ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST SLOVENIJE 2006 - 2013« L Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekta 1. Naziv težišča v okviru CRP: POVEZOVANJE UKREPOV ZA DOSEGANJE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA 2. Šifra projekta: V4-0515 3. Nasiov projekta: TEHNOLOGIJE PRIDELAVE SADJA "BREZ OSTANKOV FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV" 3. Naslov projekta 3. L Naslov projekta v slovenskem jeziku: TEHNOLOGIJE PRIDELAVE SADJA "BREZ OSTANKOV FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV" 3.2 Naslov projekta v angleškem jeziku:_ FRUIT GROWING TECHNOLOGIES FOR FRUIT " WITH NO PESTICIDE RESIDUALS" 4. Ključne besede projekta 4. L Ključne besede projekta v slovenskem jeziku: ablana, pridelava, okolje, kakovost, varna hrana 4.2. Ključne besede projekta v angleškem jeziku: apple, fruit growing, enviroment, fruit quality, fruit safety 5. ^aziv nosilne raziskovalne organizacije: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, Pivola 10, Hoče 5.1. Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (R0): ZGS-Zavod MB - raziskovalna enota Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta 6. Sofinancer/sofinanceiji: MKGP 7. Šifra ter ime in priimek vodje projekta: ' 13520 1 Stanislav Tojnko Datum: 14.9.2011 Podpis vodje projekta: Doc.dr. Stanislav Tbinko ( Podpis in žig izvajalca: Red. prof.dr.Daniel Rebolj ..... . _ I u A Po pooblastilu rektorja UM Dekan Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede; izr prof. dr. Mario Lesnik n. Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP 1. Cilji projekta: 1.1. Ali so bili cilji projekta doseženi? K a) v celoti b) delno c) ne Če b) in c), je potrebna utemeljitev. 1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? a) da 3 b) ne Če so se, je potrebna utemeljitev: Cilji projekta se med raziskavo niso spreminjali. 2. Vsebinsko poročOo o realizaciji predloženega programa dela': ' Potrebno je napisati vsebinsko raziskovalno poročilo, kjer mora biti na kratko predstavljen program dela z raziskovalno hipotezo in metodološko-teoTetičen opis raziskovanja pri njenem preveganju ali zavračanju vključno s pridobljenimi rezultati projekta. 3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov: 3.1. Kakšen je potencialni pomerf rezultatov vašega raziskovalnega projekta za: 3 a) odkritje novih znanstvenih spoznanj; b) izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija; c) razvoj svojega temeljnega raziskovanja; d) razvoj drugih temeljnih znanosti; ^ e) razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav. 3.2. Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta: ^ a) razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti; b) pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, prodajo na debelo in drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi; c) proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v ftinkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije; d) razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini: • transport in telekomunikacije - Vključen je RR, ki je usmeitjen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu; • prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju; e) nadzor in skrb za okolje - Vključuje RR, ki je usmeijen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupini: f) zdravstveno varstvo (z igemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmeijeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja; g) družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kulturne probleme; h) splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem; i) obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civilne uporabe. Vključuje tudi varstvo 3.3. Kateri so neposredni rraultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen jotencialni pomen in razvojne cilje? 3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje? 3.5. Kje obstaja veqetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? ^ a) v domačih znanstvenih krogih; ^ b) v mednarodnih znanstvenih krogih; c) pri domačih uporabnikih; d) pri mednarodnih uporabnikih. 3.6. Kdo (poleg sofinanceijev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih? MKGP izraža interes v vidu priprav nadaljnega razvoja integrirane pridelave sadja in prilagajanje novim finančnim zahtevam za obdobje 2013-2020. 3.7. Število diplomantov, magistrov in doktoijev, ki so zaključili študij z vključenostjo v raziskovalni projekt? 4. Sodelovanje z tujimi partnerji: 4.1. Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi inštitucijami._ Naziv skupineje: EUFRIN working group to minimize residues Predseduje; Francisca. CTIFL , 22 rou Bergere, 75009 Paris, France Ostale sodelujoče institucije v tej delovni skupim: IRTA Mas Badia, 17134 La Tallada d'Emporda, Spain LVZ - Haidegg, Ragizer str., Graz, Austria_ ACW Waedensvil, Schloss 1, 8822 Waedensvil, Suise Uni Bologna Esteburg Obstbauzentrum Jork, Moorende 53, D 21635 Jork, Germany Aktivnosti v okviru European Universities Ecological Curriculum Development and Coordinating network, organizatoran sestanek v Mariboru. Z univerzo v Bonu in njihovim "kompetent" centrom v Bad Neueahr-Arweiler imamo sklenjeno dolgoročno pogodbo o medsebojnem sodelovanju na področju raziskav in tečejo aktivnosti tudi na tem tematskem sklopu pridelave sadja brez ostankov fitofarmacevtskih sredstev. .Sodelovanje z inštitutom Leibnitz-Institut für Agrartechnik Potsdam-Bormin e.V. na projektu Fruitloc 4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja? Rezultati sodelovanja z tujimi institucijami so v pomoč pri določanju novih karenčnih obdobij za fitofarmacevtska sredstva v tehnologiji "00"MRL pridelavi sadja. 5. Bibliografski rezultati^: Za vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta. 3 Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne strani:littp:/wvw.izum.si/ GUTMAN-KOBAL, Zlatka (ur.), SORŠAK, Andrej (ur.), GERMŠEK, BlaŽ (ur.). Zbornik 5. Lombergaijevega sadjarskega posveta z mednarodno udeležbo, Maribor, 11. december 2009. Maribor: KGZS, 2009, str. 36-38. [COBISS.SI-ID 2887724] KRISTAN, Boštjan. Analiza uporabnosti 0,0 residue pridelovalnega pristopa pri pridelavi jabolk sorte jonagold : diplomsko delo, (Diplomska dela študentov Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, Univerzitetne diplomske naloge). Maribor: [B. Kristan], 2010. VI, 23 f, graf. prikazi. http://dkum.uni-mb.si/Dokument.php?id=17284. [COBISS.SI-ID3011628] TOJNKO, Stanislav, LEŠNIK, Mario, VOGRIN, Andrej, ČMELIK, Zlatko, UNUK, Tatjana. Proizvodnja jabuke bez ostataka sredstava za zaštitu bilja. V: POSPIŠIL, Milan (ur.). 46th Croatian and 6th International Symposium on Agriculture, Opatija, Croatia, February 14-18, 2011. Proceedings. Zagreb: University of Zagreb, Faculty of Agriculture: = Sveučilište u Zagrebu, Agronomski fakultet, 2011, str. 1076-1078. [COBISS.SI-ID 3087916] Vidrih R., Hribar J., Zlatič E. 2011. The aroma profile of apples as influenced by 1-MCP. Journal ofFruit and Ornamental Plant Research. 19(1): 101-111 6. Druge reference" vodje projekta in ostalih raziskovalcev, ki izhajajo iz raziskovalnega projekta:_ TOJNKO, Stanislav, UNUK, Tatjana, LESNIK, Mario, ZADRAVEC, Peter. Smer razvoj integrirane pridelave sadja v Sloveniji = The Development of integrated finit production in Slovenia. V: HUDINA, Metka (ur.). Zbornik referatov 2. Slovenskega sadjarskega kongresa z mednarodno udeležbo. Krško, 31. januar - 2. februar 2008. Ljubljana: Strokovno sadjarsko društvo Slovenije, 2008, str. 43-48. [COBISS.SI-ID 2614060] LEŠNIK, Mario, TOJNKO, Stanislav, ZADRAVEC, Peter. Prenova sistema integrirane pridelave jabolk v Sloveniji - ali smo pripravljeni na uvajanje pridelave po sistemu "Zero residue level IPS-0,1 RL = Developments of new integrated pest and disease management system for apple production - are we ready for the implementation of "Zero residue level (IPDM-0,0 RL) approach?. V; HUDINA, Metka (ur.). Zbornik referatov 2. Slovenskega sadjarskega kongresa z rnednarodno udeležbo, BCrško, 3 L januar - 2. februar 2008. Ljubljana: Strokovno sadjarsko društvo Slovenije, 2008, str. 49-58. [COBISS.SI-ID 2614316] TOJNKO, Stanislav, LEŠNIK, Mario, ZADRAVEC, Peter. Pridelava jabolk z uporabo, a brez ostankov FFS na plodovih : [predavanje na 4. Lombergeijevem sadjarskem posvetu, v Mariboru, 12.12.2008]. Maribor, 2008. [COBISS.SI-ID 2724908] TOJNKO, Stanislav. Nove usmeritve pri integrirani pridelavi sadja : [Sadjarski dnevi Posavja 2008, Artiče, 5. in 6. marec 2009]. 2008. [COBISS.SI-ID 2861100] RUMPRET, Nejc. Pridelava jabolk po pridelovalnem sistemu "0,0 residue" : diplomsko delo, (Diplomska dela študentov Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, Bolonjske diplomske naloge). Maribor: [N. Rumpret], 2010. VIII, 33 f, [9] f pril, graf prikazi. http://dkum.uni-mb.si/Dokument.php?id=1760. [COBISS.SI-ID 3019820] TOJNKO, Stanislav. Nove možnosti integrirane pridelave jabolk. V; KOFOL, Karla, KODRIČ, Ivan, BAVČAR, Janja, BRENCE, Andreja, FAJT, Nikita, GAČNIK, Jani, GODEC, Boštjan, KOMEL, Erika, KORON, Darinka, MALIK, Tanja, MOZETIČ VODOPIVEC, Branka, SALOBIR, Barbara, SIMČIČ, Marjan, TOJNKO, Stanislav, VEBERIČ, Robert, VRHOVNIK, Irena, ZADRAVEC, Peter. Slovenska razstava sadja : Tolminski muzej, 22.-25. 10. 2009 : ob 100-letnici sadne razstave pri Sv. Luciji ob Soči. Nova Gorica: KGSZ - Zavod GO, 2009, str. 20-21. [COBISS.SI-ID 2858284] LEŠNIK, Mario, TOJNKO, Stanislav, ZADRAVEC, Peter. Stanje razvoja sistemov Low-input in 0,0 residue pridelave sadja v EU in Sloveniji. V: UNUK, Tatjana (ur.). Permanentno izobraževanje svetovalcev KGZS, junij 2010. Hoče: Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. Katedra za sadjarstvo in predelavo sadja, 2010, 3 f [COBISS.SI-ID 3007788] TOJNKO, Stanislav. Ali integrirana pridelava ali ekološko sadjarstvo? : [predavanje v okviru posveta "Sadjarski dnevi Posavja", Artiče, 15. 2. 2011], Artiče: [s. n.], 2011. [COBISS.SI-ID 3087660] LEŠNIK, Mario, TOJNKO, Stanislav, ZADRAVEC, Peter. Perspektive in ovire pri nadaljnem razvoju 0,0 residue pridelovalnih sistemov sadja v Sloveniji in v EU. V: Navedite tudi druge raziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vašega projekta, ki niso zajeti v bibliografske izpise, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije. Navedite tudi podatke o vseh javnih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov vključno s predstavitvami, ki so bile organizirane izključno za naročnika/naročnike projekte. Tehnologija pridelave sadja »brez ostankov fitofarmacevtskih sredstev«; Zaključno poročilo UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE PIVOLA 10, 2311 HOČE Zadeva: Zaključno poročilo projekta TEHNOLOGIJE PRIDELAVE SADJA »BREZ OSTANKOV FITOFARMACEVTSKIH SREDSTEV« (CRP V4-0515) Partnerji v projektu: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede - nosilec Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta Kmetijsko gozdarski zavod Maribor (Sadjarski center Maribor) KAZALO str SPLOŠNO O PROJEKTU 3 SORTIMENT ZA »IP-EKO« PRIDELAVO SADJA 6 ANALIZA SKLADIŠČNIH BOLEZNI 9 KONCENTRACIJE FFS V JABOLKIH OB OBIRANJU IN NEKATERI OKVIRNI 14 PODATKI O DINAMIKI RAZPADANJA AKTIVNIH SNOVI IN POTREBNIH ČASOVNIH OBDOBJIH, DA RAZPADEJO POD DOLOČENO RAVEN ŠKROPILNI PROGRAMI ZA »0,0 MRL« 17 MIKROBIOLOŠKA AKTIVNOST NA SADJU IZ RAZLIČNIH NAČINOV PRIDELAVE 18 PRIMERJAVA PRIDELKOV IN KAKOVOSTI SADJA IZ IP IN 0,0 MRL PRIDELAVE 26 OCENA STOPNJE NAPADA BOLEZNI IN ŠKODUlVCEV OB OBIRANJU 28 DELO S ŠIRŠO STROKOVNO JAVNOSTJO - PREDSTAVITEV REZULTATOV PROJEKTA 30 EKONOMSKA UPRAVIČENOST SISTEMA 0,0 MRL 30 PRILOGE 32 Priloga 1: Predstavitev rezultatov projekta širši javnosti (vabilo in predstavljeno gradivo) Priloga 2: Ostanki FFS v sadju Priloaa 3: Škropilni programi v letu 2010 SPLOSNO O PROJEKTU V razpisnih vsebinah projektov CRP kategorije je prepoznan interes države po zmanjševanju uporabe FFS preko izdelave »kompromisa« med EKO in IP pridelavo oz. nadgradnji sistema integrirane (IP) pridelave sadja, kjer je bil prepoznan cilj izdelati koncept pridelave, ki sloni na okoljskih zahtevah in zahtevah po varni hrani ob hkratnem upoštevanju dejstva, da mora od pridelovanja hrane pridelovalec tudi preživeti in da mora na tak način pridelana hrana biti dostopna vsakomur. Restrikcija uporabe FFS v integrirani pridelavi sadja, ki obsega v Sloveniji 90 % pridelave, je zato bila v tej panogi do sedaj prepoznana kot najučinkovitejša metoda zmanjšanja obremenjenosti okolja. Zahteva po zmanjševanju porabe FFS v kmetijstvu na splošno pa je danes postala realna zahteva EU in globalnega trga, do katere se mora v strategiji za zmanjševanje porabe FFS opredeliti tudi Slovenija. Vsebina projekta je bila prepoznana kot smiselno nadaljevanje oz. nadgradnja projekta Razvoj novega okoljskega sadjarskega pridelovalnega sistema na osnovi povezovanja načel integrirane in ekološke pridelave sadja, torej vsebine, s katero se na FKBV v zadnjih letih aktivno ukvarjamo. To je omogočilo, da smo pridobljene izkušnje prenesli v predstavljen projekt in jih hkrati pričeli implicirati tudi v neposredno prakso. Kot je to bilo v primeru uvajanja integrirane pridelave sadja v Sloveniji pričakujemo, da se bodo omenjene izkušnje zelo kmalu prenesle tudi na druge kmetijske panoge oz. kulture. Področji, kjer smo pričakovali najpomembnejši doprinos projekta (s stališča znanstveno razvojenga vidika): 1) področje proučevanja ostankov FFS - proučevanje dolžin karenc glede na različne pridelovalne in okoljske dejavnike - razvoj škropilnih programov za »IP-EKO« način pridelave 2) področje poobiralnih tehnologij: - »varnost« »IP-EKO« sadja in sokov: ostanki FFS, mikrobiološka aktivnost ter s tem povezani toksini na »IP-EKO« sadju ob obiranju in po določenem času in načinu skladiščenja ter v jabolčnem soku v trenutku predelave ter po določenem času skladiščenja soka, - prehranska vrednost »IP-EKO« sadja in sokov: mineralna sestava, arome,... Glavni cilj projekta (CRP V4-0515) je bil izdelati shemo pridelave, po kateri bo možno pridelati sadje brez ostankov pesticidov. Da bi dosegli zastavljen cilj, smo vsebine razdelili na naslednje sklope: SKLOP 1: SORTIMENT JABLAN ZA »IP-EKO« PRIDELAVO SADJA Cilj: primernost posamezne sorte za »IP-EKO« način pridelave SKLOP 2: TEHNOLOŠKI UKREPI PRIDELAVE JABOLK V »IP-EKO« NAČINU PRIDELAVE Cilj: uvedba »IP-EKO« tehnologije pridelave v širšo prakso SKLOP 3: PROGRAM TRETIRANJA S FFS ter »VARNOST« PRIDELKA IN PRODUKTOV PREDELAVE SADJA Cilj: definiranje škropilnih programov, ki v kombinaciji s tehnologijo pridelave »IP-EKO« omogočajo doseganje MRL=0,0 SKLOP 4: »VARNOST« PRIDELKA IN PRODUKTOV PREDELAVE SADJA Cilj: definiranje razlik v »varnosti« hrane glede na različne načine pridelave sadja SKLOP 5: KAKOVOST PRIDELKA IP; EKO, IP-EKO PRODUKTOV PREDELAVE SADJA Cilj: definiranje razlik v kakovosti pridelka iz različnih načinov pridelave SKLOP 6: POOBIRALNE TEHNOLOGIJE ZA »IP-EKO« SADJE Cilj: definiranje načina in časa skladiščenja ter načina predelave za sadje iz »IP-EKO« pridelave za MRL=0 v času uporabe sadja SKLOP 7: ZAŠČITNA ZNAMKA IN PROMOCIJA Cilj: nadaljevanje osveščanja širše javnosti o »vsebini« siničke SKLOP 8: DELO S ŠIRŠO STROKOVNO JAVNOSTJO. PRIDELOVALCI Cilj: usposobiti pridelovalce in širšo strokovno javnost o načinu pridelave in predelave sadja, označenega s siničko Naštetim sklopom in posameznim ciljem smo ob koncu izvajanja projekta dodali poglavje EKONOMSKO VREDNOTENJE »IP-EKO« PRIDELAVE, s ciljem definirati ekonomsko upravičenost »IP-EKO« pridelave. Glavne ugotovitve ob zaključku projekta so naslednje: - Sorte jablan, primerne za pridelavo sadja brez ostankov pesticidov, so standardne sorte Gala, Zlati delišes, Idared, Pinova idr. ter v preiskušanje vključene odporne sorte Topaz, Dalinbel, Santana, Opal in Luna. Z opustitvijo nanosov klasičnih FFS v prvem tednu julija in s poznejšo intenzivno uporabo biotičnih pripravkov tvegamo 2-8% izgube količine pridelka v nasadu in 2-5% izgubo pridelka v skladišču. Z opustitvijo nanosov klasičnih FFS v prvem tednu julija lahko v 80% primerov pri povprečnih vremenskih razmerah dosežemo, da je koncentracija ostankov FFS pod mg/kg in da imamo med 2 in 3 ostanke na nivoju 0,005 do 0,01 mg/kg . Z opustitvijo klasičnih FFS v prvem tednu julija lahko v približno tretjini prinnerov pri povprečnih vremenskih razmerah dosežemo, da je koncentracija ostankov vseh FFS pod 0,005 mg/kg, oziroma pod mejo detekcije pri večini klasičnih konfiguracij analitskih naprav, kar pomeni, da so vzorci brez dokazljivih ostankov FFS. Če bi imeli na voljo širši izbor pripravkov za biotično varstvo, bi lahko še občutneje povečali delež primerov, ko ob analizah ne bi dokazali ostankov FFS (LD 0,005 mg/kg). Pridelava jabolk brez ostankov fitofarmacevtskih sredstev je dražja v povprečju za 1100,00 Eur/ha, medtem ko tržna prednost 0,0 RESIDUE sadja proti EKO in IP sadju ostaja nejasna SORTIMENT ZA »IP-EKO« PRIDELAVO SADJA Izbira sorte pomeni začetek zgodbe glede izbire predobiralnih in poobiralnih tehnologij, torej je za ta projekt izrednega pomena. Na lokaciji Sadjarski center Maribor v Gačniku je bilo v okviru projekta izvedeno natančno analiziranje več na škrlup (Venturia inaequalis) in deloma na jablanovo plesen (Podosphaera leucotricha) odpornih sort. Manjši del nasada s sortami Santana, Topaz, Rubinola, Rajka in Dalinbei je bil posajen v letu 2006, večji del s sortami Initial, Santana, Harmonie, Dalinbei, Produkta, Ariw/a, Ecolette, Topaz, Enterprise, Gold rush, Sirius, Opal in Luna pa v letu 2008. V opazovanjih in meritvah vegetativne aktivnosti je bilo spremljano priraščanje obsega debla in »tip« obraščanja dreves. V opazovanjih in meritvah generativnega razvoja so bili natančno beleženi fenološki razvoj, ocena cvetenja, število in masa plodov, pri izbranih sortah tudi dinamika priraščanja obsega plodov. Natančno so se izvajale meritve zrelostnih parametrov, kot so trdota mesa plodov, vsebnost topne suhe snovi, titracijskih kislin ter določevanje škrobnega indeksa. Osnova za oceno primernosti posameznih novih sort je bila sorta Zlati delišes. Rezultati meritev so pokazali, da je v testnem obdobju let 2001 - 2006 sorta Ecolette beležila višje pridelke od sorte Zlati delišes (Preglednica 1 in Grafikon 1). Rodnost sorte Harmonie in Produkta je bila zelo podobna rodnosti sorte Zlati delišes, vendar so bili plodovi sorte Harmonie pri visokem pridelku predrobni za uvrstitev v prvi kakovostni razred. Sorte Topaz (50,7%), Rubinola (58,4%) in Enterprise (69,2%) niso dosegle pridelkov Zlatega delišesa. Te sorte po okusu in izgledu izpolnjujejo zahteve trga, vendar tako nizki pridelki postavijo pod vprašanje ekonomičnosti pridelave teh sort. Preglednica 1: Prirast obsega debla, kumulativni pridelek, masa plodu in indeks alternance testiranih sort jabolk za obdobje let 2001 - 2006 Sorte Prirast obsega debla (mm) Kumulativni pridelek (kg/drevo) Masa plodu (g) Indeks alternance Ecolette 88,5 67,45 153 12 Enterprise 43,2 34,68 188 20 Rubinola 45,4 29,24 163 64 Ariwa 54,6 38,60 169 35 Topaz 35,6 25,42 141 20 Harmonie 52,9 52,27 144 26 Produkta 58,1 47,02 215 37 Goldrush 30,7 28,40 179 51 Florina 51,0 42,46 173 71 Zlatni delišes 38,5 50,09 187 14 Iz preglednice 2 je razvidno, da se vse sorte, razen Ecolette, nagibajo k alternativni rodnosti močneje od sorte Zlati delišes. Na izmenično rodnost so zelo občutljive Florina, Goldrush in Rubinola, ki zato zahtevajo več pozornosti pri redčenju plodičev. Prirast obima debla i kumulativni prinos u % otpornih sorti u poredenju sa Zlatnim defišesom za period 2001 - 2006. godine 100- -80--60- -40- 20................ "II........................ ....... ,...................""............ ..,.....IZ-' I B prirast ■ prinos Zlatni delišes ECOLETTE ENTERPRISE RUBNOLA ARIWA TOPAZ sorta HARMONE PRODUKTA GOLDRUSH RORINA Grafikon 1: Primerjava rasti in rodnosti poskusnih sort jablan s sorto Zlati delišes Preglednica 2: Količina in kakovost pridelka ter indeks alternance za testirane sorte jablan v obdobju let 2008 do 2010 Sorta prid.08 št.pl.08 deležl.r.08 (kg/drevo) {št. /drevo) (%) prid.09 št.pl.09 deležl.r. (kg/drevo) (št. /drevo) (%) prid.10 št.pl.lO deležl.r.lO (kg/drevo) (št. /drevo) (%) SANTANA 8,8 39 100 10,2 46 100 8,7 47 100 TOPAZ 10,3 51 100 15 79 95 9,8 57 99 DALINBEL 12,5 48 99 16,5 65 100 8 37 99 ZLATI DELIŠES 20,5 112 93 15,3 61 99 17,5 75 99 V obdobju 2008 - 2010 let smo testirali rodnost novejših na škrlup odpornih sort Dalinbel in Santana v primerjavi s standardno odporno sorto Topaz in Zlatim delišesom. Najnižji pridelek smo zabeležili pri sorti Santana. Sorta Dalinbel je v testnih letih dosegala višje pridelke od Topaza in nižje od sorte Zlati delišes. Končna masa plodov je bila pri Santani in pri Dalinbelu višja od končne mase plodov sorte Topaz in Zlati delišes. Delež drugorazrednih plodov je bil pri vseh testnih sortah zanemarljivo nizek (O -1%). Zaključki: 1. Odpornost sort jablan na bolezni in majhna občutljivost na škodljivce je pomemben element v prizadevanjih za zmanjšanje uporabe FFS in doseganje cilja „o,o MRL" 2. Novejše odporne sorte (Dalinbel, Santana, Opal, Luna... in tudi standardna odporna sorta Topaz) so v preskušanju pokazale primerne pridelovalne lasnosti. 3. Novejše odporne sorte v veliki večini kažejo tudi dobre rezultate organoleptičnih preskušanj in so tržno primerne. 4. Izkušnje z obvladovanjem pojava bolezni in škodljivcev na sortah „klasičnega" sortimenta kažejo, da je v večini let ob preudarni rabi primernih pripravkov za varstvo rastlin mogoče doseči kakovost pridelka, kije povsem primerljiva s konvencionalnim IP pristopom. 5. Uvajanje odpornih sort v sadovnjake s ciljem pridelave „0,0 MRL" je smiselno predvsem zaradi zmanjšanja tveganja in lažjega obvladovanja pojava bolezni v ekstremnih razmerah. Za obvladovanje pojava škodljivcev in preprečevanje čezmejne (toleranca) škode pa moramo uporabiti vse znane mehanske in biološke metode zatiranja ali preprečevanja pojava. ANALIZA SKLADIŠČNIH BOLEZNI Podatki o deležih uskladiščenih jabolk {%, delež skladiščene mase), ki so propadla zaradi različnih povzročiteljev skladiščnih bolezni. Kategorija ostalo (glive iz rodov Aspergilus, Mucor, Fusarium, Pezicula, Nectria, ...). Fiziološke motnje niso bile štete med glivične bolezni. STATISTIČNA ANALIZA - ugotavljanje razlik med povprečji je bilo izvedeno z uporabo HSD testa. Preglednica 3: Analiza skladiščnih bolezni v letu 2008 pri sorti JONAGOLD Poskus UKC FKBV - JONAGOLD pribl. 4 mesece - NAVADNA ATMOSFERA Monilia Gloeosporium Botrytis Penicillium Ostalo Skupaj 0,0-R 0,75 A 0,86 A 0,45 A 0,61 A 0,37 A 3,10 A Integr. 0,41 A 0,97 A 0,15 A 0,29 A 0,12 A 1,96 A 0,0-R Pridelek 48 530 kg/ha -1. razred (68%) 33 000 kg/ha - izguba skl. 1023 kg/ha Integr. Pridelek 48 771 kg/ha -1. razred (71%) 34 627 kg/ha - izguba skl. 678 kg/ha Preglednica 4: Analiza skladiščnih bolezni v letu 2008 pri sorti ELSTAR Poskus Mirosan - ELSTAR pribl. 6 MESECEV - KONTROLIRANA ATMOSFERA Monilia Gloeosporium Botrytis Penicillium Ostalo Skupaj 0,0-R 2,84 A 2,18 A 1,37 A 0,83 A 0,18 A 7,40 A Integr. 2,70 A 1,39 A 1,51 A 0,44 A 0,16 A 6,20 A 0,0-R Pridelek 36 416 kg/ha -1. razred (62,4%) 22 723 kg/ha - izguba skl. 1681 kg/ha Integr. Pridelek 35 840 kg/ha -1. razred (60%) 21 504 kg/ha - izguba skl. 1333 kg/ha Preglednica 5: Analiza skladiščnih bolezni v letu 2008 pri sorti IDARED Poskus BLANCA - IDARED pribl. 9 mesecev - KONTROLIRANA ATMOSFERA Monilia Gloeosporium Botrytis Penicillium Ostalo Skupaj 0,0-R 2,33 A 15,30 B 3,06 8 2,75 B 0,61 A 18,42 B Integr. 2,57 A 1,47 A 0,91 A 1,24 A 0,23 A 6,43 A 0,0-R Pridelek 49 605 kg/ha - 1. razred (62,1%) 30 804 kg/ha - izguba skl. 5674 kg/ha Integr. Pridelek 51089 kg/ha -1. razred (78,8%) 40 258 kg/ha - izguba skl. 2588 kg/ha Preglednica 6: Analiza skladiščnih bolezni v letu 2008 pri sorti ZLATI DELIŠES Poskus Gačnik-ZLATI DELIŠES pribl. 4 mesece -NAVADNA ATMOSFERA Monilia Gloeosporium Botrytis Penicilliunn Ostalo Skupaj 0,0-R 0,25 A 1,13 A 0,28 A 0,72 A 0,12 A 2,2 A Integr. 0,00 A 0,29 A 0,35 A 0,27 A 0,24 A 1,5 A 0,0-R Pridelek 51078 kg/ha-1. razred (78,5%) 40 096 kg/ha - izguba skl. 883 kg/ha Integr. Pridelek 53 554 kg/ha -1. razred (80%) 42 843 kg/ha - izguba skl. 643 kg/ha Preglednica 7: Analiza skladiščnih bolezni v letu 2009 pri sorti JONAGOLD Poskus-JONAGOLD Pribl. 6 mesecev - ULO ATMOSFERA Monilia Gloesporium Botrytis Penicillium Ostalo Skupaj 0,0-MRL 0,49 B 0,46 A 0,50 B 0,0 B 0,0 A 1,0 A IP 0,00 A 0,27 A 0,0 A 0,1 A 0,0 A 0,37 A 0,0 - MRL Pridelek48 609 kg/iia - I. razred (82,3%) 39 859 kg/ha: izguba skl. 398 kg/ha IP Pridelek47 381 kg/ha - L razred (87,4%) 40 096 kg/ha: izguba skl. 154 kg/ha Preglednica 8: Analiza skladiščnih bolezni v letu 2009 pri sorti ELSTAR Poskus - ELSTAR Pribl. 6 mesecev -ULO ATMOSFERA Monilia Gloesporium Botrytis Penicillinm Ostalo Skupaj 0,0 - MRL 1,87 A 0,85 B 0,55 A 0,55 B 0,0 A 3,80 A IP 2,3 A 0,0 A 0,35 A 0,0 A 0,0 A 2,65 A 0,0-MRL Pridelek47 842 kg/ha - I. razred (63,2 %) 30 236 kg/ha: izguba skl. II49 kg/ha IP Pridelek48 736 kg/ha - I. razred (68,8 %) 33 530 kg/ha: izguba skl. 889 kg/ha Preglednica 9: Analiza skladiščnih bolezni v letu 2009 pri sorti Idared Poskus-IDARED Pribl.6 mesecev -ULO ATMOSFERA Monilia Gloesporium Botrytis Penicillium Ostalo Skupaj 0,0-MRL 2,58 A 3,10 B 0,17 A 1,10B 1,78 A 8,73 B IP 2,71 A 1,35 A 0,18 A 0,41 A 0,88 A 5,54 A 0,0 - MRL Pridelek 59 723 kg/ha -1, razred (67,7 %) 40 014 kg/ha: izguba skl. 3493 kg/ha IP Pridelek 64 188 kg/ha - I. razred (55,6%) 35 688 kg/ha: izguba skl. 1927 kg/ha Preglednica 10: Analiza skladiščnih bolezni v letu 2009 pri sorti Zlati delišes Poskus - ZLATI DEIJŠEŠ Pribl.6 mesecev - ULO ATMOSFERA Monilia Gloesporium Botrytis Penicillium Ostalo Skupaj 0,0-MRL 2,53 B 7,90 B 0,0 A 0,0 A 0,87 B 11,3 B IP 1,10A 4,69 A 0,4 B 0,0 A 0,21 A 6,52 A 0,0-MRL Pridelek38 617 kg/ha-I. razred (57,0%) 22 011 kg/ha: izguba skl. 2487 kg/ha IP Pridelek 40 983 kg/ha - I. razred (65,0%) 26 638 kg/ha: izguba skl. 1736 kg/ha Preglednica 11: Analiza skladiščnih bolezni v letu 20010 pri sorti Elstar Poskus - ELSTAR 6 mesecev ULO ATMOSFERA Monilia Gloesporiiim Botrytis Penicillium Ostalo Total: 0,0-MRL 2,5 A 14,6 B OA 0,8 A 2,3 A 20,2 B IP 1,9 A 10,1 A OA 0,8 A 1,1 A 13,9 A Preglednica 12: Analiza skladiščnih bolezni v letu 20010 pri sorti Jonagold Poskus-JONAGOLD 2010 6 mesecev ULO Monilia Gloesporium Botrytis Penicillium Ostalo Total: 0,0-MRL 2,5 A 6,6 A 2,6 B 2,1 B 0,6 A 14,4 A IP 2,1 A 1,4 \ 0,9 A 0,9 A 0,3 A 11,6 A Preglednica 13: Analiza skladiščnih bolezni v letu 20010 pri sorti Pinova Poskus: PINOVA 6 mesecev ULO hramba Monilia Gloesporium Botrytis Penicillium Ostalo Skupaj 0,0 - MRL 0,7 A 5,9 A 0,1 A 0,9 A 0,7 A 8,3 A IP 0,7 A 4,4 A 0,3 A 0,5 A 1,9 A 7,8 A Analiza rezultatov uspešnosti skladiščenja posameznih sort jablan iz različnih načinov pridelave ter v različnih pogojih skladiščenja pokaže naslednje: Pri jabolkih sorte Jonagold je bila razlika v pojavu skladiščnih bolezni med IP in 0,0 MRL manj kot 1 %, v letu 2009 pri jabolkih skladiščenih v ULO sistemu 0,46 % in v letu 2010 pri jabolkih, skladiščenih prav tako v ULO sistemu 2,8 %; pri tej sorti je bil vsa tri leta trajanja projekta vpliv pridelovalnega sistema na pojav skladiščnih bolezni zelo majhen Pri sorti Elstar je razlika med sistemi pridelave v pojavu skladiščnih bolezni pri plodovih, skladiščeni v kontrolirani atmosferi, znašala 1,2 %, v letu 2009 pri plodovih, skladiščenih v ULO hladilnici 2,3 % in v letu 2010 (ob prepoznem obiranju) 6,2 % {Gloesporiuml); tudi pri tej sorti sistem pridelave in hlajenja ni neposredno vplival na pojav skladiščnih bolezni; izrazitejša razlika v prid IP pridelave je opazna le v letu 2010, ko so se napake v pridelavi in določanju optimalnega časa obiranja zgodila že v nasadu Pri sorti Zlati delišes so razlike v pojavu skladiščnih bolezni pri plodovih, skladiščenih v kontrolirani atmosferi, v letu 2008 znašale 1,2 %, v letu 2009 v ULO atmosferi prav tako 1,2 % in v letu 2010 6,2 % v prid IP sistema pridelave (pozor - prezreli plodovi in slabo obložena drevesa); tudi pri tej sorti ugotavljamo, da sistem pridelave ni imel odločujočega vpliva na pojav skladiščnih bolezni in da je njihov pojav bolj odvisen od pravilnosti izvajanja tehnoloških ukrepov v nasadu, vključno z regulacijo pridelka in optimalnim časom obiranja Pri sorti Idared so razlike v sistemih pridelave v letu 2009 v pojavu skladiščnih bolezni v ULO pogojih znašale 3,2 % v prid IP. Tretiranje plodov s Smart Fresh-om MCP v tem letu je rezultiralo z razliko 1,2 %; Uporaba Smarth Fresha ni odločilno vplivala na pojav skladiščnih bolezni. Tudi pri sorti Pinova ne dokažemo razlik v pojavu skladiščnih bolezni kot posledice sistema pridelave. Glavna ugotovitev je, da je 0,0 MRL občutljivejši sistem, kadar gre že v nasadu za težave z alternanco, točo in pojav fizioloških bolezni. Strožji pogoji skladiščenja lahko "zameglijo" stanje, kadar je sezona pridelovanja povprečna; ko so težave že v nasadu, tudi sistem hladilnice ne zmore zatreti večjega pojava bolezni v 0,0 MRL Razlike v pojavu skladiščnih bolezni so zelo majhne (0,5 - 3 %); to kaže na uspešnost 0,0 MRL pridelave (pričakovane večje razlike). Ali so razlike sprejemljive za pridelovalce, lahko odgovori le ekonomsko vrednotenje sistemov primerjave samo prilagojen škropilni program in sistem hladilnice ni dovolj, temveč še terja tudi dosledno izvrševanje vseh ostalih tehnoloških ukrepov v nasadu (umirjena rast, redčenje, odsotnost fizioloških motenj,...) in pomen opremljenosti nasada za preprečevanje "stresov", kot je namakalni sistem. KONCENTRACIJE FFS V JABOLKIH OB OBIRANJU IN NEKATERI OKVIRNI PODATKI O DINAMIKI RAZPADANJA AKTIVNIH SNOVI IN POTREBNIH ČASOVNIH OBDOBJIH, DA RAZPADBO POD DOLOČENO RAVEN Cilji škropilnih programov: Povprečno FFS nanašamo v nasadih v Slovneiji med 15 in 18 krat letno in imamo v jabolkih 3 do 5 ostankov FFS, ki se gibljejo na nivoju med 35 in 55 % MRL (največja dovoljena količina ostankov v pridelku). Povprečno lahko pričakujemo, da bo vsaj pri 30 % jabolk ki imajo posamezne ostanke, koncentracija le teh pod 10 % MRL. Cilj: - 90 % jabolk na trgu z manj kot 3 ostanki FFS - 90 % jabolk na trgu z ostanki na nivoju manj kot 1 % MRL - 90 % jabolk na trgu z ostanki na nivoju manj kot 10 ARFD Preglednica 14: Podatki o povprečnem številu najdenih aktivnih snovi v jabolkih ob obiranju in o koncentracijskem nivoju najdenih aktivnih snovi (% delež apliciranih aktivnih snovi s koncentracijo pod 0,01 mg/kg). Rezultati 12 poskusov v obdobju 2008-2010. Analiziranih 20 fungicidov in 8 insekticidov in akaricidov. Tip aktivne snovi: INTEGRIRANA PRIDELAVA: 0.0-RESIDUE PRIDELAVA: As = aktivna snov p. = povprečje St. as / vzorec % od vseh as <0,01 mg/kg St. as / vzorec % od vseh as <0,01 mg/kg Fungicidi 2008 2-5 (p. 3,00) 73% 2-5 (p. 1,40) 86% Insekticidi 2008 0-4 (p. 2,80) 56% 0-4 (p. 1,90) 64% Skupaj F + I2008 3-6 (p. 5,80) 64% 1-6 (p. 3,30) 75% Fungicidi 2009 1-3 (p. 1,87) 71% 0-1 (p. 0,25) 89% Insekticidi 2009 0-2 (p. 0,62) 63% 0-1 (p. 0,25) 74% Skupaj F+ 12009 1-4 (p. 2,50) 67% 0-2 (p. 0,5) 82% Fungicidi 2010 2-5 (p. 2,53) 69% 1-4 (p. 2,00) 83% Insekticidi 2010 0-4 (p. 2,15) 51% 0-3 (p. 1,08) 63% Skupaj F + I2010 2-6 (p. 4,68) 60% 1-4 (p. 3,08) 73% Na osnovi rezultatov iz preglednici 14 je bila izdelana primerjava obstoječih podatkov o karenčnih obdobjih in podatkov o ocenah za hitrost razpadanja aktivnih snovi, da se njihova koncentracija zmanjša pod koncentracijo 0,01 mg/kg ali pod 0,005 mg/kg (Preglednica 15). Analizni izvidi so odloženi pri nosilcu projekta (možen vpogled). Preglednica 15: Okvirni podatki o dinanniki razpadanja aktivnih snovi Pripravek: Aktivna snov: Karenca: MRL mg/kg 1% Teoretična potrebna karenca: k<0,01 mg/kg Teoretična potrebna karenca: NM <0,005 LD CHORUS Ciprodinil 28 dni 1 0,01 35 dni 50 dni SCORE Difenkonazol 28 dni 0,5 0,005 40 dni 50 dni CLARINET Flukvinkonazol 56 dni 0,5 0,005 35 dni 45 dni BELLIS Boskalid 7 dni 2 0,02 45 dni 70 dni STROBY Krezoksim-metil 35 dni 0,2 0,02 40 dni 50 dni DITHANE Mankozeb 31 dni 5 0,05 40 dni 60 dni MYTHOS, CLARINET Pirimetanil 56 dni 1 0,01 65 dni 85 dni BELLIS Piraklostrobin 7 dni 0,3 0,02 28 dni 45 dni THIRAM (»skupni CS) Tiram 35 dni 5 0,05 40 dni 55 dni ZATO Trifioksistrobin 21 dni 0,5 0,05 30-35 dni 40-50 dni MERPAN Kaptan 21 dni 5 0,5 60 dni 80 dni DELAN Ditianon 30 DNI 3 0,03 45 dni 60 dni SYLLIT Dodin 30 dni 5 0,05 35 dni 50 dni Preglednical6: Okvirni podatki o dinamiki razpadanja aktivnih snovi Pripravek: Aktivna snov: Karenca: MRL mg/kg 1% Teoretična potrebna karenca: k< 0,01 mg/kg Teoretična potrebna karenca: NM <0,005 LD MOSPILAN Acetamprid 14 dni 0,1 0,001 40 dni 65 dni PYRINEX Klorpirifos 30 dni 0,5 0,005 45 dni 60 dni MATCH Lufenuron 28 dni 0,5 0,005 40 dni 60 dni CALYPSO Tiakloprid 14 dni 0,3 0,003 30 dni 55 dni CONFIDOR Imidakloprid 14 dni 0,5 0,005 45 dni 70 dni RUNNER Metoksifenozid 14 dni 0,8 0,008 35 dni 65 dni MIMIC Tebufenozid 14 dni 0,8 0,008 40 dni 65 dni PIRIMOR Pirimikarb 21 dni 2 0,02 45 dni 95 dni ENVIDOR Spirodiklofen 14 dni 0,8 0,008 45 dni 80 dni Iz rezultatov analiz lahko sklepamo naslednje: Iz preglednice 15 je razvidno, da je pri večini škodljivcev in bolezni je možno najti alternativne metode zatiranja, tako da kljub občutni redukciji uporabe konvencionalnih FFS ne pride do tolikšnih izgub pridelka, da bi bil sistem 0,0 MRL pridelave ekonomsko nevzdržen v razmerah ob postavki, da se bodo jabolka iz 0,0 MRL sistema prodajala po enakih cenah, kot jabolka, pridelana na integriran način. Sistem je možno uvesti pri visoko specializiranih pridelovalcih na omejenih površinah in na delu pridelovalnih enot te ponuditi izhodiščne količine za trg. Sistem je potrebno združiti s spremembo strukture sort in spremembo strategije trženja ŠKROPILNI PROGRAMI ZA »0,0 MRL« Škropilni programi so se iz osnovnih nadgrajevali vsa tri leta trajanja projekta. V prilogi 3 so prikazani nadgrajeni programi leta 2010 za pridelavo različnih sort jabolk po sistemu 0,0 MRL. Skupno vsem programom je naslednje: - zaključek standardnega škropljenja po IP programu je v mesecu juniju - od začetka junija naprej se nadaljuje s prilagojenim škropilnim programom, ki vključuje večin biotične pripravke - izvedba drugega dela škropilnega programa Je lahko še bistveno uspešnejša s povečanjem števila v Sloveniji registriranih biotskih pripravkov (registracija vsaj tistih, ki so v EU že registrirani) - potrdila se je velika perzistentnost nekaterih fungicidi in insekticido (pirinex, beliš, ...). Logično nadaljevanje je iskanje biotičnih pripravkov, ki lahko nadomestijo pripravke z najdaljšimi karencami. MIKROBIOLOŠKA AKTIVNOST NA SADJU IZ RAZLIČNIH NAČINOV PRIDELAVE Namen predlaganega projekta je bil, da izboljšamo kakovost, razvijemo dodano vrednost in s tem povečamo konkurenčnost sadjarstva v Sloveniji. Skušali smo preučiti možnost izboljšav predvsem v okviru obstoječe integrirane pridelave jabolk z jasnim ciljem zmanjševanja vsebnosti ostankov FFS. Osnovna ideja je bila združiti pozitivne strani integrirane in ekološke pridelave sadja: visoka produkcija, nižja vsebnost FFS v pridelku, zmanjšana onesnaženost okolja in odlična kakovost ekoloških jabolk. Glavni cilj projekta naj bi bil ocena obstoječe integrirane pridelave, ugotavljanje pomanjkljivosti, ovir in odkrivanje novih potencialov, določiti področja na katerih so potrebne izboljšave in predlagati ukrepe za doseganje zastavljenih ciljev. Pridobljeni rezultati naj bi bili osnova za posodobitev nacionalne sheme pridelave sadja v Sloveniji. V skladu z smernicami, cilji in časovnim načrtom projekta za leto 2009 smo izvedli naslednje aktivnosti: - opredelitev dejanskega stanja vsebnosti FFS v jabolkih po daljšem skladiščenju v kontrolirani atmosferi. V obseg raziskav so bila vključena FFS, ki se uporabljajo v zadnjih terminih škropljenja in so namenjena zaščiti pridelka pred skladiščnimi boleznimi. Namen raziskave je bil določiti persistenčnost aktivnih substanc, saj učinkovitost in razpolovna doba FFS odločilno vplivata na uspešnost »0.0 residue » sistema; - analiza mikrobiološkega stanja površine plodov skladiščenih jabolk. Vzporedno z določitvijo vsebnosti FFS smo opravili tudi mikrobiloško analizo plesni in kvasovk; zanimala nas je povezava med koncentracijo ostankov FFS v plodovih in skupnim številom mikroorganizmov na plodovih jabolk; - spremljanje dinamike razgradnje FFS jabolk med rastjo in dozorevanjem ter analiza skupnega števila plesni in kvasovk na površini ploda jabolk; Na podlagi rezultatov raziskav iz leta 2009 smo delo usmerili v naslednje aktivnosti: ponovitev analize stanja vsebnosti FFS v jabolkih po daljšem skladiščenju v kontrolirani atmosferi. V letu 2009 smo ugotovili, da sta boskalid in piraklostrobin izredno persistentna in ju ni mogoče zmanjšati med postopkom skladiščenja v modificirani atmosferi. V nadaljevanju raziskave smo se odločili, da preverimo tudi razgradnjo sredstva dodin in metoksifenozid, ki sta zelo pogosto na seznamu ostankov FFS; pojasniti vpliv 1-MCP na kakovost jabolk; pojasniti vpliv različnih tehnik skladiščenja na razvoj sadne gnilobe jabolk. Ugotavljali smo vpliv modificirane (ULO) in dinamične atmosfere na razvoj plesni Gloesporium med skladiščenjem jabolk Elstar; V prvi in drugi sklop analiz smo vključili tri kultivarje jabolk in sicer Elstar, Jonagold in Zlati delišes. Vsa vzorčenja in analize smo izvedli marca 2009 v štirih ponovitvah; najprej smo opravili mikrobiološko analizo površinske populacije plesni in kvasovk, kasneje na istih plodovih še GC-MS analizo boskalida, piraklostrobina in klorpirifosa. V juniju snno pričeli z zadnjim sklopom raziskav v letu 2009. Spremljali smo dinamiko razgradnje FFS in rast skupnega števila plesni na površini ploda jabolk. Obravnavali smo štiri kultivarje: Elstar, Jonagold, Zlati delišes in Idared. Podobno kakor v prvih dveh sklopih smo tudi tukaj najprej opravili mikrobiološko analizo in kasneje na istih plodovih še analizo boskalida in piraklostrobina. Vsebnost klorpirifosa nismo določili, vse ostale meritve smo opravili v dveh ponovitvah. Pri raziskavah persistenčnosti FFS smo ugotovili, da šest mesečno skladiščenje plodov v modificirani atmosferi nima vpliva na zmanjševanje vsebnosti boskalida, piraklostrobina in klorpirifosa v jabolku. Postopek skladiščenja se je pri vseh obravnavanih kultivarjih izkazal kot neučinkovit, saj medsebojno delovanje nizke temperature in nizke vsebnosti kisika zavira oz. zelo upočasni normalen potek razgradnje obravnavanih aktivnih snovi. Izmerjene koncentracije boskalida, piraklostrobina in klorpirifosa so bile primerljive z meritvami ostankov pred skladiščenjem, najvišjo vrednost so vsebovala Jabolka Zlati delišes iz integrirane pridelave in sicer 0,138 mg/kg boskalida, 0,06 mg/kg piraklostrobina in 0,059 mg/kg klorpirifosa, najnižjo vsebnost oz. pod mejo detekcije (0,01 mg/kg) smo izmerili v jabolkah iz sistema pridelave »0.0 residue» (rezultati ostankov so podani v tabeli 3). Nepričakovano visoke vrednosti boskalida in piraklostrobina smo ugotovili le pri vzorcu kultivarja Jonagold iz »0.0 residue» sistema pridelave, kjer ugotavljamo, da Je verjetno prišlo do napake pri izvajanju škropilnega programa ali pri vzorčenju jabolk. V drugem sklopu raziskav smo skušali ugotoviti ali obstaja povezava med koncentracijo boskalida in piraklostrobina in skupnim številom plesni na plodovih. Iz grafa 1 in 2 je razvidno, da je vsebnost 0,05 mg/kg boskalida in 0,02 mg/kg piraklostrobina mejna, saj višje vrednosti nimajo dodatnega vpliva na zmanjševanje skupnega števila plesni Jabolk. Podobni rezultati so bili ugotovljeni tudi pri meritvah poškodb po skladiščenju jabolk (npr. Gloesporium, Penicillium...). Skratka, na podlagi ostankov določenih v sezoni 2008 in rezultatov poškodb po skladiščenju lahko zaključimo, da vsebnost boskalida in piraklostrobina, ki Je bila višja od ugotovljene mejne vrednosti ni zagotavila dodatne zaščite Jabolk pred okužbo s plesnimi. Od junija do septembra 2009 smo spremljali dinamiko razgradnje piraklostrobina in boskalida v nasadih Jablan. Ugotovili smo, da je njuna hitrost razgradnje v sezoni 2009 bistveno višja v primerjavi z letom 2008. Kot primer navajamo v tabeli 2 in 3 prikazane podatke razgradnje FFS. Pri kultivarju Zlati delišes iz integrirane pridelave smo 18 septembra 2009 izmerili 0,05 mg/kg boskalida in 0,01 mg/kg piraklostrobina, kar Je trikrat manj v primerjavi z rezultati ostankov na dan 1 septembra 2008. Podobne razlike smo ugotovili tudi pri ostalih kultivarjih in načinih pridelave. Na podlagi opravljene raziskave ni mogoče pojasniti vzroka za različno dinamiko razgradnje pesticidov, dejstvo pa Je, da večja količina padavin v letu 2009 je v veliki meri vplivala na spiranje pesticidov v nasadih, kar posledično lahko povzroči dodatno zmanjšanje vsebnosti pesticidov v plodovih. Na podlagi rezultatov mikrobioloških analiz jabolk, ki so podani v tabeli 2 lahko povzamemo naslednje ugotovitve: Najnižjo skupno število plesni na površini Jabolka smo izmerili pri kultivarju Jonagold in sicer 103 cfu/cm^ sledi Idared 155 cfu/cm^ Zlati delišes 348 cfu/cm^ in Elstar 361 cfu/cm^ vsa Jabolka so bila pridelana po sistemu integrirane pridelave. Razen kultivarjev Elstar in Jonagold smo pričakovano najvišje število plesni določili jabolkam pridelane po »0.0 residue« sistemu; Zlati delišes Je dosegel vrednost 1071 cfu/cm^ idared pa vrednost 542 cfu/cm^ Razen že omenjenih izjem lahko trdimo, da sistem pridelave in kultivar pomembno vplivata na skupno število plesni na površini jabolka. V sezoni 2010 smo spremljali dinamiko razgradnje boskalida, piraklostrobina, dodina in metoksifenozida med skladiščenjem jabolk Elstar v modificirani atmosferi. Obravnavali smo jabolka iz integrirane in 0,0MRL pridelave, vzorčili smo dvakrat, prvič takoj po obiranju in drugič po 5 mesecih skladiščenja v kontrolirani atmosferi. Najvišjo vsebnost ugotovljenih ostankov je bila izmerjena v vzorcih sveže obranih jabolk iz integrirane pridelave, in sicer 0,077 mg/kg boskalida in 0,035 mg/kg piraklostrobina, vsebnosti dodina in metoksifenozida je bila pod mejo detekcije. Med skladiščenjem se je vsebnost boskalida in piraklostrobina zmanjšala za slabih 10 %, kar je primerljivo z letom poprej. Preostali vzorci jabolk pridelani po 0,0MRL sistemu niso vsebovali ostankov, oziroma je bila vsebnost pod mejo detekcije. Parametri kakovosti sadja kot so trdota, sočnost, razmerje sladkor/kislina, sestava arome, izgled in barva določajo sprejemljivost sadja s strani potrošnikov. 1-MCP je aktivna snov fitofarmacevtskega sredstva Smartfresh, ki je v Sloveniji registrirano za preprečitev scalda jabolk. Površinsko poorjavenje plodov (scald) je zelo pogosta fiziološka bolezen, zlasti pri občutljivih sortah kot so Granny Smith, Fuji in Jonagold. 1-MCP uvrščamo med inhibitorje zorenja, deluje na receptorje etiiena in tako preprečuje avtokalitični učinek zorenja. V poskusu skladiščenja v Sloveniji najbolj razširjenih sort 'Idared', 'Jonagold' in 'Zlati Delišes' se je pokazalo, da 1-MCP močno zavre sintezo aromatskih spojin, ki se tudi po skladiščenju ne regenerirajo. Posledica uporabe 1-MCP je manj izražen sadni karakter sadja in prevladujoča zelena nota jabolk, ki je značilna aldehide. Zelo pomembna prednost skladiščenja v modificirani atmosferi je nadzor vsebnosti kisika, s katerim bodisi nadzorujemo in ohranjamo vitalne funkcije jabolk, bodisi skušamo preprečiti prekomerno rast nezaželenih mikroorganizmov, zlasti plesni. Nov koncept skladiščenja v dinamični atmosferi omogoča dinamično optimizacijo parametrov skladiščenja, saj se nastavljena vsebnost kisika spreminja glede na dejansko porabo oz. dihanje jabolk. V naši raziskavi smo skušali ugotoviti ali z uporabo dinamične atmosfere in zelo nizke vsebnosti kisika lahko preprečimo rast in razvoj plesni Gloesporium pri jabolkah Elstar. Na podlagi rezultatov raziskav, ki so podani v tabeli 23 lahko sklenemo, da skladiščenje v dinamični atmosferi ne inhibira rast plesni Gloesporium. Odstotek gnilobe je bil v letu 2010 od 25 do 28 %, ne glede na način pridelave jabolk, kar je izredno visok odstotek. V tej raziskavi se tudi kaže kako neučinkoviti sta aktivni snovi boskalid in piraklostrobin. Skozi celotno obdobje trajanja projekta so bile uspešno zaključene vse predvidene raziskovalne aktivnosti, delo na vseh področjih je potekalo v skladu s pričakovanji. (N >u O i-O o. o C >u p 12 ro N ž "O ai > o C ro _rD CL o' o o' N O. o' IM TH nj u C ■o (U ro 'E" 01 >u k. o N > C aa OJ u. Q. C 3 ro Q m LTt m CTI "d- ro rH ro m 00 o o ro rH U3 CTI rM rH IN M- m CTI rH rH m OO LTl U3 rH rH o rH m o tn 00 ■a- CTI rH m Ol o o IN cn Ol o o o o (0 3 ■O ro 'ČL C re TJ 00 rH ro u 'c T3 _aj OD O) O o" o o' o 'S-o o" o' o o" A o o" o o o o" A A O o o" o' A A o" ID O o" O o" Ol O o' (N o" O o" A O o" A o" lO rN ro m (NI o rH o o" o' o" o" CTi O O OJ CTI O O CTI O 0 IN OJ XI E 01 s 01 LI Irt ro o 1.. a O "5 S" V) o o CQ SI ■a iZ 4-' O C ro XI CL (D K _ro 1 U s 73 ro (/) rs ro C "ro > (/) ro O C CD ri O •K O ts m k. o ■Q. (Ü C o ro al u ■(3 UJ «1 O XI "iS ro "E" Ji W) o ■D ca ro Rf ro ce ts o ro a. 1 k. LÜ "(5 o 03 äi ro rH 'P ro (U >u 'c o T3 rsi > OJ E Q0 3 tU ^ ro O. Q s o r-r P O o" A Ol CTI O O O O rvj u 8 o o. o C >o =J > d) TJ O C ro _ro O) D. tO 'ČS) o o C ro O o" s o" 00 o o" Ol o o" (N o" Ol o o : ro °0! "ro E O ca t—t O t/i (0 £ E i— 0) ■g. 'c o OJ >u ro JC Ql t/) TJ tU E I O IM I/J O n 10 U- ä LL ro 'F TJ ro "ro & t/l ro O o: m Ö IN tO tj S '0. o ^ _ro l/l ■O IV E !£ U- o 5 ij (/) _o ro u. K _ro 'c ■o ro tU) N ro ir 1 VI o m tH tN nj u 'c T3 tu CuO tu a. tu ■(5 C ro E 3 ro O U3 rH o o o o o M- ID fO (N o o o" o" 0) E O) Q. 01 o o v ID rM o o" o in o Ol o o (N o (N (D C o NJ (U (T! LU o to > LO 1/1 o C O) tu C 'E" tu »o 13 O) > JS OJ ^ Q. 10 E O) 4-> 'l/l > "o. > tN tN (D u C ■o M tu to a. 3 I/) o „ C hn g o i, tu D v Q _I v Q _J v (U t3 C ^ TJ s t BO E Q _J v Q _J v Q —I v o M ^ E Ln tri o o —I v 2 'S « M s E CQ .—I Q v Q —I v (V > ro a E v OJ 'c tu 15 o _J tr s o Ö o + o: o d >o o 1-o CL o C >U p ro M > O) "O O) Ii«: l/l +-» > 01 o "o > O C ro OJ -O ro l/l (U > _ro QJ "O o. ro I O C x: (U Q _t v o _J v 00 in o o" o o" rM o o (N O o o o 01 'c OJ (U ■D _J cc o Ö ro > _tD 0) ;o Q. ro C ro u. 'i- 00 01 -t-» i O i-i o rsl 1 ro 10 UJ SI ro ^ O XI ro 'C o. „—v s .3 C o a lO 0) ^ S tu _o 'E OjO cu C T3 ro 1/1 > ro 'o' CL ro C ro C (U ><_! _ro jm iTj Ol 'E 0) > > O ^ Q. C > ro m (N 6 Q p Ö 6 Q O Q. l/l d) _o U (U X! O ao O o Ö O Z) ro rs ro u C T3 _aj 00 (1) o; ^ ja ro > o; ■o o vH O (N cri Ö o T-l O (N Ö (H Ö O IN (N Ö (N o 00 LO m rrj rsi 00 o O *H ro r-t O 6. >u e o Q. O C nj M > (U T3 OJ > O) u m E > o J«; C ro T3 to m O) > _ro O) "i-Q. nj 'öb _o o E rH iH LD 00 UD r^J m m (S E o Si (0 > o a. C ul a SI E S ro lO iH m Ol ■a- m (H INI M- oi (N rs in CTl LTI m (N tH ro 00 m fvj UD r-f iH O UD tH tH m O LTI rH iH 00 t LD "S- 00 LD "S- CT> vf TH ID TH m cn o o Ol o o Ol o 0 (N 01 JD E OJ D. aj t/t o ro t» i£ O "(5 tA 9 S Ž J? O O P .2. a »a CtO TJ £ C a (0 J3 d' s to 3 TJ ro •K t/l S re o C > ro k. n C h. 2 o ^ 4-' t/i o Tč ^ O o, trt m o o NI CD 'o. ro 4-> t/l O "5 t/i o ro 0. 'E* T3 ro k. a "S Ul -ac N 1 l/l ro O O K N m uri ro fN "E (D tj 'c o X! g a> Cuo E 01 i- ro a. Q tH tn (N o_ CTl o o" O o" o A o" o o m o o" o o o o o o" A o o" A s o o" A O o" A O O O o" A O O tO o o" ID O O O o" A O rS A O u^ IN m LTI IN tH o" o" o" o" Ol O O cn o o 3 s? cn o o O) -O E OJ .=i, ro C ■K o S K o "ro (rt O O [Q hI ^ ro i. 5: o ■D ro o. 1 i 1 V) o CO OB ^ C ro ^ t! ro o 3 ^ ■O ro trt ro h. "ö: ro C > ro C 2 S o ro o o, trt O 4-t trt O UJ CQ ro '5. O ro ID ro trt 0. o XI ro "c T3 ro U) Ol 1 N 1 m ro O ce UJ tU m (N C ro OJ 'c o T3 N > 0) Q0 E (U i- ro a. O IT) CN o o o ö o" o" AAA ro o o" o" m o P. o o A >U O 1-O Q. O C >u p (D M s "O OJ > 0) u ro E U. fD o > o C ro tu ;o o. _ro '5b _o 0 C SI 01 iH CO O ° o- ° o A o O o' S o en o ° A O C» IN tH o O IN o o" O Ol O O Ol o o (N Ol O O 3 00 > Ol o o 01 XJ e 0) D. OJ £ C "ä g C S o ■X E D. 1 13 jO "S S CQ S Ä a g 2 ** o o ^ E a ! O š' IM S "m VI 0 m o ro E •Si, 'F lU >u >V) trt 1 0 lA T3 (U E u. o ^ 2 ro 'c XI ro BO N ro K CL 1 D IM "rö o ca OD E tt) S. OJ CTl O O V) 0 '5. 0 0 ■(5 0, JC J 0 LU CQ Ul 0 H- V '5. 0 1 "rö JC os i (/) E_ 0 LU CQ v ■5 JJ ro E V) 1 •Si 'c lU '5. 0 >u ^ ro (/) ■a