fFostniaHptacaiM » gonmnn. Lfubljana, ponedeljek U. oktobra 1920. VEČERNI LIS Štev« 221. Csne po poitle 23 EBifl leto . H 8*t*— za poj leta . H 9Z'— za žetpf leta. R Zi‘— 281 mesec. . R 7*— Za Liob?}atn mes«£afi 7 8 Za isa*fflBii?5 BraeiM R IT— ISpc^iišt™ in uprava: Rupltarlsva ulica it B ilrctiiL ieiifu sttu. Sl Stmriika 60 vta. NEODVISEN DNEVNIK Posamezna Steblika 60 vin. meram to. oktober na Koroškem. Glasove štejejo danes! - Koroški SL trdno upajo na zmago! enci Ljubljana, 11. oktobra 1920. Usoda včerajšnjega dne na Koroškem trenotku še ni znana. Sodeč po polnih, ki so došla doslej, bi morala biti ®a8a brezpogojno naša, kajti pravo do-v >Ce ljudstvo se je v polni meri zavedalo ttosti tega dne in je povsodi izvršilo ae5?, dolžnost. Toda mnogo desetletno šk' » Spodkopavanje slovenstva, nemil/ j °fizem bi podkupovanje zadnjih dni n ^asti pristransko prizadevanje Italija-rist V ^ebiscitni komisiji in drugod na ko- n«mški stvari, ki jo smatrajo za svojo jjjjVSe to ni moglo ostati brez vpliva na iu? ^°litwv. Vendar moramo upati, da 10. v 0 ®r 1^20 ne bo spadal med črne dne-naše povestnice. Glasovanje, ki se je začelo ob 7. uri redra). s« je povsodi izvršilo v največjem v^: ker je bilo poskrbljeno, da se je porov- V * zatrlo vsako nasilje. Volksve-so se v velikih gručah potikali po bo^f •• kra)*h oboroženi z revolverji, Km Kr* *n drugim. Toda naši orožniki so 'l hitro za petami in so jih pozaprli y -o^^fožili. Tako so zaprli v Pliberku 80, vesi 101, v Logivesi 600 folksve-fa- itd. Italijanski častniki, ki so vče-t vršili nadzorovano službo na Koroškem, Povsod nastopali na korist Nemcev in j seitilj folksverovce, nasproti našim lju-Šk,II1-Se ^ obnašali sovražno. Tako je la-castnik v Vetrinju, dajal potuho nem-je Ki *eroristom *n folksverovcem, ki jih In ,^am cel bataljon, dal je pa aretirati na^'h fantov, Istotako je dal laški častili 1,V ^a^em Šentvidu pognati štiri naše 2 v Pas B, kjer so jih nemški orožniki str • .*n tePlb Na posredovanje z naše p an‘ )e dal colonel Pečk vse štiri Sloven-lzPustiti na svobodo. Nemška agitacija je bila tudi še vče-l’,.^’lna in vstrajna. Nemške ženske so stj rmarsikod od doma do doma in bi >rn^a^e 8lasovalce na glasovališče. Naj-^ 1 je bil nemški pritisk v Vetrinju, kjer so položaj obvladovali folksverovci, ki so pazili na vsakega posameznega glasovalca in ga spremljali na glasovališče. Naše ljudstvo se je vzdignilo na glasovanje na vse zgodaj in je povsod odgla-sovalo že dopoldne. Obrazi so bili resni ali slovesno veseli, ker se je vsak zavedal velikega trenotka. Vera v zmago je bila povsodi močna in neomajna, V tem se je odlikovalo posebno ženstvo, ki je s svetim navdušenjem hitelo na glasovališča. V. Svetni vasi so z vozom odpeljali na glasovališče 75 letno starko, ki ne more sama hoditi; ljudje so se ob pogledu nanjo solzili ganotja in jo pozdravljali. Boroveljski okraj se je v celoti krasno držal in je tudi večina nedvomno naša. Izkazal se je zlasti Št. Jakob v Rožu in baški kot; Žrelec, Svetna vas, Bistrica, Ledenice, Kotmaraves so z veliko večino glasovali jugoslovansko. Manj se je izkazal velikovški okraj, kjer so vrinili v zadnjem hipu na tisoče neopravičenih glasovalcev in so si laški plebiscitni funkcionarji iz vseh sil prizadevali, da izpade glasovanje na korist Nemcev. Naše komisije so zabeležile mnoge slučaje, v katerih podajo protest. Vendar je upati, da bo odločil boroveljski okraj s svojo jugoslovansko večino. V naslednjem podajamo nekaj podatkov o izidu glasovanja v raznih krajih obeh okrajev, Pripominjamo pa, da številke niso popolnoma zanesljive. Volivce so šteli namreč po narodnih znakih, ki so jih nosili, ko so šli na glasovanje. Toda zelo verjetno je, da so bile pripete barve marsikomu samo za to, da je prikril svoje pravo prepričanje, Vendar je opravičeno mnenje, da nas po vsem velikem zaupanju v našo zmago ne zadene grenko razočaranje. Da, kar nemogoče se zdi, da bi bil koroški Slovenec s svojo veliko in močilo vero ogoljufan za svojo pravico in svojo bodočnost, Upajmo! Upafmo! Štetje glasov se vrši počasi. nes dopoldne bili v Velikovcu, zagotavljajo, da je nemštvo pobito in da so Slovenci gotovi svoje zmage. Med Slovenci je še vedno neskaljeno navdušenje, med Nemci potrtost. Isto poročajo fantje, ki so došli danes iz boroveljskega okraja, Volivni izid pa uradno ne bo še kmalu znan. LDU Borovlje, 11. oktobra, Skrutinij oddanih glasov je začel pri distriktnih komisijah v Pliberku, Rožeku in .Velikovcu že snoči, Skrutinirali so nekaj sto glasov in potem prekinili skrutinij. Danes se skm-tinij nadaljuje. V Borovljah je začel skrutinij šele davi. Kolikor se da opazovati, se vrši skrutinij zelo počasi. Po raznih poročilih je noč povsod potekla mirno. j.Q Velikovec, 10. oktobra. (Ob 1/fe7.) Go-u ie v tem trenutku, da se bodo v veli-slo em °krajnem glavarstvu nemški in ve ^ensLi glasovi vsaj izravnali, dasi je j^r)etno, da.bodo slovenski glasovi nem-*rvtanatn° Prese$k Če prištejemo k temu O, slovensko večino v Rožu, se ne ° izidu glasovanja več dvomiti, p.,’el*kovec. 11. oktobra ob 11. uri do-une ,Tu se ni zgodilo nič posebnega. K Him° 0111 sinoči in od danes ponoči v , am° nič dodati. Po mestu je precej ži-^ Uo- Skrutinij se vrši dalje. Upati mora-fth ,naao zmago, zakaj številke, ki smo pobili od naših zaupnikov, so le pri-**• pravih rezultatov pa še ni. , Ljubljana, 11. oktobra. Danes dopol-12 Koroške došli Slovenci, ki so še da- strnjenih vrstah k glasovanju. V občinah severno od Drave je vladal dopoldne mir. Razpoloženje koroškomislečega prebivalstva je ugodno. V Pliberku se je začelp glasovanje zjutraj ob 7. uri. Red vzdržuje samo pet orožnikov pod nadzorstvom dveh francoskih častnikov. V Blatu je bil nocoj ujet oddelek koroških rediteljev, broječ kakih sto mož in odpeljan v mežiško dolino. Spopadi so se vršili le v Ponikvi in Vetrinju.Na nemški strani je bil en n\0Ž ranjen. Sokoli so tamkaj ovirali volivne upravičence pri glasovanju. V bistriški občini je bil znaten pritisk od jugoslovenske strani. V Ljibučali, Pliberku in Globasnici vlada mir. Položaj za nas je ugoden, rav-notako v Dobrli vesi. V Pribla vesi je prišlo danes dopoldne do spopada med koroškimi brambovci in Sokoli. V Žitarivesi in Železni kaplji vlada mir. _ ; S koroških volišč. BOROVELJSKI OKRAJ. LDU Borovlje, 10. oktobra. Po došlih poročilih iz raznih glasovališč o: n ui oljskega okraja je bilo do 8. ure zvečer dognano nastopno aproksimativ n o razmerje oddanih glasov Skupni Glasovi za Glasovi za Dvomljivi Kraj: oddani glasovi .., Jugoslavijo Avstrijo glasovi Borovlje 1706 548 1163 Bilčovas naša večina Bistrica 957 479 412 Drava > J 'Si v. Hodiše 597 279 144 Kotmarava 786 380 346 10 Loče 638 428 210 t Logaves 589 344 184 61 Ledenice 487 301 (?) 186 (?) r1 • Medborovnic.i 35 do 60 fm Medgorje 456 170 286 ■ Otok 347 162 155 30 Podljubelj 815 305 510 ( • Radiše 371 210 161 Rož ek 30 % naši; Sele (glaso- valo je 100%) 534 522 12 Škofiče 650 280 320 50 Slovenji Plajberk 375 285 61 7, Šmarjeta 598 311 281 6 Št. Jakob 1878 glasov naših Svetnavas 509 361 140 9 Vesca 80 do 90 Vetrinje 868 150 716 Žihpolje 568 130 438 Žrelec 245 121 124 • VELIKOVŠKI OKRAJ. Nemška poročila. »to Celovec, 10. oktobra. (DKU) Me-pr.vn^di danes videz miru in nestrpnega d&t • °vania- Agitacija se brezhibno na-U iu!e- Prebivalstvo pričakuje s trdnim za" .,eia ugodnega izida, Volivni upravi-dospeli v svoje glasovalne okraje. Heimalsdienst izdaja vsako uro si-A sCl* poročila, da je prebivalstvo v coni poučeno o položaju. Po poročilih atsdiensta je položaj v coni A sploš-Domoljubno ljudstvo se glaso-* živahno udeležuje, V Borovljah, Bi- strici in Grabštanju se glasovanje izvršuje popolnoma mirno. Pretepaškib tolp ni videti. LDU Celovec, 10. oktobra. (DKU) V rožeškem okraju je gibanje volivnih upravičencev na voliščih jako živahno. Po zanesljivih poročilih je došlo nocoj semkaj 400 z revolverji oboroženih Sokolov iz Ljubljane. V Logivesi je bil zajet oddelek koroške nemške brambe in polaknjen v skedenj. Sokolski oddelki so korakali skozi Sv. Jakob proti Bilčovesi. Nasilnosti ni bilo nikjer. Ljudje teh občin prihajajo v LDU Velikovec, 10. oktobra. V velikovškem okraju je bilo dc desetih zvečer cenjeno približno nastopno razmerje v enem delu glasovališč: ( , t. . — ..._________________________________________ Dvomljivi Kraj: oddani glasovi Jugoslavijo Avstrijo glasovi Grabštanj Pokrče Važenberk Velikovec Ruda Djekše Grebinj Pustrica Bela Rikarjavas Globasnica Pliberk Libuče Žvabek Libeliče škocijan Galicija Železna kapla Od ostalih glasovališč tega okraja se niso zbrali še niti približni rezultati. Vobče pa je bila obojestranska udeležba ogromna; večinoma do 95'r glasovalcev je prišlo glasovat. V več krajih se opaža, da je bilo oddano več glasov, tudi po 100 in še več nego je bilo določeno število glasovalcev v volivnem imeniku še pred dvema dnevoma. Volivni imeniki so se pomnožili v mnogih okrajih za izdatno število glasovalcev vsled nemških reklamacij, rešenih v zadnjih dveh dneh. Dognati približno končne številke razmerja oddanih glasov v tem okraju ni torej še mogoče. Distriktue komisije so že začele z skrutiniranjem, ki bo trajalo v noč in morda tudi jutrišnji dan. V s^^šnem je vladal ves dan, au$ in recL Skupni Glasovi za Glasovi za oddani glasovi Jugoslavijo Avstrijo 946 170 776 — 211 524 1380 520 760 1369 400 968 806 383 414 793 371 422 1694 596 1098 642 127 (?) 515 (?j 1441 1200 250 — 350 275 683 409 274 531 122 nad 50% nad 80‘/ 101 690 476 231 683 370 250 546 194 352 605 1 234 371 Stran 9 ŽSam »Večerni list«, 3ne 11, oktobra 1920* Štev, 231. BOROVELJSKI OKRAJ, V Borovljah je noč od sobote na nedeljo potekla popolnoma mirno, Nemci so Izdali geslo, da naj se ne izziva. Glasovanje se je začelo ob 7, uri zjutraj, Nemci so bili spričo vesti; ki so prihajale iz posameznih glasovališč, precej potrti, nasprotno je bilo na naši strani razpoloženje jako zaupno. Ko so odhajali zadnji avtomobili iz Borovelj, so jim naši veselo klicali: »Celovec — hitro, v petih minutah odhod!« Tudi Italijani so bili prepričani o slovenski zmagi in zmajevali z ramami: »Kaj se hoče!« Udeležba je bila povsodi malone popolna tako na naši kakor tudi na nemški strani. Glasovalo je 93 Jo opravičencev. Nemci so privlekli iz Celovca in drugih krajev več tisoč oboroženih pretepačev,, ki naj bi'bili našim ljudem onemogočili glasovanje. Mnogokje je prišlo do manjših prask, toda naši so povsodi znali zlomiti nemški teror in vzdržati red, V Lo-givasi so naši Orli orožniki s pomočjo slovenskih mladeničev zajeli celo skupino nemških hujskačev, ki so jih vodili volks-werovski častniki. Naši so pretepaško krdelo razorožili in deloma zaprli, deloma pa pognali čez demarkacijsko črto. Enako uspešno so posredovali naši laotje in orožniki povsodi in stopali Nemcem in nem.čurjem brezobzirno na prste. (Tako je povsodi ostal red in mir in glasovanje se je izvršilo neovirano. Škofiče, 10. oktobra (ob 1. uri popol.). Italijanski častnik je zahteval, da se morajo naši fantje, o katerih je trdil, da so Orli, umakniti. Naši so zahtevali, da morajo iti tudi Nemci. Lah je zapovedal Nemcem, naj gredo, nakar so Nemci odšli v vas Klopce, kjer so se poskrili. V Škofičah jih je ostalo samo 16. Lah je nato odločil, naj oboji ostanejo. Tam so polovili mnogo Volkswehrovcev, ki so se skrivali po gozdih. Borovlje, 10. okt. (Ob 12, zvečer,) V Ribnico je došlo 80 Volkswehrovcev, ki so bili na humberškem mostu razoroženi in ki so se nato zopet oborožili. Naši so jih ponovno razorožili in dobili pri njih revolverje, dvorezne bajonete, bokserje in pasove s svinčenkami. Ko so jih zajeli in razorožili, so jih naši orožniki odpeljali v Celovec. VELIKOVŠKI OKRAJ. V Velikovcu Nemci in nemčurji še Zadnji dan niso hoteli odjenjati in so še na .voliiču delali zgago. Nastopiti je moralo orožni št v o in jih odpraviti z volišča. Na poseben način se je hotel izkazati gnani katehet Almer. Ko je od komisije prejel glasovnici, je vpričo vseh raztrgal belo ižkaznico. Zastopnik entente v komisiji ga je radi tega junaškega nastopa izključil od glasovanja. Naše varnostne straže so se tudi v velikovškem okraju imenitno obnesle, Folksverovci se nisc mogli nikjer niti ganiti, ne da bi prišli takoj v roke našim ljudem. Razpoloženje med našim ljudstvom je tudi v tem okraju kar najzaupljivejše, NA DAN PLEBISCITA V PLIBERKU. Ob polu sedmih zjutraj so stale že gruče ljudi na Krekovem trgu, Nemci so se zbirali pred nemškimi hišami, Slovenci pa večjidel pred Narodnim domom. Avtomobili so švigali po mestu. Slovenci so nosili na prsih slovenske trakove in znak »Narodni svet SHS za Pliberk in okolico«, Nemci ali bolje rečeno nemčurji pa belo-rdeče trakove. Ljudje so bili splošno mirni, Ta ali oni renegat je naše ljudi srepo in postrani pogledal. Hujšega ni bilo, Samo zagrizena hajlovka, žena lesnega trgovca Glavarja se je znesla skoz okno nad zavedno gostilničarko iz Narodnega doma, ko je šla mimo nje hiše, rekoč: »Serbische Bagage.« Glasovanje se je naglo vršilo. Že do 12. ure je bila oddana velika večina glasovnic, Slovenci smo si bili svesti zmage in mi smo pokoncu nosili glave, Nemcem se je pa brala skrb in strah na obrazu. Ententni častniki so trdili, da zmagamo Slovenci, dasi so delali Nemci na vse mogoče načine, da bi nas porazili. Letakov in lepakov z nam sovražnim besedilom je bilo polno vsepovsodi. Ulice so bile kar pokrite z letaki. Po hišah, vodnjakih, nabiralnikih so bili nalepljeni veliki lepaki. Čez Krekov trg so napeli vrvico in obesili nanjo dva velika lepaka. Da bi naše zavedno uradništvo preslepili, so natisnili v noči od sobote na nedeljo po ulicah in trgih ter nalepili po hišah listke s priliznjenim besedilom: »Vse uradništvo ostane na svojem mestu, Da je pa to. kakor vse drugo sama gola laž, priča dejstvo, da so Nemci že določili namestnike našim uradnikom, ako bi namreč Nemci zmagali. Saj je splošno znano, da ima Nemška Avstrija na tisoče in tisoče uradnikov, ki jih nima kam v tekniti, ki jim ne more dati ne dela ne jela. Pa naj bi potem naše še obdržali v službi,! Kakšna hinavščina in laž! Kar se tiče narodne zavesti med Slovenci, se najbolj odlikuje kmetsko ljudstvo. Kako zavedni, neustrašeni so kmetski fantje v Dobu pri Pliberku, Samo petnajst jih je bilo pa so 104 Nemcem pobrali železne palice, revolverje in bikovke, na kar so jih odgnali na pristojno mesto. Vsa čast torej dobovskim fantom. ■ Pogajanja z Italijo. Jdgoslavifa zahteva Wiisonovo črSo. — Italija 50 odklanja. LDU Zagreb, 10, oktobra. (ZNU) »Novosti« javljajo iz Belgrada: Včerajšnji sklepi ministrskega odbora gledt: rešitve jadranskega vprašanja in pogajanj z Italijo so bili včeraj predloženi ministrskemu svetu. Ministrski svet je o teh sklepih razpravljal in določil stališqe, katerega se bo imela držati naša delegacija pri reševanju jadranskega vprašanja. Iz popolnoma zanesljivega vira se doznava, da bo naša delegacija zahtevala, da se sprejme Wilso-nova linija, da glede Reke ne bo pristala na nikako odločitev, ki bi škodovala našim državnim interesom, da nam mora Dalmacija pripasti vsa ih da se ne sme posegati v naše državne suverenitete. Potem So na ministrskem svetu sprejeli razne sklepe o modalitetah sestanka. Šef naše delegacije bo dr. Trumbič. Ker je g. Pa šič odklonil sodelovanje v delegaciji skupno 2 dr, Trumbičem, bo drugi član delegacije eden od ministrov, in sicer bržkone dr. N inčič. Glede dr, Vesniča velja, kar je bilo že javljeno, namreč, da bo šel z delegacijo, ako bo z italijanske strani šel na pogajanja Giolitti. Sklenjeno je tudi, katero mesto se bo predlagalo za sestanek, vendar pa je to še tajno. Čas sestanka še ni določen, ker je to odvisno od odgovora italijanske vlade na predlog, ki ga je naša vlada danes odposlala v Rim. V diplomatskih in političnih krogih smatrajo, da je končni trenutek jadranskega vprašanja na potu, — »Jutranji list« javlja, da ibodo novi delegati odpotovali, ko dobijo poziv italijanske vlade, kar se pričakuje v dveh do treh dneh, Sodi se, da italijanska vlada čaka Volpija, ki je bil v Bel-gradu, STAVKE. LDU Mannheim, 10. oktobra. (Wolff) Ravnateljstvo badenske tovarne za anilin In sodo naznanja: Včeraj je vrsta delavcev odložila delo vsled česar je moralo v kratkem vse obratovanje prenehali. Obratno irodstvo je bilo na ta način prisiljeno pripadete delavce odpustiti, LDUChemnitz 10. oktobra. (DKU) Mestno delavstvo je stopilo v stavko, ki je mezdnega značaja. Mestna elektrarna in plinarna vsled tega ne obratujeta. Me-Uo je bilo nocoj brez razsvetljave. LDU Pariz, i0. oktobra. Dopisnik »Tempsa« brzojavlja iz Rima' nastopno: Radi ponovnih direktnih pogajanj, ki naj bi se pričela radi jadranskega vprašanja, se sedaj razpravlja tukaj o možnosti sporazuma med obema kraljevinama. Tukajšnje javno mnenje odklanja a priori vsako razpravo o Wilsonovi črti, ker priznava kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev mejo, oddaljeno le 20 km od Trsta, kar bi pomenjalo, da bi v morebitnem konfliktu prišlo mesto pod ogenj sovražnih topov. Resnica je, da je Nittiju uspelo pridobiti Lloyd Georgea za povratek te črte, vendar pa je ta popravek nezadovoljiv v strate-gičnem zmislu. Kakor se doznava, se bodo vršila pogajanja v Italiji, bržkone v Benetkah okoli 15. t. m. ter ne bodo trajala dolgo časa. Prekinila bi se le] ako bi nastale nepremostljive zapreke v miilienju posameznih delegatov. Zdi se, da je g. Volpi, ki je 1. 1911 sklonil mir s Turčijo in potipal za žilo tudi v Belgradu, videl povoljno razpoloženje, ki vlada v belgraj-skih vladnih krogih, Takoj zatem je imel razgovor z ministrom Sforzo, ki je po razgovoru posetil Giolittija. Težkoče pri pogajanjih bo tvorilo stališče Italije napram Albaniji in Črni gori. Ta položaj odvzema kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev možnost kompenzacij v slučaju, da bi odstopila od gotovega dela svojih zahtev. D' Annunzio namerava predlagati italijanski vladi minimalni program Reke, ki odklanja kontrolo zveze narodov nad tem mestom. BOJI NA IRSKEM, LDU Pariz, 10. oktobra. (Wolff) Po privatnem poročilu, katero je prejel »femps« iz Londona, so vojaške čete danes dopoldne v Corkta z vžigalnimi bombami deloma porušila mestno hišo, ker so hoteli maščevati umor nekega vojaka. MED POLJAKI IN LITVANCI. LDU Vilna, 10, oktobra. (LBA) Dne 7. t, m. so podpisali. Poljaki v navzočnosti tnedzavezniške razfiodilne komisije pogodbo o premirju z Liftvanci, Še isti večer oa so litvanske postojanke nepričakovano napadli, prodrli demarkacijsko črto in so z nenavadno ojačenimi četami nadaljevali pohod proti Vilni. Takoj so se razvili srditi boji. Poljski premoči se je posrečilo prodreti do krajev, oddaljenih 15 km od Vilne. Litvanska vlada je preložila ministrstva in urade v Kovno. Medzavezniška iomisija je iznova poskusila ustaviti prodiranje poljskih čet. Politične novice. -f Iz nemških listov. Vsi nemški listi do zadnjega so se zadnje dni zelo vneto bavili z glasovanjem na Koroškem. Celo največji dunajski listi ter časopisje v Nemčiji je agitiralo za Koroško, Žal, da tega ne moremo ugotoviti tudi glede jugoslovanskih listov. Nemškim listom pa so se pri tem primerile razne nezgode, ki razodevajo, kako Nemci malo poznajo Koroško. »N. Wiener Abendblatt« poroča n. pr, v petek iz Celovca o zbiranju > slovenskega vojaštva« na koroški meji ter veli: »V Spodnjem Dravogradu se izkrcavajo številne čete ter jih pošiljajo (peš) dalje v Kranjsko goro in na Jesenice.« Iz Ljubljane se torej »slovenske« čete vozijo na Dravograd, da potem odtam peš korakajo na Jesenice in v Kranjsko goro, Toliko Nemci razumejo o naši zemlji! Štetje glasov se vrši zelo počasi, + Francoska delavstvo proti Moskvi. Minole dni se je v Orleansu vršil kongres »Generalne konfederacije dela«, na katerem je bilo na dnevnem redu vprašanje tretje internacionale, Kot prvi je govoril tajnik zedinjene social, stranke Frossard, in sicer za Moskvo. Njegov govor ni napravil večjega vtisa. Za njim se je oglasil Merrheim, ki je z žarko lučjo osvetil metode moskovskih komunističnih diktatorjev in strašne razmere, ki so jih te metode ustvarile. Na obtožni oder je postavil tudi osebe diktatorjev in opozoril, kako Ljenin v ruski revoluciji ni igral nobene vloge in je prišel v Rusijo s pomočjo Nemčije že potem, ko se je bila revolucija že izvršila ter se nato polastil oblasti. A ne v korist proletariata, ki je ravno pod Lje-ninovo diktaturo prišlo v strašnejše raz« mere, nego jih je preživelo kdaj prej. Govor Merrheima je napravil silen vtis, ki se je uveljavil pri glasovanju: Procikomum stična večina s tajnikom Jouhauom na čelu je dobila 1479 glasov, radikalna manjšina 602 in ekstremisti 44 glasov. 83 glasovnic je bilo praznih. S tem se je francosko delavstvo odločno odreklo moskovskemu pustolovstvu. 4- Razdor v »Hrv, Zajednici«, Kakor pišejo zagrebški listi, je povzročilo pak-tiranje z frankovci in Radieevci med mlajšo strujo Hrvatske zajednice veliko nezadovoljstvo. Ako se volilni sporazum konč-noveljavno sklene, bodo dr. Ante Pavelič, dr. Petričic, dr, Ivan Krnic in minister Ivan Kovačevič izstopili iz Zajednice in s pomočjo mlajših pristašev nastopili na volitvah z lastno kandidatno listo, + Froli ločilvi zakona na /:n^:sškem, V angleški lordski zbornici je podal lord Buckmaster predlog, s katerim naj bi se ločitev zakona kolikor mogoče' olajšala. V spodnji zbornici so katoliški poslanci dvignili proti predlogu odločen odpor ter je zbornica izrekla načelo, da zameta vsako izpremembo, ki bi rušila stalnost zakona, V tej stvari je katoličane posebno krepko podpirala edina ženska članica parlamenta: lady Astor, ki je nastopila v »imenu krščanske misli in svetosti zakona«. Buekmastrov predlog so že vrnili zgornji zbornici, + Dunajsko učiteljstvo proti socialni demokraciji. 8. t. m, je volila učiteljska kurija v Zvezi dunajskih občimiuh nameščencev svoje vodstvo. Od 7757 oddanih glasov je dobila krščansko socialna lista 3330, nemškonacionalna 1280, socialnode-mokratična 1103 in nepolitična 530 glasov, Ako se pomisli, da imajo socialni demokrati občinsko upravo v rokah in da so se socialisti vedno posebno prizadevali, da pridobe učiteljstvo zase, je gornji izid volitev zanje naravnost uničujoč. +• Francosko - ogrski dogovor. Vsebina dogovora, ki se je bil sklenil med Francijo in Ogrsko v Godolo, naj bi ostala tajna, toda tajnosti diplomacije danes niso nikjer več vame in tako je evropska javnost precej dobro obveščena tudi o tej listini. Dogovor ima dva dela: gospodarskega in političnega. Med gospodarskimi točkami je najvažnejša določba, glasom katere preidejo ogrske državne železnice za 50 let v najem Franciji, Politični del obvezuje Ogrsko, da v danem slučaju pošlje proti sovjetski Rusiji 150.000 mož. Dalje pa daje pogodba Ogrski pravico, da v dveh primerih s svojimi četami zasede Dunaj: V slučaju boljševiške revolucije in v slučaju, ako bi se v Avstriji proglasila priključitev k Nemčiji, Vendar pa glede posredovanja v Avstriji dogovor še ni konč-noveljavno zaključen in se pravkar vrše pogajanja, da bi Ogrska dobila pravico s svojo armado vdreti v Avstrijo, kadar bi jo tam klicali na pomoč, to se pravi, kadar bi se ji zdel trenutek za to ugoden. Za tem tiče avstrijski jnopBrUisti,,Jd^a iajo s Hortliyjem pod e ni. a klobukom.,;.. Dnevne novic©. — Poziv. Zdravstveni odsek nijo in Istro poživlja dr. Vladitniija S bajiča, da se takoj zglasi v uradnih prostorih. — Za sanitetnega »e Dr, Mayer s. r, ^ — Poljudni zdravstveni tečaji. Po naročilu ministrstva za narodno za:av|e se bo priredila v Ljubljani šola za poučavan; naroda v vseh važnejših zdravstveni« z * devah. šola bo imela obliko P01.11' šesttedenskih tečajev. Za se razpisujeta dva tečaja, enega za SP'. občinstvo, drugega za ženstvo, 1< fJ. t e č-a-jh kateremu imajo - pristop-ve« rasle osebe ne glede na spol in stan, * prične 8. novembra t. L, predavanja bodo vršila vsak dan, izvzemši nedelje 1 praznike, v kemični dvorani tukajšnje žavne realke od 20. do 21. ure. Pred® se bodo menjali po nastopnem redu: čna higijena (mestni fizik dr. Ot ^ Krajec), tuberkuloza (dr. Tone marj, alkoholizem (docent cfo 1VW Robida), 2. Drugi tečaj, namenjen za odraslo ženstvo, se prične istotalko novembra t, 1, Predavanja se bodo ♦»* šila v risalni dvorani I, državne gimnazij vsak dan, razen nedelje in praznikov o 20, do 21. ure. Predavanja'- bodo obravna-vala bolniško strežbo (primarij Ivan Jenko), oskrba mater in dojencev (profesor dr. Alojz Zalokar), za' ščito dece (Alojzija Stebi). Prilf/ sprejema zdravstveni odsek (de' želni dvorec soba št. 37) do všteteg3 26. oktobra vsak dan od 8. do 12. UT