:	^	vj/£	^	vj	/	£; v, t' \ yj
: ČMitiMMfflZšti
sšlv	W' f. v//) i 7*/i\ S 7/1' i;,l
S	SMS
Tiska »Narodna tiskarna11 (odgov. J. Marušič) t Gorici
Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici.
____________________________________   _!___t_____________________________
f Josip Jurij Strossmayer.
XIII. letnik.
j
I/'i;i|.1 vs:iki'Wr le J	uh II m ■ iln|n ‘liliii’
|(nknpi:,i sc ne \ ra-j	čajo. Nefrankovana
pisma sp ne spre-, \	jemajo.
Cena istn znaSn j	za celo lelo '1 krone,
Iza pni lela 2 krnili. Za manj premočne ^	za celo leto .'i krone,
I	za pni lela K 1 '50
/	Za Nemčijo je cena
listu .r> K, za druge
IfleJele izven Avstrije »i K.
Rokopise sprejema .Naioilna TitilMUiu-
v Goilci, 'ulfck Ve*-lurini 5t. 9.
—
V	Gorici, dne 13. aprila 1905.	15.	številka.
Naročnino In naznanila s p r e | e m a upravniStvo v Dorici, Semenifika ulica S. 16 Posamezne Številke se prodajajo v toba-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-'<aliS?u nasproti mestnemu vrtu in na Korenjskem bregu {Kiva Como) St. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se rafunijo po petit vrstah, In sicer: It se tiska enkrat 14 vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Vet-krat po pogodbi.
V soboto ob 3. uri in 10 minnl po- ! poludno zatisnil je za večno svoje oči i rijjjlmljšLsin Ijrvatsko, vladika Josip Jurij | ■ StrosHmnyer tor .velik prijatelj in do-| brglpjJs^JftVencev.
Toraj prišlo jo do tega, do česar je moralo priti po naravnih znkonih, prišlo je do tega, o čemer so bili vsi prepri-' čani, da mora jedenkrat priti, a česar so * so vendar vsi tako bali. Nestalo je za vedno desnice, ki je bila tako darežljiva ne le za Hrvate, ampak tudi za nas Slo-
I vence, nestalo je desnice, ki je tako dolgo vrsto let dvigala luč prosvete ter razganjala temoto, desnice, ki je vodila svoj nad vse ljubljeni narod k prosveti in Bvobodi. Nehalo je za vedno biti ono veliko in plemenito srce, ki je bilo vse popolnoma posvečeno veri in narodu svojemu, nehalo je biti srce, ki je s svojo domovinsko ljubeznijo razgrevalo toliko drngih src, srce, ki je v svoji plamteči ljubezni objemalo vse kar je bilo Slovanskega dobrega in plemenitega. Zapustil je ta svet mož vfllikanjna duhu, katerega niso občudovali in ~vTsoEo cenili le njegovi rodni bratje in sploh vsi Slovani, ampak katerega je visoko cenil in spoštoval ves učeni svet- Potrtega srca stojimo toraj v duha pred krsto, v katero so položili truplo onega moža, ki ni bil ponos, dika in mecen le Hrvatom, ampak tudi nam Slovencem.
Svetila velikemu pokojniku večna luč, spomin na njegovo ime živel bo pa vedno ne-le med Hrvati, ampak tudi med nami Slovenci.
* *
♦
Vladika Josip Jurij StrossmHyer se je rodil v Osjekn v Slavoniji dne 4. februarija 181 &. Strossmayerjeva rodbina poteka v starini iz Gornje Avstrije. Ivan, škofov oče, se je lela 1810 oženil z Ano Erdeljac, in iz tega zakona se je porodilo pet sinov, od katerih je trojica umria še v otročji dobi, a brat Matko pa v 28. letu svojega življenja.
V Osjeku je mladi Josip Jurij zvršil j ljudsko in 6 razredov latinske šole. V j dijakovaškem semenišču je Strossmayer ■ dovršil sedmi in osmi razred, a v jeseni I leta 1833. poslal ga je dijakovski škol' | Sučič kakor, najboljega bogoslovca v peštansko centralno semenišče. V tem semenišču so se zbrali najbolj nadarjeni mladeniči iz pojedinih škofij, ali Drvak med njimi je bil pak Strossmayer. Že 24. oktobra 1834. dosegel je na peštanskem vseučilišču čast doktorja uiodro&lovja, star še ne 20 let. V neprestanem delu in učenju so mu brzo minula leta, a napredoval je od dno do dne in pridobil si je obilnost znanja, s katerim je pozneje tolikokrat napolnil svet z občudovanjem.
Prišlo je leto 1837., ko je Slros-smayer dovršil bogoslovno nauke ter so povrnil domov. Ker jo bil premlad, gaje še le dno 12. fi‘bruvarija 1838 škol Kukovič posvetil zn duhovnika. Škof ga je poslal za kapelana v Petrovaradin, kjer je oslal do oktrobra 181-0. Njegovo de-lovanjo v dušnem pastirstvu je bilo vspešno, in priljubljen je bil Ladi’pri žup-
Ko se je Strossmayer povrnil v Dja-kovo mu je škof poveril važno službo v semenišču; imenoval ga je tu podrav-nateljem in verončiteljem. To naporno službo je Strossmayer obavljal do I. 1844, a potem je poučeval gojence škofijskega semenišča v prirodnih znanostih in računstvu. A že 1. 1847 je bil imenovan za ravnatelja duhovskega zavoda pri sv. Avguštinu na Dunaju, kjer je malo let prej bival kakor gojenec. Na jesen 1847. odšel je torej Strojsmayor na Dunaj, kjer je bil ravnatelj Avgustineja in ob enem
, Ijanih. Meseca novembra potem ga je j škol Kukovič poslal na Dunaj v Avgu-| stinej, da nadaljnje svoje bogoslovne štu-j dije in da doseže doktorat bogoslovja. 1 Njegov součenec je bil tudi pokojni tr-i žašl i škol' Jurij Dobrila, Strosmayer je , hitro izvršil vse bogoslovno nauke tor je I bil že meseca junija 1842 promoviran ! doktorjem bogoslovja.
dvorni kapelan. Badi izrednega govor niškegadaru je bil StroslsrntfjT^Tla dvoru zel° rvcHjabljen, a kako da so cenTiPiije-govo znanje, svedoči dejstvo, da je ob enem predaval na dunajskem vseučilišču luili cerkveno pravo’'Prišlo je bnrncTlelo 18 Za čaša" duutuake rainja^e-Stros-smayer z nokoliko gojenci .oaUl v Avgustineja.
—"teta 184&. se je djakovski škof Kukovič odpovedal škofiji. Za njegovega i naslednika so se priporočali razni kandi-! datje, a dunajski Hrvatje, na prvem mestu |
Mgtel Ožegovič, priporočali so za dja-kovskega škofa mladega*, bistroumnega Strossmayerja. Sam škof Kukovič je pisal cesarju, naj imenuje njegovim naslednikom Strossmayerja, in res je bil isti dne !8. novembra 1849, imenovan dja-kovskim škofom.
Za geslo si je novi škof postavil besede: „Vse za vero in domovino" in tega gesla se je držal do svoje smrti I
Dne 8. septemera 1850. je bil škof StroBsmayer od papeževega nuncija Viale-Prela posvečen na Dunaju za škofa, a dne 29. istega meseca je bil v Djakovu slovesno ustoličen. Prvih deset let ško-fovanja se je mladi vladika posvetil notranji uredbi avoje škofije.
Leta 1860. se je bil StroBsmayer podal v Beligrad ter je bil na to imenovan vrhovnim pastirjem srbskih katolikov. Strossmayer ni skrbel le za katolike v Srbiji in Bosni — kakor škof bo-sansko-sremski — glavno skrb je posvetil svoji lastni čredi. Za njegove zasluge ga je cesar že leta 1858. imenoval tajnim vsetnikom.
Leta 1869/70. se je Strossmayer udeležil vatikanskega cerkvenega zbora. Največa dela Strossmayerjeva so bila pa ustanovitev zagrebškega vseučilišča, jugoslovanske akademije, katerima je on postavil temelj, in gradnja djakovske stolne cerkve.
Leta 1890. je Strossmayer praznoval redko svečanost, 50-letnico svojega ško-fovanja; o tej priliki odlikoval ga je papež s tem, da mu je poslal „pallium“.
Dne 4. februarija t. I. je vladika Stro8smayer praznoval 90-letnico svojega življenja in že dobra 2 meseca potem je po kratki bolezni zatisnil svoje oči.
* *
*
Iz Djakova javljajo, da se Ho vršil pogreb pokojnega vladike v petek 14. t. m. ob 9. uri predpolndne. Pred pogrebom bo slovesna sv. maša zadušnica. Nagrobni govor bo imel župnik Semeljic Malija Pavič. Mrtvaški sprevod bo vodil zagrebški nadškof in metropolit dr. Po-silovič. Na pogreb pride tudi sarajevski nadškof dr. Stadler. Sprevod se bo pomikal iz škofijske palače mimo semenišča in hiš kanonikov v stolno cerkev. Škofa pokopljejo v kripti pod velikim oltarjem. Pred rakvijo se nahaja oltar, kjer se bo vsaki dan darovala večna maša.
* tt *
Cesar je potom svoje kabinetne pisarne brzojavno izrazil kapitelju svoje sožalje. Sožaljke bo dospele tudi od srbskega kralja in črnogorskega kneza. Svoje sožalje sta izrazila nadalje križevački škof Julij Drohobeczky in pravoslavni ▼la lika pakraški Miron Nikolič.
ti
Sploh prihaja od vneli strani ogromo število sožaljk. Mnogo deputaoij je že prijavilo, da se udeleže pogreba.
* *
♦
Jugoslovanski klub v državnem zborn na Danajn odpoJlje na pogreb v Djakovo poslanca Spinčiča.
* #
♦
Z Dunaja poročajo, da ho vai slovanski parlamentarni klubi izrazili svoje sožalje na smrti StroBsmayerjevi in odpošljejo tndi posebne deputacije na pogreb.
♦ ♦
*
Vsa hrvalaka mesta izražajo svojo žalost nad nenadomestno izgubo, ki je zudela hrvatski narod in sploh vse Jngoslovanstro s tem, da plapolajo z raznih javnih kakor tndi privatnih-—pfe-slopij črne. zastave, posejpo-^pa ,r Zagreba razobešenih je vse pplno^čfni h zastav. V znak žalosti sodile v nedeljo ustavljene vse javne veselice, kakor kon-.,/ <ser(i, gledališčne predstave itd. itd. — }• Udeležba Zagrebčanov pri pogrebu bo ogromna. Vaa zagrebška draštva udeleže se pogreba po večih ali manjih depu-tacijab. Toisto store tndi draštva ostalih hrvatskih mest, kakor tndi večina mestnih in občinskih zastopov. Hrvatski listi izšli so v soboto v posebnih črno obrobljenih izdajah, v katerih prinašajo prekrasne nekrologe za pokojnikom. Hrvatje spoznavajo pravzaprav še-le zdaj, ko jih je zapustil za vedno Strossraayer, kaj da jim je bil on in kaj da so ž njim izgubili. * #
*
Škol' Strossmayer je umrl na divann nasproti aliki sv. Jožefa, ki jo je naslikal Overbeck. V zadnjih trenotkih je škof neprestano poljubljal razpelo. Zadnje besede škofove so bile: „Molite za me!"
*	*
*
Na dan smrti je pokojnik dovršil 90 let in 62 dni življenja; 67 let 60 dni svečeništva in 64 let in 212 dni ško-fovanja.
*	*
*
V	nedeljo so odprli oporoko pok. škofa StroBimayerja. — Strossmayer je zapustil tretjino Bvojega premoženja' cerkvi, tretjino deškemu aemeniSča v Osjeku, in tretjino atolnemu kapitelju. Testamentarnima izvrševalcema pomožnemu škofu dru. Voršaku in dru. Cepeliea po 1000 gold. in osjelkim ubožcem 2000 gold. Legate dob6 tudi sorodniki in posli. — Pogreb ae bo vrlil prihodnji petek ob 0. nri predpoludne. V pondeljek sta ravnatelj oiješke bolnišnice in dr. Labafi balzamirala truplo pokojnika. — Stolni kapitelj je v nedeljo v svoji seji izvolil kapitularnim vikarjem pomožnega škofa dra. Voršaka, upraviteljem škofijskih posestev pa kanonika Čižmaroviča.
* *
♦
Odbor meščanov v Zagrebu je sklenil, da se ves denar, namenjen za vence na oder velikega škofa Strossmayerja uporabi kakor prvi prinos za postavljenje njegovega spomenika v Zagrebu.
LISTEK.
Spomini s pota.
(Dalje.)
„Ali tam je govor o drugih sovražnikih, in ne o političnih in narodnih ..14
.Že da I Ali hudobija je naposled to in ono!-
Pred mnogimi leti sem se bil sešel na Trebižu z učiteljem J. Levičnikom, ki je bil prišel sč Sv. Višarij. Vrlega očeta vredni sin, ki živi zdaj v pokoju v Z. Da, pobožni učitelj je pravi blagoslov za občino I Ta gospod gotovo „ni držal11 s krivoverci in ni deval duhovnikov — dvakrat krivično — v framasonsko dobre liste; in gotovo je Iep6 izhajal z duhovniki in oni ž njim. Čast njegovemu spominu I Takih učiteljev potrebuje Slovenija I
Na Trebiža bi bila rada izstopila ter posetila dobrega prijatelja Božjidara K.; ali ni šlo, da-si sem mu bil sporočil iz Genčve v tem zmisln. Odložila sva za drago pot; ali odkladki so odpadki; v tem je mož nepričakovano zbolel in amrl. Pogreben je bil z veliko častjo — 38 dahovn. iz 3 škofij. Bil je blaga dote, razsoden mož. Večni pokoj Ti, dragi Božjidare ; spominjati se Te hočem I — Za Trebižem je naja pozdravljala romar-
Nevarnost v Avstriji.
Javljajo se znamenja, ki kažaju^jia se. bliža., nevarnost za .luiiuliika_uaekov Indi v Aystrjjir Zategadelj se je obrnil že papež Leon’ XIII. večkrat na avstrijsko škofe ter jih vzpodbujal, naj bodo čtiječi. Sovražniki sv. krščanske vere ne spel Po vzgledu Leona XIII. je začel tudi ne-danji papež Pij X vzpodbujati. Dne 6 marca t. I. je poslal kardinalu Gruschi pa Dunaju in vsem avstrijskim nadškofom in škofom spet lepo pismo, v katerem jim priporoča skrbnost za katoliško cerkev v Avstriji. Pismo slove:
„Avstrija, ljuba in draga vsem, ki bo imenujejo katoličane, in vedno dika krščanstva, žalibog v zadnjem času ni delala katoličanom takega skupnega veselja, kakor prej. Mi, ki smo poklicani od Jezusa Kristusa v varstvo in razširjanje vere, želimo iz vsega srca, da bi nežne kali katoliškega nauka in nravnosti ne varovali le naši sinovi, marveč da bi zacvetele tndi med onimi, ki jih ne vežejo z nami iste vezi. A videti moramo, da nas sedaj vsled zelo obžalovanja vredne usode lahkomišljeno zapuščajo ravno oni, ki smo jih s skrbjo odgojili in se odvračajo od življenskih pravil in zapo-vedij, ki so zajele iz tako svetega in čistega Btudenca Kristusovega, jih javno zametujejo in se oklepajo novih nazorov.
Gotovo Vam je jasno, na kaj hočemo opozarjati, Vam, ki ste z nami enakega mišljenja. Ne moremo dovolj obžalovati onega brezbožnega dejanja, ki je z grozo nedavno prevzelo verno Avstrijo; onega delovanja, vsled katerega je več učečih se mladeničev, od katerih je bilo upati najlepših sadov, odpadlo javno od katoliške vere. Oprostiti bo se hoteli verske oblasti in se izogniti zakonitim verskim dolžnostim zato, ker zahteva katoliška vera velikega zatajevanja samega «ebe in trdnosti značaja v izpolnjevanju božjih zapovedi, krivoverstvo pa tega ne zahteva. Kakor smo izvedeli, se iz tega vzroka mnogo vernikov v Avstriji duševno pogubi, tako da odpadejo od katoliške vere in prestopijo v hudo krivoverstvo.
Znano Vam je, ljubi ain in častiti bratje, da je istinito najbolj obžalovanja vredna nesreča, če se duše bedno pogube, ki ao ravno toliko vredne, kakor kri, ki jo je zanje prelil Kristus. Mi vemo sicer, da se Vi škofje, ki Vas je poklicala božja previdnost na tako vzvišeno meBto za vodstvo ljudstva, zavedate svojih dolžnosti in z gorečo skrbjo poizkušate preprečiti Vašim vernikom grozečo nesrečo.
A kakor se vedno bolj bliža nevarnost, tako morajo škofje s povečano skrbjo poizkušati jo preprečiti in z večjo gorečnostjo morajo izpolnjevati svoje pastirske dolžnosti. Saj je že davno znano, da ate z vso gorečnostjo delovali v tem smislu in na svoje veselje smo izvedeli, da je Vam šteti v veliko hvalo, da ni krščansko ljudstvo trpelo še večje škoda Kljub temu pa Vas opominjamo v Kristusu, ljubi sin in častiti bratje, da boste vedno z večjim navdušenjem bojevali boj {in poizkušali vse, bodi si v ožjem kroga ali v javnosti, da bo ostala vera naših si-
nov nedotaknjeno ohranjena in da bo naša skupnost v Vas obrambni jez proti sovražnim napadom. Ta tako slavni na rod, ki Mi jo zaslužil v zgodovini katoliško vere častno hvalo, bo ostal z božjo po močjo katoliški, če bosto goreče i nadalje vztrajali v službi božje previdnosti; Avstrija bo mogočna, složna in mirna, če bo vera očetov, ki je podlaga srečo in mogočnosti cesarstva, nedotaknjena od zavisti, razpora in vsakega vzroka verskega strankarstva. V ostalom pa zaupamo radi vaši gorečnosti v izvrševanju Vašega poklica in Vaši želji, da pospešujete čast božjo, ter podeljujemo Vam in Vašip vernikom kot znak naše naklonjenosti v vsej ljubezni v Gospoda apostolski bla-gostov.
Dano v Rimu pri sv. Tetra dne 6 marca 1905. v drugem leta našega pa-peževanja.
Papež Pij X.
Našemu Ijabemn sina Antona Jožefa Gruscha, svete rimske cerkve kardinala duhovniku pri Mariji Angeljski, dunajskemu nadškofu in vsem avstrijski m nadškofom in škofom11.
Rusko-japonska vojska. .
Neki angležki parnik jo v nedeljo videl rusko floto vsidrano 20 milj severo-vztočno od Pulo-Mentie, ki je oddaljen f>l milj od Singapore. Štiri vojne ladije, najbržo japonske, so videli blizu rta St. Jaquesa pri Saigonn.
*	*
+
Po zadnjih vesteh bi ae bila že pri-čola pomorska bitka. List Jlandelsblad" v Amsterdamu prijel je to-le brzojavko: Pomorska bitka se je pričela, in sicer pri otokih Anambas. Podrobnosti niso še znane. Pet holandskih vojnih ladij je navzočih pri bitki.
*	*
*
Pariški „Matin“ pa prijavlja vest, da bo bili Kusi zmagovalci v bitki in da so potopili pet japonskih vojnih ladij. Koliko je na tem resnice, se seveda ne ve. Tudi general Linjevič se že baje pripravlja na veliko bitko.
Politični pregled.
Državni zbor. — Poslanska zbornica je v pondeljek in v torek nadaljevala razpravo o zakonskem načrtu gledč vojaške priprege, katero je tadi dokončala, in je bil omenjeni zakonski načrt sprejet v vseh treh branjih. V pondeljkovi seji je predložila vlada zbornici načrt zakonske novele glede zboljšanja duhovniških plač. V torek je določila poslanska zbornica tudi dnevni red prihodnje seje, ki bode 3. maja t. 1. Ta dnevni red je sledeči: 1) poročilo imunitetnega odseka ; 2) poročilo carinskega odseka o carinskem tarifu; 3) poročilo obrtnega odseka in 4) prvo čitanje zakonskega načrta glede ustanovitve italijanske pravne fakulteto v Roveretu.
Bolgarski knez Ferdinand dospel je v torek v Rim in je bil od italijanskega kralja vsprejet v privatni avdijenciji.
Nemški cesar dospel je nu svojem potovanju 11. t. m. na otok Krv.
Dopisi.
Ivi Biljane. — Zvedel sem, da je »Primorec11 z dne 7. t. m. priobčil dopis iz Biljane, s kojim jako na ostuden način napadH mojoga gospodarja preč. g. Antona Sfiligoja, vikanja v pokoju, očitajoč mu oderušlvo in trdosrčno ravnanje do meno — njegovega kolona. Ta brezvestni dopisan ne zasluži dragega, kakor da ga javno imenujem podlega lažnjivca in obrekovalca. V dokaz te moje trditve naj Blaži Bledeča
izjava.
1. Ni res, da se jaz podpisani in pela družina nahajamo v taki revščini, da se nam že na obraza pozna pomanjkanje ; res pa je, da na najetem zemljišču pridelujemo toliko živeža, da ga imamo čez celo leto dovolj in ni nam treba moledovati krog »milosrčnih ljudij11.
2. Ni res, da je naša hišna gospodinja oziroma naša stara mati zbolela radi pomanjkanja hrane, marveč res je, da boleha na takšni bolezni, na kateri utegne zboleti največji, z vsemi zemeljskimi dobrotami obsipljem in vedno aiti bogatin.
3. Ni ros, da hodim okrog prosit podpore, res pa jo, da se v vsaki denarni zadregi obračam lo do svojega gospodarja, ki mi je že neštetokrat priskočil velikodušno na pomoč. Izmed raznih drugih slučajev naj navedem le enega: Za časa lupljenja češpelj, ko večina tukajšnjih kolonov išče posojila pri posojilnicah pa tudi drugod, mi posodi moj gospodar toliko, kolikor potrebujem, bodisi 200, 300, in tudi 600 K, in sicer brezobrestno ter na nedoločen čas.
4. Ni res, da sem zabredel vsled »previsoke oderuške najemščine“ v dolg, res pa je, da plačujem razmeroma le toliko in morda še manj, kakor dragi koloni pod svojimi gospodarji. Lansko leto mi je moj gospodar zbog preslabe letine popustil 140 K, reci: stoštirideaet kron na najemščini.
6. Ni res, da moram znositi svojemu gospodarju vso perotnino, da »ublažim njegovo trdosrčnost”, res je pa, da, ako mn sploh kaj nesem, storim to iz lastnega nagiba in sicer iz udanoBti in hvaležnosti do njega, ki zame prav očetovsko skrbi.
6. Nikakor ni res, da me gospodar na kateri koli način „odira in stiska11, res pa je, da me vedno gmotno podpira bodisi v bolezni bodisi v kaki drugi potrebi.
Toliko resnici na ljubo.
Tebi, nesramni dopisun, pa ti vračam na polna usta: Podleži ali se ne bojiš peklenskega ognja ?! Ako ai kristjan, veruj, da ta kraj je pripravljen tebi in vsem enakim lažnjivcem in obreko valcem.
V	B i 1 j a n i, 10. aprila 1906 Anton Sfiligoj (S red ni ko v), kolon preč. g. Ant. Sfiligoj-a vikarija v pok.
Ii Devina nam pišejo: Naprednjaki delajo že tako. Kakor oni v Devinu namreč, ki je kvantal v „Sočiu z dne 8. t. m. o „Konsumu v Devinu". Da bi dotični raje zabeležil v svoj zapisnik koliko „konsumirau on in njemu enaki
ska cerkev na sv. Višarijab in midva njo, in priporočila sva ae Njej, ki je naša besednica in priprošnjica. — Pri Žabnicah sva se spominjala vrle narodne rodbine Erlikove, ki je vzgojila plemenite sinove ; pa tadi dragih Žabaičanov, ki bo sorodni našim rojakom. Pretažen pa je bil zopet pogled na zemljišča in hiše, zasute ob povodnjih, in to še posebno v Ukvah. Grozno so robotali hudourniki v preteklih letih. Pri Naborjetu se vidi trdnjava Čalavaj, in pod njo spomenik, ki je postavljen domobrancem, padlim ondi 17. maja 1809. V take trdnjave ni dovoljen vstop drugim, nego vojakom. Toda med ljudstvom se vedno slišijo govorice, da ao bili med trdnjavskimi delavci tudi preoblečeni laški častniki. Tako je baje tudi pri tej trdnjavi bil dobil preprost Lah svojega — stotnika med delavci. Torej pa ne bo trdnjava skrivnost ptujcu. Novo trdnjavo so napravili stotniki Bielavski, Polini, Kusenic in Šajdlin od
I.	1848—1850, spomenik pa Piko. Na
njem je se ve le ime Henzel ; ali tudi Id je krvavel Slovan; namreč OgUlinci stotnik Vočetič, nadporočnik Šuletic, praporščaka Sorbič, Janšič itd. (enako kot .a Predelu Slujioci: Vitkovič, Jankovič, Golak itd.) Zato so nam tudi hvaležni — kot za obrambo in rešitev Evrope v turških vojnah — saj mariVI
V	Ložnici so male žveplene toplice; zadnja slov. vas je Lipoljaves. Na desni se vidi eoli sivi. Šinovoc (2001 m), na levi pa Lipnik, ki je ogrnjen s plaščem zelenih gozdov ter ima lepe planinice. Temeljiti Tagespoštar bi pisal seveda ačeno: Leibnigg !
Pontafel je nemška vaa, Ponteba ! pa laška. Tu se prav očividno kaže i razloček med nemštvom in romauslvom Na Pontebi je vrli župnik Moderiano iz benoških Platišč, pri katerem sem prebil j nekoč veselo uro. Cerkev ima lepo izrezljan altar. Od Pontebe dalje je vožnja zanimiva radi mnogih galerij in | tunelov mostov: obeoem je pa tudi tužna; kajti mora se reči z rezijansko pesmijo: „Je makoj (nič kot) skala ano rob, je makoj voda ano prod44. Bela (Fellal) in drugi hudouraiki, ti strašansko gospo- , darijoI Po lej žalostni soteski ali »Železni dolini1* smo prišli mimo Donje in Kluže pod Pisimon in do večje vasi Na Beli. (Rezijula). V gostilni „AI popolo“ imajo na steni obešene „junakeu kol Oberdanka itd. Da, vredni so, da se jih obesi, ne pa še le boža in se jim potuho daje, kakor se — žal — godi I Od tu . vede pot v Rezijo.
V	Reziji sem bil pred leti.
Rezijanov je okoli 4000 in žive v vaseh:	V Beli (av. Jurij), Ravauca,
Stolbica, Osojane, Korita, Volčja (Učeja) in v manjših zaselkih. Cerkev imajo 8 ; župnijska se odliknje z lepimi marmornatimi altarji, kipi in slikami. Bedno ljudctvo je to ; ali potrpljivo: Na Ra-vanci je prav snažno. Rezijani so mešanica Slovanov z nekim turanskim (finskim) plemenom. Tako n. pr. piše Pavel dijakom, da je privediel longobardski kralj Altevin (661-570) razna ljudstva na Laško ; med temi tudi Sarmate, Bul-gare, Noričane in PHnonce. Da bi bili Rasi, kot nekateri menijo, ni misliti; sicer bi morali govoriti n. pr. golovd, korova, borodii. Se žalostjo sem se spominjal rajnih: požrtvovalnega de Fran-češkija in Leliča-Valjavca, s katerima sem potoval Čez hrib Peračac, oziroma v Pontebo. Enako sem se domislil gosto ljubnega župnika, g. Rakinija, pa Puske-Giolate, ki bo je branil pitnine; pa Kle-inenta-Kužufrina, pa Giusti-ja Lipe — bivšega učitelja v Srbiji — ki je pisal uolžnike s cirilico na vrata in ae je precej začudil z Rezijani vred, ko aem mn to prečital; pa hrasta Tozona, ki mi je milo tožil, zakaj ga ni dal oča za gospoda itd.
(Konec pride.)
na dan ter objavil, potem bi bilo opravičeno govorjenje o devinskem konsumn. Nikakor pa no o kotiHumnem društvu, kor H(, Hploli ni še razpravljalo, kaj ati ima zidali, ampak šlo ho je Se lo zn pridobitev udov, ki bi pristopili i deleži k »okrilju stroškov.
Zakaj se gre? Kupilo je pot Do jrincov lopo zemljišče poleg občinsko hiše, oje bo hoteli kupiti Italijani, da zgrabijo tamkaj poslopje v svojo namene, lin to je „Sortinetr.u“	naprednjaku	v spod-
ftiko. In to	v polovico	laškemu	Devinu.
Ros napredno ! Kdo je pisal v „Sočo“? Nepotrebno vprašanje. Na vsak način eden izmed onih, ki jih ni bilo zraven, ki se pa vedno in povsod bahajo in štulijo, da so Slovenci — naprodni Slo-ivenci. Kdo je pisal? Oni, kojemu so duhovniki na želodcu. Zato pa se ni mogel vzdržati, da bi ne napisal: „Slvar vodijo nunci. Potom bode že lepo „po-■ djelje". — Vprašam: kdo je bil podpisan na Vam vročenem vabilu kot voditelj ? Kar so pa tičo vspoha podjotja (ko bi duhovnika sodolovala), vedite, da ho Vas 'nunci prav nič ne vulrašijo v nobeni stroki — niti v Vašem zgrešenem „pod-, jetju“ ne.
J Lepo	ni bilo	o	Vas, rovati proti
tako važni	stvari,	še	manj pa	brezpo-
trehno spodtikati se nad duhovnikoma. Saj se poznamo. Držati se, je ena ; kričati, druga; delati, pa tretja. Če pa nočete delati, vsaj ne podirajte, ako slo res Slovenec I
V ponedeljek popoldne ob 5. ari so razstrelili v Sesljanu v Faccanonijovem kamnolomu velikansko mino, v katero bo denili 22 tonelat stroliva. Ropot, dim Jn smrad segal je daleč na okrog
—en—
V**
Iz Kostanjevico. — Pretečeno nedeljo se je ta vršil ustanovni občni zbor novega vzajemnega društva za zavarovanje goveje živine. Društvo je ustanovljeno ne samo za Kostanjevico, ampak tndi za sosednje občine Temnico, Lipo in Vojščico, le žal, da se iz teh občin dosedaj še ni noben posestnik vpisal, dasi se večkrat primeri pri enem ali dragem kaka nesreča. Nekaterim se zdi, da so letni prispevki previsoko določeni, plačevati bo treba 1 Va%> t0 J®** krona in pol od 100 kron, tega pa ne pomislijo, da se mora zlasti v začetku skrbeti, da bo društvo varno shajalo in da se nabere kaj rezervnega zaklada, saj se pozneje letni doneski lahko znižajo. — V Kostanjevici je priBtopilo k društvu takoj 66 posestnikov, nekaj jih pa še pristopi, tako da bodo akoro vsi vpisani. Radi tega je upati, da bo družtvo prav dobro ^uspevalo; zato bo Bkrbel tndi novoizvolje ni odbor, v katerem so zbrani dobri in razumni možje. Bog daj srečo 1
Sv. Lucija ob Soči. — V naravi ni skokov, ampak vse se razvija nekim logičnim in naravnim potom. Malo izjemo pa dela — april. Ni čudo, da je prišel celo v pregovor. Ako hočemo označiti koga kot veternjaka — pravimo,: spreminja se kot aprilovo vreme. O tem smo prepričani, in narod ima neomejeno vero, da je april — velernjak. Tako smo imeli v četrtek dopoludne lep, vroč pomladni dan — ali glej aprila — ob eni uri pop. se pooblači, in kar meni nič tebi nič začne padali kot lešniki debela toča. Znatne škode sicer ni naredila. Ali upoštevaje dejstvo, da je popje marsikje vže razcvelo ali vsaj jako napeto, sodimo, da ni bilo mladi naravi ravno v korist. Dobro, da je trajalo to le kratek čas, ker kmalu na to je zasijalo solnce v vsej svoji pomladni krasoti. Proti večera pa je nastalo jako hladno, in veter je bril človeka neprijetno v obraz, da smo se morali obleči skoraj zimsko. Dragi dan pa smo našli zemljo mestoma zmrznjeno, kar naB je jako osupnilo. Muhast pa, si, ti veternjaški april.
V četrtek, dne 6. t. m. smo ae ob-radovali značilne osebe s slovanskega jaga. V naši sredi se je vstavil tajnik zunanjih stvari, Gjorgjevfč, Črnogorec po sliki in obliki. Prišel je poizvedovat, koliko bratov Črnogorcev dela pri bohinjski železnici. Značilen simpton, kako se izvršuje nnirzsteški ugovor v potokih krvi napiti Macedoniji.
Plnvij je odprl vsa svoja vrela in vse stoden.ee, ter lije od pondeljka zvečer prav obilno. Bati bo je, ako bode šlo tako naprej nekaj časa, da nastanejo kake poplave.
Novice.
Majski izlet na Skalnlco.
Kakor lani priredi »Slovensko katoliško delavsko društvo v Gorici« tudi letos slovesno procesijo na sv. Goro tretjo nedeljo po Veliki noči na društveni praznik varstva sv. Jožefa. V la namen smo prosili dovoljenje preč. kn. nadšk. ordinarijal, ki nam je dal la-le odgovor:
»Slovenskemu katoliškemu delavskemu društvu « v Gorici se dovoli, da tudi lelos priredi slovesno procesijo na svelo Goro na društveni praznik varstva sv. Jožefa ali v slučaju zadržka prvo ali drugo nedeljo polem.
Kn. nadšk. ordinarijat
v Goric i, dm* 10 aprilu 1905
f Andrej,
nadikol'.
Duliovskc spremembe. — Č. g. Vinko Buda, I. kapelan v Cerknem, je imenovan za knratav Olaležu, ter č. g. Franc Hliš, kapelan Podbrdom, za I. kapetana v Cerkno.
Zn »Slovensko sirotišče" : P, n. gg. Fr. Novič 60 v, Terezija Škodlor 1 K, Francka Fetler 60 K, »Slovenska Beseda11 1 K, Josip Krašček 26 v.
Bog stotem poplačaj I
Dar. — Uprava »Prim. Lista" je prijela za „Š)lski Dom" 1 K, katero je darovala dražba »Slovenska Beseda".
I)ar. — Ker sle me zadnjič za polovico provinoko povzdignili (čeprav je bil škratelčnk vmes!) pošiljam za „Š. Dom" 1 K kot otliških orgelj pošten register.	B o r d u n 8’.
Odbor društva „SIoga‘ se je tako le sestavil, da je bil izvoljen podpredsednikom dr. Fran Pavletič, tajnikom dr. Josip DermaBtia, blagajnikom dr. Andrej Pavlica. Imenovani so bili poverjeniki za nekatere kraje, za druge bo imenovanje sledilo. Za bližnji čas po praznikih se namerava shod v goriški okolici.
Knjige „Matlce Slovenske” za leto 1904 za goriški poverjeniški okraj so došle in se dobivajo pri čitalnikom čuvaja g. M. Koršiča. Draštveniki bo nljudno naprošeni, da plačajo ob tej priliki, ko knjige dobijo, poštne stroške in udnino za tekoče leto 1905, ki znaša 4 K.
Dramatični večer ženske podružnice sv. C. in 91. v Gorici. — Dramatičen večer, katerega je priredila ženska podružnica družbe bv. C. in M. v Gorici v dvorani „Trgovskega Doma“ v nedeljo, obnesel se je v vsakem pogledu izvrstno. Vse točke programa izvršile so se na občno zadovoljnost občinstva, ki se je v prav velikem številu udeležilo tega večera. Sedeži, stojišča, v dvorani in na galeriji, vse je bilo polno. Blagi namen, veljava in ugled podružnice, priljubljenost naših igralcev, ugodno vreme, to vse je pospeševalo dober uspeh, in menda se ne motimo, ako slutimo, da se imamo na obilni udeležbi še posebe zahvaliti neprostovoljni reklami v „Soči“, in pričakovani odsotnosti „Sočinih“ matadorjev.
»Slovenska Čitalnica11 v Gorici, koje častni član je bil pokojni vladika Strossmayer, odposlala je v Djakovo brzojavnim potom svojo sožalko. V znak žalovanja razobesila je raz svojih prostorov črno zastavo.
Čevljarski mojster ki tečaj v Mirnu. — Dne 1. maja t. I. se otvuri v občinski novi dvorani mojsterski tečaj za čevljarje pod vodstvom g. I. Hulka, strokovnega učitelja za povspeševanje obrti pri c. k. trgovskem ministerstvu na Dunaju vsled posredovanja zavoda za povspeševanje male obrti v Gorici. Trajal bode do 4. junija t. I.
Ta pouk bode obsegal vse važne spretnosti čevljarskega rokodelstva, n. pr. jemanje mere, spoznavanje blaga in usnja, čevljarsko strokovno risanje, priši-vanje, izdelovanje nadplalov, krojenje a čevljarskimi stroji itd.
Udeležencev se mora prijavili najmanj 20 a največ 40. Vsak čevljarski mojBler ali pomočnik iz Mirna in okolice naj takoj prijavi svoj nastop županstva v Mirnu.
Poak je popolnoma brezplačen in po dosedanjih izkušnjah velezanimiv ter zelo važen za poTzdig° čevljarske obrti. Vsled tega se prav toplo priporoča mirenskim mojstrom i„ Oljarskim po-
močnikom, da so lega tečaja udeleže, da praktično in teoretično popolnijo svojo znanje v tem rokodolstvu.
Krojaški mojsterski tečaj v Komnu. — Dno I. maja t. I. prične so pod vodstvom gosp. Matijo Kunc-a, strokovnega učitelja za povspeševanje obrti c. kr. trgovinskega tninislerslva na Dunaju, vslod posredovanja zavoda za po-vspeševanje obrti v Gorici, mojsterski tečaj za krojače, ki bode trajal 4 tedne. Poduk obsegal bode vse važne ročnosti krojačev : jemanje mere, kroj, risanje uznrcev itd. Število udeležencev tečaja no sme biti manje nego 18 in ne večje od 32, ter se ga smo udeležiti vsak krojaški mojster in pomočnik z Goriškega, ki se pravočasno oglasi kuratorija zavoda za povspeševanje obrti v Gorici ali pri županstvu v Komna. Poduk je brezplačen. Pojasnila daje tudi lokalni odbor v Komna, in se je obrniti v to svrho do c. kr. notarja dr. Ig. Kolnika ondi. Z ozirom na veliko važnost vspešnega poduka za napredovanje v obrtni stroki nadejati se je obilne udoležbe.
Strajk pekovskih pomočnikov.
— Pekovski pomočniki štrajkajo, pa ne vsi, ampak le 19 njih. Sedem pekov gospodarjev in ti bo: August Glessig, Alojzija Vittori, Ana Škrjanec, Jakob Gril, Karol Drašček, Anton Leban in Feliks Mozetič, bo se pogodili b svojimi delavci. Štraj-kujoči delavci so v torek zvečer priredili nedolžno demonstracijo. Šli bo namreč skupaj zbrani po mestu ter nekoliko požvižgali pred stanovanji onih pekov gospodarjev, ki se niso z delavci pogodili. Konečno pa jim je policija rekla, naj gredo spat, kar so tadi storili.
Človeški ostanki najdeni. — Ko bo te dni na dvorišča hiše, ki je lastnina Antona Strasserja in ki se nahaja v ulici Cbristo št. t, nekaj kopali, našli bo še ne 40 cm globoko več človeških črepinj in drngih človeških kosti.
Smrtna. kosa.>^ — V Kropi je umrla mati /svetovn«nanih orglarjev, bratov Zupan VSra 80 let. Blag ji spomin I
Cestni odbor za ajdovski okraj.
— Dosedanji dolgoletni predsednik cestnega odbora za ajdovski okraj g. Filip Terpin se je vsled bolehnosti na njegovi časti zahvalil. Zaradi tega imel je omenjeni cestni cdbor 4. t. m. sejo, v kateri se je vršila volitev novega predsednika. Izvoljen je bil za predsednika lokavški župan, posestnik in lesni trgovec, g. Josip Vidmar, za podpredsednika pa veleposestnik in deželni poslanec g. Leopold Bolko. Pri ti priliki izročil je cestni odbor prejšnjemu predsednika g. F. Ter-pinu v znak priznanja za njegovo vspeSno in dolgoletno delovanje posebno diplomo.
Zalivala In prošnja. — Podpisana zahvaljujeta se v imenu vseh nesrečnih pogorelcev najtopleje preblagorodnemu c. kr. okrajnemu glavarju g. Princig-u, da se je potrudil k nam na Srpenico, ter se osebno prepričal o grozni nesreči ia veliki škodi, katero nam je napravil požar v noči od 31. marca na 1. april ter da je izposloval pri visokem c kr. namestništvu v Trstu znesek 6000 kron podpore, ki je pogorelcem za prvi hip prav dobro došla.
Objednem obračava se do vseh človekoljubov, da po svoji moči priskoče nesrečnikom z milodari kakoršnimi koli ter da se jih usmilijo, kajti 65 družin nima strehe, nima obleke in nima živeža.
Na Srpenici dne 6. aprila 1906. Matija Ivančič m. p. Trebše m. p. karat.	župan.
Cesarjev dar. — Cesar je podaril pogorelcem v Srpenici iz svoje privatne blagajne 8000 kron.
Letošnji šparglj|. — Na tukajšnjem sadnem trgu prodali so že čez kvinlal letošnjih domačih špargljev, ki bo bili pa jako dragi. Cena jim je bila 2—3 krone za kilogram.
Izpred sodišča. — Oni krojaški pomočnik po imenu Anton Uglešič, domu iz Zadra v Dalmaciji, o katerem smo svoječasno poročali, da je odnesel svojemu mojstru g. M. Poveraju, več blaga, da je okradel grofu Silviju Melsu jedno suknjo ter neki trgovki dve svileni ruti, zagovarjati se je moral 10. t. m. pred tuk. okrožnim kot kazenskim sodiščem zaradi tatvine in obsojen je bil na 18-mesečno ječo, poostreno r jednim postom vsak mesec.
Istega dne obsodilo je zaradi javne nasilnosti isto sodišče Leopolda Guar-diančiča iz Rihemberga na 4-raeaečno ječo, ker se je v neki krčmi zoperstavljal orožnikom.
Na sedem mesecev ječe obsojen je bil pa Leopold Karer isto tako iz Ri-hemborga, ker se je tudi v neki krčmi hudo po robu postavil proti orožniškemu postajovodju Ivanu Bajcu, da je slednji bil prisiljen rabili orožje in je Karorja ranil na stegnu desne noge.
Nova začasna orožniška po«taja
—	V Solkanu so ustunovili uovo orožniško postajo, ki ostane tam le začasno, dokler se bode gradila železnica. Ker je v petek začel popoludno na nekem niestu že goreti oder, ki bode služil za po-stavljenje novega mostu čez Sočo pri Solkana, in se somi, da ga je hotel nekdo zažgati, je pri tem odru na straži jeden orožnik po noči in po dneva.
Iz Doberdoba nam pišejo: Na dan 10. aprila bilo je poklicanih na nabor iz občine Doberdob 20 mladeničev v Tržič. Od teh bilo je potrjenih v vojake 14, in sicer iz I. razreda 6, iz II. 6 in iz III. 3.
V	Novelu (občina Temnica) je bil ogenj pretečeno nedoljo popoludne. Začelo je goreti v času, ko bo bili ljudje v cerkvi. Pogorela sta posestniku Janezn Darcik dva skednja, zgorelo je mnogo kmetijskega orodja in mnogo krme. V hlevu pod skednjem so bili shranjeni 3 prešiči; dva sta vsa osmojena in ožgana ušla, a so jih morali zaklali, tretji je zgorel v hlevu. Škoda znaša kakih 4000 kron; posestnik je bil zavarovan pri banki Slaviji, a za prenizko svoto; pričakuje se, da bo banka Slavija vsaj to reelno izplačala. Zažgali so, kakor navadno, otroci I — Stariši, ne trpite, da bi se otroci igrali z žveplenicami I
Nck^j izrekov Izgovorov In sestavkov Stros8inayerjevih. — Vera je najzvestejši branik svobode.
Podzemske dobrine imajo vrednost le tedaj, ako jih vporabljamo za nravne in domoljubne namene.
Le to je trajno, lepo, vzvišeno in koristno za sveta stremljenja človeštva, kar se opira na pravičnost, ne pa na to, kar vstvarja sila.
Slave ni moč kupiti za mal denar po sejmih.
Slave nikdo ne more dati, ne vzeti. Kdor je zasluži, ta jo] bo*prej ali slej dosegel.
z hi ufirl I n jrx e <Ln IT
 NalpTemeatejl« aaloga vsake vlade
je ta, da dvigne ljudsko s 4 m o-za v es t.
Kar se ne vkorenini v sren in zavesti ljudski, to tudi v življenju ne najde nikjer mesta.
Zavest in prepričanje ljudstva se ne d & izsiliti.
Kar živi v ljudski duši, to se bo prej ali slej tudi uveljavile.
Kdor opošteva pravico in neodvisnost dragih, ta s tem tudi varuje in brani svojo lastno svobodo in neodvisnost.
Priporoča« davnem oMintn mojo
kroja čnieo
v obilo naročilo. Ivan Bajt Placuta št. 28. — Gorica.
rouus vuako tfuap Huj« J« dobra kava.
Kathrflinerjeva Kneippova sladna kava
so no ul Hinela po tf rol ati več v nobenem tfoapo-dtuJUtvu. kadar a« im pravlj* kavlua ptjada
Zahtevajta le Uvirne zavoj« Imenom K ATI1KK1NER,
--/»V'	_	.
Za pomladni in letni čas
so došle krasne novosti - - raznovrstnega blaga.
Uzorci najnoveje izbere se pošiljajo na zahtevo brezplačno in franko.
Postrežbi! st rogo po* slona. * (Vn« stalil«.
»Krojaška zadruga”
v Gorici, v Gosposki ulici.
Slavna županstva in čast. cerkvena oskrbništva,
katera še niso a želijo praznovati velikonočne praznike na slovesen način, prosim, da mi blagovoli; nemudoma poslati naročila za umetne ognje, zato, da ne bode radi obilnega dela zadnji čas kakih zmešnjav. —
Slavnim istim priporočam za streljanje papirnate topiče po K 40 — za 100 komadov, za razsvetljavo zvečer ali rano v jutro pa bengalične luči po K 1'— komad. —
Priporočujoč se bilježim z odličnim spoštovanjem
Makuc Ferdinand
pooblaSčen in priznan pyrotelinik GORICA
Anton Urin
v Gosposki ulici št. 25, v Gorici,
priporoča iaititi duhovščini in »lavnemu občinstvu v mentu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santiia, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko i. dr. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfu isterako in dalmatinako. Petrolej v zaboju Sladkor razne vrate. Moko 31. 0, 1, 2,8,4, 6. Več vrat riža. Miljaveče prve in druge vrate, namrei od '/, kila m ub enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič dl Valenčič vil. Biatrici. Zve-plenke družbe sr. Cirila in Metoda. Moka iz Majdičevega mlina v Kranju in z Jocbmann-ovega v Ajdo »Kini. Vse blagu prve vrate.
C. kr. krojaSki kroji, vsaktereinu razumljivi, lužnih velikosti. Cena za celu obleko 18 K, rnm telovnik in jopa 10 K.
= NI. Poveraj =
v Uorlol na Travniku.
Vojaška in uradniška krojačnica. Trgovina z manlfakturnlin blagom in gotovih oblek. Nizke tene brez konkurence. Vse priprave za duhovnike ir vojaštvo. Častniške in uradniške uniforme z orožjem.
Anton Breščak
Gorica, gosposka ulica št. 14,
(blizu lekarne Olroncoll).
Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu.
Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Različno poništvo, kakor: toaletne mize, različna obešala, preproge za okna ild. Različne stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne tapecarije. Reči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorico po železnici in parobrodih.
V	zalogi lina najelitnejšo 1 sobno opravo, na katero se še posebej opozarja p. n. občinstvo! I
Karol Draščik,
pekovski mojster na Korun v (ioriri odlikovan z častno diplomo najvišjega priznanja jubilejne razstava na Dunaju I. IH9R. n v Gorlol na razstavi I. 1900 a zlato svetinjo
izvršuje naročila vsakovrstnega počiva tudi najfinejega, za nove maSe in godovo kolače za birmo in poroko itd.
Vsa naročila izvršuje točno in na tančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deieli najnljudneje.
,/r^b
Lekarna
v Gorici S
Pravo in edino Zel. kapljice
8 znamko sv. Antona Pado-vanskoga.
Zdruvilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva —To kapljice uredijo rv iin O prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žlieico (Varalvena znamka) p0pjj,.t _ Okrepi
ielodec, stor6, da agine r kratkem času omotica in Si-votna Unost (mrtvosl). To kapljice tudi stor6, da človek raje ji.
Cena steklenici 60 vin.
v
And. Fajt,
pekovski mojster, Gorica, — tekalli&e Fr. Josipa it. 2 (lastna hiša), In podružnica it. 20.
lev rluj e naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, kakor na nove maše in godove, kolače na birmance in poroke itd. Vsa naročila iuvršuje točno in natančno po Selji naročnikov. Ima in prodaja raalične moke, fina pecilna, fina vina in likerje po amerni ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Teodor Slabanja,
srebrar v Gorici,
v ulici Morelijevi hiš. štv. 12.
Prodaja certv. orodja že izgo-tov\jena v posrebrenih in poslaCe-nlh kovinah po znižanih, cenah
Izvršujejo se vsakovrstna dela, bodisi iz dragocenih ali nedragocenlh kovin, bodisi v urezanem ali ne-urezanem slogu in to za cerkve kakor za zasebno rabo;Ppopravljajo in prenavljajo se cerkv. orodja, po-zlačujejo in po-srebrujejo se v ognju pod vodstvom veSčega in izurjenega delovodje V trgovini se iz-dulbujejo vsakovrstni' i'rke in napisi. Na željo pošlje tudi cenike s podobami.
Vse po unjnl/jih renali.
Vse poSiljatUe se pošiljajo franho.
v mestu ali okolici. Nastopi lahko 15. maja ali pozneje. Eventualna vprašanja na uprtivništvo »Primorskega Listu« pod šifro ,,Štajerka 20“.
Velika tovarniška zaloga šivalnih strojev kakor za Šivilje, krojače, irevljarje, in tmli za umetno vezanje (rekamiranje). V zalogi >e tudi nahajajo angleška dvokolesa „Helical Premier“ in slamoreani stroji, samokresi in razne puike. lastna meh. popravljalnica. (ilavnn zastopstvo za Primorsko: Centrifug ,.We8tfalla“.
Saunig 8 Dehleva
ulica Municipio št. 1,
(ioriea.
Delavnica cerhBenih posod in cerhDenego orodja
Fr. Leban,
Gorica, Magistratna ulica SteV. 8.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja franho.
Odlikovana
svečarna na paro
Gori« a ulica Sv. Antona 7
! !■
Jriporoča proč. duhovnikom, crkvenim starešinstvom |>. n. slavnemu občinstvu sveče pristnega čehelncga voska kg. po K 4'90. Za pristnost jamčim s K 2000. Sveče za pogrebe, .za božična drevesu, voščene zavitke, in med najfinejše vrste po jako nizki ceni.	1
1	i	ij~\»i	‘i >_^i iW^	1	!*!1 > >	i	n	^	*	i	r	■
»Centralna posojilnica"
registroflana zadruga 0 Gorici, ulica Vetturini hiš. štev. 9.
Poso jil je svojim Članom od t. aprila 1905 dalje :
na menico po 5'|20|0, na vknjižbo pa po 5°|0
z 1 upravnega prispevka za vsacf^a | ol leta. Ohreslna mera za hranilne v I o k e o s I a n e n e h p r c m e n j e n a.
Prosiva zahtovati listke!
H
k
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC & ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi /a stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkaslo, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
C0110 nizko, solidna postrožba!
Kno krono ilttKrnile izplačava vsakemu, kilor dokaže s potrdili najino nov<> .mttrikansko blagajna, da je kupil pri naju za 100 kron hlapa.
1
*TJ
o
N
O
M
O
o
o
a
o
g
s
p
p.
®
i
Prosiva aahtevati 1 i■t k e I