522 KRONIKA & 1.01 izvirni znanstveni članek UDK 728.81(497.4 Brdo):58:59 prejeto: 5. 1. 2004 ZL. Iztok G pisatelj, Zavod za favnistiko Koper, Sv. Anton, Kocjančiči 18, SI-6276 Pobegi igeister@volja.net Popis rastlin in živali na Brdu pri Kranju IZVLEČEK V parku in na posestvu Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Republike Slovenije na Brdu pri Kranju poteka večletni popis favne in flore. V dosedanjih štiriletnih popisih je bilo ugotovljenjih 782 vrst rastlin in 989 vrst živali. Od teh je na slovenske rdeče sezname kot močno ogrožena uvrščena ena rastlina in 24 živali, v kategorijo ranljiva vrsta 11 rastlin in 33 živali ter v kategorijo redka vrsta 3 živali, skupaj 12 rastlinskih in 56 živalskih vrst. 16 na Brdu popisanih živali je na naravovarstvenem seznamu EU (Habitatno vodilo II). KLJUČNE BESEDE Brdo pri Kranju, popis, rastline, živali SUMMARY AN INVENTORY OF PLANTS AND ANIMALS OF BRDO NEAR KRANJ In the park and on the estate of the State Protocol Services of the Republic of Slovenia at Brdo near Kranj a several-years inventorying of fauna and flora is in course. In the so far existing four-year inventories, 782 plant species and 989 animal species were established. Of those one plant and 24 animals are placed on the Slovene red list as severely endangered species, in the category vulnerable species 11 plants and 33 animals, and in the category rare species three animals, altogether 12 plant and 56 animal species. Sixteen of the at the Brdo registred animal species are on the UN nature protecting list (Habitat Guidance II). KEY WORDS Brdo at Kranj, inventory, plants, animals 273 2 KRONIKA 52 — IZTOK GEISTER: POPIS RASTLIN IN ŽIVALI NA BRDU PRI KRANJU, 273-284 Uvod Vire o rastlinstvu in živalstvu na Brdu pri Kranju lahko razdelimo na prazgodovinske, zgodovinske in sodobne. Med prazgodovinskimi so se ohranili predvsem pelodni, to so ostanki cvetnega prahu, ki nam poročajo o potencialni vegetaciji med zadnjo ledeno dobo. Analizo teh virov je že pred časom opravil Alojz Šercelj.1 Favnistično sliko ledenodobnih razmer si lahko izoblikujemo tudi s paleontološkimi najdbami z bližnjega Bobovka, predvsem najdb mamuta2 in fosilnih rib.3 V zgodovinskih virih najdemo podatke o aloh-tonem rastlinstvu, to je v parku zasajenem eksotičnem rastlinstvu, kulturi sadnega drevja in rastlinah, prinesenih v grajski skalnjak z okoliških gora. Ves ta skrbo zapisan inventar nam je zapustil predvsem botanik Karel Zois. Nasprotno pa se je podatkov o živalstvu ohranilo zelo malo, večina vrst sploh ni ustrezno dokumentiranih. Podatke o sedanjem stanju rastlinstva in živalstva smo pričeli sistematično zbirati leta 2000 v okviru projekta Popis favne in flore na Brdu pri Kranju (Zavod za favnistko Koper 2000-2003). V štirih letih smo popisali naslednje rastlinske in živalske skupine: močvirske višje rastline,4 travniške rastline,5 gozdno drevje in grmovje,6 parkovno drevje in grmovje,7 višje glive,8 alge in fitoplankton,9 talne živali,10 Zooplankton,11 sladkovodne mehkužce,12 mladoletnice,13 kačje pastirje,14 ravnokrilce,15 male metulje,16 velike metulje,17 vodne hrošče,18 hrošče živalskih iztrebkov,19 gozdne žuželke,20 ribe,21 plazilce in dvoživke,22 gozdne ptice,23 vodne ptice,24 netopirje25 in male sesalce.26 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 Meze, Porečje Kokre vpleistocenu, str. 82. Rakovec, O fosilnih slonih iz Slovenije, str. 215-275. Cimerman, Fosilne ribe, str. 124-126. Germ, Berčič-Urbanc, Pregled stanja vodnih makroßtov. Frajman, Inventarizacija travniških rastlin. Robič, Popis dendroflore. Česen, Popis okrasnega drevja in grmovja. Kosec, Piltaver, Popis višjih gliv. Kosi, Alge v ribnikih na Brdu pri Kranju. Tarman, Biodiverziteta talnega živalstva. Brancelj, Planktonski organizmi v zajezitvenih jezerih . Slapnik, Sladkovodni mehkužci. Urbanič, Favna mladoletnic. Geister, Kačji pastirji. Gomboc, Poročilo o popisu favne ravnokrilcev. Gomboc, Poročilo o popisu favne metuljev. Jugovic, Enoletni popis metuljev. Kajzer, Prispevek k poznavanju vodnih hroščev. Kajzer, Popis favne družin. Pavlin, Popis gozdnih žuželk. Budihna, Popis ribjih vrst in rakov deseteronožcev. Vogrin, Inventarizacija dvoživk in plazilcev. Geister, Popis gozdnih ptic. Geister, Favna vodnih ptic. Koselj, Presetnik, Popis favne netopirjev. Janžekovič, Popis malih sesalcev. Kamninska podlaga tal in potencialna vegetacija Ozemlje med Jelovico in Karavankami so v milijon in pol let trajajočem obdobju zemeljske zgodovine, imenovanem pleistocen, s svojimi prodnimi nanosi oblikovale vode Save, Tržiške Bistrice in Kokre, poleg teh pa kasneje, po umiritvi tal tudi številne manjše tokove. Po kamninskem izvoru, velikosti in zaobljenosti prodnikov ter njihovi stopnji sprijetosti v konglomerat sklepamo o njihovem poreklu in starosti. Ob vsakokratnem vnovičnem nastopu ledenodobnega podnebja, to je bilo namreč večkrat prekinjeno z močnimi otoplitvami, je kamenje v gorovju razpadalo, vode pa so ga odnašale v dolino. Ob nastopu vmesnega toplejšega podnebja, ko je tla ponovno prekril gozd, se je ob verjetnem povečanem deževju pričelo močnejše izpodjedanje kamnin in njihovo odlaganje v dolinah. Najvišja dobrava, tako namreč geologi imenujejo naplavinske terase, je bila na kokrškem vršaju odkrita prav na severovzhodnem predelu Brda, kjer prekriva živo skalo do 15 metrov globoko. To dobravo je Kokra v starejšem obdobju poledenitve vrezala v terciarne laporje, ilovice in peščene usedline in je danes 40 m nad ravnijo reke. Nasutje je sprijeto in že dokaj preperelo, sestavljeno iz čistega kremena, kremenovega drobnika in kreme-novega porfirita, ponekod pa ga je že nadomestila rjavordeča ilovica. Za dobrave nasploh so značilne vrtače, ki pa zaradi preperelosti konglomerata na območju Brda izginjajo. V najstarejši dobravi se zaradi visoke živoskalne osnove niso niti razvile. Sicer pa je za dobrave značilna precejšna razčlenjenost, veliko je gluhih dolin. Dolina potoka Vršek z neizrazito ravnico je globoka približno dvajset metrov.27 Ves preostali predel zavzema starejša, nekaj deset metrov nižja mindelska dobrava, v njej prevladujejo različni kremenovi prodniki in prodniki vulkanskih kamnin. Dolgotrajno preperevanje mindelskih moren je povzročilo globoko ko zakra-selost, ki jo semtertja znižuje le živoskalna osnova. Zaradi preperevanja so počasi izgubljale tipično obliko in so danes videti kot plitve uleknine. V to prodnato teraso je potok Bela vrezal približno pet metrov globoko in nekaj deset metrov široko dolino, ki pa je danes potopljena na dnu dveh ribnikov.28 Terasa na kokrškem vršaju kot del nastarejše ugotovljene pleistocenske terase na gorenjskih dobravah dopušča tudi sklepanje o potencialni vegetaciji, vegetaciji, ki bi prevladovala, če bi ne bilo človekovega vpliva. Kot so pokazale siceršnje ana- 27 28 Meze, Porečje Kokre v pleistocenu, str. 55-60. Meze, Porečje Kokre v pleistocenu, str. 55-60. 274 52 & 2 KRONIKA. ,ZTOK GEISTER: POPIS RASTLIN IN ŽIVAL, NA BRDU PR, KRANJU, 273-284 lize cvetnega prahu v usedlinah, je rdeči bor Pinus sylvestris po koncu vsake in tako tudi zadnje ledene dobe poselil po otoplitvi ponujajoče se na-plavljene goličave, nanose prodnikov in se na njih zaradi slabe konkurence zahtevnejših vrst drevja na pustih in kislih tleh zadržal do današnjih dni. Tako se ne gre čuditi, da tudi človek med drevesnimi vrstami ni našel nobene, ki bi na takem rastišču lahko spodrinila rdeči bor. Kultivirana pokrajina Naravne danosti, kakor smo jih bili nasledili po koncu zadnje ledene dobe pred približno 12.000 leti, smo ljudje na zemljepisnem ozemlju današnje Slovenije pričeli spreminjati pred približno 5000 leti. Takrat so vso Evropo pokrivali obsežni gozdovi. Odprte travnate površine so bile redke, omejene so bile na gozdne jase, nastale zaradi polomasti, ki so jih povzročale najrazličnejše ujme, ob vodah tudi kot posledica graditelj stva bobrov, še največ pa je bilo visokogorskih trat nad gozdno mejo. S krčenjem gozda so se pojavljale vse večje goličave, namenjene motičnemu poljedelstvu. Sprva je bilo edino gnojilo pepel s požara, tako so namreč imenovali zemljišče, na katerem so razprostrli posekano vejevje in ga zažgali, zato so morali skoraj vsako leto na novo krčiti gozd. Njive so se ustalile šele z uvedbo ornega poljedelstva, pa še tedaj so bile največkrat kljub gnojenju po enoletni uporabi puščene v prahi in kasneje za več let prepuščene paši. Šele ustaljeni poljedelski sistem s stalnimi njivami je omogočil uveljavitev družinske in osebne pravice do obdelovane zemlje in ne samo do njenih plodov, medtem ko se je na neobdelanem zemljišču, kot sta gozd in pašnik, ohranila skupna vaška pravica do razpolaganja. Po pričevanju zgodovinarjev29 naj bi se postopek prilaščanja zemljišč na Slovenskem dokončal med 9. in 11. stoletjem. To pa je čas, ko se pričenja zgodba zemljiškega gospostva. Frankovski in pozneje nemški kralji so od 9. stoletja naprej darovali plemičem, samostanom in škofijskim cerkvam obsežna zemljišča. Vsaj nekatera zemljišča na območju današnjega posestva Brdo so bila torej po vsej verjetnosti kultivirana že v zgodnjem srednjem veku. Podobno je potekalo gospodarjenje z gozdom, v katerem so ljudje iz vasi in mest nabirali plodove, pasli živino in se oskrbovali z gradbenim lesom in lesom za kurjavo. Nasprotno pa je gosposko, ki je dobila gozdove od frankovskih in nemških vladarjev v dar, zanimal predvsem lov. Gozdovi v okolici Kranja so v začetju 16. stoletja pripadali deželnemu knezu. Z razmahom rudarstva in fužinarstva se je izkoriščanje gozdov ne- varno povečalo do te mere, da je ogrozilo spontano naravno vegetacijo. S povečanim izkoriščanjem je nastala tudi gozdna zakonodaja. Prevladujoča naravna vegetacija na Brdu je borovničevo borovje, naseljeno na rečnem nanosu. V preteklosti so v tem gozdu steljarili, danes je namenjeno predvsem gojenju jelenjadi, v prihodnje pa bo v njem po vsej verjetnosti prevladoval ekološki interes. Gospodarjenje naj bi se prilagodilo zahtevam vrhunsko razvitega gozda, predvsem v dobro v njem prebivajočih, spontano naseljenih rastlin in živali. Rdečemu borovju je bila v zadnjih sto letih antropogeno dodano smreka, ki dobro uspeva na globjih tleh v ulekninah, v plitvih vrtačah je našla ugodno naselitveno nišo bukev, na prisojnih legah tudi pravi kostanj in graden. Iz parka je prebegnilo nekaj eksot. Ob potokih je razširjena črna jelša, ki v ugodnih razmerah v ustjih ribnikov, torej drugotno, gradi prvinsko združbo s šašjem. Gozd je večkrat prekinjen s posekami, največkrat namenjenimi paši gojene divjadi. V gospodarskem predelu posestva je dvajset pašnikov, na nekaterih izmed njih, predvsem na tistih dodatno gnojenih, tudi kosijo. Se bolj očitno kot gozd pa se je v preteklosti na Brdu spreminjalo vodovje. S premeno tekočih voda v stoječe se ni spremenil le vodni ekosistem temveč tudi zemljepis pokrajine. Seveda pa je tako kot vsako kultiviranje pokrajine tudi kultiviranje voda v razmerju do naravnega spreminjanja le kratkotrajno in začasno. Tako kot košenje travnikov z vidika naravnih procesov ni nič drugega kot zadrževanje gozda, tako tudi vzdrževanje ribnikov pomeni le zadrževanje voda. Vegetacijsko nasledstvo in rečna dinamika sta slejkoprej najmočnejša dejavnika spreminjanja narave, moč njunega delovanja pa krojijo predvsem podnebne razmere. Na območju Brda so že v prvih letih šestnajstega stoletja potok Vršek povezali z izdatnejšimi vodami potoka Bela, ki teče od vasi Srednja Bela proti vasi Suha, in tako okrepili pretok skozi grajska ribnika, zgrajena na Vršku.30 V šestdesetih letih dvajsetega stoletja so bili na Vršku zgrajeni najprej trije in kasneje v sedemdesetih še štirje ribniki, na zgodovinskem viličenjskem jarku, ki povezuje Belo in Vršek, pa majhen vodni zadrževalnik. Na Beli sta bila v osemdesetih letih zgrajena dva ribnika, tako, da je na Brdu skupaj enajst ribnikov, kar je po število vodnih teles največji ribniški kompleks v Sloveniji. Za okrepitev pretoka je bila leta 1974 v spodnji ribnik na Beli in spodnje ribnike na Vršku po ceveh speljana tudi voda iz Kokre. 29 Genaue, Po.edelsM obdelal™ st, 240. 30 Slana, Brdo pranju« 275 2 KRONIKA 52 — IZTOK GEISTER: POPIS RASTLIN IN ŽIVALI NA BRDU PRI KRANJU, 273-284 Zemljevid temeljnih življenjskih okolij na Brdu pri Kranju (računalniška risba, GG Kranj) Življenjska okolja Gozd Graditelja na Brdu prevladujoče rastne združbe rdečega borovja Vaccinio-Pinetum sta rdeči bor Pinus sylvestris in borovnica Vaccinium myrtillus. V prisojnih legah sta drevesnemu sestoju samoniklo primešana graden Qulrcus petrea in pravi kostanj Castanea sativa, v senčnatih globelih nekdanjih vrtač bukev Fagus sylvaticus in smreka Picea abies, ki drugotno porašča tudi ves ravninski predel v zaledju brdskega parka. V zelišnem sloju so poleg borovnice pogoste vresnikovki spomladanska resa Erica carnea in jesenska vresa Calluna vulgaris ter orlova praprot Pteridium aquilinum, vse za rdeče borovje na naplavinskih tleh tipična podrast. V gozdu kot celoti je bilo na Brdu popisanih okrog 280 vrst višjih gliv.31 Najznačilnejše glive rdečega borovja so: borov goban Boletus pinophilus, navadna lisička Cantharellus cibarius, borov glivec Sparassis crispa, zimska kolobarnica Tricholoma portentosum, užitna sirovka Lactarius deliciosus in ciganček Rozites caperata. V gozdnih tleh je bilo najdenih 66 vrst edafskih živali,32 pršic Acari in skakačev Collembola. Med roženastimi pršicami Oribatida (51 vrst) so najpogostejše vrste Steganacarus striculus, Tropacarus 3 Kosec, Piltaver, Popis višjih gliv, str. 4. 32 Tarman, Biodiverziteta talnega živalstva, str. 10-12, 15. carinatus, Tropacarus pulcherrimus, Nothrus sylvestris, Platynothrus peltifer, Tectocephalus velatus in Oppia neerlandica. Med žametnimi pršicami Trombidiformes (2 vrsti) je najpogostejša vrsta Labidostomma luteum in med plenilskimi Meso-stigmata (8 vrst) Pergamasus sp., Macrocheles sp. in Leiodynichus krameri. Galumna flagellata je za Slovenijo nova vrsta. Med šiškarskimi pršicami Eriophydae (9 vrst) sta najpogosteši vrsti Eriophyes laevis na hrastu in Trisetacus pini na boru. Med šiškarskimi osicami sta najpogostejši vrsti Neuroterus quercusbaccarum in Andricus quercuscalicis, obe doma na hrastu. Od hržic Cecidomyiidae (9 vrst) sta najpogostejši vrsti Hartigola annulipes in Macrodiplosis dryobia?^ Od malih metuljev Microlepidopteris je v borovju najpogostejši metuljček Tischeria compla-nella iz družine Tischeridae, ki jih uvrščamo k rovčicam (po rovih, ki jih njihove gosenice vrtajo v listih). Sicer pa so si gosenice rovčicam podobnih zavij ačev Tortricoidaea iglavec razdelile po ekoloških nišah: vrsta Dioryctria abietella se hrani s storži, vrsta Epinottia tedella z iglicami, z mladimi brsti vrsta Rhyacionia pinicolana?1^ Od velikih metuljev Macrolepidoptera sta po pričakovanju v rdečem borovju pogosta borov prelec Dendrolimus pini iz družine kokljic Lasio-campidae in borov veščec Hyloicus pinastri iz dru- 33 Pavlin, Popis gozdnih žuželk, str. 3-4. 34 Gomboc, Poročilo o popisu favne metuljev, str. 13. 276 52 & 2 KRONIKA. ,ZTOK GEISTER: POPIS RASTLIN IN ŽIVAL, NA BRDU PR, KRANJU, 273-284 zine vešcev Sphingidae, ki pa ju le redkokdaj vidimo, saj oba letata predvsem ponoči, prvi dan predremlje v krošnji, drugi na deblu, vendar je zaradi odlične mimikrije za nas skorajda neviden. Od hroščev Coleoptera je seveda treba v prvi vrsti omeniti podlubnike Scolytidae (17 vrst). Ekološke niše najpogostejših vrst na rdečem boru so razdeljene takole: Pityophtorus pityographus živi na tanjših vejah, debelejše veje naseljujeta Ips acu-minatus in mali borov lubadar Blastophagus minor, deblo pa je pridržano za velikega borovega lubadarja Blastophagus piniperda. Na smreki je najpogostejši šesterozobi smrekov lubadar Pityo-genes chalcographus. Leta 2003 je bila na Brdu najdena za Slovenijo nova vrsta hrošča Gnath-trichus materiarius, zalubnika, ki živi na smreki.35 Avicenoza rdečega borovja je med najbogatejšimi v Sloveniji.36 Dominantne vrste so (v oklepaju število pojočih samcev na 10 ha, izračunano kot povprečje dvajsetih transektov): ščinkavec Fringilla coelebs (6), carar Turdus viscivorus (4), vrbja listnica Phylloscopus collybita (4), menišček Parus ater (4), rumeni strnad Emberiza citrinella (4); subdominantne vrste: kos Turdus merula (3), drevesna cipa Anthus trivialis (2), taščica Erithacus rubecula (2), črnoglavka Sylvia atricapilla (2); rece-dentne vrste: grivar Columba palumbus (1), kukavica Cuculus canorus (1), kratkoprsti plezavček Certhia brachydactyla (1), grilček Serinus serinus (1). V obdobju selitve se v gozdu ustavlja sloka Scolopax rusticola, ki je kot ogrožena vrsta v času prezimovanja na evropskem naravovarstvenem spisku (BirdLife). Na slovenskem rdečem seznamu so kot močno ogrožene poleg sloke še duplar Columba oenas in podhujka Caprimulgus europaeus in kot ranljivi vrsti škrjančar Falco subbuteo in kozača Strix uralensis, na seznamu Sveta Evrope (Habitatno vodilo, Dodatek II) pa poleg podhujke in kozače tudi siva žolna Picus canus in črna žolna Dryocopus martius. Poleg naseljenih sesalcev, jelena Cervus ele-phus in damjaka Dama dama, živijo v gozdu ograjenega posestva (500 ha) tudi jazbec Meles meles, lisica Vulpes vulpes in kuna belica Martes foina. Travniki in gozdni obronki Večina od dvajsetih brdskih travnikov je bila izkrčena v novejšem času za potrebe paše gojene divjadi. Le nekaj travnikov je starejših, izkrčenih nemara pred stoletji, med njimi zagotovo travnik Tatinec (99 vrst), kjer še danes stojijo stoletni hrasti. Na tem travniku prevladujeta gozdna glota Brachypodium sylvaticum in rušnata masnica De- schampsia caspitosa, značilna cvetnica pa je spomladi lepljiva kadulja Salvia glutinosa, pozno poleti pa jesenski podlesek Colchicum autumnale. Na suhem travniku Stegne (87 vrst) prevladuje sejana ječmenasta stoklasa Bromus hordaeceus, pogosti pa sta tudi spomladi trpežna ljulka Lolium pe-renne in navadna latovka Poa trivialis, poleti pa rdeča bilnica Festuca rubra in lasasta šopulja Agrostis tenuis. Spomladanska značilnica je navadna marjetica Bellis perennis, poletna krvavordeča srakonja Digitaria sanguinalis. Na močvirnatem travniku ob Beli (92 vrst) prevladujeta plazeča zlatica Ranunculus repens in sivozeleno ločje /uncus inflexus, značilna rastlina pa je njivski osat Cirsium arvense. V celoti je bilo na brdskih travnikih popisanih 155 vrst praprotnic in semenk37 Pasji zob Erythronium dens-canis (foto: Iztok Geister) Ker so travniki sorazmerno majhni in z vseh strani obdani z gozdom, bi pravzaprav lahko namesto o travniku govorili o gozdnem robu. Travnik in gozd sta ekosistemsko močno povezana, kar je še posebej očitno pri nekaterih skupinah vretenčarjev, ki si zavetje poiščejo v gozdnem obronku, prehranjujejo pa se na travniku (npr. krastača, carar, postovka, rovka, podlasica, srnjak itd.). Na slovenskem rdečem seznamu je kot 3 Pavlin, Popis gozdnih žuželk, str. 2. Geister, Popis gozdnih ptic. 37 Frajman,^^toÄÄ 277 2 KRONIKA_______________ IZTOK GEISTER: POPIS RASTLIN IN ŽIVALI NA BRDU PRI KRANJU, 273-284 prizadeta vrsta uvrščena zelena žolna Picus viridis in kot ranljive vrste navadna postovka Falco tin-nunculus, divja grlica Streptopelia turtur, vije-glavka Jinx torquilla, rjavi srakoper Lanius collurio in rumeni strnad Emberiza citrinella, vse te ptice živijo na Brdu na gozdnem obronku in na travnikih. Na enem izmed njih najdemo tudi živo-rodno kuščarico Lacerta vivipara, ki je prav tako uvrščena med ranljive vrste. Za gozdni rob je značilna bogata grmovna in zeliščna podrast, ki privablja številne žuželke. Večina od več kot 265 vrst velikih metuljev Macro-lepidoptera38 je bila najdena na gozdnem robu, kamor smemo šteti tudi cestne robove, kajti na posestvu je kar 30 km cest. Med njimi je tudi črtasti medvedek Euplagia quadripunctaria, ki je evropsko pomembna, celo prednostna vrsta (Ha-bitatno vodilo, Dodatek II). Sicer pa je med malimi metulji Microlepidoptera (61 vrst) kar nekaj travniških vrst, ki se hranijo izključno s travami: Chrysoteuchia culmella, Crambus lathoniellus, Crambus parlella, Agriphila tristella, Agriphila inquinatella, Agriphilla selasella in Catoptria fal-sella?^ Čeprav so ravnokrilci Orthoptera (na Brdu 23 vrst) tipično travniške živali, najdemo kar nekaj teh žuželk tudi v gozdnem obronku. Najpogostejša travniška kobilica je Chorthippus paral-lelus, zaradi suhega značaja travnikov tudi poljskih murnov Gryllus campestris ne manjka, travniki pa so zaradi paše in košnje očitno dovolj topli tudi za črička Oecanthus pellucens, ki je sicer tipična sredozemska vrsta. Na mokrih brežinah travniških potokov živita na tamkaj snem šašju dve higrofilni vrsti kobilic Conocephalus dorsalis in Mecostethus parapleurus, uvrščeni na slovenski rdeči seznam kot ranljivi vrsti.40 Posebno zanimiva je favna živalskih iztrebkov. V iztrebkih parkljaste divjadi (jelenov, damjakov in srn) živijo hrošči iz družin skarabajev Scarabaeidae (5 vrst), govnačev Aphididae (8 vrst) in potap-nikov Hidrophilidae (3). Najpogostejši so govnači vrste Onthophagus ovatus; na eni lokaliteti je bilo naenkrat najdenih 582 osebkov.41 Na iztrebkih raste pri nas redka gliva iz družine gologlavk Psilocybe merdaria, na travnikih pa tudi lističarka Dermoloma cuneifolium, ki velja tudi v evropskem merilu za redko vrsto.42 V travniških tleh je bilo najdenih 52 edafskih vrst živali, od tega pet vrst skakačev Collembola, 47 vrst roženastih pršic Oribatidae (od tega 15 plenilskih in 32 rastlinojedih), med njimi tudi dve za Jugovic, Enoletni popis metuljev. Gomboc, Poročilo o popisu favne metuljev. Gomboc, Poročilo o popisu favne ravnokrilcev Kajzer, Popis favne družin. Kosec, Piltaver, Popis višjih gliv, str. 7. £ Slovenijo novi vrsti (Punctoribatels latiolabus in Eupelops bilobus) in dve vrsti žametnih pršic.43 Potoki in ribniki Zgodovinska vez med potoki in ribniki je v mnogočem povsem podobna zgodovinski vezi med gozdom in travniki. Oboji so nastali zaradi človekovega predrugačenja naravnih razmer, s čemer so se v dobršni meri spremenile življenjske razmere. Po delnem uničenju prvotnega biotopa je nastal nov, z drugačnim ekosistemom. Čeprav vrstna pestrost tako nastalih habitatov ne dosega pestrosti v primerljivih habitatih naravnih biotopov (jasa, mlaka), se je v celoti gledano vrstna pestrost s popestritvijo življenjskih okolij vendarle povečala. To pa je konec koncev bilanca vseh naravnih katastrof, pri čemer človekovo kultiviranje narave ni nikakršna izjema. Motiv z drugega grajskega ribnika s Storžičem v ozadju (foto: Iztok Geister) Tako smemo v brdskh ribnikih videti le zasta-jajočo tekočo vodo tamkajšnih potokov. Zaradi zmerne globine, ki nikjer ne preseže treh metrov in pol, zaradi česar fotosinteza ni omejena le na obrežni pas in zaradi česar tudi ne nastaja sloje-vitost vodnega stolpca, značilnega za jezera, brd-ske ribnike limnološko uvrščamo med mlake. Vendar sta popisa alg in fitoplanktona na eni in popis zooplanktona na drugi nasprotujoča si dokaza za to, ali so ribniki bolj mlake ali jezera. Uvrstitve ribnikov med mlake ne potrjuje in-ventarizacija alg in fitoplanktona.44 Na Brdu je bilo najdenih 95 vrst bentoških alg, najpogostejše so kremenaste alge Bacillariophyta (65 vrst), zelenih alg Cyanophita je 20 vrst, cianobakterij Cya-nophxta 9 vrst, ena vrsta pa pripada skupini Xan-tophyta. Leta 2004 je bilo največ vrst (42) najdenih v enajstem, najmanj (18) v šestem ribniku, kar je 43 Tarman, Biodiverziteta talnega živalstva, str. 12, 15. Kosi, Alge v ribnikih. 278 52 Ä KRONIKA lCTOK GEISTER: POP» RASTLIN IN ŽIVAU NA BRDU PR! KRANJU, 273-284 povezano z dotokom sveže vode iz Kokre, ki priteka v enajsti ribnik in v ribnike od četrtega navzdol. Večina najdenih alg je značilna za pretočna jezera. Kremenasta alga Cymbella hudstedtii v Sloveniji doslej ni bila najdena nikjer drugje. Ugotovljenih je bilo 21 vrst fitoplanktona, največ (13 vrst) v drugem ribniku. Najpogostejša vrsta (najdena v petih ribnikih) je Pediastrum duplex, najštevilnejša Dinobryon divergens. Popisane so bile tri skupine zooplanktona: ko-tačniki (4 vrste), vodne bolhe (10 vrst) in cepo-nožni raki (3 vrste).45 Najpogostejša kotačnika sta Asplanchna priodonta in Flinia sp. (navzoči v treh ribnikih), najpogostejši vrsti vodne bolhe sta Ce-riodaphnia quadrangula in Simocephalus vetulus (navzoči v štirih ribnikih) in najpogostejši cepo-nožni rak Thermocyclops crassus (najden v treh ribnikih). Največ zooplanktona (7 vrst) je bilo najdenega v desetem ribniku, ki je od vseh najbolj zamuljen, verjetno pa tudi najbolj nasičen s hranili, ki jih potok Bela prinaša iz kmetijskega in vaškega okolja. Glede na sestavo zooplanktona so brdski ribniki bližji mlakam kot jezerom. V ribnikih je bilo najdenih 23 vrst vodnih hrošče v Hidrocanthares, Palpicornia,46 od tega 6 iz družine kolovrtov Haliplidae, 8 iz družine kozakov Dytiscidae in 9 iz družine vodoskokov Hydro-philidae. Najštevilnejša vrsta je Haliplus laminatus, najpogostejša njegov sorodnik Haliplus heydeni (najden v petih ribnikih), največ vrst vodnih hroščev pa ni bilo najdeno v nobenem od ribnikov, marveč v majhnem vodnem zadrževalniku na viličenjskem jarku, kjer je bilo navzočih 10 vrst. V ribnikih in na njihovih obrežjih je bilo popisanih 41 višjih vodnih rastlin.47 Največ makro-fitov je bilo najdenih v šestem ribniku (15 vrst) in najmanj, če izvzamemo peti, atipični ribnik, v drugem (9 vrst). Najpogostejša vodna rastlina je jezerski loček Schoenoplectus lacustris, ki je bil najden v devetih od enajstih ribnikov. Skoraj tako pogost je širokolistni rogoz Typha latifolia, medtem ko je bil navadni trst Phrogmites australis najden v enem samem ribniku. Od podvodnih rastlin je navzoča lasastolistna vodna zlatica Ranunculus tri-chophyllus in kar šest vrst dristavcev Potamoge-ton: bleščeči P. lucens, lasasti P. trichoides, kodravi P. crispus, nitastolistni P. filiformis, češljasti P. pectinatus in Bertholdov P. bertholdii. Od teh je lasasti dristavec Potamogeton trichoides po rdečem seznamu v Sloveniji močno ogrožena vrsta, bleščeči, nitasti in Bertholdov dristavec pa ranljive vrste, kar velja tudi za klasasti rmanec Myriophillum spi-catum, lasastolistno vodno zlatico, srhki šaš Carex devalliana, navadno božjo milost Gratiola offici- nalis, rumeni blatnik Nuphar lutea in beli lokvanj Nymphaea alba. Samo v prvem ribniku živi mali metulj Elophila nymphaeata, čigar gosenica preživi vse življenje v vodi, hrani pa se z listi lokvanj cev. Skupaj z malim metuljem Donacaula mucronella sta na slovenskem rdečem seznamu kot močno ogroženi vrsti.48 V izvirih, potokih in ribnikih je bilo popisanih 51 vrst mladoletnic Trichoptera,49 38 v tekočih vodah in 20 v ribnikih. Največ (9) vrst je bilo najdenih v enajstem ribniku, najmanj (2 vrsti) v prvem in drugem. Najpogostejši vrsti sta Anabolia furcata in Chaetopteryx fusca iz družine Limne-phyllidae, prva je bila najdena v prav vseh ribnikih, druga na prav tolikšnem številu (11) od-vzemnih mest, vključno s štirimi ribniki. Hydato-phylax infumatus je redka vrsta. V izvirih, potokih in ribnikih je bilo popisanih 23 vrst mehkužcev Molusca:50 od tega 13 vrst polžev Gastropoda in 4 vrste školjk Bivalvia. Sedem vrst polžev pripada družini hidrobid Hydrobiidae, dva družini svitkov Planorbidae in trije družini pljučarjev Lymnaeidae, dve vrsti školjk pripadata družini unionid Unionidae in dve družini grašcev Sphaeridae. Posebno zanimive so najdbe inkru-striranih troglobiontskih polžkov rodov Iglica in Hauffenia v nekaterih izvirih, kar kaže na podzemne povezave z brdskim zaledjem. Najštevilnejši mehkužec je slikarski škržek Unio pictorum, ki se množično pojavlja v spodnjem toku potoka Vršek. Na slovenski rdeči seznam so kot redke vrste uvrščeni polži Belgrandiella kuesteri, Bythi-nella robiciana in Radix auricularia. Črni modrač Orthetrum albistyllum na jajcu laboda grbca Cygnus olor (loto: Iztok Geister) 45 Brancelj, Planktonski organizmi v zajezitvenih jezerih 46 Kajzer, Prispevek k poznavanju vodnih hroščev 47 Germ, Berčič-Urbanc, Pregled stanja vodnih makroßtov 4° Gomboc, Poročilo o popisu favne metuljev, str. 13. 49 Urbanič, Favna mladoletnic. 5U Slapnik, Sladkovodni mehkužci. 279 2 KRONIKA_______________ IZTOK GEISTER: POPIS RASTLIN IN ŽIVALI NA BRDU PRI KRANJU, 273-284 Popisanih je bilo 33 vrst kačjih pastirjev (Odo-nata), od tega 10 vrst enakokrilih Zygoptera in 23 vrst raznokrilih Anisoptera. Večina pripada favni stoječih voda, le nekaj vrst favni tekočih voda. Največ vrst kačjih pastirjev (16) je bilo popisanih ob šestem ribniku, kar gre pripisati tako velikosti (je med največjimi) kot ugodni mikroklimi (zaradi otrebljenosti zahodnega obrežja). Največje število pripadnikov posamezne vrste pa je bilo ugotovljeno ob desetem ribniku, kjer je bilo naštetih več kot 500 osebkov bleščečega zmotca Enallagma cya-thigerum. Najdene so bile po slovenskem rdečem seznamu ranljive vrste: prodni škratec Cercion lin-denii, deviški pastir Anaciaeschna isosceles, popotni poreč/?/& Gomphus vulgatissimus, veliki studen-čar Cordulegaster heros in pegasti lesketnik Sotna-tochlora flavomaculata, medtem ko je bila močno ogrožena acidofilna vrsta črni kamenjak Sym-petrum donae na Brdu opazovana le priložnostno. Popisanih je bilo 11 vrst rib,52 od tega dve iz družine postrvi Salmonidae, šest iz družine kra-povcev Cyprinidae in po ena iz družin ščuk Eso-cidae, ostrižev Percidsae in glavačev Gobiidae. Od dvanajstih ribjih vrst, ki so jih v preteklosti vlagali v ribnike, so bile najdene le še štiri vrste: krap Cyprinus carpio, ščuka Esox lucius, rdečeoka Ruti-lus rutilus in klen Leusiscus cephalus. Zaradi direktnih antropogenih poseganj za ribnike ni mogoče prikazati kolikor toliko verodostojne slike razširjenosti in pogostosti ribjih vrst. Kljub temu so bile najdene zanimive in ogrožene vrste: po slovenskem rdečem seznamu močno ogroženi vrsti potočna postrv Salmo trutta in smuč Stizostedion lucioperca, ranljiva vrsta ščuka Esox lucius (vse tri so bile na Brdu naseljene), babica Noemachelius barbatulus, ki je bila dolgo zavarovana z Uredbo o zavarovanju ogroženih živalskih vrst (Uradni lis RS 57/93) in pohra Barbus meriodinalis, ki je evropsko zavarovana vrsta (Habitatno vodilo, Dodatek II). V dveh po sili razmer izpraznjenih ribnikih (tretjem in sedmem) so bili poleti 2003 najdeni raki vrste navadni koščak Astropotamobius torrentinum, ki je po slovenskem rdečem seznamu ranljiva vrsta. V ribnikih, povirnih močvirjih in gozdnih mlakah je bilo popisanih 9 vrst dvoživk Amphibia.53 Poleg močerada Salamandra salamandra so bile najdene tri vrste pupkov rodu Triturus in sedem vrst žab, od katerih sta najpogostejši rosnica Rana dal-matina in sekulja Rana temporaria, ki sta bili navzoči skoraj na vseh popisnih mestih. Pupki so bili najdeni predvsem v gozdnih mlakah. Populacije najpogostejših žab so ocenjene takole: sekulja Rana temporaria min. 1200 parov, navadna krastača Bufo bufo min. 660 parov in rosnica Rana dalmatina min. Geister, Kačji pastirji. Budihna, Popis ribjih vrst in rakov deseteronožcev Vogrin, Inventarizacija dvoživk in plazilcev. ---------------if 250 parov, in pupkov takole: navadni pupek Triturus vulgaris ca. 150 osebkov, planinski pupek Triturus alpestris ca. 80 osebkov in veliki alpski pupek Triturus carnifex ca. 30 osebkov. Po slovenskem rdečem seznamu so ranljive vrste: alpski veliki pupek Triturus carnifex, planinski pupek Triturus alpestris, navadni pupek Triturus vulgaris, hribski urh Bombi-na variegata, navadna krastača Bufo bufo, zelena krastača Bufo viridis, zelena rega Hyla arborea, rosnica Rana dalmatina in sekulja Rana temporaria. Alpski veliki pupek in hribski urh sta tudi na seznamu Sveta Evrope (Habitatno vodilo, Dodatek II). Velika bela caplja Egretta alba redno prezimuje na Brdu (foto: Iztok Geister) Doslej je bilo na brdskih ribnikih opazovanih 35 vrst vodnih ptic,54 od tega jih je 8 vrst gnezdilo: mali ponirek Tachybaptus ruficollis, labod grbec Cygnus olor (naseljena stalna vrsta), veliki Žagar Mergus merganser (prvič leta 2003), mlakarica Anas platyrhynchos, čopasta črnica Aythya fuligu-la, zelenonoga tukalica Gallinula chloropus, črna liska Fulica atra in vodomec Alcedo atthis. Prezi-mujejo veliki kormoran Phalacrocorax carbo, velika bobnarica Botaurus stellaris, velika bela caplja Egretta alba, siva caplja Ardea cinerea (stalnica, vendar ne gnezdi) in siva pastirica Motacilla cinerea, druge vrste so selivke, ki se na Brdu zadržujejo le med preletom. Število gnezdečih parov je nizko, spreminja se iz leta v leto, prav tako število prezi-mujočih osebkov, večje je le število letujočih spolno nezrelih osebkov sivih čapelj, čopastih črnic in velikih kormoranov (kadar se prehranjujejo v jati). Po slovenskem rdečem seznamu veljajo za močno ogrožene gnezdilke naslednje na Brdu opazovane vrste: velika bobnarica Botaurus stellaris, sivka Aythya ferina, kostanjevka Aythya nyroca, kreheljc ^C^, Favna vodnin ptic. 280 & Anas crecca, regija Anas querquedula, žličarica Anas clypeata, veliki Žagar Mergus merganser in vodomec Alcedo atthis. Za ranljive vrste po tem seznamu veljajo črna štorklja Ciconia nigra, čopasta črnica Aythya fuligula in zelenonoga tukalica Gallinula chloropus. Na spisku zavarovanih vrst Sveta Evrope (Habitatno vodilo, Dodatek II) so: velika bobnarica Botaurus stellaris, velika bela caplja Egretta alba, kvakač Nyctycorax nyctycorax, rjava caplja Ardea purpurea, črna štorklja Ciconia nigra, kostanjevka Aythya nyroca in vodomec Alcedo atthis. Jelšev grez Prav posebno življenjsko okolje je jelšev grez, razvito v ustju nekaterih brdskih ribnikov, predvsem petega, šestega, osmega in desetega. Za-muljeno ustje naseljuje vegetacijska združba šašja in črne jelše. Vodilno črno jelšo Alnus glutinosa spremlja predvsem veliki jesen Fraxinus excelsior, v grmiščnem sloju brogovita Viburnum opolum in trdoleska Euonymus europaeae. V zeliščnem sloju daje združbi prepoznaven pečat predvsem dvoje šašev: latasti Carex paniculata in paostrični C pseudocyperus. Za jelšev grez značilna praprot je močvirska krpača Thelypteris palustris, po slovenskem rdečem seznamu ranljiva vrsta in od mahov valovitolistni cvetic Mnium undulatum ter od se-menovk dobro poznani kalužnica Caltha palustris in vodna meta Mentha aquatica.55 Črna jelša zdrži več mesecev v poplavni in vse leto v visoki podtalni vodi. Živi v simbiozi s koreninskimi bakterijami (aktinomicetami), ki vežejo elementarni dušik. Listni opad je izredno bogat z beljakovinami, zato so tla zelo rodovitna. V jel-ševih grezih raste jelševa golobica Russula pumila, ki je mikorizni partner jelše in jelšev polgoban Gyrodon lividus, ki je na slovenskem seznamu zavarovanih gliv.56 V humusnih tleh je bilo na Brdu najdenih 42 vrst pršic Acari in 9 vrst skaka-čev Collembola (Tarman 2003), oboji kar največ prispevajo k razkroju odmrlih rastlinskih ostankov. Dve vrsti roženastih pršic Oribatidae - ime je ta vrsta talnih živali dobila po svojem debelem hiti-nastem oklepu - z znanstvenim imenom Proto-ribaters novus in Galumna berlesei sta bili v Sloveniji dozdaj odkriti le v jelševih grezih na Brdu. Jelšev grez je življenjsko okolje ranega pla-menca Pyrrhosoma nymphula, kačjega pastirja, ki na Brdu izletava v prvih majskih dneh, nakar ga videvamo le še do konca pomladi. Jelša gosti več vrst nočnih metuljev, najbolj znana med njimi sta brezov mali viličar Furcula bicuspis iz družine hrbtorožk in jelševa sovka Acronita alni iz družine sovk, oba sta bila najdena tudi na Brdu. Robič, Popis dendroilore. Kosec, Piltaver, Popis višjih gliv, str. 8. 2 KRONIKA. IZTOK GEISTER: POPIS RASTLIN IN ŽIVAL, NA BRDU PR, KRANJU, 273-284 Grajski park Grajski park sestavlja več življenjskih okolij: grad z gospodarskimi poslopji, drevoredi, travniki, ribnika in potok Vršek. Ker smo travnike in vodna prebivališča že obravnali na drugem mestu, nam preostane le pregled parkovne dendroflore in tam-kajšnega živalstva, ki pa je tesneje, kot bi nemara pričakovali, povezano s stavbno dediščino. Od dreves, ki jih je sadil še baron Karel Zois, so se ohranile lipe ob paviljonu na razgledni ploščadi, saj je bilo leta 1997 ugotovljeno,57 da so drevesa stara od 210 do 220 let. Najstarejšo lipo, ki raste ob jugovzhodnem grajskem stolpu, torej na nasprotni strani, in je stara od 240 do 245 let, pa je bržkone posadil še njegov oče Michelangelo Zois, baron Edelsteinski, ki je leta 1753 grad in posestvo kupil na dražbi. Danes rastejo v grajskem parku v ožjem pomenu besede (brez ribnikov z zaledjem) drevesa in grmovja 45 vrst, od katerih je 8 samoniklih, vse druge so eksote, skupaj približno 450 grmov in dreves.58 V drevoredih so nanizane ameriške lipe Tiha americana (79 dreves), beli gabri Carpinus be-tulus (133 dreves) in t.im. rdeči kostanji Aesculus carpinus X carnea (79 dreves), ki so pravzaprav križanci med navadnim A. hippocastanium in rdečim divjim kostanjem A. pavia. Cvetno odevalo davidije Davida involucrata (foto: Iztok Geister) Med iglavci, teh je 12 vrst, je vredno omeniti tujopsis Thujopsis dolabrata, ki je japonski sorodnik pri nas veliko bolj znane tuje in pri nas malo znani japonski macesen Larix kaempferi. Med listavci velja omeniti ameriški tulipanovec Liriodendron tulipifera z velikimi rumenimi cvetovi, kavkaški krilati oreškar Pterocarya tiaxinifolia z zelo dolgimi listi, sestavljenimi iz več lističev, japonski cercidifil Cercidiphyllum japonicum z listi, ki spominjajo na liste judeževca Cercis sili- Česen, Popis okrasnega drevja in grmovja, str. 4. Česen, Popis okrasnega drevja in grmovja. 281 2 KRONIKA 52 — IZTOK GEISTER: POPIS RASTLIN IN ŽIVALI NA BRDU PRI KRANJU, 273-284 Razpredelnica: Število v obdobju 2000-2003 na Brdu pri Kranju popisanih rastlin in živali po sistematskih skupinah, ter slovenskih in evropskih vidikih ogroženosti. Skupina Število vrst na Brdu % Število vrst v Sloveniji Rde S či sezna lovenije V mi EU Nova vrsta v Sloveniji E R RASTLINE Fitoplankton 21 Bentoške alge 95 1 Višje glive Macromicaeta 281 Semenke in praprotnice Pteridophvta & Spermatophvta Zelišča 269 1 11 Drevje in grmovje 62 Eksotično drevje in grmovje 54 Skupaj 782 NIŽJE ŽIVALI Zooplankton 17 Pršice Acarina 121 11 1100 5 (Vodni) polži Gastropoda 12 2 Školjke Bivalvia 4 23,5 17 Višji raki Malacostraca 1 33,3 3 1 Druge skupine 28 Skupaj 183 ŽUŽELKE Skakači Collembola 11 11,4 96 Kačji pastirji Odonata 32 44 73 1 6 Kobilice Orthoptera 23 16 144 2 Hrošči Coleoptera 127 2,1 6000 1 Mladoletnice Trichoptera 51 24 212 1 Metulji Lepidoptera 384 12 3200 7 2 1 Druge skupine 31 Skupaj 659 VRETENČARJI Ribe Pisces 11 13,7 80 2 1 1 Dvoživke Amphibia 11 58 19 9 2 Plazilci Reptilia 3 13,6 22 1 Ptice Aves 98 25,8 380 12 11 11 Sesalci Mammalia 24 28,2 85 1 1 Skupaj 147 SKUPAJ 1771 24 44 3 16 quastrum in davidijo Davidia involucrata, doma iz Kitajske, z nenavadnimi cvetnimi odevali, ki so videti kot bele spalne srajce. Zunaj tega ožjega parkovnega predela okrog gradu raste še veliko drugih eksotičnih dreves. Na obrežju prvega ribnika raste mogočna močvirska cipresa Taxodium distichum, najbolj znana iz slovitega močvirja Everglades na Floridi, ki pa niti ni toliko stara kot je velika. Najbrž je ni drevesne vrste, ki bi ji pri sedemdesetih letih namerili 270 cm široko deblo. V senci hitro rastoče ciprese uspeva himalajski rogati dren Cornus capitata z zamolklo rdečimi plodovi, ki spominjajo na jagode in češnje hkrati, saj visijo na dolgih pecljih. V bližini drugega ribnika bodo le največji poznavalci prepoznali posebno vrsto čremse, imenovano pozna čremsa Prunus serotina, doma iz Severne Amerike, za katero ni znano, da bi rastla še kje drugje v Sloveniji, kakor tudi ni jasno, kako je bila prinesena na Brdo, glede na to, da je v parku ni.59 Marsikatero eksotično drevo je sčasoma pobegnilo iz parka in se naselilo v bližnji okolici. Takšno posebno pozornost vzbujajoče drevo je iz Severne Amerike izvirajoči mehki glog Crataegus mollis, ki močno spominja na domača drevesa iz rodu Sorbus, še najbolj na mokovec S. ariaß0 Živalstvu parka dajejo vsa ta mogočna drevesa nedvomno poseben pečat. V razvejenih krošnjah se ponuja ekološka niša predstavnikom različnih živalskih skupin. Enako velja za mogočna z mnogimi dupli obogatena debla, ki ne nudijo le primernih gnezdišč za ptice (na primer sove), marveč tudi zatočišča za porodniške kolonije nekaterih vrst netopirjev. Na Brdu je bilo namreč ugotovljenih 8 vrst netopir- 59 60 Robič, Popis dendroffore, str. 4. Robič, Popis dendroffore, str. 4. 282 & jev, od teh je nekaj gozdnih vrst, ki za razmnoževanje potrebuje prebivališča v drevesih: navadni mračnik Nyctalus noctula, obvodni netopir Myotis daubentonii in mali netopir Pipistrellus pipistrellus. Največja porodniška kolonija prebiva na podstrešju brdskega gradu, to je kolonija malega pod-kovnjaka, ki šteje okrog 60 osebkov. Mali pod-kovnjak je po slovenskem rdečem seznamu ranljiva vrsta, po vodilu Sveta Evrope pa so strogega varstva potrebne poleg malega podkovnjaka Rhi-nolophus hipposideros še naslednje na Brdu ugotovljene vrste netopirjev: obvodni netopir Myotis daubentonii, navadni mračnik Nyctalus noctula, pozni netopir Eptesicus serotinus, mali netopir Pipistrellus pipistrellus, pritlikavi netopir Pipistrellus pygmaeus, belorobi netopir Pipistrellus kuhlii in uhati netopir Plecotus sp. VIRI IN LITERATURA VIRI Brancelj, Anton: Planktonski organizmi v zaje-zitvenih jezerih na posestvu Brdo pri Kranju. Popis favne in flore na Brdu pri Kranju. Zavod za favnistko Koper, 2002. Budihna, Natalija: Popis ribjih vrst in rakov de-seteronožcev. Popis favne in flore na Brdu pri Kranju. Zavod za favnistiko Koper, 2001. Česen, Marjan: Popis okrasnega drevja in grmovja v parku na Brdu. Popis favne in flore na Brdu pri Kranju. Zavod za favnistiko Koper, 2001. Frajman, Božo: Inventarizacija travniških rastlin na območju JGZ Brdo pri Kranju. Popis favne in flore na Brdu pri Kranju. Zavod za favnistiko Koper, 2002. Geister, Iztok: Kačji pastirji (Odonata) z Brda pri Kranju. Popis favne in flore na Brdu pri Kranju. Zavod za favnistiko Koper, 2000. Geister, Iztok: Favna vodnih ptic z Brda pri Kranju. Popis favne in flore na Brdu pri Kranju. Zavod za favnistiko Koper, 2000. Geister, Iztok: Popis gozdnih ptic na Brdu pri Kranju. Popis favne in flore na Brdu pri Kranju. Zavod za favnistiko Koper, 2000. Germ, Mateja in Berčič-Urbanc, Olga: Pregled stanja vodnih makrofitov v ribnikih Brdo kot del projekta Popis favne in flore na Brdu pri Kranju. Nacionalni inštitut za biologijo. Zavod za favnistiko Koper, 2001. Gomboc, Stanislav: Poročilo o popisu favne rav-nokrilcev (Orthopteroidae: Saltatoria, Manto-dae, Dermaptera) na območju posestva Servis za protokolarne storitve Brdo pri Kranju. Popis favne in flore na Brdu pri Kranju, 2000. 2i KRONIKA. IZTOK GEISTER: POPIS RASTLIN IN ŽIVAL, NA BRDU PR, KRANJU, 273-284 Gomboc, Stanislav: Poročilo o popisu favne metuljev (Lepidoptera) na območju posestva Brdo pri Kranju, s posebnim poudarkom na malih metuljih - Mikrolepidoptera. Zavod za favnistiko Koper, 2003. Janžekovič, Franc: Popis malih sesalcev. Popis favne in flore na Brdu pri Kranju. Zavod za favnistiko Koper, 2001. Jugovic, Matjaž: Enoletni popis metuljev (Lepidoptera) na Brdu pri Kranju. Zavod za favnistiko Koper, 2000. Kajzer, Alojz: Prispevek k poznavanju vodnih hro-ščev (Coleoptera: Hydrocanthares, Paloicornia) z Brda pri Kranju. Popis favne in flore na Brdu pri Kranju. Zavod za favnistiko Koper, 2000. Kajzer, Alojz: Popis favne družin Scorabaeidae, Aphodidae in Hydrophylidae na Brdu pri Kranju. Popis favne in flore na Brdu pri Kranju. Zavod za favnistiko Koper, 2001. Kosec, Jože in Piltaver, Andrej: Popis višjih gliv v območju posestva Javnega gospodarskega zavoda Brdo pri Kranju. Inštitut za sistematiko višjih gliv. Popis favne in flore na Brdu pri Kranju. Zavod za favnistiko Koper, 2003. Koselj, Klemen in Presetnik, Primož: Popis favne netopirjev z nekaterimi priporočili za varstvo njihovih vrst v protokolarnem objektu Brdo pri Kranju. Popis favne in flore na Brdu pri Kranju. Zavod za favnistiko Koper, 2000. Kosi, Gorazd: Alge v ribnikih na Brdu pri Kranju. Popis favne in flore na Brdu pri Kranju. Zavod za favnistiko, 2003. Robič, Dušan: Popis dendroflore v gozdovih gozdnogospodarske enote Brdo pri Kranju. Popis favne in flore na Brdu pri Kranju. Zavod za favnistiko Koper, 2000. Pavlin, Roman: Popis gozdnih žuželk na Brdu pri Kranju s poudarkom na fleofagnih, ksilofagnih in subkortikalnih vrstah. Popis favne in flore na Brdu pri Kranju. Zavod za favnistiko Koper, 2003. Slapnik, Rajko: Sladkovodni mehkužci (polži in školjke) v parku in lovišču Brdo pri Kranju. Popis favne in flore na Brdu pri Kranju. Zavod za favnistiko Koper, 2003. Urbanič, Gorazd: Favna mladoletnic (Insecta, Tri-choptera) vodnih okolij kompleksa "Brdo", Brdo pri Kranju. Popis favne in flore na Brdu pri Kranju. Zavod za favnistiko Koper, 2003. Tarman, Kazimir: Biodiverziteta talnega živalstva (pedofavne) na posestvu Brdo pri Kranju. Popis favne in flore na Brdu pri Kranju. Zavod za favnistiko Koper, 2002. Vogrin, Nuša: Inventarizacija dvoživk in plazilcev na območju protokolarnega objekta Brdo pri Kranju. Popis favne in flore na Brdu pri Kranju. Zavod za favnistiko Koper 2000. 283 2 KRONIKA 52 — IZTOK GEISTER: POPIS RASTLIN IN ŽIVALI NA BRDU PRI KRANJU, 273-284 LITERATURA Council directive 92/43/EEC of 21 May 1992 in the conservation of natural habitats and of wild fauna and flora. Annex II. Council of the European communities. Cimerman, Franc: Fosilne ribe iz pleistocenske gline pri Bobovku. Proteus, 28, 1965/66, št. 4-5, str. 124-126. Grafenauer, Bogo: Poljedelski obdelovalni načini. Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog. I zvezek: Agrarno gospodarstvo. Ljubljana : Slovenska akadenija znanosti in umetnosti, 1970. Meze, Drago: Porečje Kokre v pleistocenu. Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti : Inštitut za geografijo (Geografski zbornik / Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Razred za prirodoslovne in medicinske vede = Acta geographica / Academia scientiarum et artium Slovenka, Classis IV: historia naturalis et medicina, Let. 14/1), 1974. Odredba o rdečih seznamih ogroženih rastlin in živalskih vrst. Vlada Republike Slovenije. Uradni list 82/2002. Rakovec, Ivan: O fosilnih slonih iz Slovenije. Razprave SAZU. [Razred 4], Razred za prirodoslovne in medicinske vede. Classis 4, Historia naturalis et medicina, 2 (1954), str. 217-275. Slana, Lidija: Brdo pri Kranju. Ljubljana : Arterika, 1996. Tucker, G. M. and Heath, M.F.: Birds in Europe : their conservation status. Cambridge, UK : BirdLife International, 1994. ......t:,...,,... Das Verzeichnis der Fauna und Flora auf Gut Brdo bei Kranj Im vorliegenden Beitrag werden die Ergebnisse einer vierjährigen Inventarisierung von Pflanzen und Tieren im Bereich der öffentlich-rechtlichen Anstalt Javni gospodarski zavod Protokolarne sto- ritve Republike Slovenije präsentiert, die den Schlosspark und den Forst- und Agrarbesitz in einem Gesamtausmaß von 490 ha umfasst, der in in erster Linie der Wild- und Fischzucht gewidmet ist. Im überwiegend bewaldeten Gebiet befinden sich neun Fischteiche, zwei im Park, keiner von ihnen dient dem ursprünglichen Zweck. Die Kapitel, die auf die Einleitung folgen, behandeln die Gesteinstruktur des Bodens und die potenzielle Vegetation sowie die kultivierte Landschaft. Der Autor vergleicht die Umwandlung von Wäldern in Wiesen mit der Umwandlung von fließenden Gewässern in stehende Gewässer. Aufgrund der Flora- und Faunaangaben setzt er sich ferner mit der Frage auseinander, ob die Fischteiche von Brdo den Seen oder den Tümpeln zuzuordnen sind. Die aufgezeichneten Pflanzen und Tiere werden vom Standpunkt der vorherrschenden und meist gemischten Habitate behandelt: Rotföhre, Wiesen und Waldrand, Bäche und Flüsse, Erlenschlick und der Schlosspark. Bisher wurden in Brdo 782 Pflanzenarten beschrieben, davon 21 Phytoplaktonarten, 95 Algenarten, 281 höhere Pilzarten, 385 Samen- und Farnpflanzenarten; 183 niedere Tierarten, davon 17 Zooplaktonarten, 121 Milbenarten, 12 Wasserschneckenarten, 4 Muschelarten, 1 höherer Flusskrebs und 28 andere nicht systematisch verzeichnete Arten; 659 Insektenarten, davon 11 Springerarten, 32 Libellenarten, 23 Heuschreckenarten, 127 Käferarten, 51 Köcherfliegenarten, 384 Schmetterlingsarten und 31 andere systematisch nicht beschriebene Gruppen sowie 147 Wirbeltierarten, davon 11 Fischarten, 11 Amphibienarten, 3 Kriechtierarten, 98 Vogelarten und 24 Säugetierarten. 24 der in Brdo festgestellten Arten (davon eine Pflanzenart) wurden auf die slowenische rote Liste der stark bedrohten Arten gesetzt, 11 Pflanzen- und 33 Tierarten als bedrohte Arten und 3 Tierarten als seltene Tiere eingestuft. 14 Wirbeltierarten wurden in das Naturschutzverzeichnis des Europarates aufgenommen, es wurden aber auch 7 für Slowenien neue Arten verzeichnet. Das sind die Kieselalge (Cymbella hudstedtii), ein Käfer aus der Familie der Borkenkäfer (Gnathotrichus materiarius) und 5 Hornmilben (Protoribates novus, Punctoribates latilobatus, Eupelops bilobus, Galumna fagellata und Galimna berlesei). 284