organizacij in občin ter kulturne in športne skupine. Nekaj udeležencev karavane bo prišlo v goste tudi v velenjsko občino. Posebni odbor pri občinski konferenci SZDL pripravlja zanje poseben sprejem, razgovore in ogled turističnih in drugih znamenitosti ter nekaterih podjetij. Predstavniki naše občine bodo goste pričakali že v Krškem, kjer se bo karavana v Sloveniji prvič ustavila. 6. junija popoldne bo na Titovem trgu v Velenju svečan sprejem. Tu bo igra- la godba šolskega centra, pozdravni govor pa bo imel predsednik občinske konference SZDL Martin Primožič. Zatem bodo družbenopolitične organizacije in občinska skupščina priredile sprejem v hotelu Paka. Naslednjega dne — 7. junija, ko je spominski dan slovenskih izgnancev, si bodo gostje ogledali mesto, galerijo, dom kulture, vzgojno varstveni zavod in muzej. V Belih vodah pa bodo pripravili izseljeniško po- SODELUJTE Z NAMI Pionirji iz osnovne šole Miha Pintar-Toledo sodelujemo v okviru jugoslovanskih pionirskih iger »tisoč radosti«. Pripravljamo se na svečano proslavo 30. obletnice zveze pionirjev Jugoslavije. Na dan proslave bomo priredili proslavo, kjer bomo razstavljali gradivo — pionir med vojno, v času obnove domovine in pionir ter njegova dejavnost v krožkih. V ta namen zbiramo gradivo o svojih vrstnikih, ki so med vojno pomagali partizanom, sodelovali kot kurirji ali pa zbirali zdravilna zelišča, nosili hrano in sanitetni material. Zato prosimo vse, ki so med vojno kot kurirji ali drugače sodelovali s partizani, da nam pripovedujejo o svojih doživljajih. Srečanja bomo organizirali na šoli. Vse borce, ki so nam pripravljeni pripovedovati kaj so med vojno doživeli, prosimo, da to sporočijo našemu pionir- poldne in srečanje z vašča-ni. Sodelovale bodo gostujoče kulturnoumetniške skupine iz Vrnjačke Banje, Trstenika in Kruševca ter narodno-zabavni ansambel iz Velenja. Drugi dan bodo gostitelji odšli na ogled rudnika, Gorenja in elektrarne. Ob 17. uri bodo v Šoštanju nastopile kultur-no-umetniške skupine in ob 20. uri še v Velenju. Zadnji dan bivanja bo člane delegacije iz Vrnjačke Banje, to je občina s katero smo Velenjčani navezali prijateljske stike, sprejel velenjski župan Nestl Žganic. Od gostov iz Srbije pa se bomo popoldne poslovili pred hotelom Paka, od koder bodo krenili v Celje, kjer jih bo čakal posebni vlak, s katerim potujejo udeleženci letošnje karavane bratstva in prijateljstva. L. N. skemu odredu. Seznaniti pa se želimo tudi s tistimi, ki so sodelovali pri obnovi domovine, pri gradnji cest, železnic, požganih šol, pogozdovanju ipd. Zbiramo prapore, diplome, pohvale, značke, brigadirske bluze in fotografije. Tudi pri tem prosimo vse, ki so pripravljeni pionirjem pripovedovati o sodelovanju pri obnovi domovine. Zbiramo pa tudi gradivo, kako je pionirska organizacija po letu 1950 razvijala interesne dejavnosti. Vse tiste, ki so kot pionirji po MLADI VELENJČANI V MAKEDONIJI Na letošnji pohod bratstva in enotnosti od Skopja do Bitolja je odšlo deset mlajših mladincev in pionirjev iz Velenja. Velenjčani na pohodu zastopajo kot edini republiško ekipo iz Slovenije. Pred odhodom so obljubili, da bodo za naš čacnik napisali vtise s popotovanja. In Prihod štafete mladosti na Titov trg v Velenju ŠTAFETA MLADOSTI VSO NOČ __V VELENJU Letošnjo štafeto mladosti smo v vseh krajih velenjske občine svečano sprejeli • Od mladine iz občine Mozirje je v Letušu štafetno palico prevzela mladinka Vera Podgoršek. letu 1950 v pionirski organizaciji dosegli vidne uspehe in dobili pohvale, diplome in priznanja, vabimo na srečanja, da bi nam pripovedovali, kako je takrat delal posamezni krožek in pionirska organizacija. Prosimo jih tudi, da nam začasno odstopijo pohvale, diplome in priznanja, ki so jih takrat dobili, ker jih bomo razstavili. Predsednik pionirskega odreda Zdenko Kikec Pri spomeniku v Šmartnem ob Paki je štafeto pričakalo precejšnje število mladine in občanov. Tu so pripravili kulturni spored, nato pa so štafetno palico v spremstvu vozil AMD šaleške doline odpeljali proti Šoštanju. Na glavni trg so jo ponesli mladinci iz osnovne šole Kari Destovnik Kajuh in gasilci iz usnjar-ne. O revolucionarni poti tovariša Tita je spregovoril Rudi Bajec, zatem pa je sledil kulturni spored v katerem so sodelovali šolski pevski zbor in godba na pihala. Štafetno palico so zatem sprejeli mladinci iz osnovne šole Biba Ročk in jo ponesli proti Velenju. Prihod štafete na Titov trg v Velenju so oznanile salve. Štafeto pa so svečano sprejeli v domu kulture. Tja jo je ponesla članica AK Velenje in učenka šolskega centra Marjana Hojan. Predsednik občinske konference ZMS Velenje Ciril Grebenšek je govoril o zgodovinski poti tovariša Tita, recitatorji kulturnega društva Anton Aškerc pa so prebirali čestitke, ki so jih v čast Titovega rojstnega dne napisali učenci in dijaki velenjskih šol. Pozdravno pismo mladine in občanov občine Velenje je prebrala gimnazijka Margareta Seher: »Dočakali smo novo pomlad, in tvoj cenjeni rojstni dan, dragi tovariš Tito. Vsakokrat, ko se spomnimo nate, se zavestno in globoko zavedamo tvoje zgodovinske poti, ki si jo napravil za naše narode, za naše delovne ljudi in mir v svetu. Ponosni so nate tisti, ki so se skupno s teboj borili za svobodo, tisti, ki so skupaj s teboj začeli graditi novo Jugoslavijo in mi mladi, ki uživamo sadove te tvoje borbe za katere smo se pripravljeni boriti. Želimo, da bi pod tvojim vodstvom še naprej gradili našo pot v socializem, razvijali bratstvo in enotnost med našimi narodi in skupaj borili za boljši jutrišnji dan. Mladina in občani občine Velenje ti, dragi tovariš Tito, za tvoj osemdeseti jubilej iskreno čestitamo in želimo, da skupaj dočakamo še mnogo srečnih let.« Ob spremljavi mladinske godbe so štafeto odnesli v avlo skupščine, kjer je prenočila. Naslednjega dne pa so jo predali mladini iz občine Žalec. Socializem tvoj cilj je bil prvi, enakost bila je tvoj ideal, izkoriščenost ti si zatiral, si Marxa in Engelsa prebiral. Kot fant si delavce v stavkah že vodil, kot mož nisi ob strani obstal, na čelu partizanov si hodil, ko sovražnik je pri nas divjal. S svojim si delom ustvaril novo deželo, ki vodiš jo trideset let. Mladina zelo je hvaležna, Želimo uspehov in mnogo ti let. Bogdan Lilija ZADNJE DNI PO SVETU... VZHODNA SPORAZUMA POTRJENA 17. maja je Bonn ratificiral moskovski in varšavski sporazum. Tako je ta datum postal tretji najpomembnejši datum novejše nemške zgodovine (8. maj 1945 — kapitulacija Hitlerjeve Nemčije, 5. maj 1955 — ZRN postane z londonskimi sporazumi suverena država). Letos pa 17. maj predstavlja prelomni datum za vso Evropo, saj se je s tem zaključilo večletno obdobje, za katero je bila značilna konfrontacija med Vzhodom in Zahodom. Z ratifikacijo sporazumov so dane možnosti, da se preko Nemčije pričenjata intenzivneje zbliževati dva različna politična in vojaška sistema, potrditev sporazumov bo omogočila realizacijo programov, ki so že dolgo prisotni na obeh straneh. Berlinsko vprašanje je s tem nevtralizirano, čeprav je bilo v preteklosti resnično žarišče nevarnosti. Dana je bistveno drugačna možnost za reševanje razmerja med obema Nemčija-ma in po vsej verjetnosti bo kmalu to razmerje urejeno po normah mednarodnega prava. S tem pa se bo povečevalo sodelovanje, ki prej ali slej pripelje do vse večje medsebojne soodvisnosti. Le-ta pa bolj kot najrazličnejši sporazumi in deklaracije zagotavlja medsebojno varnost. Taka politična usmeritev tudi vzpodbuja v prihodnje k zmanjševanju izdatkov za oboroževanje in k postopnem manjšanju števila vojakov v tem delu Evrope, ki so doslej v imenu »višjih« interesov preprečevali nadaljnji razvoj medsebojnih odnosov med V in Z. Sele sedaj se bodo lahiko sprostili družbeni procesi, ko so meje na nemških tleh dokončno priznane Neglede na težko politično krizo v Nemčiji, je ratifikacija sporazumov velik korak naprej v zbliževanju med V in Z. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da je porast moči opozicije v ZRN veliko svarilo, saj bi se ob drugačnem razpletu dogodkov v Bonnu stvari lahko drugače zasukale. NIXON V MOSKVO Ta teden je ameriški predsednik Richard Nixon odpotoval na uradni obisk v Sovjetsko zvezo. Najprej se je ustavil v Salzburgu, po obisku v Moskvi pa bo obiskal tudi Iran in Poljsko. Pred odhodom je izjavil, da vidi realne možnosti, da bi v SZ dosegel sporazume o omejitvi jedrskega oboroževanja, o razširitvi trgovinske izmenjave in sporazum o raziskovanju vesolja. Čeprav je bil v zadnjem času storjen velik korak naprej v medsebojnem dogovarjanju med ZDA in SZ, kar kažejo številni medsebojni sporazumi, se je v zadnjih dvajsetih letih nakopičilo toliko nerešenih vprašanj, da jih s samim obiskom ne bo mogoče rešiti. Toda ravno z obiskom je dana možnost za postopno reševanje odprtih vprašanj v prihodnosti, le-to pa je verjetno pomembnejše kot sam podpis predvidenih sporazumov, v kolikor pa to sporazumevanje med velesilama ne bo šlo na račun tretjega, potem bo doseženo tisto, kar želimo. pošteno zdelane. Armada Južnega Vietnama ne more braniti dežele, vlada ne more zagotoviti varnosti prebivalstvu. Zato se sedaj pojavlja vprašanje: »Kaj lahko stori Nixon?« Ne more dopustiti, da bi se vojna v Vietnamu sprevrgla v popolno katastrofo. Toda napadi letalstva, kakršnega še ni bilo, so skor;vj brez učinka, vsaj tako je videti. Na novo opremljanje vojske Južnega Vietnama je brez pomena, saj vojaki bežijo in puščajo tanke in topove na bojišču. Ce pošlje v boj ameriške enote, se bo število 65.000 padlih Američanov v Indokini še povečalo, kar prav gotovo ne bo po-všeči ameriškim volivcem in malo je možnosti potem, da bi na letošnjih volitvah ponovno zmagal. Vojaški svetovalci, ki jih je Nixon poslal na pomoč Thieju so neučinkoviti, pa tudi časa nimajo, da bi lahko storili karkoli odločilnega. Jedrsko orožje prav tako ne more priti v poštev, saj je tako obljubil volivcem. Kaj sedaj? Predsednik Nixon je v vse večji zagati, ki se povečuje z vsakim korakom vojske osvobodilnih sil proti jugu. Zato bo tudi v Moskvi tekla beseda o vojni v Indokini. Toda ali bodo našli rešitev? V ŠKRIPCIH Vsa poročila, ki prihajajo z južnovietnamskega bojišča, govorijo o uspehih sil FNO in Severnega Vietnama, na drugi strani pa se vojaki marionetnega režima Nguyem Van Thieuja brezglavo umikajo proti jugu. Tretja pehotna divizija je doživela pravcato katastrofo. Pri umiku iz Quang Trija niso imeli niti toliko časa, da bi s seboj odpeljali tanke, topove, bolnišnico polno ranjencev in ogromne zaloge streliva. Brezglavi umiki vse bolj zaskrbljujejo Saigon in sejejo nemir v Washingtonu. Polom pri Quang Triju se lahko vsak čas ponovi kjerkoli, kajti tretjina južnovietnamske vojske je v petih tednih ofenzive že VOLITVE V ITALIJI V začetku maja so bile v Italiji volitve, katerih so se Italijani udeležili v izredno velikem številu .kar ni nihče pričakoval. Hkrati je bilo to tudi največje presenečenje, saj ni prišlo do nikakršnih večjih premikov v parlamentu. V predvolilni in volilni kampanji so potisnili ob stran celoten program socialnih reform, katere so sindikati izborili v letu 1969, vendar pa se bodo predvidoma ravno ob tem programu bile največje politične bitke pri sestavljanju nove vlade. To pomeni, da je od realnih političnih razmerij v Italiji odvisno ali bo program socialnih reform ostal nespremenjen ali pa ga bo bodoča vla- ...IN DOMOVINI INTENZIVNO DELO V ZVEZI KOMUNISTOV V zadnjih štirinajstih dnevih . smo zabeležili izredno intenzivno delo v Zvezi komunistov. 26. seja CK ZKS in 32. seja predsedstva ZKJ sta pomembni predvsem zaradi vsestranske ocene gospodarskega stanja v Sloveniji oziroma v Jugoslaviji. Ostajajo pa še vedno odprta vprašanja, kako kar najhitreje premostiti sedanje težave. Najprej moramo potrošnjo uskladiti z ekonomskimi možnostmi, in to na vseh ravneh. Zmanjšati je treba sredstva za razvoj, izboljšati strukturo naložb, zmanjšati povpraševanje na domačem trgu, zmanjšati možnosti za povišanje cen itd. Vsakdo bi moral plačati ob nakupu, poravnati bi bilo treba stare dolgove, osebni dohodki bi morali rasti počasneje kot družbeni proizvod, poravnati je treba obveznosti do tujine in vse ostalo. Brez dvoma je gospodarski položaj tisti dejavnik, ki najbolj vpliva na notranja dogajanja v državi. Zato Zveza komunistov poudarja odgovornost, ki jo imajo določeni organi v republikah, občinah, gospodarstvu in drugod in z jasnim programom opozarja, da stabilizacije v gospodarstvu ni mogoče doseči s političnimi in drugimi forumi brez angažiranosti vseh dejavnikov. V Zvezi komunistov Hrvatske je z izključitvijo iz ZK Savke Dabčevič-Kučar, Mika Tripala, Pera Pirker-ja in Marka Koprtla zaključen politični obračun s protagonisti nacionalističnih odstopanj. Za nami je torej velika tragedija ZK Hrvatske, katere posledice bodo še dolgo prisotne in potrebni bodo veliki napori naprednih sil naše družbe, da bodo izkoreninjeni vzroki te politične krize. DJERDAP — ELEKTRARNA DVEH DRŽAV Pretekli teden sta predsednik SFRJ Josip Broz Tito in predsednik državnega sveta LR Romunije Nicolae Ceausescu uradno odprla največjo elektrarno v Evropi. Gigant sta gradili Jugoslavija in Romunija in predstavlja enega največjih hidroenergetskih in plovnih sistemov na svetu. Poleg tega, da elektrarna predstavlja izredno pomemben energetski objekt za obe deželi, nc moremo mimo dejstva, da je hkrati tudi izraz visoke stopnje sodelovanja in prijateljstva med obema sosedoma. Državni svet SR Romunije je ob otvoritvi predsedniku Titu podelil naslov heroja LR Romunije In ga odlikoval z redom »Zmaga socializma«. Občinska gasilska zveza iz Velenja je pripravila tekmovanje, katerega se je udeležilo 16 desetin. To je bilo izbirno tekmovanje za področno, ki je bilo prejšnjo nedeljo v Rečici ob Savinji. Na ploščadi pred tovarno gospodinjske opreme se je 14. maja zbralo 160 gasilcev in 20 sodnikov, ki so ocenjevali trodelni napad. Gasilske desetine so na občinskem tekmovanju dosegle naslednje rezultate: 1. Velenje I (614,6 točke), 2. rudnik lignita (589), 3. Šoštanj I (585), 4. usnjarna Šoštanj (582), 5. Šalek (581), 6. Družmirje (560,5), 7. Velenje II (552), 8. Skale (548,5), 9. Šoštanj II (534,8), 10. Pesje (517,5), 11. Šalek — ženska desetina (505), 12. Bevče (504), 13. Gaberke (502), 14. Šmartno ob Paki (474,5), 15. Paška vas (439) in 16. Šentilj (404,5). Zmagovalna deseUna iz Velenja (fotografija pod naslovom), edina ženska desetina iz Saleka, na spodnji fotografiji pa vidimo desetino pri tekmovanju Predsednik SFRJ Josip Broz Tito in predsednik državnega sveta LR Romunije Nicolae Ceausescu sta odprla največjo elektrarno v Evropi » Gostinsko podjetje PAKA Velenje obvešča cenjene goste, da bo v soboto 10. junija od 20. ure dalje KULINARIČNI VEČER v vseh hotelskih prostorih. Se priporoča hotel PAKA Velenje. Hotelska recepcija že sprejema rezervacije (tel. 85-133), ki so brezplačne. Obvezno pa je potrebno naročiti večerjo. IZOBRAŽEVANJI ODRASLIH MESTO V ŠOLSTVU Izobraževanje odraslih pokriva dve deficitarni področji v naši družbi • Z raznimi večernimi šolami omogoča vsakomur, da se šola po delovnem času in mu s tem zagotavlja boljši položaj v družbi, a istočasno pomaga nadoknaditi tisto, kar je iz objektivnih ali subjektivnih razlogov v mladih, šolskih letih zamudil. Delavska univerza je v trinajstih letih dela v občini organizirala vrsto osnovnih, srednjih in delovod-skih šol, tečajev za visoko kvalifikacijo, kvalifikacijo, polkvalifikacijo in interno kvalifikacijo. Drugo področje pa je permanentno izobraževanje — to je stalno izobraževanje, ki ga terja sodobni svet, da bi lahko korakali vštric z družbenim in tehničnim razvojem. Na tem področju je bilo mnogo storjenega z organizacijo družbenoekonomske in politične vzgoje. Brez stalnega izobraževanja bi Itudi razvoj človekove miselnosti zaostal in postal copata razvoju. Prav tu pa je potrebna velika pomoč družbe in ta pomoč se potem družbi vrača z velikimi obrestmi. Delavska univerza je veliko pripomogla k razreše- vanju prvega deficitnega področja, vendar pa že tu posega v drugo področje permanentnega izobraževanja. Z delovodskimi šolami izpodjeda mojstrsko miselnost v moderni proizvodnji, z organizacijo oddelkov višjih šol za organizacijo dela vnaša nov element pri organizaciji gospodarskih organizacij in proizvodnje, itd. Na koncu pa je koristno delo tudi na širjenju splošne izobrazbe od šiviljskih, strojepisnih, jezikovnih in drugih tečajev. Univerzalnost delavske u-niverze zahteva velike napore, da so njene oblike izobraževanja na ravni, ki jo zahteva sedanjost in v skladu z andragoškimi principi. Prav zaradi tega bo nujno resno razmišljati o bodočnosti te edine institucije za izobraževanje odraslih v naši občini. Ni dovolj, če smo institucijo ustanovili, treba jo je tudi razvijati, ker bi morebitna stagnacija pomenila praktično že izačetek razpada. Po novem zakonu o delavskih univerzah je dobilo izobraževanje odraslih enakopraven položaj z rednim šolstvom in tako naj se delavska univerza v bodoče tudi tretira. Merodajni činitelji naj računajo na nujnost kadrovske razširitve stalno zaposlenih pri delavski univerzi in naj razmišljajo na sredstva, ki so v zvezi z izobraževanjem odraslih nujna. Ali ne bi kazalo čimprej vključiti delavsko univerzo tudi materialno v temeljno izobraževalno skupnost in ji organizirati sredstva za razširjeno reprodukcijo? Skromna sredstva, ki jih delavska univerza dobi od občinske skupščine so sko-ro usahnila. Delavska univerza živi popolnoma na lastnem ekonomskem računu. Njena dejavnost pa je prav zaradi tega zožena, čeprav naj bi že po zakonu in ustanovitveni listini, pokrivala čim pestrejšo paleto izobraževanja in to še posebej družbenega, ki je o-snova našega samoupravnega sistema. Vlado Valenčak VEČ SODELOVANJA Z ODBORI SLO V nedeljo 16. aprila je bila letna skupščina občinske gasilske zveze. O delu zveze in društev ter o izvrševanju delovnega načrta, sprejetega na zadnji skupščini, o splošnem gospodarskem gibanju v občini in državi je poročal predsednik Franc Škarja. Predsednik občinske gasilske zveze Franc Škarja je med drugim povedal, da bodo morali posvetiti večjo skrb za včlanjenje v društva. Sedaj je v gasilskih društvih velenjske občine 471 članov, 45 članic, 183 mladincev in 109 pionirjev. Komandir odreda Egidij Petretič je na letni skupščini prebral strokovno tehnično poročilo. Med drugim je poročal o strokovnem izobraževanju gasilcev, požarni preventivi, tehnični opremljenosti društev, propagandnem delu za vključevanje v gasilske vrste, krvodajalstvu in požarnih škodah. Te so v zadnjem letu močno porasle. Leta 1968 je bilo 11 poža-iv in škode za 192.210 din, leta 1969 18 požarov in škode za 39.000 din, 1970. leta 10 požarov in škode za 170.000 din, prejšnje leto pa je bilo na območju občine 23 požarov in škode za 1,070.000 din. Na skupščini je poročal tudi Bagajnik Franc Geršak. V Rtu 1971 je imela zveza 14.059 din dohodkov in 70.480 din izdatkov. V stanovanjskem skladu je bilo ob koncu leta 1.530 dinarjev. V razpravi so ugotovili, da so lani zveza, štab odreda in skupščina občine zelo uspešno delali pri reševanju vprašanj požarne varnosti. V Velenju so j-adili nov sodoben gasil-i dom. Iz gasilskega sklada pa so poleg tega nabavili za društva motorne brizgalne, avtomobile, cevi in drugo gasilsko opremo, ki je potrebna za uspešno ■farno varnost. Tudi vzgoji gasilskih kadrov so po- svetili večjo skrb. V Šmart-nem ob Paki bi morali zgraditi nov gasilski dom, ker sedanji ne služi več svojemu namenu. Gasilska domova pa bi fnorali popraviti v Gaberkah in Pa-ški vasi. Precej so govorili o tesnejšem sodelovanju gasilskih društev s civilno Zavodenjčani so letošnjo pomlad napeljali v središče vasi telefonske žice in dva telefona priključili na avtomatsko centralo. To nedeljo pa se bodo v vasi zbrali in delovno zmago dostojno proslavili. Šolski otroci, mladina in člani kulturnega društva bodo pripravili spored. Zatem pa bo vaško rajanje, kjer bodo igrali Fantje treh dolin. Nagradno streljanje na koštruna bo po- Mlakuža pa taka Med trgovino Oljka in staro kaplanijo se nabere v času deževja toliko vode, da so vdolbine ob cesti do vrha napolnjene z njo. Ker je mlaka precej velika, svojih 12 kvadratnih metrov površine, kvari podobo kraja. V slabem vreme- nu ne prideš do poštnega predala, ki je pritrjen na zidu kaplanije. To kotanjo je nujno treba posuti in asfaltirati, kajti tu mimo pelje glavna cesta iz Mozirja proti Velenju. Le kako dolgo bo ta mlaka kvarila izgled Šmartnega? Odlaganje smeti Nekateri Šmarčani odmetavajo smeti kar sredi Šmartnega in to pri železniški postaji za parkom. Kaj si mislijo tuj- ci, ko vidijo vso to ropotijo ob cesti. Treba bo misliti na to, da se bo določil poseben prostor za odlaganje smeti. Slobška koča grob? Ne bi mogli trditi, da so težave Vrtačnikove Zofke samo njena stvar • Zanjo se v Zavodnjah zavzemajo vse krajevne organizacije in tudi posamezniki • Vendar rešitve njenega stanovanjskega problema še niso našli. Ljudje največkrat živimo svoje življenje in se neradi zmenimo za težave drugih. Pehamo se za svoj žep in ponavadi pozabimo na ljudi okoli sebe. V Zavodnjah nad Šoštanjem pa so vaščani dobrohotno pogledali naokrog in se zavzeli za štiričlansko družino, ki živi v stiski in pravi revščini. Zofki Vrtačnikovi življenje ni bilo najbolje naklonjeno. Rojena je bila v To-polšici, večino let pa je preživela v Zavodnjah. Ni najboljšega zdravja, pa vendar se je morala z delom preživljati. Delala je vsa kmečka opravila. Pred devetimi leti je Zofka povila prvega otroka. Bil je deček, zdrav in krepak. Luka so mu dali ime. Tri leta kasneje je spet legla v porodniško posteljo. Na svet je prišla Mici-ka, pred štirimi leti pa še Srečko. Vsi trije so zdravi in lepo raščeni otroci, ki že sk<5raj preraščajo mater. Zofki je sedaj sedemintrideset let. Vedra in nasmejana je. Videz daje, da se sama ne zaveda revščine v kateri živi. To je tudi razumljivo, saj je podobno živela že od nekdaj. Le da je bila takrat sama, zdaj pa jo spremljajo še trije. Zadnja leta je živela skupaj z očetom njenih otrok. Nista bila poročena. Bil je rudarski upokojenec in je imel toliko pokojnine, da so se lahko preživljali. Pred meseci pa ga je pobralo in Zofka je ostala sama s tremi otroki. Nekaj mesecev sem dobiva od občine 150 dinarjev podpore, za sebe, malega Srečka, Miciko in Luka. Veliko lačnih ust, ki jih mora Zofka hraniti s 15 tisočaki! Že devet let prebiva v Slobški koči. Na njej, kot zaščito in krajevnimi odbori SLO. Bilo je tudi govora o podeljevanju republiških odlikovanj in priznanj, ker sedanji ključ za podeljevanje ne ustreza in bi ga morali povečati za občinske gasilske zveze in društva. Izvolili so nov upravni in nadzorni odbor, za predsednika Franca Škarja, podpredsednika Stanka Hudalesa, komandirja Egi-dija Petretiča, tajnika Rudija Mauserja in blagajnika Franca Geršaka. Velenjske gasilce bodo na sedmem kongresu zastopali Rudi Mauser, Egidij Petretič in Stanko Hudales. Mauserja so predlagali v predsedstvo GZS. M. V. Pridite v nedeljo v Zavodnje pestrilo veselje v Zavodnjah. Omeniti velja, da so Zavodenjčani prispevali kar 120 tisoč din, saj so večino del pri napeljavi telefona opravili sami. Kmetje so prispevali drogove, ki so jih vaščani prostovoljno postavili. Vrednost vseh del pa znaša 150 tisoč dinarjev. Pridite v nedeljo v Zavodnje, kjer bo ves dan zabavno. In Vrtačnikova družinica pred podirajočo Slobško kočo na drugih domačijah, je rdeča hišna številčnica z belim napisom — Zavodnje 41. Vendar bajta še zdaleč ni podobna varnemu prebivališču. Zato je primerno stanovanje za štiričlansko Vtračnikovo družino enako važno kot denar. Zofka sicer pravi, da bodo najbrž kmalu uredili pokojnino, ki jo bodo otroci dobili za svojim pokojnini očetom. Do takrat, (da ne bi to predolgo trajalo) pa bo že nekako shajala s 150 dinarji mesečne podpore. Stopil sem v leseno bajto in dobil občutek, da se bo slej ko prej zrušila. V mali izbici, ki je najbolj podobna slabo zbitemu zaboju, sta postelji, štedilnik, miza, stol in omara. Vrtačnikovi, otroci in mati, so sedeli na posteljah in zrli vame. Kmalu pa je ženica postala zgovorna: »Devet let sem v tej hiši. Gospodarju moram za to na leto odslužiti 18 dnin.« Sprva, ko družina ni bila številčna, so se še nekako stiskali. In tudi bajta je bila pred leti bolje ohranjena. Zob časa pa jo je dokončno uničil. »Na jesen se bomo preselili v mežnarijo, tako so povedali gospod župnik, ko so hodili tod mimo.« Če bi bilo tako, in če bi otroci dobili rešeno šc od socialnega za pokojnino, potem bi bila družina rešena neverjetne revščine, v kateri živi. Kasneje, ko sem se v vasi pogovarjal z župnikom Šmonom in še z nekaterimi drugimi, pa sem spoznal, da stanovanjske težave revežev iz Slobške koče ne bodo zlahka rešene. Župnik mi je povedal, da morajo mežnarijo temeljito obnoviti. Prostore v njej pa rabijo za človeka, ki bo pri fari koristen in bo opravljal mežnarska o-pravila. Povedal je, da so ključarji nasprotni in Zofke z otroki ne bodo vzeli pod streho. Tako je odpadla možnost, da bi se Zofka Vrtačnik s svojimi otroki preselila iz bajte v mežnarijo. Zdaj je naloga krajevne skupnosti in drugih vaških organizacij, da za Zofko Vrtačnik in njene tri otroke čimprej poiščejo primerno stanovanje. Doslej so z voljo in humano pomagali družini, zato sem prepričan, da ni zaprek in ne bodo našli stanovanja. Sobška koča lahko kaj kmalu postane grob štirih človeških življenj! Lj. Naraks DELAVSKA UNIVERZA VELENJE obvešča, da bo vpisovala za šolsko leto 1972/73 v naslednje izobraževalne oblike: ŠOLE — Višja šola za organizacijo dela Kranj (deta-širani oddelek v Velenju) — Ekonomska srednja šola (2. razred) — Delovodska šola za strojno stroko (2. razred) — Delovodska šola za elektro stroko (II. semester) — Osnovna šola (7. in 8. razred) Vse gornje šole so organizirane z odgovarjajočimi matičnimi šolami. TEČAJI — Strojepisni tečaj (začetni in nadaljevalni) — Tečaji tujih jezikov nemščina (začetni in nadaljevalni) italijanščina (začetni in nadaljevalni) angleščina (začetni) SEMINARJI Delavska univerza sprejema tudi naročite za družbeno-ekonomske seminarje za samoupravne organe v delovnih organizacijah in za politične šole v občini Velenje in izven občine. Prijave sprejema do konca junija t. 1. v upravi Delavske univerze Velenje, Titov trg št. 2. Naknaden vpis je možen še v septembru. Informacije daje tudi po telefonu št. 85 153. KOMUNISTI SREDI DOGAJANJ Sekretarji aktivov, oddelkov in organizacij ZKS iz velenjske občine so se pred nedavnim zbrali na enodnevnem seminarju. Najprej so poslušali ekonomsko oceno občine Velenje v celjski regiji, ki jo je podal član občinske konference ZKS Ciril Pilih. Zatem pa je Hermina Klanč-nikova, članica komiteja, seznanila udeležence s srednjeročnim razvojnim programom. Jože Melan-šek je na seminarju poročal o pripravah na splošni ljudski odpor, Emil Roje, namestnik sekretarja medobčinskega sveta ZKS Celje pa je govoril o politični situaciji v Jugoslaviji, Sloveniji in celjski regiji. Sekretarji so menili, da bi morali v občini zdaj že vedeti katera bo tretja večja gospodarska dejavnost, ki bo poleg energetike in, kovinske predelovalne industrije po 1975. letu zagotavljala nadaljnji razmah in bila nosilka razvoja. Omenili so tudi, da ne bi smeli pezreti kmetijstva. Kmete bi morali zadržati v višinskih predelih in tam razviti sodobne kmetije. S tem bi preprečili razsloje-vanje kmečkega prebivalstva. Kar zadeva srednjeročni razvojni program občine Velenje, bi ga morali sedaj nekoliko dopolniti in uskladiti s hotenji gospodarskega in družbenega razvoja v Sloveniji. Ko so na seminarju razpravljali o pripravah na splošni ljudski odpor, so povedali, da so bili v teh pripravah sekretarji politično odmaknjeni. Naloga ZK je, da skrbi za kadrovanje, zato menijo, da bi morali biti pri ustanavljanju krajevnih odborov SLO prisotni tudi sekretarji, ne pa da so priprave doslej potekale mimo in brez njihovega sodelovanja. Na seminarju so se domenili, da bodo posvetili večjo pozornost idejnemu izobraževanju članstva. Zato bodo v vseh organizacijah ZKS za člane pripravili ciklus predavanj in jih na poljuden način seznanili z najnujnejšimi nauki iz marksizma in družbenih ter ekonomskih odnosov. Ciklus predavanj naj bi o-biskovalo več kot 500 komunistov iz velenjske občine. L. N. Kajuh pod novim pevovodjem -1—— Moški pevski zbor Kajuh iz Velenja ima že tradicijo in razgibano umetniško pot. Številni uspešni nastopi so zboru prinesli renome, dobil pa je tudi priznanja, med katerimi velja omeniti Kajuhovo nagrado, ki je najvišje družbeno priznanje v velenjski občini. VASI PRISPEVKI ZA KDO JE ODGOVOREN ZA UREJANJE VELENJA? Velenje, mesto s sodobno arhitekturo ima tudi svoj odraz v zelenju in zelenicah, ki so pa letos kaj različno negovane. Tako so bile zelenice v centru že trikrat košene, ko drugod po Velenju—še niti-enkrat. Nadalje so v centru poleg lepih gred z rožami tudi lepo očiščene ulice in pločniki, v drugih predelih mesta pa ležijo včasih odpadki tudi več dni (odpadki. Da bi bilo naše mesto tudi letos čim lepše okrašeno, da bi bili vsi balkoni in okna lepo in enotno zasajeni z rožami razpisuje hortikulturno društvo velenje nagradno tekmovanje v okrastivi in zasaditvi: — okolja in notranjih prostorov vseh šol v občini — okolja balkonov in oken stanovanjskih zgradb in — v ureditvi predhišnih vrtov. Posebna komisija bo pregledovala in ocenjevala vse stanovanjske zgradbe v Velenju in Šoštanju ter šole in predhišne vrtove. Najboljšim bomo podelili nagrade v obliki sadilnega materiala. Naj ne bo med nami nikogar, ki ne bo zasadil cvetličnih lončkov ali korite na oknih in balkonih! Trudimo se vsi, da bo naše mesto res podobno cvetlični gredi! Morda še nekaj nasvetov: letošnja hladna in deževna pomlad je močno zavrla rano cvetenje balkonskih rož. Deževno vreme je tudi ugodno vplivalo na razvoj raznih glivičnih bolezni. Če opazite predvsem na pelargonijah rjave pege in lise, takoj poškropite rastline z enim od naslednjih pripravkov: 0,25% artocid (na II vode 2,5 g pripravka) ali faltan 0,20% dithan M 45, 0,30 % cineb. Da bi se rastline čimprej opomogle in obilo cvetele, jih enkrat tedensko zalijmo z raztopino mineralnega gnojila »cvetal« ali »flo-vit«. Pri težavah z zazimljenjcm rož je treba misliti že ob nakupu. Priporočamo fuksije, ker jih laže prezimimo kot pelargonije, saj jim mora preko zime listje odpasti — predvsem pa so najbolj primerne enoletnice saj jih v jeseni, ko jih pomori slana, enostavno odvržemo. Najbolj primerne od teh so: petunije, taletes, ageratum, pa tudi nizke salvije. Vse navedene rože ima na zalogi naša vrtnarija. H. D. Velenje ki se morajo odpeljati s specialnim vozom za smeti). Ob Stanetovi cesti je v parku star divan, nekoliko dalje del posteljnih o-dej. Takih razlik bi še lahko našteli. In če se vprašamo, kdo je neposredno odgovoren za urejenost mesta Velenja, je najmanj opazna krajevna skupnost Velenje, ki za razliko od ostalih krajevnih skupnosti občine Velenje, slabo deluje. Mnenja sem, da bi morala poleg komunalnega obrtnega centra Velenje, stanovanjskega podjetja Velenje in stanovanjske e-note rudnika, kjer-vsak po svoje skrbi za urejenost mesta, imeti glavno besedo ravno krajevna skupnost, ki pa je v resnici v Velenju sploh ni. Zaradi tega predlagam, da naj bi krajevna organizacija SZDL Velenje postavila na dnevni red vprašanje dejavnosti krajevne skupnosti, saj z določili, ki izhajajo iz najnovejše zakonodaje, bodo morale imeti ravno krajevne skupnosti večje pristojnosti, obveznosti in pravice. Amon Albin, Velenje • V TOVORNJAKOV ZADEK DNE 9. aprila ob 19.45 je IVAN VIKTOR CESAR peljal z osebnim avtomobilom CE 414-89 iz Velenja proti Šoštanju. V Pesju, pri odcepu ceste h gostišču Melanšek, pa je zaradi neprimerne hitrosti trčil v zadnji del tovornjaka CE 210-75, ki ga je vozil EDVARD JEŽOVNIK. Ta je pred odcepom ceste nekoliko zmanjšal hitrost, ker je nameraval zaviti na desno. Na Cesarjevem avtomobilu je škode za okoli 4.000 din. • PREPOČASI PREKO SEMAFORSKEGA KRIŽIŠČA Pred sematorskim križiščem na šaleški cesti v Velenju se je z osebnim avtomobilom CE 164-36 ustavil VIKTOR SKORC. Ko se je na semaforju prižgala zelena luč ta ni takoj speljal naprej in se je zato v njegov avtomobil zadel RASTI-SLAV TODOROVIC, ki je pripeljal po Šaleški cesti z neprimerno hitrostjo in se na mokri cesti ni mogel zaustaviti. Pri trčenju je na vozilih nastalo za okoli 6.000 din gmotne škode. • TRK V KRIŽIŠČU V križišču Aškerčeve in Kidričeve ceste je IVAN NIKO-LIC izsiljeval prednost vozniku osebnega avtomobila CE 404-87 IVANU ŠTIMULAKU. Prišlo je do trčenja, pri katerem je nastala gmotna škoda za okoli 2.150 dinarjev. Dne 18. aprila ob 9. uri se je DRAGO CASL s kombijem CE 338-38 pripeljal po Jenkovi cesti v Velenju. V križišču s Tomšičevo cesto ni upošteval prednosti in je izsiljeval prednost vozniku osebnega avtomobila MU 409-89 HAKOLDU KARNERJU. Zdaj štirindvajsetčlanski zbor stopa na pot nekoliko pomlajen in z novim pevovodjem. Zato smo Zmaga Frankoviča, ki je od novega leta dalje umetniški vodja, povprašali o težavah in nadaljnjih nalogah. • Je zbor pod vašim vodstvom že imel vidnejši nastop? — Pred nedavnim smo peli na reviji v Zrečah, kjer je nastopilo 19 pevskih zborov s širšega celjskega območja. Po dokaj uspešnem nastopu so ocenili, da je naš moški pevski zbor dobro zasnovan. NOVO POKOPALIŠČE Ker bo v Smartnem ob Paki na pokopališču kmalu zmanjkalo prostora, so se merodajni odločili, da bodo zgradili novo pokopališče. Sedaj iščejo primeren prostor, ki bi odgovarjal temu namenu. Kraj in zemlja morata odgovarjati vsem potrebam, ki jih tako pokopališče zahteva. Obenem bodo zgradili pre-potrebno mrtvašnico, katera sedaj manjka. • Kdaj bomo lahko vaše pevce pod novim vodstvom slišali v Velenju? — Ni pomembno pod čigavim vodstvom pojejo. Zame je važno, da smo v tem času zbor pomladili s sedmimi novimi pevci. To je naša nadaljnja naloga. V zbor bi radi pritegnili še nekaj novih pevcev, tako da bi jih bilo vsaj trideset. Pomlajevanje pa za zbor pomeni tudi določeno stagnacijo, saj je potrebno nove moči izučiti, vse pevce skupaj pa uglasiti. Prvi večji nastop bo za letošnji rudarski praznik, ko bomo sodelovali s svojim programom. • Kakšen bo umetniški spored v naslednjem obdobju? — Zaenkrat bomo peli narodne in umetne pesmi, kasneje pa se bomo lotili modernejših skladb. • Povejte, kakšen je režim vaj? — Pevci morajo disciplinirano prihajati na vaje, ki so ob torkih in petkih od 19. do 21. ure. Brez tega ne bi bilo uspešnega napredka. Radi pa bi, da bi se pridružili novi nadarjeni in zavzeti pevci, saj sem že povedal da želimo zbor številčno okrepiti. Zato vabim vse, ki imajo veselje in bi radi peli ter nastopali, da se vključijo v moški pevski zbor Kajuh. • In težave, ali bolje vprašano — želje? — Težave so, vendar zaenkrat ne bom tarnal. Zbiramo denar za nova enotna oblačila, ker želimo v njih nastopiti že za rudarski praznik. Kar zadeva grl pa v zboru /nanjka prvi in drugi bas. Lj. Naraks Torejevi bakreni reliefi V velenjskem gradu razstavlja bakrene reliefe Danilo Torej iz Velenja. To je njegova prva razstava in je za-delj tega pomembna za nadaljnjo ustvarjalno pot mladega samouka. DANILO TOREJ Danila Toreja sem prvič srečal ob razstavljenih bakrenih reliefih. Začela sva kramljati. Predstavil se je in v beležnico sem zapisal njegove osebne podatke. Rojen je bil v Vuzenici. Z likovno umetnostjo se je začel ukvarjati že v osnovni šoli. Risal je s svinčnikom in izrezoval linolej, toda nič mu ni prav uspelo. Poizkušal je tudi intarzije. Zdaj pa se je končno ujel. — Povedali ste, da ste tehnolog v velenjskem Gorenju. Ali je. stik s kovino vplival, da ste začeli svoje umetniško nagnjenje u-podabljati na bakru? »Pravzaprav sem začel po naklučju. Zaposlen sem bil pri hidromontaži in na terenskem delu v Boru. Tu sem dobil v roke bakreno pločevino. Spoznal sem nekega samouka, ki je že oblikoval baker. Poučil me je s tehniko in junija 1970. leta sem naredil prvo neizvirno delo.« — Koliko časa ste delali 21 reliefov, ki jih razstavljate? »Lani sem začel delati celotno razstavljeno zbirko. Koliko časa pa sem zanjo porabil, bi težko povedal.« — Kakšno je vaše vodilo pri umetniškem ustvarjanju? »Ustvarjalca kakršnekoli umetnosti vodijo k delu različni nagibi. Zase lahko rečem, da gledam življenje skozi delo. Vidim ga trdnejšega kot kdo drug. Zato na bakru upodabljam vsakdanje življenje, ki ni posuto z rožicami.« — Boste še delali in razstavljali? »Vsekakor bom še delal. Pobudo za nadaljnje delo mi je dalo to, da so mi v Velenju omogočili prvo samostojno razstavo. Zahvaliti se moram upravi muzeja slovenskih premogovnikov, ki je veliko prispevala k moji razstavi. Drugo razstavo pa bi rad imel v svojem domačem kraju, v Vuzenici.« — Ali razstavljene bakrene relieje prodajate? »Vse, kar je razstavljeno v velenjskem gradu, je naprodaj. Cena pa je odvis na od velikosti in se giblj od 150 do 490 dinarjev.« L. N D. TOREJ, Revni bodo vedno — 1972 nv' I BREZ POROKOV ENOSTAVNO IN HITRO NAJETJE KREDITA V VSEH PRODAJALNAH Bi Vj I TRGOVSKO PODJETJE NA VELIKO IN MALO Tehrjo-mercator GUBČEVA 1, TELEFON 23-41, 38-31 Telegram: ELTOR CELJE, Telex 33535 YU ELTOR CELJE * ELEKTROMATERIAL: nizka napetost — široka potrošnja — elektronika * BARVE * STEKLO * GRADBENI MATERIAL * ELEKTROMATERIAL MARIBOR Sklad za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč občine Velenje, razpisuje po 9., 10., 11. in 12. členu zakona o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 42/66 in 20/71) ter po 4., 5., «., 7. in 8. členu odloka o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča (Skupščinski Šaleški rudar, št. 2/71, 4/71 in 1/72) JAVNI MATEČAJ I. Za oddajo v uporabo stavbnega zemljišča za gradnjo 7 enodružinskih stanovanjskih hiš v soseski KONOVO in sicer: 1. gradb. pare. 31, ki po zazidalnem načrtu za Konovo obsega del pare. št. 483/2 in pare. št. 484/3 v skupni izmeri ca. 1412 m!; 2. gradb. pare. 46 na pare. št. 482/2 v izmeri 841 m"; 3. gradb. pare. 149 na delu pare. št. 457/1 v izmeri ca. 800 m!; 4. gradb. pare. 150, ki obsega del pare. št. 457/1 v izmeri ca. 930 m?; 5. gradb. pare. 151, ki obsega del pare. št. 457/2 in del pare. št. 457/1 v skupni izmeri ca. 860 m»; 6. gradb. pare. 152 na delu pare. št. 458/5 v izmeri ca. 650 m-;. 7. gradb. pare. 154, ki obsega del pare. št. 458/4 v izmeri ca. 920 m-', II. Z gradnjo je treba pričeti najkasneje v 6 mesecih, končana pa mora biti najkasneje v 3 letih po dodelitvi zemljišča. Tip enodružinskih hiš je določen z zazidalnim načrtom. III. Izklicna cena za pravico uporabe stavbnega zemljišča znaša 15,12 din/m1'. IV. Prispevek za komunalno ureditev zemljišča znaša 30 din/m!. V. Ceno zemljišča in komunalni prispevek je poravnati v roku 3 dni po pravnomočnosti odločbe o dodelitvi zemljišča. VI- Interesente za gradb. pare. št. 46 opozarjamo, da bo najboljši ponudnik dolžan skleniti s skladom te pogodbe o dodelitvi pare. št. 470/3 v izmeri si7 m! in pare. št. 470/4 v izmeri 171 m!, obe k. o. Velenje, ki funkcionalno spadata k gradb. pare. 46. Izklicna cena za pravico uporabe tega zemljišča znaša 5 din/m*, komunalnega prispev-ka pa ni. • Varščina, ki mora biti plačana en dan pred javnim natečajem znaša 2.000 din. Ponudnik se lahko udeleži javnega natečaja le, če predloži potrdilo o vplačilu varščine, ki jo je dolžan nakazati na sklad za urejanje in oddajanje stavbnega zemljišča občine Velenje št. rač. 5074-652-119 z oznako, da je depozit. Varščina zapade v korist sklada, če ponudnik odstopi od ponudbe potem, ko je že uspel na natečaju. Udeležencu, ki na natečaju uspe, se varščina obračuna pri plačilu zneskov iz III. in IV. točke tega razpisa, ostalim pa se vrne. VIII. Stavbno zemljišče je delno komunalno urejeno. IX. Pismene ponudbe morajo vsebovati: ponudnikov natančni nasov, rok za začetek in dokončanje graditve, ponujeno ceno in način plačila, ponudnikov podpis ter priloženo potrdilo o plačilu varščine. X. Ponudbe morajo prispeti v zaprti ovojnici najkasneje do vključno 12. junija 1972 do 14. ure na naslov: Sklad za urejanje in oddajanje stavb nega zemljišča — pravna služba. Skupščine občine Velenje z oznako »JAVNI NATEČAJ — KONOVO«. XI. V primeru dveh enakih ponudb ima prednost tista, ki je prej prispela. XII. Odpiranje ponudb, kjer lahko prisostvujejo tudi ponudniki, bo dne 14. junija 1972 ob 15. uri v sobi št. 15 — pritličje upravne zgradbe Skupščine občine Velenje. Zemljišče bo oddano najboljšemu ponudniku. XIII. Podrobnejše informacije sc dobijo ob uradnih dnevih v stavbi Skupščine občine Velenje, soba st. 41/IV, prt referentu za urejanje in oddajanje stavbnih zemljišč ali na telefon št. 85-010, interna 47. OBVESTILO Obveščamo člane krajevne organizacije ZB NOV Velenje, da bomo v letošnjem letu priredili za člane dva izleta: 1. Osankarica — Pohorje 2. Urh — bolnica Franja Cena izletov: Osankarica 25 din, bolnica Fra-nja 60 din. V ceni je vračunan prevoz in kosilo. Prijave sprejema dežurna služba vsako sredo v mesecu od 16. do 18. ure, v domu upokojencev, vključno do 30. junija. Izleti bodo v juliju in avgustu. Pri vpisu sprejemamo tudi vplačila. OBVESTILO o vpisu predšolskih otrok v vzgojno varstveni zavod Velenje V zavod bomo vpisovali predšolske otroke od 2. do 7. leta v četrtek, 1. junija od 8. do 16. ure, na Prešernovi cesti — novi vrtec. SVETINA SE JE PREDSTAVIL [nešreceTK Z NOVIMI DELI NEPREVIDNO S PARKIRIŠČA NI UPOŠTEVAL PREDNOSTI • Po Jenkovi cesti je 30. aprila, nekaj po polnoči, pripeljal z osebnim avtomobilom CE 252-79 ANDREJ KOREN. Ko je pripeljal na križišče s Tomšičevo cesto, nI upošteval ne-preduostnega znaka in je za-delj tega trčil v osebni avtomobil CE 143-35, ki ga je vozil JOŽE ZEVART po Tomšičevi cesti. Pri trčenju je na vozilih nastalo škode za 3.000 dinarjev. svoji volji, pač pa zadelj nuje. V nedrjih šaleške doline je črno zlato, ki ga spravlja na dan žuljava rudarjeva roka. Na površini pa naslajajo vidni sledovi tega dela. In ravno tu, v tem podirajočem in ugreza-jočem se svetu okoli Pre-log, je našel slikar Jože Svetina mik, da je svoj čopič namočil v paleto in se lotil zanj nove tematike. Lj. Naraks USPEŠNA KRVODAJALSKA AKCIJA »Letos v naši občini izredno dobro poteka krvodajalska akcija,« je povedal tajnik občinskega odbora Rdečega križa Tomo Hudoletnjak. Do sredine maja je v velenjski občini darovalo kri že 1441 krvodajalcev. Kri so letos odvzemali v Šmartnem ob Paki, kjer je prišlo 138 krvodajalcev, na začetku maja pa v Šoštanju 238 krvodajalcev in v Velenju 276. Najuspešnejša je bila krvodajalska akcija v tovarni gospodinjske opreme, kjer je prišlo na odvzem blizu 800 zaposlenih. V občini Velenje pa z odvzemom še niso končali. Julija bo večja akcija v velenjskem rudniku, avgusta, septembra in oktobra pa bodo vozili na odvzem v slovenjgraško bolnišnico vsak teden po 24 krvodajalcev. L.N. SLABE ZAVORE • Z mini mopedom se je 19. aprila ob 5.15 peljal iz Pakc proti Velenju STANISLAV HRIBERSEK. Pred Salekom je hotel prehiteti kolesarja FRANCA ROŽICA v trenutku, ko je nasproti neznani voznik pripeljal tovornjak. HRIBERSEK je zaviral, vendar zavore niso prijele, zato je trčil v kolesarja. Oba sta padla po cestišču. ROŽIC pa je bil poškodovan. ŽENSKA NOGA NA NAPAČNO PEDALO • TATJANA BAHCIC je pri vzratni vožnji pomotoma pritisnila na pedalo za plin in se je s svojim vozilom CE 143-67 zaletela v parkirani osebni avtomobil CE 236-68. Tega je potisnila še v zraven stoječi o-sebni avtomobil CE 143-89. TRAKTOR POD CESTO • Na stranski cesti v neposredni bližini Vegradovega pes-koloma je VINKO DREV s traktorjem in priklopnikom razvažal pesek. V strmem klancu je s priklopnika zme-taval pesek. Pri tem pa je traktor zaneslo pod cesto. DREV je dobil telesne poškodbe in so mu nudili zdravniško pomoč v celjski bolnišnici. OTROK POŠKODOVAN PO GLAVI • S pomožnim motorjem se je po Bračičevi cesti od križišča z Zidanškovo proti križišču z Jurčičevo cesto v Velenju pripeljal NIKO SEVNIK. Nenadoma pa je iz gruče pritekel na cesto MARKO MAJHEN in se zaletel v sprednji del kolesa. Otrok je dobil lažje poškodbe po glavi. • KUHAR - deset učencev Prijave pošljite čimprej na naslov: Gostinsko podjetje Paka Velenje, kadrovska komisija pri KOMUNALNO OBRTNI CENTER VELENJE razpisuje prosta učna mesta za šolsko leto 1972/73 in to: 1. za poklic vodovodni instalater l učenca 2. za poklic šivilje 1 učenko 3. za poklic krojača 3 učence 4. za poklic frizerja 3 učence 5. za poklic natakarja 1 učenko 6. za poklic vrtnarja 1 učenca Vpišejo se lahko moški ali ženski kandidati, ki imajo končano osnovno šolo in so zdravstveno sposobni za izučitev željenega poklica. Prošnje in prepis zadnjega šolskega spričevala pošljite tajništvu podjetja do 1. julija 1972. .leta. • Na parkirnem prostoru ob Kidričevi cesti v Velenju je imel v popoldanskih urah postavljen osebni avtomobil rcg. št. CE 316-89 ILIJA RAJKOVIC. Ko se je dne 23. aprila odpeljal s parkirnega prostora na Kidričevo cesj.o, da bi vozil naprej po desni strani v smeri Jezera, se ni prepričal, če je cesta prosta in je zapeljal na cesto v trenutku, ko je po Kidričevi pripeljal voznik osebnega avtomobila MU 489-93 BOGOMIR STRUGAR. Voznik Strugar je že vozil mimo Raj-koviča, ta pa je z levim sprednjim blatnikom trčil v l"ev'a zadnja vrata in zadnji blatnik osebnega avtomobila z mariborsko registracijo. Na obeh vozilih je pri trčenju nastalo gmotne škode za okrog 1.700 din. J. SVETINA — Javorje nad Zavodnjami, akvarel Čeprav ni bilo uradne otvoritve, pa vendar ni šla neopazno mimo dobro pripravljena razstava slikarja Jožeta Svetine, ki jo je avtor posvetil obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte. V avli občinske skupščine je Svetina tokrat razstavil akvarele, katerih večji del po tematiki, za poznavalca njegovih del, niso bila novost, saj je zopet domiselno, verodostojno in svojstveno predstavil krajino okoli Zavodenj. To je kmečki svet, svet na katerem samevajo kozolci, stare bajte in svet okoli< vasice, v kateri poučuje slikar Jože Svetina. Lotil pa se je novega umetniškega področja, za katerega je motiviko izbral v nižini, v pogrezajoči šaleški dolini. Narisal je in ohranil zverižene hiše, ki so jih ljudje zapustili, ne po Gostinsko podjetje PAKA Velenje razpisuje vpis v prvi letnik gostinske šole za poklic • NATAKAR - deset učencev MALA MAJDA BREZ POSLEDIC • Na Tomšičevo cesto je pritekla štiriletna MAJDA KAD-LICEK v trenutku, ko je nekoliko prehitro pripeljal z osebnim avtomobilom IVAN OSREDKAR. Čeprav je močno zaviral, ni mogel pravočasno ustaviti in je deklico zbil po cesti. V Celjski bolnišnici so ugotovili, da deklica ni poškodovana. AVTOBUS ZAPELJAL PREVEČ V LEVO • Na Kidričevi cesti je voznik avtobusa CE 112-26 ALOJZ LIIITENEGER pri zavijanju v levo trčil v nasproti vozeči o-sebni avtomobil, ki ga je vozil VEKOSLAV POCAJT. VOZ-nik avtobusa je zapeljal čez sredino cestišča na levo stran in zadel v zadnja leva vrata PocajOovega avtomobila. TOVORNJAK V BLATNIK PRIČA DAVNINE — Gasilski dom se je moral umakniti novemu, sodobnejšemu. Porušili so ga, ker ni bil več za sedanje zahteve. Zgradili so novega, na primernejšem prostoru. Iz ruševin starega doma pa nemo sameva in se kljub vsemu samozavestno dviga kot priča davnine leseni gasilski stolp. Škoda bi ga bilo porušiti. Takšen kot je, bi moral ostati še naprej. Lesenih gasilskih stolpov bo vse manj, zato bodo redki zgodovinska vrednost. • Pred nekdanjim železniškim prehodom se je na cesti proti Lopatniku ustavi); z osebnim avtomobilom reg. št. CE Z00-02 STANKO AVBERŠEK, ker je pred njim že stal tovornjak. Voznik tovornjaka JANEZ ZVONAR pa je nenadoma za-vozil nazaj brez, da bi se prepričal. če je cesta za njim prosta, zato je trčil v levi prednji blatnik Avberškovega avtomobila. Na osebnem avtomobilu je gmotne škode za o-krog 200 din. Velenjski judoisti četrti V telovadnici šolskega centra v Velenju je bilo zadnje kolo slovenske judo lige. Srečale so se ekipe Maribora, ljubljanske Olimpije II. in Velenja. Kljub temu, da za domačine nista nastopila standardna borca prve ekipe Škripač in Tanj-šek so premagali Olimpijo s 4:2 (»3 : 12). Z Mariborom pa so izgubili s tesnim rezultatom 3 : 2' (18 :12). Mariborčani so osvojili naslov republiškega prvaka. Ve-lenjčani so se uvrstili na 4. mesto, kar je doslej najboljša uvrstitev velenjskih judoistov v republiški ligi. Uspešno nastopa tudi II. ekipa Velenjčanov v drugi judo ligi — vzhod, kjer zavzemajo 2. mesto za Mariborom II. Končna lestvica slovenske lige 1. Maribor 2. Branik 3. Olimpija II 4. Velenje 5. Nagaoka 6. Jesenice 7. Šiška 8. M. Sobota 9. Celje 16 14 0 16 11 0 16 11 0 16 10 0 16 9 0 2 70:30 28 S 52:40 22 5 51:40 22 6 56:37 20 1 49:47 18 8 48:58 16 6 0 10 34:52 12 3 0 13 35:56 6 2 0 14 29:64 4 8 0 Sedemdeset kegljačev za občinsko prvenstvo Na kegljišču hotela Paka se je pet dni sedemdeset kegljačev borilo za naslov občinskega prvaka. Po predtekmova-njih se je v zaključni del prvenstva uvrstilo 20 najboljših, ki so dosegli kvalifikacijsko normo 800 podrtih kegljev (200 lučajev). Zanimive pa so bile borbe v finalu. Največ možnosti za prva tri mesta so imeli Jože Su-hel, Herman Panter in Mišo Ivančič. Najbolj se je izkazal Suhel, ki je dosegel rezultat 1731 kegljev, Panter pa je zaostal za 6 kegljev 1725. Za presenečenje je poskrbel Vili Pod-ojstršek, ki je nastopil predzadnji in dosegel isti rezultat kot Suhel 1731. Ker pa je Pod- Uspeh S. Koselja ZAHVALA Ob izgubi mame in stare mame MARIJE BLAŽIČ se iskreno zahvaljujemo za zdravniško pomoč prim. dr. Fijavžu in ostalim zdravnikom. Enako se zahvaljujemo za spremstvo duhovnikom, sorodnikom in sosedom pa za pomoč in tolažil-ne besede v bolezni ter smrti. Zahvaljujemo se tudi pevskemu zboru in govornikom za žalostinke in poslovilne besede ter vsem za številno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Žalujoči: sin Maks z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi naše mame in stare mame Barbare Martinšek Mravljakove mame se iskreno zahvaljujejmo govornikoma Jožetu Kroflu in Alojzu Jelencu za poslovilne besede ter pevcem moškega zbora Kajuh Velenje. Posebno za zahvaljujemo za vso pomoč sosedom in znancem ter sorodnikom, ki so pokoj-nico v tako velikem številu spremljali na zadnji poti ter darovali cvetje za njen grob. Žalujoči: sinova Karli in Jože, hčerka Micka, Ivanka in Fani-ka z družinami USPEŠNA SOBOTA VELENJSKE ATLETIKE AK Velenje je bil organizator finalnih borb najboljših slovenskih mladincev, ki so se potegovali za atletski pohod SRS. Zgoraj: tek na 1.500 metrov, spodaj pa so najuspešnejši Velenjčani na sobotnem tekmovanju — FRANC KOMI-DAR, MIRO 2AGER, BORIS KROFL in EDO HOJAN Nastopilo je blizu 150 mladincev iz 14 atletskih kolektivov in so si nastop priborili na kvalifikacijskih tekmovanijih. Največ uspeha so imeli mladinci celjskega Kladivarja, ki so zbrali 199 točk in osvojili pokal. Velenjčani pa so dosegli s. mesto. Med posamezniki velja omeniti dobre uvrstitve Velenjčanov na 1500 m 4. Edo Hojan 4:15,4, 110 m ovire 4. Boris Krofel 17,5 hoja 5 km 4. Franc Komidar, disk 4. Peter Jerič 29,38, 400 m — 5. Ivan Pungartnik 53,5, 6. B. Krofel 53,6. Tekmovanje je bilo tudi preizkušnja domačega sodniškega zbora, ki je svojo odgovorno nalogo dobro opravil. V Celju pa se je odvijalo podobno tekmovanje za mladinke. Predstavnice AK Velenja so se izkazale predvsem v sprintih — Milena Vodišek in Majda Pesjak sta dosegli v teku na 60 m čas 7,9, ter 5. in 6. mesto. Pesjakova je bila odlična druga na 100 m s časom 12,6. V metu diska pa je Štefka Dolarjeva bila četrta. Ekipno pa so dosegle 9. mesto med štirinajstimi ekipami. ojstršek imel boljši rezultat pri čiščenju, je tako postal prvi ob. činski prvak in je prejel pokal, ki ga je podarila občinska zveza za telesno kulturo Velenje. Prvih deset ima pravico nastopa na medobčinskem tekmovanju. Rezultati: 1. Vili Podojstršek 1731 2. Jože Suhel 1731 3. Herman Panter 1725 4. Mišo Ivančič 1714 5. Emil Sevničkar 1694 6. Mišo Skornšek 1690 7. Geza Sinkec 1678 8. Martin Rajšter 1671 9. Herbert Zakelšek 1665 10. Ivan Korošec 1662 Na 20. jubilejnem partizan- Med 53 tekači, ki so morali skem maršu v Kumrovcu so preteči 25 km dolgo progo, se nastopili tudi ftrijje velenjski je odlično uvrstil Koselj na 6. atleti, Stanko Koselj, Stanko mesto. Ekipno pa so Velenjča- Dobrovnik in Jaka Grošelj, ni zavzeli 2. mesto. RAVENČANI DOBILI POKAL ,,GORENJE" V počastitev dneva mladosti je Atletski klub Velenje priredil troboj gimnazije Velenje, Ravne na Koroškem in šolskega centra Velenje. Tekmovali so v panogah, ki štejejo tudi za šolski pokal SRS. Mladi atleti tekmovali Najboljši so bili mladinci in mladinke Ravenske gimnazije in Bo osvojili prehodni pokal TGO Gorenje. Rezultati: Mladinci 100 m: I. Marjan Smonk (gimn. R) 11,9, 2. Ivan Pungartnik (gimn. Vel.) 1J2,0, 3. Borut Pistotntk (gimn. Vel.) 12,7, 4. Vili Oštir (SC Vel.) 10,0, 5. Pavel Budna (gimn. Vel.) 14,3. 300 m: II. Boris Krofi (gimn. Vel. 38,0, 2. Narbut Rodošek (gimn. R.) 40,7, 3. rvan Sušnik (SC Vel.) 41,6, 4. Zvone Hižar (SC Vel.) 42,2, 5. Sišernik (gimn. R.) 43.2. 1.000 m 1). Edo Hojan (ŠC Vel.) 2:39,6, 2. Osman Hasič (SC Vel.), 2:4Bji 3. Srečko Krevh (gimn. R.) 2:42,®, 4. Miro Žagar (SC Vel.) 2:43,6, S. Branko Proper (gimn. R.) 2:46,8. Višina: 1. Anton Stepič (gimn. Vel.) 175, 2. Vojko Sum (SC Vel.) 165, 3. Franc Lešnik (gimn. R.) 165, 4. Zvonko Hižar (SC Vel.) 155, 5. Matjaž Štraser (gimn. R.) 195. Krogla: 1. Stanko Savelj (SC Vel.) 12,80, 2. Milan Zičkar (gimn. Vel.) ,12,03, 3. Milan Gregorc (gimn, R.) 111,92, 4. Dušan Dolar (gimn. R.) 11,88, 5. Savo Lah (SC Vel.) 10,86. Daljina: 1. Ivan Dimec (ŠC Vel.) 5,98, 2. Zmago Ceh (gimn. R.) 5,72, 3. Boris Selič (gimn. R.) 5,68, 4. Miran Gmajner (gimn. Vel.) 5,59, 5. Slobodan Fortin (gimn. Vel.) 5,47. 4 X 100 m: 1. Selič, Smonig, Rožej, Mlakar (gimn. R.) 47,9, 2'. Krofi Pungartnik, Pistotnik, Gmajner (gimn. Vel.) 48,5, 3. Cajič, Hojan, Hižar, Hasič (SC Vel.) 51.3. Mladinke 100 m: 1. Sonja Cizerl (gimn. R.) 13,4, 2. Ivanka Kadiš (gimn. R.) 14,1, 3. Marjana Zevart (SC Vel.) 14,8, 4. Cilka Petelinšek (gimn. Vel.) 18,1, 5. Sonja Luskovec (SC Vel.) 18,3. 600 m: I. Danica Praper (gimn. R.) 11:42,1, 2. Cvetka Britovšek (gimn. R.) 1:45,9, 3. Romana Vrabič (gimn. Vel.) 2:10,!), 4. Cvetka Krejan (SC Vel.) 2:24,8. Višina: 1. Ida Breznik (gimn. R.) 1,30, 2. Ika Rahten (gimn. Vel.) 1,25, 3. Zvezdana Vrhnjak (gimn. R.) 1,20, 4. Štefka Mura (gimn. Vel.) 1,115, 5. Marija Kovačič (SC Vel.) 1,15. Daljina: 1. Irena Jež (gimn. R.) 4,32, 2. Franja Jeseničnik (gimn. R.) 4,24, 3. Marjana Hojan (SC V.) 4,24, 4. Mateja Štajner (gimn. Vel.) 4,13, 5. Cvetka Avberšek (SC Vel.) 3,15. Krogla: 1. Ivanka Žerjav (SC Vel.) 9,49, 2. Romana Leban (gimn. Vel.) 9,40, 3. Ljuba Ceh (gimn. H.) 8,80, 4. Eta Gaberšek (gimn. Vel.) 8,41, 5. Danica Kopriva (gimn. R.) 0,26. 4 X 100 m: 1. Kodiš, Jež, Cizerl, Preglav (gimn. R.), 95,8 2. Hojan, Fri-škovee. Luskovec, Zevart (ŠC Vel.) 61,6 ». Smon, Slivar, Korošec, Pesjak (gimn. Vel.) 59,4. Končni rezultati v točkah: I. Gimnazija Ravne na Koroškem 1185,5 točk; 2. Šolski center Velenje 671,5 točk; 3. Gimnazija Velenje 665,5 točk. Na stadionu v športnem parku se je zbralo 1E0 mladih atletov osnovnih šol, ki so se pomerili med seboj za naslove občinskih prvakov. Tekmovanje sta priredila AK Velenje in društvo telesnovzgojnih pedagogov. Zal se tekmovanja niso udeležili učenci osnovnih šol Karel Destovnik Kajuh iz Šoštanja in šole Jože Letonja-Kmet iz Smantnega ob Paki. Največ uspeha so imeli učenci osnovne šole MPT Velenje, ki so bili v skupnem seštevku točk najboljši. Najboljšim tekmovalcem v troboju pa je AK Velenje podelil kolajne. UČENCI Rezultati: Poraz Gorenjčank Rakometašice Gorenja so se v prvenstveni tekmi srečale z močno ekipo iz Brežic. Breži-čanke so na svojem igrišču zabeležile zmago z rezultatom 13 : 7 (7:2). Gole za Gorenje so dosegle — Verdel 3, Turnšek 2, Tkavc in Stegenšek po enega. Ekipa Gorenja zavzema na lestvici 6. mesto. 60 m: 1. Kamšak OS III 8,0; 2. Kajko Spi tal OŠ MPT 8,1; 3. Franc Es OŠ III 8,2; 4. Emil Pečnik OS MPT 8,4; 5. Zdenko Kikec OŠ MPT 8,5; 6. Ljubiša Stoja-novič Oš III 8,5. Krogla: 1. Tovorljan OS II 11,34; 2. Martin Sušteršič OS GS 10,31; 3. Blaž Kralj OS MPT 9,9«; 4. Friškovec OŠ GS 9,03; 5. Franc Škoflek OŠ MPT 8,99; G. Drago Napotnik OŠ BR 8,96. 400 m: 1. Aleš Topolšek OŠ MPT 61,0; 2. Ljubo Skalovnik OS MPT 61,6; 3. Raj ko Slaznik OŠ BR 64,3; 4. Mastnak OŠ III 64,8; 5. Bojan Ojstršek OŠ GŠ 64,8; 6. Janko Dvartič OŠ GŠ 65,3. 4 X 60 m: I. OS III 32,0; 21. OS MPT 38,2; 3. OŠ BR 36,4; 4. OŠ GŠ 35,8. Skok v višino: 1'. Branko Vede OŠ MPT 140; 2. Jože Sevšek OS GS 140; 3. Miro Slapničar OŠ GŠ 140; 4. Bojan Zorko OŠ GŠ 135; 5. Bruno Rac OŠ GŠ 135; 6. Martin-šek OS III 120. Skok v daljino: II. Režek OŠ III 5,05; 2. Miklič OŠ III 4,86; 3. Miran Kumar OŠ MPT 4,67; 4. Bojan Mikek OŠ GŠ 4,53; 5. Zdenko Berlot OŠ GŠ 4,112; 6. Beno Šupovec OŠ BR 4,10. Troboj: 1. Božo Delopst OŠ III 136; 2. Weithauser OS MPT 100; 3. Rudi Lesjak OŠ BR 98. UČENKE: 60 m: 1. Milena Vodišek OŠ MPT 8,6; 2. Branka Verdev OŠ III 8,9; 3. Renata Zupančič OŠ GŠ 9,3; 4. Marija Zaje OS BR 9,4; 5. Karmen Bajec OS BR 9,4; 6. Majda Pesjak OŠ MPT 9,4; 300 m: 1. Irena Zemljaik Oš GŠ 46,1; 2. Milica šterk OS MPT 50,0; 3. Metka Avberšek OS GS 91,0; 4. Martina Mravljak OS BR 52,4; 5. Jožica Hamer OS MPT 53,5; 0. Nevenka Hribar OŠ MPT 53,5. Skok v daljino: 1. Nanika Pozvek Oš Gš 4.20; 2. Kamenik OŠ III 4,20; 3. Nevenka Mravljak Oš BR 4,05; 4. Gorograinc OŠ III 4,03; 9. Vida Ježovnilk OŠ MPT 4,1*); 6. Anka Vidmajer OS GŠ 3,72. Skok v višino: 1. Pirmanšek OŠ MPT 130; 2. Darja Lesjak OŠ BR 120; 3. Irena Zevart OS MPT 1120; 4. Kornelija Šalamon OŠ GŠ 120; 5. Olga Koren OS MPT 1E0; 6. Rozika Udovič Oš GS 100. Krogla: a. Silva Valoh OŠ MPT 9,85; 2. Zofka Božič Oš BR 9,77; 3. Vida Lomšek OŠ BR 9,40; 4. Milena Kumeršek Oš BR 8,74; 5. Kmetič OS III 8,21; 6. Odlazek OŠ III 8,10. 4 X 60 m: 1. OS GS 30,0; 2. OŠ BR 37,2; 3. OS III 37,2; 4. OS MPT 37,3. Troboj: 1. Štefka Dolar OŠ III 177; 2. Irena Verdev OŠ MPT 175; 3. Zdenika Merzdovnik OS III. 128. Na občinskem prvenstvu v atletiki za osnovne šole je nastopilo 120 mladih atletov iz Velenja in Šoštanja. Tekmovanje je izvedlo AK Velenje ta društvo telesnovzgojnih pedagogov. V skupni razvrstitvi so največ uspeha imeli tekmovalci osn. šole MPT iz Velenja, ki so zbrali 1040 točfc v obeh kon-kurencah. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem tovarišem in tovari-šicam iz obrata hladilnikov v »Gorenju«, posebno obratovodjem, mojstrom in šefu obrata, za požrtvovalnost in denarno pomoč. Cvetka Vivod ŠALEŠKI RUDAR — Uredništvo Velenje, Titov trg 2, poštni predal 89, telefon 85-087 — Lastnik in izdajatelj: občinska konferenca SZDL — Ureja uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik LIVBAN NARAKS — Časnik Je izhajal kot »Rudar«, glasilo delovnega kolektiva rudnika lignita Velenje — od 1. maja 1965 dalje ga izdaja občinska konferenca SZDL občine Velenje — List izhaja vsak drugI petek — Posamezna številka stane 0,30 din — Letna naročnina 7,50 dinarjev — Naročnina se plata vnaprej na tekoči račun: 5074-8-369 pri suii, ekspozitura Šoštanj — Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk in kližeji: AERO, kemična in grafična industrija Celje NAJDRAŽJA NESREČA ZADNJIH EET AVTOBUSNA NESREČA NA BREGU PRI POLZELI VELJA DRUŽBO NAD 70 MILIJONOV STARIH DINARJEV Naši bralci se gotovo še spominjajo hude prometne nesreče, ki se je 1. oktobra 1969. leta pripetila na Bregu pri Polzeli, kjer je na nezavarovanem železniškem prehodu avtobus celjskega Izletnika zapeljal pred vlak. To je bilo silovito trčenje, ki je stari avtobus uničilo, ranjenih pa je bilo več kot 20 potnikov. Najbolj tragično se je to potovanje končalo za Verbučeve iz Mozirja, saj je mlada mamica Pavlica Verbuč, sicer zelo sposobna upravnica hotela Turist, izgubila življenje. Zakaj danes obujamo spomin na ta tragičen dogodek? Ne zato, da bi odpirali stare rane prizadetih oseb in njihovih svojcev, pač pa bi radi opozorili še drugo plat take nesreče, radi bi bralce seznanili tudi s tem, koliko taka nesreča velja in kakšne posledice ima. Medtem ko spomin na ta tragični dogodek že bledi, se namreč s tem primerom še vedno ukvarjajo razni organi. Na sodišču v Celju, bodo znova razsojali o kazenski odgovornosti voznika avtobusa Franca Kotnika (prva sodba, s katero je dobil dve leti in pol zapora, je namreč razveljavljena). Po drugi strani na zavarovalnici Sava, enoti v Celju, seštevajo velike zneske, ki so jih morali poravnati ali pa jih bo treba še plačati. Čeprav zadeva še ni končana, že zdaj lahko rečemo, da je ta avtobusna nesreča ena najdražjih v zadnjih desetih letih. Računi namreč kažejo, da bo veljala družbene sklade skupno nad 70 starih milijonov din. To je zelo veliko denarja, kot rečeno pa denar niti ni najvažnejše, saj je tu človeška žrtev, tu so trajno invalidne osebe, prizadeta človeška sreča. Vsega tega se premalo zavedajo vsi tisti, ki iz ob- jestnosti divjajo po cestah, ki med vožnjo niso dovolj pozorni, ki vozijo vinjeni ali s tehnično nepopolnimi vozili. Prav zaradi takih voznikov je morala samo celjska enota- zavarovalnice Sava plačati v lanskem letu nad 730 milijonov starih dinarjev škode, zaradi takih voznikov moramo plačevati pri nas vse višje in višje premije za odgo-vornostno in kasko zavarovanje. No, pa se vrnimo k primeru nesreče na Bregu. Zavarovalnica Sava je za to nesrečo že izplačala nad 47 milijonov starih dinarjev. Da bi bralci videli, kako taki stroški izredno hitro rastejo, smo ta primer obdelali analitično in zabeležili posamezne glavne stroške. Najprej moramo omeniti skupino desetih lažjih poškodovancev, ki so dobili odškodnine za poškodbe na osnovi sporazumov z zavarovalnico. Gre za Danico Štakel, Večeslava Dober-ška, Mileno Kovač, Saško in Jožefo Stopar, Franca Stoparja, Ivanko Zdovc, Martina Polesnika, Marico Ogrizek, Vero Arnšek in Antonia Manzo, Italijana iz Neaplja. Ti oškodovanci so prejeli 1,920.000 starih dinarjev. Veliko večji zneski so seveda za skupino težje pri- zadetih. Z Ivanom Orešni-kom, miličnikom iz Solčave, se je zavarovalnica pobotala za 1,950.000 din. Miličnik je imel zlom noge — pogačnice v kolenu in prelom medenične kosti s posledico manjše gibljivosti. Najtežji je nedvomno primer Ramiza Dubravca, doma iz občine Zavidoviči v Bosni. Dubravec, ki je v naših krajih, bojda iskal delo, je po tej nesreči psihično popolnoma prizadet (poškodbe možgan). 32-let-nemu fantu je perspektiva povsem uničena, saj je nesposoben samostojno živeti. Sodišče mu je moralo odvzeti opravilno sposobnost in postaviti skrbnika. Zato je 19,470.000 din, kolikor velja ta primer zavarovalnico, to le gmotna podpora za preživljanje. Za pokojno Pavlico so iz nezgodnega zavarovanja plačali družini Verbuč 800 -tisoč din. Primer Zofije in Antona Zajca ter njunih otrok A-lenke in Zdenke, doma iz Orlove vasi, je veljal zavarovalnico po poravnavi na sodišču 4,254.000 din (s stroški vred). Pri obeh zakoncih je šlo za poškodbe po glavi in druge poškodbe, medtem ko so bili otroci manj prizadeti. Še težji je bil primer Ro-zalije Dobovičnik iz Orlove vasi, kateri so na osnovi sodbe morali odšteti 5,800.000 din. Rozalija je pri nesreči utrpela prelom spodnje čeljusti in poškodbo baze lobanje. Zavarovalnica še čaka na zdravniško poročilo o poškodbah Aleksandre in Mihe Marolta iz Letuša. Vna- prej so za ta dva poškodovana plačali že milijon din, kolikšen pa bo končni znesek, še ni znano. Ljudmila Zagoričnik s Polzele je dobila več težjih poškodb in je zavarovalnica po sodbi imela stroške v višini 2,699.000 din. Nekaj manj - 2,448.000 din pa so plačali za primer Ivanke Veselič s Polzele, ki je tudi utrpela več težjih poškodb (prelom leve golenice, pretres mož: gan itd.). Precej težek je tudi primer Sabine Sulcer, gostil-ničarke iz Letuša. Po sodbi celjskega okrožnega sodišča, ki še ni pravnomočna, je zavarovalnica že pristala na plačilo (delno plačano) 5,200.000 din, pritožila pa se je za po sodišču priznani znesek v višini 3,784.000 din. Za poškodbo lokomotive je železniško transportno podjetje izterjalo 1,624.000 din. Odškodnine za razbiti avtobus Izletnik ni dobil, pač pa smo zvedeli, da je bil avtobus vreden še najmanj 6 milijonov starih dinarjev. To škodo trpi podjetje samo. Na koncu moramo omeniti še stroške skladov socialnega zavarovanja za zdravljenje, operacije, dalje škodo zaradi delovne nezmožnosti. Vsi ti stroški še niso poračunani in bodo tudi znašali — tako smo slišali pri Savi — blizu 20 milijonov din. Skupni seštevek, torej 70 milijonov din za eno samo nesrečo na nezavarovanem železniškem prehodu. Postavitev in vzdrževanje zapornic bi bilo dosti cenejše. V Velenju sta vztrajno vlamljala v osebne avtomobile 20-letni Slobodan Stanišič in 19-letni Branko Medved, oba iz Slovenj Gradca in brez stalne zaposlitve. Svoje podvige sta delala v nočnih urah. Specializirala pa sta se za češke »škode«. Od sredine aprila pa tja do 19. maja sta vdirala v pakrirane avtomobile, zvezala kontaktno žico in se odpeljala na krajše izlete po Velenju ali pa do Slovenj Gradca. Tu in tam sta iz »izposojenega« avtomobila izmaknila še kakšno malenkost, zatem pa sta ga pustila in odšla. Njuni podvigi so se vrstili iz noči v noč. Tako sta najprej v noči od 28. na 29. april na Vojkovi cesti 16 v Velenju vlomila v »škodo« last J. D., jo odpeljala in jo pustila v Slovenj Gradcu. Že naslednjega dne sta se spet znašla v Velenju in na Jen- kovi cesti znova odpeljala »škodo« z ljubljansko registracijo. Tudi s tem avtomobilom sta se odpeljala v Slovenj Gradec in ga tam pustila. Lastniku pa sta iz avtomobila vzela še fotoaparat. Takšni podvigi so se še večkrat ponovili. S »škodami« last M. Č., E. C., I. Č. in F. T., torej kar s štirimi osebnimi avtomobili, sta se ponoči vozila naokrog in jih pustila na različnih krajih. Dvakrat pa so ju pri delu presenetili in odgnali. Slobodan Stanišič in Branko Medved sta zdaj za zapahi mariborskega zapora. Tu v preiskovalnem postopku premišljujeta na nočne vožnje. Lastniki mnogih »škod« pa brez skrbi puščajo svoje železne konjičke na parkiriščih. Seveda ne vemo kako dolgo, ker je podobnih nepridipravov vedno več. L. N. J Oddelek za gospodarstvo Skupščine občine Velenje — kmetijska inšpekcija, o-pozarja vse sadjarje in poljedelce, da se kemična sredstva za varstvo rastlin, ki so škodljiva za čebele, ne smejo uporabljati na sadnem drevju in drugih kmetijskih kulturnih rastlinah, kadar cvetijo. Ta prepoved ne velja za krompir, vinsko trto in hmelj. Pred uporabo kemičnih sredstev v sadovnjakih mo. ra biti odstranjena podrast, če je v cvetju. Kot čas cvetenja se šteje čas od odpiranja cvetov do od-cvetanja. Ce zaradi vremenskih ali tehničnih ovir podrast v cvetju ne more biti odstranjena, pa se morajo kemič- "OPOZORILO SADJARJEM IN POLJEDELCEM na sredstva kljub temu u-porabiti, morajo lastniki oz. posestniki zemljišč obvestiti imetnike čebel, ki imajo čebele na pašišaih, oddar ljenih do 3 km, o uporabi kemičnih sredstev najmanj 48 ur pred pričetkom uporabe. Kemična sredstva se prav tako ne smejo uporabljati v oddaljenosti 30 m od čebelnjaka, razen v pri. meru, če so imetniki čebelnjakov obveščeni o nameravani uporabi vsaj 24 ur pred uporabo kemičnih sredstev (Odredba o varstvu čebel pred kemičnimi sredstvi za varstvo rastlin — Uradni list SRS št. 6/66>. Oddelek za gospodarstvo Skupščina občine Velenje POT PRIJATELJSTVA PREKO DERDAPA — Ko so 16. maja spustili v obratovanje največji hidroenergetski in plovni sistem v Derdapu, ki je skupno delo jugoslovanskih in romunskih 'graditeljev, so obenem predali svojemu namenu tudi pot prijateljstva, ki vodi preko velike vodne pregrade. S tem mostom bosta povezani dve prijateljski sosednji deželi. Ko pa bodo zgradili Donavsko magistralo, bo preko mostu najkrajša pot od Beograda do Bukarešte. • MALA LEVINJA Z BOTRO — Mala levinja Lina je lahko izredno zadovoljna, ker ima za botro švedsko igralko Lino SCKOGH. Igralka je z levinjo proslavila svoj 21. rojstni dan. Skupaj pa bosta ostali vse dotlej, dokler mala Lina ne bo odrasla in jo bodo prestavili v zoološki vrt. Na fotografiji sta obe Lini, ki sta radi požirali ob priliki dvojnega praznovanja — krsta in rojstnega dne • ZA ČIGAVO NOGO BO SPLETENA TA VELIKA NOGAVICA? — Na to vprašanje po vsej verjetnosti ne bomo dobili pravega odgovora, ker bi tako veliko nogavico lahko nosil le človek iz bajk. Kljub vsemu pa bo nogavica razstavljena kot umetniško delo na bienalu v SOMBATHELIJU na Madžarskem. Ročna pletilja te velike nogavice pa je znana madžarska umetnica Gabriela Hainal, ki je svoje čudežne tapiserije že večkrat razstavljala.